209. številka. Ljubljana, v torek 15. septembra. XVIII. leto, 1885. Ithaja V8«ik diin »večer, izim -i nedelje in praznike, *.ei velja po posti prejoman za avstrijsko-ogernke dežele za vso leto 15 gld., za pol leta H tfld., za ^etrt leta 4 gHL za eden mesec 1 gld. 40 ki. — Za I. j u bi jati o brez pošiljanja na sitna za vse leto 13 #ld. za četrt leta 3 gld. 30 kr.. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računu bo po 10 kr. zh nseaec, po 0 lir. za četrt leta. — Za tuje d-j žele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje «e od četiristopne petit vrste po *> kr.. oe se oznatiilo jerleukrat tiska, po 5 ter., če ae dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi 0*1 *»« izvole trunkovati. Rokopisi ne vračajo. Uredništvo in uprav uUtvo j«; v Rudolfa Kirbiša hiši, „Gledališka stolba". Dpr»T0i|tVQ naj »e Mimpovoltju pošiljati naročnine, reklamaeije, o«uanila. t. j. v&e administrativne stvari. Izpodjedan kmet. (Dalje.1: Katon starejši je odrtnike primerjal z ubijalci. Ali ni teh ni onih ne prežene nobena postava. Za-treti oderuštvo, za to ga pač ni sredstva, za to ne, ker ni sredstva, da bi se dolžnik obvaroval pogodbe, katero on še veliko rajši sklene, nego-li odrtnik. Tudi neso baš visoke obresti, zavoljo katerih naj zajemodajnika zadene naše očitanje. Visoke obresti imajo večkrati dati zadostilo za strah, za nevarnost zajma, in dolžniku z dragim zajmom utegne biti pomagano iz zadrge, katerafl bi ga brez zajma uničila. Toda drugače je soditi zajem, Če ima tako podstavo in obliko, da se morejo ž njim dolžniku pripraviti nove zadrge. Te zadrge rad uporablja zajniodajnik in tedaj je prav za prav ostuden odrtnik. Jedna izmej poglavitnih zanjk v tem oziru pa je menica. Gibčna menica je opasna za nevajenega in okornega človeka, kakor je kmet. Kmet živi ,,adagio,a počasi; za vse mu je še čas. Če ga je danes zadržal dež, da ni usejal, saj je jutri tudi še „jeden dan." Tudi mišljenje njegovo je neokretno, malo misli v bodočnost; računi, bilancije, teh se ne pripravi. Če tudi je čul, da se morajo menice plačati točno, on si tega ne misli tako hudo in rad se potolažiti da. Živo upanje ima tudi, da „bode že kako," predrto preteče rbk; o zaprekah se mu niti ne sanja. A kadar pride usodni dan, tedaj izgubi glavo in utakne se pod nož. Kapitalist živi v računih in pozna svojega kmeta. Menica raste kakor konoplja, usede se konečno kot hipoteka v zemljiško knjigo in še beriški boben točno zapoje, potem je vsega konec. Ni predrzno trditi, da izmej desetero kmetov jih je devetero, ki podpišejo svoj mrtvaški list, kadar podpišejo prvo, če tudi majhno menico. Iles se je dolg moral napraviti le zavoljo slučajne, mimoidoče gospodarske potrebe in lahko bi se poplačal, če bi upnik količkaj potrpel. Toda nesreča je to, da se tudi navadni, prosti zajem prikazuje v menici, če tudi je menica v svoji prvotnosti kot „re-messa" bila le nakaznica na pripravljeni denar in kot blagovna menica bila sicer dolžno pismo, toda za dolg, ki se je poravnati mogel z vrednostjo prejetega blaga. Trgovsko meničarjenjo je tedaj vse kaj drugega kakor pa navadno zajinovanje. Ali ni ve liko Upanja, da bi kmetski stan bil dovolj varen, če bi se mu odtegnila menična sposobnost. Teže bi potem denarja dobival, a dobil bi ga vender za listine, ki neso kaj boljše in varniše od menic. Karkoli in kakor koli se kmet zadolži, nevarnost je to zanj in urna sodnja zvršitev je njegova smrt. Kmet je delavec, ki mora imeti svoje delo. Svoje delo ima, svoje moči obrača koristno, ako obdeluje zemljo. Kmeta ni ako ni zemlje, kakor ni delavca brez dela. Tak nazor razodeva se v starem nemškem pravu, a v veljavi je še dandanes deloma v Rusiji. Torišče kmetovo je nekdaj bilo zemljišče na katerem je sedel. Vrhovno lastnino imela je občina, država. Zemljišče je torej bilo nekaj, kar je moralo ostati pri kmetu, ni pa bilo svobodno, samostalno posestvo. To je postalo še le tedaj, ko so zavladali rimsko-pravni nazori, rimskega prava abstrakcije s svojimi neprimernimi doslednostimi. Preveč smo plemeniti, da bi človeka oddali v svojino komu drugemu ; nikdar bi ne hoteli odobriti suženjstva zavoljo dolga. Kaj pa vendar dovoljujemo? Mi gledamo, da se dolžniku vse vzame, česar potrebuje za svoje življenje, mi gledamo, da mora dolžnik dati tudi tisto, kar si pozneje pridobi. Mi mu napravimo, da življenje zanj ni ničesar vredno, ker vse vzamemo, pustimo pa le skrb, le svobodo, da more od gladu poginiti. Veliko slabše se dandanes godi dolžniku, kakor v časih preteklih, ko je bil suženj, kdor ni plačal. Brez rešitve se kmet zgrudi v to usodo, če se njegova osoba odtrgati da od zemljišča, in se le-to more zmatrati za samostalno posestvo, ki se tla obložiti z dolgovi, bodi iz delitve dedščine, bodi iz druzega pravnega razloga. Taki dolgovi se nikdar ne morejo odpraviti s prihodki iz zemlje, ker ti čestokrat niti obresti ne zmorejo, ako se odbije to, kar potrebuje rodbina za svoj vsakdanji kruh. Izvestno, z matematično gotovostjo torej preženo zemljiški dolgovi rodbino iz doma prej ali slej, če se prikažejo izredni uplivi in prisilijo kapital, da se odpovedati mora. V Angliji premenili so kmeta v zakupnika, ki skrbi za obresti od zemljišča. Ce pa zakupišča, kakor na pr. na Irskem postanejo vsled neprestanih subdivizij premajhna, se tudi re- LISTEK. Kandidat nesmrtnosti. (llumoriatiški roman. — Češki spisal Svatopluk Čech.) (Dalje.) V. V zgornjem oddelku kavarne, kamor je šel Vojteh po odhodu Brzobohatega s svojim prijateljem, bil je nad podolgasto mizo, ovenčano v malem neredu s tolpo mladih ljudij, gost mrak dima povečanega z neprestano novimi oblaki iz kakih šest dolgih nedragih pipic. Zatemnele preproge na stenah so pričale, da se je to notranje svetišče polnilo mnogo let z dišečim dimom žgalnih daritev. V ozadji sedela je pod umazanem nebesom starega burleta suha starka v kričeče pisani odeji, podobna v tem hipu mrtvi kraljičini, ki je ostala naposled na mogočnem naslonjači. Premagal jo je tudi spanec in glava se ji je sklonila nazaj na široko naslonjalo rudeče pobarvanega naslonjača. Na rudeče-rujavem tem podu senčilo se je divno žolto obličje z zaprtima očima, razdeljeno z raznimi globokimi praskami tako ostro, da se je zdelo sestavljeno iz nekoliko samostojnih delov, kakor obraz nekojih lesenih punčik. Tako lice ima sedaj, pretekši trideset in nekaj let, z vsemi barvami resničnosti sobana, v kateri sem nekdaj, kakor moj mladi junak in njega sodrugi, naletel toliko, toliko vabil! Zastonj jemljem v duha deset let svojega živenja in želim si da bi me novic krasile prikazni mlade domišljije. Komaj poznam, da so preproge okrašene z drobnim, v grobih obrisih naznačenim krajem z nejasno staiažo dveh zaljubljenih ljudij, ponavljajoč so tisočkrat v jednakom uzorku na vseh Stilih stenah. Tedaj videl sem v vsakem tem uzorku vidno najkrasnejši kraj, kakeršni si je le treba misliti, in poznal sem to zaljubljeno dvojico na njem do najmanjših podrobno-stij njihove pastirske obleke, katerih bi sedaj tam niti z najsilnejšo pozvedavostjo no razločil oči. Da, tedaj imela je ta dvojica, ki si sedaj izraža na teh stenah tisočkrat ljubezen na način, ki je za las jednak, na vsakem uzorci popolnem drug obraz, popolnem razdelne milostne zakone. Kam se je razpršil ta roj mikalnih predstav, v kateri sem zakrival nekdaj razprašeno vado one Venere v voglu, ki čeno razmerje vzdržati ne more, ker ni nobenih obresti več od zemljišča. (Dalje prih.) 0 reguliranji Save. Reguliranje Save je za nas Posavce mej Čer-nučami in Dolom velevažnega pomena. Želja naših očetov in pradedov uresničuje se konečno sedaj. Kako življenje vlada sedaj na prej toli pozabljeni bavi! Zal, da naši domači listi o tem preveč molče. Pred dvema dnevoma prišel mi je v roko „Triester Tagblatt" od 18. avg. t. 1, kjer se v nekem daljšem dopisu popisuje reguliranje Save in zraven resničnega popisa ima mnogo tiskarskih pogreškov, ki nepovoljen utis naredijo na strokovnjaka, kakor na lajika. Te napake dale so mi povod jih popraviti in nekoliko o tem predmetu spregovoriti. Malo rek nahaja se v Avstriji, ki bi imele večji pevprečni strmec nego Sava, kateri znaša 1 : G00 (in ne 1 : 100 kakor „Tr. Tagblatt" poroča). Silno veliko zemlje trga leto za letom v teh pokrajinah. Najlepši travniki in logi spremenili so se v grušo na I km. širokosti in na več km. daljave. Tisoč in tisoč oral rodovitne zemlje izginilo je pridnemu oratarju izpred oči. To kažejo že vasi ob Savi mej Črnučami in Dolom ležeče, kjer povsod revščina prevladuje. Konečno jela se je pred tremi leti regulirati. Nasproti Št. Jakobu na desnem bregu končana je že jedna vodna stavba 1 km. dolgosti. Od Št. Jakoba dalje vije se Sava v več panogah proti Dolu; a ker svet v Dolu mnogo nižje leži, nego v Beričevem, bilo je silno nevarno, da bi Sava svojih silnih valov ne privalila v mirni Dol ter prebivalcem ne vzela polja in hiše. Zoper to pretečo nevarnost morala je človeška roka poseči, da ji pripravi drugo strugo. V ta namen mora se tek Save mej Beričevim in Dolom zmanjšati, da so povekša nje pad, kakor tudi, da se odvrne od Be-ričevega proti Zalogu. V ta namen bila so živa potreba vodne stavbe. Bilo je tedaj potreba Savo zapreti in stavba, katera se ravno sedaj dela, je 800 m. dolga, :$0 m. ciinettne širokosti in okolu 1*5 m. (in ne 15 m. kakor „Tr. T." poroča) globočine. Kaimije k tej stavbi se vozi iz Zaloškega kamnoloma po nalašč zato narejeni 8 km. dolgi železnici. Struga Save bo blizu 90 m. široka. Škarpa ob Savi pa ne bo višja ni našla zato nikdar občudovanja v meni, ker je zgubila po nekem naključji roko, krijočo sramoiljivo rajska nedra, niti zato, ker ji jo naklučje odkrilo dobro polovico teh rajskih neder! Kako vablivo migljal je nekdaj oblak starih amorjev na pozlačenem robu nebesa nad bulletom in kako tajni čar skrival se je v zelenih njegovih zastorih! Slednjič moram pristaviti, da ni vedno na tem bufletu samo ona ovražela matrona, koje obličje sem vam zgoraj bolj resnično, nego galantno naslikal. Ta resna starka, ki se naziva v pesniški besedi mladih vsakdanjih gostov kavarno Zima, ima tudi tri hčere, jako dosti od sebe oddaljene, ki se z njo vrste kakor ostali veseli letni časi na rudeče pobarvanem prestolu pod umazanim nebesom. V predhodnim odstavku naznačil sem na kratko čar, ki je kopičil mlado družbo krog podolgaste mize dan na dan ravno v tej kavarni. Prebili BO tukaj precejšnji del dneva, srkajo kavo, ki je po mnogi pridejani cikoriji napolnovala njihove glave z jednako dražestnimi sanjami, kakor najognjivejša mokka Čelo Arabovo v senci palm na sinirnskih preprogah. Kadi strogega reda, ki je gospodaril v stričevi domačnosti, in radi malih svojih pohodov obiskaval je Vojteh to ka- nego 1 m. (in ne 10 m. kakor „Tr. T." poroča) čez normalno vodno površje. O povodnji stopila bode Sava čez Škarpo ter vzdignila svet in blato pustila, kar bode ravno to z grušo napolneno zemljo v najlepše zelene travnike spremenilo. A dela je veliko. Do Črnuč delalo se bode do 14 km. škarpe, i kar pa v desetih letih gotovo ne bode skončano, ako slavna vlada ne bode večje svote nego 50 000 gld. j na leto v ta namen votirala. Če se pomisli, koliko i denarjev se daje iz državne kase za vodne stavbe 1 drugim deželam, smemo tudi mi Kranjci pričalo- i vati, da se v tej stvari ministerstvo požuri la na j priprošnjo naših poslancev malo večjo svoto votira, j nego do sedaj. Voda nam dela še vedno grozno j škod«) Pred očmi ti odtrga dan za dnevom kos ro-dovitne zemlje, a kdo nam jo nadomesti ? Gospode državne poslance pa prosimo, da bi j omenili to stvar o pravem času v državnem zboru, I da bomo morebiti še mi imeli kako korist in ne še j le naši potomci« Ker že govorim o reguliranji Save, naj še j malo delavske moči opišem, ki so pri vodnih stav- j bah. Ko bi te, č. čitatelj, mogel sem pripeljati, go- j tovo bi vzdibnil pri pogledu teb delavcev „das j Elend tiber alles groasl" Njih cilj iu konec, njihovo j vse je nesrečno žganje. Nesrečnež ti bo raje brez ' jedi in kruha, nego brez žganja. Popolnoma v pro-past hitijo. To Bicer pridno ljudstvo uničuje se samo. Drastičen dokaz, da sosednja fara, iz katere se re-krutuje največ delavcev, nema letos niti jednoga mladeniča, ki bi bil sposoben za vojaka. Pomočiti ■ zoper to kugo naroda so se že tolikokrat prereše- \ tavali, da bi bilo vodo v Savo nositi, jih sedaj zo- ' pet omenjati. Skrajni čas bi bil z vsemi postavnimi pripomočki zoper krčmarje, ki vsi žganje prodajajo, po-Stopati, — a čemu svetovati, saj je vse zaman! — e. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 15. septembra. Moravski češki poslanci vsekako mislijo v nlržuvitcm yJ*oi*u predlagati, da se spremeni državnozborski volilni red. Ysa poročila nekaterih listov, da so opustili to misel, da s tem ne otcžo organizacije desnice, so izmišljena. Nemški liberalci poslužujejo se vsako jakih sredstev, da bi zavrli narodno Jediiakopravnost. Sedaj so iznašli, da primanjkuje nemščine popolnem zmožnih podčastnikov, kar mnogo škoduje vojski. Da je to le prazna murna, si vsakdo lahko misli, ko se povsod več kakor preveč goji nemščina. Da pa nekateri častniki res ne umejo materinega jezika njim podrejenih vojakov, tega pa nemški listi nič ne omenijo, dasiravno to še bolj škoduje vojski. Moravski Cehi imajo baje dosti upanja, da bode deželtu zbor razpuščen. Nemškim liberalcem se je neki posrečilo pridobiti dosti privržencev srednje stranke, da bi zavrgli volitev namestnika grofa Schbnborna, katere deželni zbor vlani še ni potrdil. Da se pa vlada temu izogne, razpustila bode <»e-želni zbor. Ogemko ministerstvo poslalo je vsem železniškim upravam ukaz, da se imaje vsi železniški uradniki do 1 avgusta 18 86 naučiti madjarščine, če ne, se imajo odpustiti. Vnaiije države. Ni-hsi*a skupščina so ide se še le proti koncu letošnjega leta. Ministerstvo poprej ne more M>vr-šiti vseh predlog, katere se bodo predložile zbornici. Večina teh. predlog je finančne vsebine. Sploh se bode v prihodnjem zasedanji zbornici predložilo jako mnogo gradiva. it u Grajenje l>ol£atr«Rili železnic kaj hitro napreduje. Sedaj ni nobene skrbi več, da ne bi bile te železnice dodelane do dne 1. oktobra prihodnjega leta. 1'rii.siju vedno ostrejše iztirava Poljake. Mej druzimi iztirali so Avstrijca Wojdalovvicza, kateri biva že od 1845. leta, tedaj že 40 let, v Poznanji. Nadalje je iztiran trgovec Krzvszkovski, kateremu so pruska oblastva pred par meseci dovolila, da sme bivati v Prusiji. Iztiranib je nekaj jako starih ljudij, kateri so večino svojega življenja preživeli v Prusiji. Inžener Adolf Graca, kateri je dobil ukaz, da se ima izseliti, se je bil pritožil na avstrijsko poslaništvo v Berolinu, da bi skušalo isposlovati od pruske vlade, da se prekliče ta ukaz. Poslaništvo mu je pa odgovorilo, da naj se obrne neposredno na pruska oblastva. Mej l&iiNijo in I4oi'iovwSii9 IcoiilVvi'iica. Anglija baje želi, da evropske velevlasti rešijo to vprašanje. Naravnost s Turčijo se Angleži namreč ne morejo pogoditi o tej stvori. Wolffova misija ne obeta nikakega vspelui. Turški ministri so vedno trdovratneji nasproti angleškemu komisarju. Kakor s« poroča iz Carigrada, misli sultan poslati velicega vezirja s posebno misijo v Bgipet. — Egiptovska zbornica velikašev odložila je zborovanje, da bode vlada Imela čas pripraviti nove predloge. Kdaj s*- zopet snide, še ni določeno. Ker so se razbila pogajanja mej Francozi in Hovasi na otoku JIu«lagask:»i*n, so prvi zopet : začeli vojevanje. Bombardovali so Narranguro. Do Iz 1'iilja 9. septembra. (Narodni ponos.) „Itodoljubje nima čisto nič opraviti z narodnim ponosom. Krivi proroki so toraj oni, ki uče, da ni ro-doljubja brez narodnega ponosa". Besede te čitali smo v nekem slovenskem leposlovnem listu. Spekle so nas besede te tembolj, ker jih je napisal mož, do katerega je nedavno vsa slovenska inteligencija z največjim, neomejenim spoštovanjem svoje poglede obračala. O Šuklje, Šuklje! Če nam ne bi bil ta mož nič druzega prizadel, kakor to, da nam je može, kakeršen je pisec gori navedenih besed, zvabil B svojimi sofizmi s pravega pota, pregreha njegova bila bi že tolika, da jej ni odpuščanja. Častiti pesnik — pisatelj je s temi besedami dokazal, da je idealist, ki vidi ljudi, kakoršnih s i on želi, ne pa takošne, kakeršui so v resnici. Vidi se, da častiti pesnik ne živi mej narodom svojim, da se ni udeležil ljutih bojev, katere mora vojevati narod za svoje najsvetejše — svojo narodnost. Vidi se, da pesnik ne pozna naših protivnikov, ne pozna njihovega divjega sovraštva in njihovo brezobzirnosti, da ne ve, da v protivnikih naših bi zaman iskal le trohice ljubezni do resnice, daje v srcih njihovih pravni čut do celega zamrl. Da bi se gospo.d pesnik potrudil v nesrečno Istro, da bi videl, kako mu kruti Karnjel tepta narodnost, kako mu srka kri iz žil, da si le redi nikdar polni svoj trebuh — kri bi blagemu pesniku zavrela v žilah in zopet zapel bi nam v sveti jezi z vso pesniško navdušenostjo svojo jedno tistih pesnij, katere,.on sedaj ostro obsoja. Obkoljeni smo od nepreprosljivih, tinancijalno izvrstno podprtih in zato tudi na vse strani upliv-nih protivnikov; vladni organi ne le, dane slišijo — ker nečejo slišati — naših klicev, vidimo jih temveč večinoma v vrstah naših nasprotnikov kot zveste podajače pri zatiranji ubozega naroda slovenskega; gmotno stanje naše je prežalostno, izročeni smo na milost in nemilost onim, ki nas sovražijo iz vse svoje duše; besni lahon drži neusmiljeno svoje stopalo na tilniku ubozega istrskega Slovana, tako, da je revež primoran, poljubljati šibo, ki ga tepe. Zdaj pa vprašamo Vas, ki nam vedno kličete, da smo nikdar zadovoljni razposajenci, ki nas učite zmernosti, zmernosti in zopet zmernosti, kje naj vzame ubogi narod naš moralne moči v nejednakom boji, ako mu vzamete vero, da je on od pre-davnih časov jedini in izključni gospodar te zemlje; da se lepi njegov jezik že stoletja glasi po teh pokrajinah, da so bili pradedje njegovi, baveč se s poljedelstvom, pravi misijonarji kulture, da imajo naši predniki, ki so s svojim hrbtom branili zahodno Evropo pred napadi azijatskega barbarstva, nevenljive zasluge za človeštvo in njega napredek. Ako vzamete narodu vero v njega lastno preteklost, vzamete mu vero v samega sebe; obupal bo, ker bo videl, da njega lastni vodje na ves glas pridi-gujejo, da so glavni argumenti s la ve nožrce v popolnem istiniti. Kakor nam daje sveta vera tolažbo v nadlogah in stiskah vsakdanjega življenja, tako nam narodna samozavest, narodni ponos in prepričanje, da smo člani, sinovi najšteviluejega naroda v Evropi, kateremu „solnee ne zahaja", da smo Slovani, ki smo pozni, a mladi, prepričanje, da je bodočnost naša — dajo pogum, da moremo vztrajati v političnem boji, ker nam dajo prepričanje, da je pravica in dosledno tudi kouečna zmaga na naši strani. Človeka brez vere čaka večno pogubljenje, narodu brez idealov je pa usojen p o g i n na tej zemlji. Da Šuklje pridiguje krive nauke, se ne čudimo, on že ve, zakaj jih pridiguje, a Vi, o katerih smo prepričani, da Vam blago Vaše srce bije za narod svoj, Vi nehajte za božjo voljo s temi nesrečnimi nauki. Ne potiskajte vender sami orožja v roke našim protivnikom. Verjemite nam, da, ko bi ti nauki pali na rodovitna tla, v jednem stoletji ne ; bi bilo nikogar več, ki bi pisal kak leposloven slovenski list in tudi nobenega več, ki bi ga Čitat, j Teško umi je bilo izgovoriti te besede na adreso ! ženijalnega pesnika, do katerega gojimo še danes S goreče spoštovauje, a zgovoriti smo jih morali v ! interesu slovanstva. C t—č. Iz l-.it o 14. decembra. [Izv. dop.j Koga ! ni strah in groza pred ognjem, kadar vidi kako j uničuje njegova ali njegovega bližnjega poslopja. — I Na vse načine preudarja in premišljuje ljudstvo, varno le redko in poznal je nekatere člene družbe samo po sluhu. Bilo je tedaj treba večkratnega predstavljanja. Pri tem predstavi janji mej vitezi duha pa se seveda neso zmenili o naslovu ali ustanovitvi društva. Uvesti se je moralo, da sedi tukaj naš Ilatis, tam j pesnik „Mikula še z Husi", ondu pisatelj „ Pekel- i nych housli'' in drugi avtori drugih obelodanenih in neobelodanenih del. Pogled, tolmačečo čudenje in vroče, vroče stiskanje rok oviralo je ta obred. Tako so se predstavili po imenu vsi že znanemu pisatelju „Ahasvera", vrsta nasprotnikov niajorum in mino-rum gentium tja doli do ubožnega Ezopa, tlačečega se do sence na konci mize. S tem naslovom krstili so ubožčeka, menda ne za to, da bi bil izdal nekoliko dovtipnih basni, ampak ker je bil tako zelo podoben slavnemu otroku grškemu. Narava ustvarila ga je v najgršem svojem razkošji- Hudobna ta mačeha narava! Zdi se, kakor da bi s posebnim veseljem karikovala obraz božji na zemlji. Zmerom si sicer tako vestna! Vzameš na primer najnežnejše svoje škarjice, da bi ostrigla ljubki obraz mačehe, nastrižeš jih tisoče in tisoče, slikaš je, z najrazuej-šimi krasnimi barvami, mnogokrat res v razkošnem, dražestnem humorji — in reci, je-li mej njimi vsemi jeden tak nepodarjen cveten obraz, kakor ljubki obraz na primer našega Ezopa. Kaj znači ta neznatno mali, več nego pikantni topi nosek v sredi obširnega, odurelega obličja V Zakaj si razklala k večnemu ijubeznemu usmehu njegova usta, ko nema ta usmeh druzega, kar bi kazal, nego te tanke, skrivene zobe brez belote in leska? In če si že hotela temu obličju narediti možno krasoto, zakaj si mu še vzela te bele ščetine, ki so ti ostali v roki po Bog vedi kako napravljenem nemem obrazu! Tako te lahko dolžimo zlomiselne nedoslednosti pri vsakem koraku na tem ne sorazmernem telesu, katerega roke bi na primer služile orang-utanu, nikoli pa tej drobnej postavi z malo grbo na hrbtu. Običajno znači jo se podobne osobnosti za dovtipe in z naklonenostjo k satiri. Naš Ezop pa je imel čisto lirsko nadarjenost. Bil je avtor bogatega cikla neizdanih ljubeznih pesni »Sreda ljubezni". Če tudi se je Vojteh veselil v tem krogu dosti zvočnega imena, čutil je vender tesnost v sredi to-likere duševne velikosti. Toda po denašnjih uklepih, posebno po važnem razgovoru z gospodom Brzobo-batim, svetil se je mej njimi s ponosnim samosvest-jem. Imel je že založnika, ki pomore njegovim delom na svitlo, in ne bode treba kakor delom nje- govih sodrugov nadalje trkati boječe na zaprte dveri nepristopnih redakcij. Od danes je ves pisatelj, ki nema druzega zakona nego glas svojega poklica in ki bode mogel v kratkem tudi te slabejše sodruge vzeti pod opomogla svoja krila in jim s svojo protekcijo narediti pristop na forum javnosti. Žal mu je bilo, da ni obdarjen z dovoljno iz-govornostjo, da bi jim posebno naslikal vse podrobnosti svojega namena. Toda i kosi njegove izpovedi uplivali so ogromno na društvo. Podjetje po strehi, z zamolčanim dobrodruštvom z mačko, pitje v gostilni s tužnim pomenkom o viteštvu nad rdečkastim surovcem, katastrofa s pijanim lokajem, vspre-jeta z odkritosrčnim začudenjem; nočna zabava v budoaru krasne dame vzbudila je posebno senzacijo, če tudi ji je Vojteh odbil misterijezno stročnost; ko je pa govornik ovenčal svoje delo z nedavnim pogovorom mecenata, katerega ime je iz previdnosti zamolčal, in potem utihuil, mogel je biti več nego miren z nastopkom, ki se je močno kazal na obrazih okqli in prav zadaj na nepodarjena lica tihega Eiopa, ki je upiral k njemu čez mizui rob s čudom in zavistjo izbulene, žolte oči, ki so ga hip nehale pomižavati. (Dulje prih.) kako se temu brezozirnemu uničevalcu vspešno braniti. Dokazano je, da najboljši vspeh dosezajo društva požarnih bramb, katera se snujejo in širijo po vseh mestih, trgih in tudi vaseh. Tudi Litija je poslednjič izprevidela, kako potrebna bi bila tudi za njo jednaka naprava, ter sklenila ustanoviti jo, prej ko mogoče. Ves trg je bil navdušen in vesel, ko še je zaslišal glas: G. župan vabi k občnemu zborovanju, na posvetovanje in izvolitev mož, ki imajo nalogo sestaviti pravila tega društva. Prišlo nas je k zborovanju menda, kar nas Litija premore, in to je dokaz, da spoznamo važnost, zakaj smo bili vabljeni in mislim, da smo tudi prvi korak dobro zastavili. Možje, katere smo volili, so jako delavni in, kakor se vidi, za stvar zelo vneti gospodje, ter je upati, da bodemo v kratkem, Bog ne daj nesreće, nasto- i pili kot društvo „Litijske prostovoljne požarne j brambe". Le urno naprej in kmalu bode društvo gotovo. I ----I Domače stvari. — (V novo nemško mestno deško ljudsko šolo) oglasili so se do danes dopolu-due vsega vkupe 4, rekše: štirje učenci, pa še mej temi sta dva Slovenca, ki nemški prav nič ne znata. V resnici ima torej nova nemška šola dva učenca. Sedaj se vidi, kolika je bila potreba za nemško ljudsko šolo, za katero se je na vse kriplje delala propagauda, za katero so se priredili najboljši prostori in zahtevale najboljše učne moči. Pa poreče kdo: Saj bi bilo drugače, da so ni ob jednem pričela šola , Sehulverehr'-ova. A tudi ta ugovor ne velja, kajti v šulferajnovo šolo se je do sedaj upisalo za dva razreda okolu 70 učencev. Mej temi je pa veliko otrok z Viča, iz Šiške, iz Krakovega in Trnovega, ki prav nič nemški ne znajo. Teh bi niti v s p r e j e t i ne smeli, kajti nemški „Schul vere in4' sme vsprejemati v šolo le take otroke, ki nemški znajo. Njegov smoter sme biti samo ta, da skrbi za pouk nemških otrok, nikakor pa ne, da germanizuje slovensko deco. Večina ali vsaj polovica otrok je torej z obljubami nalovljenih, šulferajnu žrtovali so je stariši, ki ne-majo prave zavednosti in katere so zvabili s tem, da bode v tej Šoli vse zastonj Če odštejemo vse slovenske otroke, ne ostane nemških niti za jeden razred, kamo-li za tri razrede. Vse drugače pa je na slovenskih ljudskih šolali. Tako na pr. upisalo se jih je v 1. mestno deško ljudsko šolo toliko, da jih je v vsakem razredu nad osemdeset, da celo po 105 in llo v jednem razredu in da se bodo morale napraviti vzporednice Po teh kratkih vrstah bode vsakdo lahko sodil, kako neosnovane so bile neprestane deklamacije o potrebi nove nemške ljudske šole v Ljubljani, proti katerej kot takej nemarno ničesar, katera pa ne sme vsprejemati slovenskih otrok, kakor jih tudi Schulverein ova šola ne sme, ker bi bilo to proti pravilom. — (Deželni šolski svet kranjski) ovrgel je sklep krajnega in okrajnega šolskega sveta, po katerem bi se bila morala opustiti dekliška šola v P os to j in i. — (Tržaško podporno in bralno društvo") čestitalo je bilo cesarju povodom njegovega rojstvenega dne. Presvetli cesar je ukazal, da se društvu za čestitko izreče zahvala cesarjeva. — (Srbska kraljica Natalija) pripeljala se je preteklo nedeljo s sinom Aleksandrom v Opatijo, kjer stanuje v vili Angiolini. — (Cesarski svetnik g. Ivan M urnik) podaril je učiteljski knjižnici v Radovljici 122 knjig in knjižic razne znanstvene vsebine. — (Včerajšnji veliki „Ćešpljev" so-menj) bil je prav dobro obiskan, veliko bolje, nego pretečeuo leto, ko se je na soinenj 1100 glav ži-viue prignalo, včeraj pa 1455, in sicer: 760 konj (mej temi nad 300 žrebet), 300 volov, 315 krav in 80 telet. Glavni predmet bila so žrebeta, katerih se je res kaj veliko, kakor že rečeno, nad 300 prignalo. Tu videlo se je, kako vrlo napreduje v konjereji kranjska dežela. Prejšnje čase se je težko dobilo lepo žrebe, danes pa videla so se žrebeta jedno lepše mimo drugega, in kdor je žrebeta potreboval, gotovo kupil si ga je ta dan, akoravno je 6—7 mesecev staro veljalo 80—100 gld. Kupčija bila je jako živahna, žrebet prodalo se je veliko, pa tudi drugih konj se je veliko prodalo, posebno v Dalmacijo. Na somnji za govejo živino ni bilo take gneče, kakor na konjskem semujišči. Uzrok temu je pa,v da je ta dan na Dolenjskem, od koder se največ goveje živine priganja v Ljubljano, v dveh krajih bil somenj. Ker je meja proti Laškemu za govejo živino zavoljo živinske bolezni zaprta, so tudi laški kupci izostali, zaradi tega je tudi cena goveji Živini nekoliko pala. — Vreme bilo je krasno. — Kot „curiosum" sledeče: Neki kmet, kateri je imel za svojega konja že 115 gld., pi ga še ni hotel dati, misli in misli, kako bi svojega „braina" dražje prodal, kar jo res ugane: konja na vago prodati, to bode prava, to; in kmalu se čuje, da je konj na prodaj, kilo po 17 novcev. Kupec se je res kmalu dobil in kmet skupil je za konja, kateri je vagal 340 kil, 57 gld. in 80 nove. No, mož se bo zapomnil, kdaj je konja na vago prodajal. — (Čebele) so se letos slabo obnesle in čebelarji iz vseh krajev Kranjske, ki so včeraj zborovali pred frančiškansko cerkvijo neso bili tako dobre volje, kakor druga leta. Neprestano deževje je veliko škodovalo in čebelarji, ki so čebele v okolico Ljubljansko na pašo pripeljali, pravijo, da so pimjevi po ajdovi paši ložji, nego so bili pred pašo. Cena določila se je na 15 gold. za stari cent v panje vili. — (Zelje) jako važen pridelek naše dežele, katerega se mnogo izvaža v Trst in v južne dežele, obrodilo je letos posebno v Ljubljanski okolici, le slabo. Tudi na Gorenjskem in Dolenjskem ni nič bolje. Sprva, ko se je zelje sadilo, bila je suša, pozneje pa preobila moča. Mnogo škode napravile so tudi gosenice, katerih je zlasti po nekod bilo veliko. Jednake pritožbe dohajajo s Hrvatskega in Spodnjega Štajerskega. Prijatelj'našemu listu je videl blizu Mariborskega kolodvora zelnik, ki je bil od gosenic ves objeden. Gosenice bile so letos tako požrešne, da kjer zelja ni več, objedajo repo in celo redkev. Zaradi tega je cena zelju letos visoka. Druga leta dobivalo se je 100 glav za 1 gld. 50 kr. do 2 gold., letos pa stane 100 glav 2 gold. 50 kr. do 3 gold. in celo 3 gold. 50 kr. — ( C. k r. f i n a n č n o v o d s t v o v L j u b-ljaui) naznanja na prošnjo trgovinske in obrtne zbornice, katero je ta predložila visokemu c. kr. finančnemu ministerstvu, čaj o c. kr. glavni čolni v Ljubljani, vse glavne Kranjskem, vsprejemati da se ob jednem pooblaš-urad in deželna plačilnica davkarije in davkarije na zelo obrabljene aH poškodovane dvajsetine in desetice in za nje dajati ne-' pokvarjene. — (Izpred porotnega sodišča.) Včeraj bil je pri prvi obravnavi zatožen 19 letni Janez Slabe ! iz Dolenjega Logatca, hudodelstva uboju. Zagnal je ; namreč': nekemu hlapcu jako težek kamen v lice, i tako; da je hlapec vsled rane umrl. Obsodili so ga j na štiri leta težke ječe. — Pri drugi obravnavi za-I tožen je bil kmetski fant Lojze Zupan iz Žerovnice, j sodnijski okraj Radovljiški, hudodelstva uboja. Dne i 26. maja t. I. udaril je kmetskoga posestnika Ja-| neza Avsenek-a, očeta štirih otrok, ko ga je slednji prej na korajžo klical iu sta se metala, z ojnico po glavi. Avsenek je vsled prizadete rane 30. maja t. 1. umrl. ZatOŽeni priznava dejanje, a trdi, da je bil popolnem žganja pijan. Porotniki so vprašanje o krivdi jednoglasno potrdili, dodatno vprašanje: je li bil zatoženec popolnem pijan, pa jednoglasno zanikali. Sodišče obsodilo je Lojzeta Zupan-a na šest let težke ječe, otrokom ubitega pa ima plačati 400 gld. Načelnik porotnikom bil je pri obeh obravnavah g. Ignacij Valentinčič, hišni posestnik v Ljubljani. — (Dnevni red za I. veliki zbor „Slovenskoga pevskega društva") v Celji dne 27. sept. t. 1.: 1. Pozdrav in poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. a) Volitev predsednika in odbora; b) volitev preglednikov računa. 5. Posamični nasveti. — Začetek točno ob 11. uri predpoludne v dvorani Celjske Čitalnice. - ■ Vspored za pevski zbor sledi. Vsi p. n. častiti poverjeniki in posamezni udje, ki so še z doneski zaostali, naj te pred 24. sept. t. 1. dopošljejo Tisti p. n. udje, ki se ne bodo mogli udeležiti slavnosti v Celji, naj to odboru pravočasno naznanijo. Odbor. — (Iz Pisec.) Letošnje trgatve se mnogi naših vinogradnikov ne veselijo, ker tako rekoč vinogradov nemajo več. Pa tudi tistim, ki bodo še imeli kod kaj potrgati, greni veselje strah za bodočnost, češ, kaj bo, ako se bode trtna uš v tem razmerji širila, kakor zadnji dve leti. Jugovzhodni vinogradi naše tare so uničeni. Kjer so bili pred dvema letoma še Lepi vinogradi, ki so dajali po 80 do 100 veder vina, vidiš zdaj le tu in tam še kak0 krpico trsja, sicer pa tiatod raste fižol, koruza, krompir ali kaj takega, ali pa prazna mesta kažejo, koliko je uš že v letošnjem letu do kraja uničila. Malo bolje se drže še vinogradi na severovzhodni strani, toda tudi tukaj se bode malokateri vinograd našel, da ne bi imel že praznih krp. Kar so posamezni vinogradniki poskušali v zatiranje trtne uši, ni imelo nič vspeha. Menda druzega ne bode kazalo, nego američauske trte saditi in na nje cepiti naše. Na Bizeljskem, kjer hoče uš vse vinograde do kraja uničiti, je vlada dala na štirih različnih mestih američanskih trt nasaditi, katere sredi ušivih vinogradov precej bohotno rastejo in dozdaj pri njih še neso našli ušij. Tudi cepili so jih mnogo in teh lani cepljenih trt ima že marsikatera letos kak grozdek. V Pišecah hoče vlada tudi to jesen tako poskušališče z američanskimi trtami napraviti. Potreba je vsakako, da tu vlada pomore vinogradnikom in jim olajša dobivanje američanskih trt. — (Razpis zakladanja s hrastovim lesom.) Za c. kr. pomorski arsenal v Pulji se bode leta 1886. potrebovalo 5uO kubičnih metrov štiri-oglato obtesanega hrastovega lesa za ladije. Dne 30. septembra t. 1. ob 4. uri popoludne bo pri c. kr. poveljništvu pomorskega arzenala v Pulji ofertna obravnava o pisanih, zakladanje z omenjenim lesom zadevajočih ponudbah. Pogoji se dobe tudi pri trgovinski in obrtni zbornici v Ljubljani. — (Vabilo k „Besedi",) katero priredi „narodna čitalnica" v Kobaridu, dne 20. septembra t. 1. v g. Zganovi dvorani. — Spored: 1. Govor. — 2. Petje: „Rožici", mešan zbor. II. Volarič. — 3. Deklamacija: „Stara mati . Krilau. — 4. „Ne-zakonska mati", samospev spremljan s klavirjem. F. S. Vilhar. — 5. Trogovor: „Pravo junaštvo", J. Stritar. ■— (J. „liorski glasovi", potpouri za dvoje gosli in klavir. H. Volarič. — 7. Igra: „ Poglavje 1. II. III.", veseloigra v 1 dejanji — 8. Petje: „Šabljenka", mešan zbor. J. Knitl. — Po besedi prosta zabava. — Začetek ob 7. uri zvečer. — Ustopnina 20. kr. — (Razpisane) so službe: Prvega učitelja na ljudski šoli v Krškem. Plača 000 gld., službena doklada 100 gld. in prosto stanovanje. Prošnje do 1. oktobra. — Drugega učitelja na dvorazredni dekliški šoli v Kočevji. Plača 400 gld. Prošnje do 5. oktobra. — Tretjega učitelja na čveterorazred- nici v Radovljici, oktobra. Plača 450 gld. Prošnje do 10. Telegrami „Slovenskomu Narodu": PalermO 14. septembra. Tukaj sedem novih slučajev za kolero, katera ponehava. Vlada dala je 15.000 frankov za ljudske kuhinje. Požega 14. septembra. Pred manevrom ogledoval je cesar vojake zahodnega oddelka. Manever trajal jo tri in pol ure. Splošno zanimanje vzbudil je naskok konjice proti konjici. Ob 6. uri bil je dvorni diner, h kateremu je bilo povabljenih mnogo odličnjakov. Gradec 14. septembra. Umrl jo nekdanji minister in bivši namestnik štajerski baron Mecserv. Budimpešta 14. septembra. Hranilnica v Scaczi napovedala konkurz. Dolgov 250.OOo g:d. Rim 14. septembra. Od 0. avgusta do 12. septembra v Italiji 146 osob za kolero zbolelo, 86 umrlo; v 13. dan septembra v Palernii jeden zbolel, 4 umrli, v provinciji Parmi 17 za kolero zbolelo. Pariz 14. septembra. V Toulonu od včeraj zjutraj nihče za kolero umrl. Kazite vesti. * (Pravda Kuffler-Amschler.) Na Du-naji pričela se je včeraj končna obravnava proti Henriku Kuliler-ju in J. Amscbler-ju, ki sta, zato-žena zaradi sokrivde in udeležbe poneverjenja pri nižjeavstrijski eskoniptni banki v skupnem znesku 2,064>39 gld. 53 kr., prvi tudi zaradi tega, ker je odvetnika dr. Trotterja za 142.000 gld. osleparil. Čitanje zatožbe trajalo je nad 12. uro, obravnava pa bode gotovo nekoliko dmj, ker je jako veliko gradiva in Kuffler sploh nenavadna osoba, ki je skoro brez premoženja pečal se s tako dr/ovitimi podjetji, da ima za 1,007.192 gld. 43 kr. likvidnih dolgov, pri čemer pa še ni v račuu vzeta vsota, katero ima terjati oškodovana eskomptua banka. * (Armenski škof) v Vanu naznanil jo patrijarhu v Carigradu, da mu je 30.000 gld. ukradenih in da mu je to vsoto ukral škof Avhob. Naj bo da dovoljenje, da se tat izroči turškim oblastvom. V > r»»«"'««iii letnem ^hmii nastopijo vsled napačnega življenj* pogostem nerednosti v organih prebavljenj* (zabasanje, imval krvi, bitje srca, glavobol itd.) in v takih ■lučajih se izognemo boleznini i rabo švicarskih pil lekarja K. Brandta. Vsaka pristna škatljica ulobi se v lekarnah za 70 novcev) Ima na napisnem listu beli kvH na ruderem polji in imenski požrk R. Hrandta. (415) Zahvala. Prečastiti gospod Božidar Raič, župnik pri Sv. Barbari v Halozah, državni in deželni poslanec, blagovolil je. kot ustanovnik »Slovenskemu pevskemu društvu" izročiti 100 goldinarjev, za katere mu presrčno, najtoplejšo zahvalo izreka odbor. Eksekutiviie dražbe. (Iz uradnega lista.) I. eks. držb. pos. Frančiška Zapotnik i/. Trojan, 6. oktobra na li-du. 1. eks. držb. pos. Toma Grmovih dedičev iz Loža, 270 gld., 8. oktobra v Loži. 1. eks. držb. pos. Frana Panćurja iz Petelinka. 140 gld., l.'t. oktobra na Brdu. 2. eks. držb. pos. Josipa Salomona iz Kateč, 25 septembra v Ratečah. 1. eks. držb. pos. Janeza Markoviča iz Vrheka, 1667 gld., 7. oktobra v Mokronogu. 3. eks. držb pos. Marije Logar iz Gorenjevasi 7270 gld., 1. oktobra v Logatci. 1. eks. držb. pos. Marije Boštjančič iz Smerja, 150 gld., 2. oktobra v II. Bistrici, i. eks. držb. pos. Janeza Koflanca iz Bregov, 1808 in 500 gld., 7. oktobra na Krškem. 1. eks. držb. pos. Josipa Strajnerja s Površja, til9 gld. 50 kr., 30. septembra n» Krškem. 2 eks. držb pos. Jurija Ostirja iz Hrastleka, 30. septembra v Kostanjevici. 2. eks. držb. pos. Janeza Herakovica iz Novih sel, 30. septembra v Kostan-njevici. 1. eks. držb. pos. Toneta Krutuarja, 7. oktobra v Kostanjevici. Tujci: 14. septembra. Pri Niotin: Žvab, Bunc iz Trsta. — Kascutf, Was-serman iz Pulja. — Stern iz Zagreba. — Roth iz Radovljice — Cimadorf iz Trsta. Pri tlnMfii Grofica Margheri z Dunaia. — Fronzel, Mussil iz Brna. — pl. Sorizutti iz Trsta. — Zander, Schick z Dunaja. — Koruljanec iz Kočevja. — Sienkievvicz z Dunaja. — Schwarz iz Gradca. — Elsbacher iz Lahkega. — Roth z Dunaja. Pri »VMiriiMkeiii cetmrjf: Belohlavek z Dunaja. — pl. Spiess iz Budimpešte. — Troger iz Beljaka. Umrli so v IJubijani: 10. septembra: Antonija Mihelič, krtačarjeva hči, 3 mesece, sv. Florijana ulice št. 32, za katarom v črevesu. II. septembra: Franca Simončič, železniškega čuvaja hči, 2 leti, Poljanski nasip št. 48, za pljučno tuberkulozo. — Marija Lampe, delavka v tovarni za sniodke, 18 let, Križevniške ulice št. 9, za jetiko. 12* septembra: Gregor Vojska, umirovljeni c. k. računski oficijal, 78 let, Breg št. 2, za starostjo. — Neža Jevec, gostija, 72 let, Karlovska cesta št. 24, Ka vodenico. 13. septembra: Ignacij Železtiikar, delavec, 47 let, Križevniške ulice št. 9. V deželnej bolnici: 8. septembrsi: Maks Savbach, delavčev sin, 4 mesece za vnetico pljuč. Met«*orologično poročilo. Poslano. (7-31) Cas opa- L "JaJj,J Tem-zovafi* hii:°Z I Peratvra Vetrovi j Mo-Nebo krina v mm. 7. sjutraj 742 74 mm, 2.'pop.' 742 02 mm. 9. zvečer 742 7(> mm. 7-8° 0 210" 0 15 2HJ si. svz.' megla si. jvz. si. vzh. j as. jaD. 000 mm. Srednja temperatura 14"7", za 0 7° nad no malom. ZDuLinsijslsia, "borsza, dne 15. septembra t. 1. (Jivirno telegrafifino poročilo.) Papima renta..........83 gld. 20 frr. Srebrna renta Zlata renta 5°/0 marma renta 83 10H 100 Akcije narodne banko....... 870 f edii ie akcije......... 289 London .... . 125 Srebro........ — Napol. ... . 9 C. kr. cekini . 5 Nemške marke 01 4°/0 drlavne Brečke iz I. 1854 250 gld 127 Državne srečke ti 1 18liJ 100 gld 171 4°/0 avstr zlata renta, davka prosta 10'* Odrska zlata renta 4% . '49 „ papirna renta 5°/0 . 92 5'/,, štajerske zemljice odvez oblig 104 Dunava reg srečke 5% 100 gid 116 Zemlj. obč avstr. 4I/I°;U zlati zaat listi 124 Prior, ob't.g Klizabetine zapad železnice 115 Prior, oblig Ferdinandove sev. železnice 106 Kreditne srečke .... 100 gld 176 Rudolfove srečke ... 10 „ 18 Akcije anglo-.-.vstr. banke . 120 „ 101 Trammvviiy-društ. vel j 170 gld a. v. 190 70 i»0 05 40 90 87 30 50 85 70 60 25 25 25 75 25 25 25 Trgovski pomočnik, z dobrimi spričevali, vajen v trgovini z mešanim blagom, išče službe na deželi. (528—2) Pisma naj se pošljejo na B. S. poste restante Rakek. Prostovoljna prodaja posestva s hišo. Natančneje pove gospod Josip Matevže ml., (522—3) v Ljubljani, Kri/anski tr# št. 2. najčistije fužne "KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I ka« ukušan liek proti trajnom kašlju plućevlne I ieludca bolesti grkljana i proti mehurnim katara, III \ K K MATT0NIJA Karlovi vari i Widn. Št. 3383. Razpis (530—2) štipendij za posebne šole na tehnologičnem obrt-ii i j sko m muzeji na Dnnaji, in sicer za mizarstvo za pohišno opravo in stavbinska dela, za pletenje izdelkov iz vrbovega in drnze^a lesa ter za vrbo-rejo, za domače obrtnijsko rezljanje in strngarstvo. Izvršuje sklej) slavnega deželnega zbora se razpišejo tri štipendije za mizarstvo za pobišno opravo in stavbinska dela in strugarstvo, dve štipendiji za pletenje izdelkov iz vrbovega in druzega lesa ter za vrborejo in jedna štipendija za domače obrtnijsko rezljanje in strugarstvo. Poproji za te štipendije so ti-le: 1. Štipendije za mizarstvo za pohišno opravo in stavbinska dela in strugarstvo znašajo za 12 mesecev po 66(.» gld. Štijiendiji za pletenje izdelkov iz vrbovega in druzega lesa ter za vrborejo znašati za 7 mesecev po 327 gld., in stipendija za domače obrtnijsko rezljanje in strugarstvo za G mesecev 3G0 gld. 2. Kdor dobi Stipendije, se zaveže, da hoće po izvršenem šolskem tečaji najmanj skozi jiet let v domaćoj deželi proti primernemu plačilu jto za-htevanji v dotičnih obrtnijskih delih teoretično in praktično poučevati. 3. Prošnjiki za štipendije morajo 20 let stari biti ter dokazati, tla so slovenskega in nemškega jezika dobro zmožni. 4. Kdor hoče dobiti štipendijo za mizarstvo za pohišno opravo in stavbinska dela ali za strugarstvo, mora še dokazati, da se je po dovršenem obiskovanji kake strokovne šole za domačo obrtnijo ali po dobro dokončanem pouku pri mojstru praktično posebno odlikoval. Pouk v mizarstvu in strugarstvu se prične s 1. oktobrom 1. 1885; koliko časa bode trajal, se pa ne more določiti, ker to bode odvisno od izobraže-iija in nadarjenja vsacega j>osameznega štipendista. Vendar pa se zahteva od vsacega, da najmanj jedno leto dotično šolo nepretrgano obiskuje. 5. Prošnjiki za štipendije za pletenje izdelkov iz vrbovega in druzega lesa ter za vrborejo, potem za štipendijo za domače obrtnijsko rezljanje in strugarstvo morajo razen tega, kar se pod točko 3. zahteva, tudi dokazati, da so ljudsko šolo z dobrim vspehom dovršili; prošnjiki za štipendijo za domače obrtnijsko rezljanje in strugarstvo pa morajo tudi še dokazati svoje vednosti in dosedanjo praktično porabo pri izdelovanji domačih obrtnijskih izdelkov iz lesa Šolski tečaj za pletenje izdelkov iz vrbovega in druzega lesa ter za vrborejo traja od 1. oktobra 1. 1885 do 30. aprila 1. 188G, oni za domače obrtnijsko rezljanje in strugarstvo od 1. oktobra 1. 1885 do konca marca 1. 188G. G. Lastnoročno pisane in z vseini potrebnimi dokazili podprte prošnje predložiti je najkasneje i>tciiil»i*a i. 1. deželnemu odboru. V Lj u b 1 j a n i, dne 11. septembra 1885. Od deželnega odbora kranjskega. V NARODNI TISKARNI v LJUBLJANI dobi se knjižica Jsočletnica Metodova." Spistil duliovon 1J ■ ■ l»I jmmke škofije. Cena lO Icr. Cisti dobiček te knjižice namenjen je v podporo slovenskega šolstva osnovani „Družbi sv. Cirila ln Metoda". .i - :; M. c. kr. zaloga šolskih knjig, pisalnega orodja in kupčija s papirjem, v Ljubljani, poleg zvezdnega drevoreda it. 21 stara, 4 nova, priporoča normalne šolske knjige za 18§la»/*»ti. leto. kakor tudi (532—2) vse v šolsko stroko spadajoče stvari, in sicer: Greiner-je.ve in Pokorni-jeve, Grnbbauer-jeve in Musi'-<>ve pisne zvezke in vsakerlne risalne zvezke; peresa, držaje. R .t/no črnilo, urno, rmle^o m modro. Svinčnike, llardtmiith-ove in Faber-jeve. Elastične tablice, ploščice v lesenih okvirjih, črtala, gumije, razno peresnloe, barvnice in čopiče, zavitke, vpisne knjige, nacrtane in nenacrtane, ratne velikosti in debelosti. Papir za sekirice (note) itd itd. Cvet zoper trganje f je odločno najholjše zdravilo zoper prolih 5 ter revniatizein, trgunje po udih, bolečine X SrlintjmarfV Prodaja in vsak ♦ i •gunje po v križi ter živcih, oteklino, otrple ude in kile itd., malo rasa, če se rabi, pa mine popolnem trganje, kur dokasuje obilno zahval. Zahteva naj se samo ,,cvelii zoper trganje po dr. Malici" z zraven stoječim znamenjem; I steklenica 54) kr. dan razpošilja zdravila s polto na deželo: (401—10) TRHTKOCZTT* (T" zraven rotovža v Ljubljani. ■ I'"■01 Enron Lncas Bols, ustanovljeno leta 1575, katerih specijalitete: Curacao- Anisette, (Curacao-sko aniško žganje) c. k. dvorni zalagate-iji, k. nizozom. dvorni zalagatelji, Amsterdam, se dobi v prvih prodajalnicah v deželi. (634—1) iBtttneP m » banfo z« hitro pripravo naravne, okrepčnjoče kopeli smrekovih igel. Cena steklenici 40 kr., 12 steklenic 4 gld. av. V. pri Juliji iti 11 ne r-j i, lekarji v lleit'lieiiuu*u9 N|».-Av«tr.; aaloga v Ljubijuiii pri Jui. ]>l. Trukoczy-|i iti v množili lekarnah cesarstva, zadostuje jedna steklenica, za kopalni stol */i stekenice \W*9W Q99—O—«»OC»»»—9» 3JMJ % ■ S S « Velika partija i(wb-4«) (po o—4 iiieirt- . v vseh barvah, za polno uiožko obleko, poiiljapo poštnem povzetji, oscanekpošgl« Store li v It m ii. .. ■ -o ?ie dopadalo, se more zamenjati, proti pošiljatri marke za 10 kr. IP5 (S o 1