200. številka. Ljubljana, v ponedeljek i. septembra. XXIII. leto, 1890. shaja v snk dan iveier, izimSi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za a vst r o-o ge r sk e dežele za vae leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za eden mesec 1 gld. 49 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 ki- . za jeden meaec 1 gld. 10 kr, Zn pošiljanje na dom računa He po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poltnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne pet it-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr.. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravni&tvo je v Gospodskih ulicah St. IS. DpravniStvu naj Be blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha in da dobo vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. v pol leta........6 „ 50 „ , četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec....... I ,, 10 ,, Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za Četrt leta. S pošiljanjem po poŠti velja: Za vae leto ... .... 15 gld. — kr. > pol leta........8 „ — „ , četrt leta........4 „ — „ m jeden mesec....... I „ 40 „ PJH^" Naročaje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Vt^ravrtištvo „Ulov. Naroda". \ Izubijani, 1. septembra. S prihodnjim šolskim letom otvorijo se zopet višji razredi gimnazije v Roveredu iu realke v Steyru, ki bo se bili odpravili z naučnega ministerstva znanim dislokacijskim ukazom, s katerim se je bilo odpravilo tudi več čeških srednjih šol in gimnazija v Kranji. Sprva je Gauč zatrjeval, da ne more niti za pičico odstopiti od svojega ukaza, a češki poslanci so vlado kmalu prisilili, da je jela obnavljati takoj odpravljen zavod za zavodom in tako je bil Gauč že razveljavil dosedaj ves svoj ukaz, kolikor Be tiče čeških šol, samo za zgorej omenjeni srednji šoli ostal je v veljavi in pa za nižjo gimnazijo v Kranji. Tudi mi Slovenci smo prosili, da se ohrani gimnazija Kranjska, pa vse je bilo zaman. Deželni zbor kranjski sklenil je v tem oziru nekaj resolu- cij, naši poslanci so v državnem zboru govorili o tej zadevi, bili so celo pri cesarji, proseč, da se vsa zadeva še jedenkrat preišče. Dobili so nekaj laskavih besed, ali s tem je bila Btvar odpravljena. Tako malo ugleda ima naša delegacija na Dunaji, da niti te gimnazije ni mogla pridobiti. Na Ćeškem bo tedoj bili zagnali velik hrup, mi Slovenci smo se pa nadejali, da bodemo z zmernostjo dosegli, kar želimo. Dočim so na češkem na shodih zabavljali proti vladi, nadejali smo ee v nas, da se bode na naše želje že bolj oziralo, če ostanemo lepo mirni in na odločilnih mestih lepo prosimo in prosjačimo. Sedaj nam dogodki kažejo, da je postopanje naših severnih bratov bilo bolje od našega, če tudi so nas tedaj hvalila oficijozna glasila, da smo mi nastopili jedino pravilno pot. Nehote se moremo uprašati, čemu hodijo naši poslanci na Dunaj, če niti take malenkosti ne dosežejo. Mari bi ne bilo bolje, da ostanejo lepo doma če njih beseda tako malo velja. Kje je oni ugled, o katerem se je govorilo, da ga je pridobila naša delegacija s svojimi temeljitimi govori na Dunaji. Mi ga ne vidimo. Reči moramo, da bi rajše imeli poslance, ki bi morda manj govorili, pa bi znali svojim besedam z večjo odločnostjo pridobiti več veljave. Usiljuje se nam misel, da so naši poslanci sami nekoliko krivi, da njih beseda dosti ne velja. Ne znajo porabiti prave priložnosti. Preveč se menda boje, da ne bi pala sedanja vlada, in se ne upajo nikdar jej postaviti po robu. Marsikdaj so bili njih glasovi odločilni, pa si neso znali izkoristiti položaja. Nekateri se izgovarjajo, da v tem zasedanji položaj ni toliko ugoden za Slovence, kakor jo bil od 1879 —1885. leta, ko so slovenski glasovi odločevali ; pa tako izgovarjanje ne velja, kajti tudi sedaj so večkrat odločevali glasovi naših poslancev. Trentinski klub jo baš pri glasovanji o odpisu ga-liškega dolga dosegel, da se obnovi višja gimnazija v Roveredu; bi mari naši slovenski poslanci ne bili mogli porabiti tedanje ugodne prilike, da prisilijo Gauča, da prekliče svoj ukaz glede Kranjske gimnazije. Beseda 13 slovenskih poslancev bila bi go- tovo toliko veljala, kakor je 7 italijanskih zastopnikov, da se je dovolj odločno poudarila. Pa še nekatere druge ugodne prilike so se zamudile. V Ljubljani se je res osnovala nova gimnazija; ali ta gimnazija bi bila potrebna, ko bi bila tudi gimnazija v Kranji ostala. Sicer je pa osnova nove gimnazije le bolj pesek v oči. Razmere ostale so prejšnje, razredov ne bodemo imeli več. Ves razloček je le v tem, da dobimo jednega ravnatelja več in da je nekaj suplentov imenovanih za pra?e gimnazijske učitelje. S to gimnazijo pa še ni od-pomagano velikemu nedostatku, da najbogatejši del naše domovine, prelepa Gorenjska nema nobenega srednjega učilišča. Iz tega je puno, da Kranjske gimnazije še ne smemo spustiti iz oči j, temveč je treba, da bo nadalje še poganjamo za njo. V primeri z drugimi narodi imamo Slovenci veliko premalo srednjih učilišč, in ta nedostatek se vedno bolj čuti. će morda vlada misli, da imamo dovolj humanističnih gimnazij, naj se pa v Kranji osnuj-: realna gimnazija. Mi dobro vemo, da gospod Gauč ni poseben prijatelj takim zavodom, ali vender raiBlimo, da bi bil baš jeden tak zavod Slovencem potreben. Slovenske realke nemarno nobene in vse kaže, da je še kmalu ne dobimo. Treba pa bodo slovenskih tehnikov, ko občno prodre Blovensko uradovanje. Nikakor ni častno za nas Slovence, da se baš za tehnične urade morajo delati izjeme gledd uradovanja v slovenščini. Realna gimnazija hi morda tudi nekoliko pripomogla, da dobimo slovenščine veščih tehnikov. Će bodo bodoči tehniki pohajali le nemške realke, ne bodo nikdar sposobni za slovensko uradovanje. To smo le mimogrede omenili, ali vsekako je dobro, da poslanci naši tudi to zadevo dobro premislijo. Seveda s tem ne rečemo, da mora Kranjska gimnazija biti baš realna, to smo le naveli, da lahko pri priliki vlado opozore, da tudi v tem oziru treba kako zadovoljiti naše želje. Pa kaj bi dokazovali potrebo Kranjske gimnazije, ko je stvar vsakemu jasna, kdor le naše razmere pozna in jih poznati hoče. Dolžnost slovenskih poslancev je, da porabijo prvo priliko in prisilijo vlado, da prekliče še poslednji ostanek znanega LISTEK. Kavkaski ujetnik. (Ruski spisal grof Lev Tolstoj, poslovenil P.) (Daljo.) IV. Tako živel je Žilin. Po dnevu hodil je po vasi ali kaj delal, ko so je naredila noč in je vse utihnilo v vasi, — kopal je v klanici. Teško je bilo kopati v kamen, s pilo tri je kamenje, in prekopal pod steno luknjo, da je mogel zlezti skozi. ,Da bi le", mislil si je, „kraj dobro poznal, in vedel, v katero stran naj pojdein". Izbral si je čas, ko je gospodar odšel z doma , napravil se je po obedu za vas na goro, — hotel je od tam pogledati okolico. A, ko je gospodar odšel, ukazal je dečku, da naj hodi za Žilinom in naj ga nikar ne izpusti izpred očij. Deček teče za Žilinom, in kriči: — Ne hodi! Oče je prepovedal. Takoj pokličem ljudi. Žilin ga je jel pogovarjati. — Daleč ne grem, rekel je — pojdem samo na to goro ; poiskati moram trav, da bodem zdravil vaše ljudi. Pojdi z menoj, s klado ne uidem. Tebi jutri naredim lok in pšico. Pogovoril je dečka, Sla sta. Na goro ni bilo daleč, a vender je s klado Žilin teško gori lezel, šel je in šel, s trudom pomagal si je dalje. Sedel je Žilin in jel ogledavati. Proti poldnevu od kla-nice je steza, po njej hodi čeda, nižje vidi se druga tatarska Yas. Od te vasi dalje je druga gora — še strmejša ; za to goro je zopet gora. Mej gorami vidi se gozd, in tam so gore vzdigujejo vedno višje. Najvišje, bele kakor slador, pokrite so snegom. Na vzhod in na zapad se tudi ravno take gore ; mej njimi vidi se sem ter tja dim od vasij. Nu, mislil si je: to je vse njihova dežela. Jel je gledati na rusko stran — pod goro je bila rečica, vas, vrti na okrog. Ob rečici no se videle majhne babe kakor čeče, razgovarjajoče se. Za vasjo nižje bila je zopet gora, za njo še dve gori, za njima pa gozd; mej dvema gorama vidi se ravni kraj, in na ravnem kraji daleč — daleč, nekaj kakor dim. Žilin jel se je spominjati, kje je vzhajalo solnce, kje zahajalo, ko je živel v trdnjavi. Vedel je, da je prav v tej dolini biti morala trdnjava. Tu, mej tema gorama, treba pobegniti. Solnce jelo je zahajati. Beli snežniki jeli so se rudečiti; temnilo se je po gorah; iz nižave vzdigo-val se je par, in ta dolina, kjer mora biti naša trdnjava, kako je zažarela od zapada. Žilin je pazno ogledoval — vzdiguje se nekaj v dolini prav kakor dim iz dimnikov. Misli si, da je to v istini ruska trdnjava. Pozno je že bilo. Slišalo se je, da je mula kričal. Čede ženo, krave mukajo. Deček zakliče : „Pojdiva", toda Žilin nerad gre. Vrnila Bta se. „No, mislil si je Žilin, sedaj vem, kam naj pobegnem." Hotel je pobegniti še to noč. Noči bile so temne, — bil je mlaj. K sreči so se na večer vrnili Tatari. Navadno so veseli se vračali in s seboj priganjali Živino. Sedaj pa neso ničesar prignali in prinesli so ua sedlu s seboj ubitega brata rudečega Tatarja. Prišli so razkačeni, zbirali se, da ga pokopljejo. Pristopil je tudi Žilin, da pogleda. Zavili so mrtveca v platno, brez krste odnesli ga za vas in pod banano položili v travo. Prišel je mula, zbrali so se starci, s platnenimi pasovi obvezali kape, sezuli se, poseli v vrsto na peto pred mrtvecem. Spredaj mula, za njim trije starci v turbauih v vrsti, zadi pa vsi drugi Tatari. Sedeli so, pove-šali glave in molčati. Dolgo so molčali. Glavo je vzdignil mula in spregovoril: — Ala! (pomenja Bog). Zinil je samo to besedo, — iu zopet so vsi povesili glave in dolgo molčali; sedeli so, ne da bi se kaj ganili. Zopet je mula povzdignil glavo: — „Alau in vsi so odgovorili : „Ala" — in ukaza. Prilika se utegne kmalu pokazati. Zadeve na Češkem razvijajo se tako, da je prav labko, da da se začno majati vladi tla in da pridejo časi, ko bode močno potrebovala naše pomoči. Tedaj naj naši poslanci po vzgledu Trentinskega kluba poreko : „aut-aut". Politični razgled. Kot ran je <8e*ele. V Ljubljani, 1. septembra. DeSelttozborske volitve* Predvčeraj končale so Be deželnozborske volitve na Koroškem z volitvijo v veleposestvu. Kakor je že poprej bilo gotovo, volili so veleposestniki same liberalce. Novi deželni zbor bode jako podoben prejšnjemu in Slovenci nemarno ničesar dobrega od njega pričakovati. Dunaj /tole rev držaenOzborskiJi mandatov. Občinski svet Dunajski je sklenil, obrniti se na obe zbornici državnega zbora s peticijami, da se da Dunaju več državnozborskih mandatov. Dunajski mestni sovet je izračunil, da pride v tostranski državni polovici, izimši Dunaj, na 242 766 gld. davka jeden poslanec, na Dunaji pa še le na 1,770.000 goldinarjev davka. Dunaj bil bi torej precej prikrajšan v svojih pravicah, in bilo bi le pravično, da se mu odmeri večje število mandatov. Slovanski poslanci pa morajo biti v tej zadevi jako previdni. Če se poveča število Dunajskih po-slaucev, se s tem poveča število levičarjev iu upliv nemštva v Avstriji. Le prelabko bi se s tako volilno reformo pomagalo levičarjem na konja. Zaradi tega pa treba volilne reforme lotiti se drugače. Ves državnozborski red je jako krivično sestavljen. Vo-lilui okraji so tako razdeljeni, da so Nemci na boljem, mesta volijo v mnogih krajih preveliko število poslancev, posehno pa imajo velike predpravice veleposestniki. Volilne reforme treba se je korenito lotiti, in Če se odpravijo vsi ti nedostatki, se ni bati, da bi Slovani bili na škodi, če bi levičarji ne hoteli privoliti v tako volilno reformo, pa Slovani najbolje store, če Dunaju ne dovolijo večjega števila poslancev. Sedanji državnozborski volilni red skovali so levičarji sami in Dunajčanje naj se jim zahvalijo, če se kratijo njih pravice. Češko-nemška uprava. „Narodni Listy" pripovedujejo, da dobe vsi staročeški poslanci, ki se še neso izrekli, kako mislijo o spravi, poziv od svojih volilcev, da skličejo shode volilcev in pojasnijo svoje stališče. Mlado- iu Staročchi. Dr. Engel se je na volilnem shodu izjavil, da mu ni znano o nobenem pogajanji mej Mlado- in S'aročt'i. Od drugih stranij se pa zagotavlja, da so se pogajanja zares vršila. Oficijalno se Staroč^hi do mladočeškega kluba neso obrnili, temveč skušali so poprej zvedeti mnenje posamičnih mladočeških vodij. Ker so se skoro vsi Mladočehi izrekli proti spravi z Nemci, ko bi se tudi dovolil notranji češki jezik, bo se Staročehi preverili, da sporazumljenja z Mladočehi ni pričakovati in bo zatorej popustili vsa daljša pogajanja. V nanje države. Shod nemškega in ruskega cesarja. Peterburški dopisnik „Standardov" pripoveduje, da bo je pri ruskih manevrih nemškemu cesarju pripetila mala neprijetnost. Ko je vzhodni voj vedno dalje prodiral in se je zapadni umikati moral, je nemški cesar s svojim Viborskim pešpolkom poskusil prodreti skozi sovražno konjico. Naskok se je zvršil nepričakovano, pa se ni posrečil in so nemškega cesarja celo ujeli. O tem dogodku se je mnogo govorilo v vojaških krogih, nemški cesar je pa nekda bil ves dan potem jako nevoljen, ker je pokazal, da je tako malo vešč v vojaških zadevah. O tem shodu časopisi Še marsikaj poročajo. Nemški cesar je bil baje izrekel željo, da bi se udeležil mauevrov v južni Rusiji, pa ga car ni hotel povabiti iz ozira na druge drŽave. Cesar Viljem je tudi omenil bolgarskega vprašanja, pa je to jako razdražilo carja. Vladarja potem nesta več prijazno občevala, manevri pri Narvi so se skrajšali, da se je poprej povrnil nemški cesar. Nemški cesar in Hismarck. „Saale-Zeitung" prinesla je bila veBt, da mej nemškim cesarjem in knezom B'smarckom posreduje neki prijateljski dvor. Kaj je glavni namen temu posredovanju, dotični list ne pove. Da bi se knez Bismarck zopet povrnil na prejšnje mesto, skoro ni misliti, drugače pa mož ne bode nikdar zadovoljen. Sicer nam je pa dostaviti, da se vest, ki jo je priobčila „Saale-Zeitung", oficijozno zanikava. Grškega metropolita v Jtloiiastiru so odstavili in zaprli. Pri njem so se našla pisma, iz katerih se razvidi, da je dopisoval z neko tujo vlastjo, da bi s silo preprečila imenovanje bolgarskih škofov za Makedonijo. Dopisi. Iz l,jul»lj;tii4> 29. avgusta. Ker je javnih listov dolžnost, da občinstvo o nejasnih stvareh poučujejo in obstoječe nedostatke brez ozira na osebo bičajo, namenili smo se v Ljubljanskem mestu stanujoče stranke opozoriti na mestnega magistrata naredbo od 1. junija 1866 glede plačevanja gosta-ščine (Zinskreuzerj. Poprej bilo je namreč določeno, da se ima od 50 gld. do 100 gld. plačevati po 1 k r aj ca r j i, čez 100 gld. pa po 2 krajcarja od goldinarja. Po novi naredbi se je pa s 1. j a o u varjeni 1889 počenši gostaščina zvišala tako, da je od 50 gld. do 100 gld. plačevati po 2 krajcarja, čez 100 gld. pa po 4 krajcarje od goldinarja. Naredba se sicer ni jasno glasila, ali je najemščiua 50 gld. gostaščine prosta ali ne; a pri mestnem magistratu so naredbo tolmačili tako, da je najemščina 50 gld. gostaščine še prosta, in mestna blagajnica tudi od tacih stanovanj nikdar ni zahtevala gostaščine in jo tudi noben hišni gospodar pri nji plačal ni. A kakor se nam od mnogih stranij poroča, je dokaj hišnih gospodarjev to naredbo tolmačilo drugače in Bicer — v svojo korist, pobirali so namreč 1 krajcar gostaščine že od 50 gld. neso jo pa plačali pri mestni blagajnici, ker jo ta tudi nikdar zahtevala ui, ter so jo prav pošteno s i o b-držali v žepu. To je jedna vrsta hišnih gospodarjev. Nahaja se pa še druga vrsta tacih pošte njakov, ki je za petdeset procentov uesramneja od prve vrste. Pobirali so namreč od strank, ki so plačevale po 50 gld. najemščine že pred novo naredbo po dva krajcarja gostaščine, ter jo kot pravi poštenjaki z mirno vestjo utaknili v svoj žep. To je že skrajna nesramnost, pa, kaj pravimo, nesramnost, to je že skrajna sleparija, ki spada pred kazensko sodnijo; porabili so nevednost svojih strank ter goljufali reveže, kajti velika večina tacih stanovanj po 50 gld. je oddana bolj revnim stran zopet umolknili. Mrtvec ležal je na travi, ni se ganil; oni bo pa tudi sedeli, kakor mrtvi. Nihče ae ni ganil. Samo to se je slišalo, da je veter na banani preobračal listje. Potem je mula opravil molitev, vsi so ustali, vzdignili mrtveca za roke, in odnesli. Prinesli bo ga k jami, skopana ni bila preprosta jama, ampak spodkopana pod zemljo, kakor podkop. Prijeli so mrtveca za roke in noge, upregnili ga, počasi ga spustili, sedečega porinili pod zemljo, uravnavši mu roki po životu. Nogajec prinesel je zelenega trstja, da so ga naložili v jamo, katero so potem b prstjo zasuli in zaravuali. H glavi postavili so kameD. Poteptali so zemljo, seli zopet v vrste pred gomilo. Dolgo so molčali. — „Ala! Ala! Ala!B — vzdihnili so in ustali. Razdal je rudeči Tatar denarja starcem, potem vzel bič, udaril se trikrat po čelu in odšel domov. Zjutraj vidi Žilin, da rudeči Tatar vede kobilo za vas in za njim gredo trije Tatari. Šli so za vas, slekel je rudeči Tatar bešmet, zaBukal rokava — velike zdrave roke — potegnil je kinžal, po-brusil ga. Vzdignili so pokonci kobili glavo, pristopil jo rudeči Tatar, prerezal vrat kobili, ki se je potem kmalu mrtva zgrudila. Razparal je kožo Prišle so babe in dekleta in jele prati čreva iu drob. Potem bo razsekali kobilo in vlekli jo v kočo. In vsa vas zbrala se je pri rudečem Tataru, da bo spominja pokojnika. Tri dni jeli so kobilo in pili buzo. Slaviti so pokojnikov spomin. Vsi Tatari bili so doma. Četrti dan vidi Žilin, da se po kosilu nekam odpravljajo. Priveli so konje, opravili jih, odjezdilo je deset mož, tudi rudeči Tatar je odjezdil; samo Abdul je ostal doma. Mesec je bil jedva jel rasti, noči bo bile še temne. „Nua, mislil si je Žilin, žatia. Povedal je Kostilinu. plašno in obupno odgovoril: — Kako hočeva bežati? — Pota — Jaz znam pot. — Po noči tudi ne prideva dalje. — Če ne prideva, pa v gozdu prenočiva. Glej, jaz sem hlebčekov nabral. Kaj bodeva tukaj sedela? Morda pošljejo denar, morda ga pa tudi ne spravijo vkupe. Tatari so pa sedaj razkačeni, ker so jim Rusi jednega ubili. Kdo ve, če se ne pogovori, da naju ubijejo. Mislil in mislil je Kostilin. — No, poj dem. (Dalje prih.) - „sedaj je čas be-Koatilin mu je pa kam. Ponavljamo tedaj še jedenkrat, da so stanovanja do uštetih 50 gld. gostaščine prosta. Oglasila se je pa še tretja vrsta hišnih gospodarjev, pravih poštenjakov, ki so se z bodočo vodovodno doklado okoristili že zdaj, ko še niti znano ni, kdaj jo bo mestni magistrat upeljal. Tako je gospodar ueke velike hiše, pri kateri je le na dvorišče vodo napeljal ter jedno samo borno pipico napravil, s prvim avgustom od svojih strank pobral vodovodno doklado za tri mesece uaprej in za jeden mesec nazaj, to je od 1. julija do 1. novembra. Tudi tu opozarjamo občinstvo, ki je že tako nesrečno, da mora stanovati v hišah navedenih oderuhov, da zdaj še noben hišni gospodar nema pravice, pobirati vodovodne naklade; mestni magistrat jo še le določi, od kdaj se ima ta naklada plačevati, nikakor se pa ne bo glasila naredba, da se ima pobirati za nazaj. Iz Sv. Jurija ob Taboru 29. avgusta [Izv. dop ] Naše „Braluo društvo" imelo je v nedeljo 24. t. m. prvi občni zbor, katerega se je udeležilo mnogo občinstva. Tudi naš nebod gatreba kapelan Tomanič je prišel, da bi mir kalil ter s svojo svečeniško avtoriteto preprosto ljudstvo od pristopa odgovarjal, Vender njegov uspeh ni v ni-kakem razmerji z znojem, ki ga je spotil pri svojih agitacijah in hribolazji ščuvajo proti osnovalcem „Bralnega društva". Splašil je samo trohico nevednih kmetov, ki se mu neso hoteli zameriti. Upisala se je pa vsa naša inteligencija, kakor tudi ne mulo preprostega ljudstva, tako da šteje naše društvo že zdaj blizu petdeset članov, mnogo jih je pa še svoj pristop zagotovilo. Tu je torej druga radikalna blamaža kapetanova, katera naj ga uči, kako za Boga malo opravi s Bvojim neosnovanim ščuvanjem proti zaslužnim in le dobro Želečim možem ter da na tak način le samemu sebi izpodko-pava še ono mrvico ugleda, katero je še do zdaj imel. Čudimo se, da se ga ne primejo lepi izgledi, katere mu daje njegov častitljivi predstojnik, vse hvale vredni gospod župnik, ki zaradi svojega miroljubnega življenja ;n izglednega obnašanja na daleč okrog največje spoštovanje uživa. Vender ad rem! V odbor „Bralnega društva" so voljeni Bledeči gospodje: prvoseduikora V. Koru n, profesurski kandidat; podpredsednikom B. B r i š-u i k, krčmar; blagajnikom J. vV in ter, župan; tajnikom L. A pat, zastopnik banke „Slavije"; odbornikoma M. Kobale in F. R a k, kmečka sinova. Pregledovalci računov so: g. F. Šorn, nadučitelj; g. M. Ropaš, izdelovatelj klavirjev; gspdč. P. Jug, poštna upraviteljica. Društvo je naročeno na sledeče časnike: „Slovenski Narod", „Slovenski Gospodar" 2 iztisa, ^Kmetovalec" 2 iztisa, „Edinost",-,Mir", „Stidsteiri8cbe Post", „Ljubljanski Zvon*, ,Dom iu Svet", „Brustt ; po članovih se pa darujejo: „Popotnik", „ Vrtec", „Slovanski Svet", „Gospodarski Glasnik", „Nova Zeta", „Glas Crnogorca" in „Tagespost". Društveni knjižnici se je postavil temelj z mnogimi darovanimi knjigami. Društvena soba, katere slovesno otvorjenje se bode vršilo v četrtek, dne 4. septembra, popoludne, je v gostilni g. B. Brišnika ua Taboru. Mlademu društvu kličemo: Le vedno tako naprej, kakor si pričelo! Domače stvari. — (Imenovanje.) Ravnateljem na učiteljišči v Mariboru imenovan je g. Henrik Schreiner, profesor v Bjlzanu, poznan kot strokovni pisatelj slovenski. — (V Voloskem) bil je preteklo soboto z veliko večino glasov deželnim poslancem isterBkim izvoljen g. prof. dr. Andrej Stanger. — (Sokolska slavu ost v Cel j i.) Z jako naudušenimi besedami piše češki list „Sokol" o slovenskej slavnosti, ki se bode praznovala v Celji. Pod naslovom „Na slovanski jug!" pravi: „Slovan gre na dan" — prislovica ta tiče se sedaj južno-štajerskih Slovencev. Obkoljeni na severu od tujega življa, z umetno steno ločeni od glavnega] oddelka Slovencev, kakor tudi od bratov Hreatov, stopajte po vzgledu družin slovanskih manjin korak za korakom naprej. Podlaga jim je zdravi kmetski in rokodelski stan in inteligenca odgojena na visocih šolah. Na tej podlagi osnovano je telovadno društvo „Sokol Celjski", katerega osnovanje se bode slovesno praznovalo v Celji dne 7. in 8. septembra. K tej slavnosti pozvana so vsa društva slovenska, katera so zagotovila udeležiti se korporativno; „Hrvatski" in „Pokupski Sokol", slavni tamburaši in liraši, vsi se bodo z domoljubno gorečuostjo podali na dan slavnosti v Celje, na katero vabijo bratje Štajerski, kažo : Velika slavnost naša bila bi nad vse sijajna in lepa, *e bi tudi naši uzorni srčno ljubljeni bratje češki v kolikor mogoče velikem številu nas razveselili s svojim obiskom, in tako ne samo slavnost to povzdignili z znamenito svojo navzočnostjo, nego tudi dokazali, da so jim uspehi Slovencev na srci. Bratje Čehi! že je temu tri leta, da ste obiskali belo Ljubljano, da ste nas naudušili za daljše boje. Porabite zopet to priliko in pridite v velikem številu, da se osvedočite, da se tudi naš mali narod hrabro bori za narodne svoje pravice. Videli boste krasno našo domovino, videli ta mili raj slovenski. Dne 7. in 8. septembra bode v Celji zastopan narod slovenski od obal jadranskih do rahlotekoče Mure, od Drave do Kolpe. — Končno pravi: Bilo bi zares umestno, da bi iz Češke bila odjmslana častna deputacija k temu znamenitemu dnevu. — Upati je, da se bodo češki bratje, akoravno jih loči velika daljava od nas, odzvali pozivu in se udeležili slavnosti naše. — (Sokolskaslavnost vCelji.) Strastna in nesramna pisava nemčurjev Celiskih, s katero so hoteli nahujskati celo višje kroge proti nam Slovencem, naredila je sijajen iinsko, kakor smo tudi pričukovali. Slavnost je torej namestništvo dovolilo in vršila se bode gotovo mirno in sijajno. Mi Slovenci še nikdar nesmo nikogar izzivali, Celjani pa naj si vzemo v izgled Mariborčane, to bode najbolje poroštvo, da se red ne bode nikjer kalil. Jalovega groženja nekaterih ultra-nemčurjov pa se mi ne bojimo, ker smo preverjeni, da morajo trezno misleči nemški Celjani sami obsojati tako podlo hujskanje. — (Tržiška veselica.) Piše se nam iz Gorenjske: Neprilično je res, da se bode veselica „Tržiškega bralnega društva" vršila v isti dan, kakor slovesnost „Celjskoga Sokola", katerega pri njegovem prvem izletu radostno želi pozdraviti marsikateri narodnjak. Vender pa zaradi tega Tržiške veselice ne smemo prezreti, kajti tudi leta je prevažnoga pomena, in bode, če dobro izpade, sigurno imela ugodne posledice za narodno stvar. Zaradi tega želeti bi bilo, da se je v mnogem številu udeleže* oni, ki ne gredo v Celje, zlasti pa Gorenjci. Z obilnim pohodom hočemo goreče simpatije in svoje prizuanje pokazati vrlim Tržaškim narodnjakom, ki v težavnem položaji neso pozabili na mili svoj rod, ampak so pogumno in častno kvišku dvignili narodni prapor, ter so slovenskemu jeziku v svojem bralnem društvu ustvarili potrebno zavetišče. S tem pa, da se bralno društvo izobražuje in razveseljuje na podlagi materinega jezika, nikakor ni seglo po tujih, zlasti ne po nemških pravicah, in zaradi tega pričakovati bi smeli, da se veselice udeležb tudi tisti Tržiški trzanje, ki neso udje bralnega društva, ki so pa vender zmerni in pravični vsacemu, in ki neso prenapolnjeni s sovražnim nam duhom. Za trdo pa se je nadjati, da narodni Ljubljanski krogi ne bodo pozabili na Tržič, in da bodo tudi oni pomagali čvrsto pod-krepljati nadaljno delovanje Tržiškili rodoljubov. Na svidenje torej dne 7. septembra v Tržiči! — (J e 1 i Ce 1 j e r es „n e mš ko mesto"?) Nasprotniki naši trdijo vedno, da je Celje „ nemško mesto" ; „ein deutsches Kleinod" ga je celo imenovala te dni „Wachtaricaw. Temu nasproti naj govore nastopne številke: Pri zadnjem ljudskem šte-viljenji pred desetimi leti bilo je v Celji brez vojakov 5170 prebivalcev, od katerih 3295 z nemško „Umgangssprache" in 1875 s slovenskim občeval-nim jezikom. Kako se je štelo, znano je slehernemu, a navzlic temu bilo je že takrat skoraj dve petini prebivalcev slovenskih kot takih izkazanih, kajti v resnici jih je veliko več. Morda nam bode to pokazalo že letošnje ljudsko številjenje. To dobro čutijo nemčurji, zato tako besnijo, a pomagalo jim bode pač le malo. — (Pozno, pa vender!) Zadnje iredentov-sko lopovstvo v Trstu, ko je petarda nedolžnemu 121etnemu dečku uničila oko in ga tudi sicer še hudo poškodovala, vzbudilo je nevoljo tudi v Dunajskih listih, ki so doslej dosledno trdili, da so petarde — le otročarije. „N. Fr. Presse" priobčila je v soboto OBter članek, v katerem kategorično pozivlje odločujoče stranke italijanske, da si iredento •energično otresejo s svojih Škrijcev, sicer se jih bode prijel sum, da so na tihem sporazumi jene s takimi zlodejstvi, za katerih zanikernost in zavr.it,-nost ni nobenega prava izraza. Jednako piše „Neues VViener Tagblatt". Nas resnično vesele ti glasovi, akoravno je bilo treba mnogo časa, predno so Dunajska glasila opustila potuho. Morda bodo odločujoči krogi na Dunaji verjeli tem pristno nemškim glasom in je vzeli v poštev, dočim so vse pritožbe slovenskih listov bile — zaman, — (Z Dunaja) piše nam odlični naš rojak, g. Ivan Navratil: Praznujoč osemdesetletnico notarske zbornice Ljubljanske predsednika gospoda dr. Jerneja Zupan ca, nabrali so gg. notarji in notarski kandidatje na Kranjskem v pripomoč slovenskim visokošolcem 7 2 gld. To vsoto izročili so notarju Ljubljanskemu g. Ivanu Gogoli s tem naročilom, naj blagovoli poslati polovico podpornemu društvu slovenskih visokošolcev v Gradec, a polovico na Dunaj. Podporno društvo za slovenske vi-sokošolce Dunajske je že z veliko radostjo prejelo namenjeno mu polovico (36 gld.) Živa zahvala na tem obilnem daru, pa tudi čast in slava vsem gg. darovalcem, ki skrbe tako lepo za svoj duševni zarod — mej slovenskimi sinovi, a še posebna hvala in slava onemu gospodu, kateri je sprožil tako blago misel. — (Posnemanja vredno.) Cerkljanski dijaki poBlali so nslovenskemu pisateljskemu društvu" 20 goldinarjev, kot dohodek d veli prire jenih veselic z naročilom, naj se ta zneBek na korist fondu za Preširnov spomenik obre-stouosno naloži v mestno hranilnico Ljubljansko. V isti namen nabrali so Cerkljanski dijaki lani 10 gld. — (Iz Radovljice:) K slovenskemu pevskemu društvu „Triglav" v Radovljici pristopil je kot ustanovni ud gospod Ivan Murni k, ces. svetovalec in deželni poslanec ter daroval društvu v ta namen svoto 20 gld. Presrčna mu bodi hvala! — (Tukajšnji divizijski poveljnik pod in ar šal VVattek) obolel je zopet za nasledki bripe, zato ne bode prisoten pri divizijskih manevrih in se je že odpeljal v Karlove Vare. Ko se povrne v Ljubljano, ne bode več stanoval v Gospodski ulici, ampak v Koslerjevem „Cekinovem gradu", kjer bo prostori zauj že pripravljajo. — (Dramatična šola.) Pouk v drama-matični šoli prične se dne 2. septembra t. 1. Učenke in učenci naj torej prideo ta dan v dramatično sobo ob 8. uri zvečer, kjer se jim bode vse ostalo natanko po vedalo in razložilo. Pouk bode v meseci septembru trikrat na teden. O tej priliki opozarjamo posebno na to, d a j e p o u k v dramatični šoli brezplačen. — (Slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec") priredi v nedeljo doc 14. septembra v čitalnični restavraciji pevski večer v dobrodelni namen. — Dne 5. oktobra pa je v re« dutni dvorani velik „Slavčev" koncert s sodelovanjem vojaške godbe na čast novoizvoljenemu častnemu članu, gosp. Antonu N e d v 6 d u. Natančneje o tem koncertu o svojem času. — (Vojaška godba 9 7. peš polka) svirala je včeraj dopoludne ob Val.2- uri v „Zvezdi". Dolgo že ni bilo toliko občinstva pri godbi, kakor včeraj, posebno obilno bili so zastopani častniki sedaj tukaj bivajočih polkov. Danes in do prihodnje nedelje vsak dan svirata vojaški godbi 87. in 97. pešpolka jeden dan v „Zvezdi", drugi dan pri Tivolskem gradu. Godba domačega pešpolka št. 17 odšla je v Gradec, kjer svira v deželni razstavi. — (MeBtna hranilnica Ljubi j a n-s k a.) Meseca avgusta uložilo je 300 strank v mestno hranilnico Ljubljansko 176.477 gld., vzdignilo pa 147 strank 74.320 gld. 50 kr. — (Zadruga tukajšnjih gostilničarjev in kavarnarjev) ustanovila se je včeraj. Sešlo se jo 30 gostilničarjev in kavaroarjev. V začasni odsek, kateri bode imel izdelati pravila, bili so izvoljeni gospodje: Josip Lenče, načelnikom (jednoglasno), podnačelnikom Andrej Druškovič; kot odborniki: Milavec, Briški, Kramer, Weber, Češnjevar in Borštnik. Kot namestnik, gospodje: Predovič, Zajec in Škorjanec. — (Delavski shod,) ki ga je včeraj ob 9. uri dopoludne sklical delavec g. Za dni k v pi-varne Schreiuerjeve salon, odložil se je zaradi pre-pičle udeležbe na ponedeljek dne 8. Beptembra (Mali šmaren.) Na dnevnem redu bode razprava o položaji delavskega stanu in ob izdaji slovenskega delavskega lista. Slovenski delavci pripravili so Že vse, da bi imeli svoje glasilo, a vlada ne vsprejme naznanjenega odgovornega urednika, češ, da po svoji omiki za ta posel ni Bposoben. — (Preselitev.) Okrajna bolniška blagajna Ljubljanska ima svojo pisarno od 4 dne" septembra 1890. Na sv. Petra cesti hiš. štev. 9, v I. nadstropji v Karol Počivavuikovi hiši. — (Druzega kaznjenca) one trojice, ki je pred več tedni ubegla z Ljubljanskega Gradu, ujeli so v soboto dopoludne na pokopališči pri cerkvi na Brdu. To je kaznjenec Rahne, doma iz Vogelj pri Kranji, ki ima baje zaradi ropa in tatvine prebiti še večleten zapor. Slučaj je hotel, da je sod-nijski sluga Brdski K urnik vračajoč se s pošte, od koder je nesel pisma za sodišče, videl v Lukovici nakrat človeka, v katerem je takoj izpoznal ubeglega Rahneta; Kurnik je namreč služil prej kot paznik v kazuiluici na Gradu, in je še le nekoliko mesecev nameščen pri sodišči Brdu. RuhnO ga v svojo nesrečo ni videl. Sodnijski Hluga opozori orožnike, in četrt ure pozneje prijel je stražmešter ubeglega kaznjenca na pokopališči pri Brdski cerkvi, kjer je baje poskušal na VBeh vratih, da bi prišel vanjo. Sodi se, da je hotel po noči prodreti v cerkev, ljudje) devajo na njegov rovaš vse cerkvene rope, ki so se v zadnjem času izvršiii po Gorenjskem. Hudodelnik ni imel druzega orožja pri sebi, nego močan zob od navadne kmetske brane. Opravljen je bil pa čedno. Včeraj so ga odveli zopet na Ljubljanski Grad. — (Prostovoljno gasilno društvo) snuje se na Jesenicah. Društvo bode gotovo dobro uspevalo, ker je prišlo^ na Jesenice mej izvrstnimi delavci iz Bohinja tudi mnogo dobro izvežbanih gasilcev- — (Iz K r an j s ko g o r e) poi zvedeti smo nekoliko podrobnostij o boji v Pišenci. Nesrečna trojica Trentskih lovcev se ni nikakor zoperstavljala, temveč hotela le ubežati. A nekateri mladiči uprizorili so na nje* pravo gonjo, ustrelili jednega v hrbet, dva pa obstrelili. Bd je nekda to pravi lov na ljudi. Globoko je obžalovati, da lovska strast sega tako daleč in da se ljudje isto tako streljajo, kakor „gamsitt, zato pa pričakujemo, da bode kazenska preiskava in potem obsodba zadela kr.vce in tako zadostila žaljenemu javnemu mnenju. — (Dobava usnjenih oblačilnih in upravnih reč i j.) Od c. in kr. državnega vojnega ministerstva došlo je trgovski in obrtm.iki zbornici naslednje naznanilo: Po ponudbah, ki so došle vsled naznauila z dne 15. novembra 1889 1., ni bilo moči založiti s potrebnimi oblačilnimi iu opravnimi rečmi iz usnja mouturnega skladišča št 4 v Kaiser-Etersdorfu. Pozivljejo se zatorej znova interesenti, da ulože pismene ponudbe za dobavo usnjenih rečij, kolikor jih bode od dne 1. januvarja 1892 1. potreba pri rečenem raonturnem skladišči. Vsakoletna potrebščina znaša okoli 400.000 gld. Ponudbe morajo zavzemati vso potrebščino. Pogodba Be sklene za pet let in podaljša se eventueluo lahko tudi molčč. Kousorcij je po pogodbi dolžan, da na poziv vojne uprave prevzame tudi dobavo malemu obrtu pridržane četrtine vse potrebščine. Ponudbe je izročiti najpozneje do due 15. oktobra 1890 1. Interesenti se opozarjajo, da je uzorce in popise razpi-sanib rečij ter tvarinskih in denarnih dividend videti pri monturuih skladiščih v Brnu, Gradci iu Kaiser-Ebersdorfu, in da podjetniki dobodo vzorcev proti plačilu od navedenih monturnih upravnic. Opominja pa se, da montume upravnice prištevajo k cenam uzorcev, prepuščanih podjetnikom, 15% režijskih stroškov. Naznanilo in pogodbene načrte je lahko pogledati tudi pri trgovski iu obrtniški zbornici v Ljubljaui. — (Celjsko učiteljsko društvo) praznuje v sredo dne 3. sept. t. 1. svojo dvajsetletnico. Društvo le-to zavzema mej slovenskimi učiteljskimi društvi odlično mesto. Razumuištvo je tudi že često pokazalo, da ve ceniti Celjskega učiteljskega društva važnost. — Trdno se nadejamo, da bode pri dvajsetletnici v Žalci uavzočnih ne le obilo učiteljev, marveč tudi mnogo razumnikov — prijateljev njihovih — (Izpred porotnega Bodišča.) Pri današnji prvi obravnavi zatožen je bil 20letni mesarjev siu Fran Pelan, (Kolajkov) iz Starega Trga hudodelstva'goljufije in požiga. Dne 14. aprila 1.1. prišel je v Lož k svojemu bratrancu Matevžu Pelanu in in se zlagal, da ga je oče poslal, naj jim posodi 50 gld. Dobivši denar, začel je popivati v Lož', na Rakeku in šel tudi v Trst Do 21. aprila zapravil je vse, do 36 kr. Ker Bi domov ni upal, hotel se je znositi nad kom in v StaremTrgu zažgal Antona Štritofa skedenj, ki je do tal pogorel. Zutoženec svojega zlodejstva ne taji, a pravi, da je, ko je v skedenj v seno zagnal gorečo smodko, bil pijan, kar pa priče zanikavajo. Porotniki so ga krivim proglasili in obsojen je bil na sedem let teške ječe, poostrene vsako leto dne 21. aprila s temnico, trdim ležiščem in postom. — (Konja iz hleva ukrali) so neznani lopovi zadnji večer na Drezji na Gorenjskem posestniku Josipu Koščaku, po domače Gričarju, s Škr-jančevega pri Zatičini, ko je pripeljal romarje z Dolenjskega na imenovano božjo pot. — (Strašen vihar brez dežja.) V zati-škem sodnem okraji je dne 25. avgusta t. 1. na večer okoli 7. ure nastal strašen vihar, ki je po diral posebno kozolce, razkrival hiše in druga gospodarska poslopja. Vihar trajal je samo pol ure ter privihral in pridivjal od jugozahodne struni in po napominanem okraji gotovo več tisoč gold. škode prouzročil. Še le, ko je vihar svoje škodljivo in nepotrebno delo opravil — jel je nekoliko dež naletavati — pa ga Še za prav potrebno rast ui bilo povsod, akopram ga silno ljud in zemlja potrebuje in prosi, ker je po vsem okraji prav velika suša. Posebno veliko škode je po šentvidski župniji pri Zatičini v obče napravil vihar; tako je v Velikem gabru podrl 8 kozolcev, v Dobu in v bližini 14, potem v Zagorici, Št. Pavlu, Cesti, Malem gabru i. t. d. V Pristavici je celo Hočevarjevo leseno hišo podrl. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Temešvar 31. avgusta. Iz južne Ogerske naznanja se mnogo požarov. Pri Dorgosu gori 600 oral kameralskega gozda, v Belotincyi cela ulica, v Radmanversu pogorelo je pol vasi. Vas Remote tudi gori. Beligrad. 31. avgusta. „Agen.ce de Bel-grade" piše, da se ondu širi prepričanje, da se utegnejo vsa narodno-gospodarska nasprot-stva mej A vstro - Ogersko in Srbijo poravnati. Šmarije pri Jelšah 1. septembra. Včerajšnji shod volilcev na Slatin* sijajen. Doktor Gregorec iz brezobzirnostij proti Slovencem v Gradci in Celovci dokazoval potrebo, da se deluje na /druženje slovenskih pokrajin v jedno upravno skupino. Narod z živioklici pritrjeval. Jilemnice 1. septembra. Pri včerajšnjem shodu volilnih mož izreklo 38 staročeških volilnih mož jednoglasno zaupanje grofu Har-rachu, ki je toplo zagovarjal češko - nemško spravo. 21 Mladočehov odšlo je pred glasovanjem. Carigrad 1. septembra. Štiri roparje, ki so odpeljali inženeria Gersona in Mejorja, so tukaj prijeli. Našli so pri njih 420 funtov denarjev. Razne vesti. * (N e m š k a b r ez o b z i r n o s t.) S pravo prusko brezobzirnostjo vršil ne je pri hudi vročini marš nečega vojaškega jiolka na Bavarskem. Gnali so vojake v poldrugi uri deBet kilometrov daleč, da so siromaki kar cepuli, kakor muhe. Dva sta ostala mrtva, 200 jih je obolelo nevarno, 170 pa manj hudo. Brezobzirnega polkovnika so odstavili in se vrši stroga preiskava. * (Gledališče pogorelo.) V pouedeljek ponoči pogorelo je gledališče v C hica g u. Goreti je začelo za odrom v neki sobi in jo pogorela VHa scenerija in ves inventar. Škoda znaša 200.000 dolarjev. Podrl Be je neki zid iu ranjenih je več ognje-gascev, jeden smrtuo. Plamen razširil se je in je deloma upepelil tudi bližnjo tiskarno Časopisa „Chi-cago-Tribunc". V veliki nevarnosti so bili nekateri blizu ležeči hoteli. Bilo je baje zažgano. * (Gledališka cenzura v Sofiji.) Policija prepovedala je v Sofiji predstavo drame „Aleksander Nevski", ker se nahajajo v ij«'j razžaljenja Turčije. prinaša v 9, zvezku nastopno vsebino: 1. A. Funtek : V gftrah. — 2. Josip Start: Zari nuja. Povest. (Dalje.) — 3. Ivan Berbui: Po tristo letih. — 4. Još. Ani. Klemenčič: Spomini, i, 2. — 5. A. Funtek: Jožef Cimperman. — 6. Andnj Fe"konja: Reformacija v Slovencih. (Dalje.) — 7. Lan Bel?: Etjavec in njegov pomen za narodno odgojo. — S. Fr. Gestrin: Iz arhiva. Povest. (Dalje.) — 9. Književna poročila: VIII. V Oblak: V. Jagić, Glagolitica. Wiirisc/iaften in Wienf Phi-losopb.-Itistor. Classe, Bd. XXXVIII). — 10. Josip Apih: Statistična črtica dijaštva avstrijskih visokih šol. (Dalje.) — 11. Listek: Dragojila Milek f. — Tržaško-koprski Škof Matrj Ravnikar. — Slovensko petje v preteklih dobah. — Vežbovnik. — Angeljček. — Grška in rimska nvjtologija. — Narodne legende. — Iskrice. — Spisi Krištofa Šmida. — Slovenski zemljepisni atlas. — Prirodopisne novice. — Za nNd-rodni dom". „LJUBLJANSKI ZVON' stoji: za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 30 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. Zahvala. „ P odpiralni zalogi slovenskih vseučilišč-nikov v Gradci44 račili so darovati gospodje notarji in notarski kandidatje na Kranjskem o priliki praznovanja osemdesetletnico veleč, goa p. dr. Jerneja Zupanca vsoto 86 (t. j. šestintridesetih) gld. in slavni odbor slovenskih abi-turijentov v LJubljani naklonil jej je kot čisti dohodek veselico slovenskih abiturijentov vsoto 25 (t. j. petindvajsetih) gld. ifis oba velikodušna darova izreka podpisani odbor v Imenu ubogih In podpore vrednih vseučiliščnikov sloven-Bkih najtoplejšo avojo zahvalo. V Gradci, dno 31. avgusta 1890. »ogoiiiil Krek9 Prof. dr. GregorIJ Krek, cand. iur., tajnik. predsednik in blagajnik. Zahvala. Velečastitt gospod Anton Domicolj, župnik na Črnem Vrhu, izročil jo podpisanemu voditeljstvu nov lep „tuluriuin", vreden 18 gld., i>to tako podaril je blag. gosp. j van F a tur, trgovec na Rakeku, tukajfinjej mladini raznih zvezkov, v vrednosti 20 gld. Obema voledušnima domorodcema ter prijateljema šoli in šolskej mladini bodi najiskreneja zahvala. Bog plati! So I nit o vodltelfNtvo v Zagorji na Pivki, dne 30. avgusta 1890. (•167) Dragotin Će sni k. Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah iu stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tndi pri nepričakovanih dobitkih. (161-V) Vjolerljtie shm-Iic 30. avgusta. Na Dunaji: 64, 49, 11, 22, 85. V Gradci: 52, 25, 83, 19, 32 31. avgusta. Pri Malici* Kleibor, Reicltold, Ilartman, Breesach, Ulrich iz Gradca. — Faraone, — PoJamer iz 1'ulja. — GrOtl b Goldschmid z Dunaja. Mandriizzatto iz Trevisa. Ptuja. Pri Slomi: LnzzHtto iz Egipta. — Dr. Pertot, Ku-bes;li, VVoiBs, Mtitizl iz Trsta. — Stieger iz Celja. — Eber iz Gradca. -• Eisler iz DudimpeSte. — Baron Apfaltern b Križa. — Kohti iz Velike Km niže. — Kesslcr s Krškega. — Siernig, Kaimll, pl. Dittel iz Ljubljane. — Trumler, Ro-ter z Dunaja. Pri bavarskem dvoru i Klatser iz Aleksandriie. Pii jiixii4m kolodvoru: Trebuschnig, Kandotti, Seppel, Metigner, Jamer z Dunaja. — Rosenzweig, Petri tseh iz Trsta. — Dr. Baer iz Brna. Umi f I i s', t B.jutfrlganBi : 30. a\gusta: Marija Verbajs, trgovčova žena, 30 let, Parne ulice št. 11, za vnetjem obistij. — Noža Rogel, mestna uboga, 83 let. Karlovska cesta št. 7, /a emfizemom. 31. avgusta s Karol Major, zlatoklepćov sin 3 dni, Vožarski pot št. 6, za božjastjo. Tržne ce«e v IJiifrlja^a dne 30. avgusta t. 1. ,\. kr lil. kr. Pšenica, bktl. . 618 Špeli povojen, kgr. .j — 70 Rež, n . 4 23 Surovo maslo, „ . | — 82i Ječmen, ■ . 3 74 Jajce, jedno : . , Mleko, liter ... — 2-b' 0 08, > . 2 60 — Ajda, n . 4 87 Goveje meso, kgr. - 60[ Prono, n . 4 71 Telečje , „ — 00, Koruza, k . 5 04 Svinjsko , „ — GG Krompir, , . 3 3--' Kostmnovo , , — riti Leča, n . 10 — Pišanec...... — 45 Grah, a .11- — 16 Fižol, R . 7- Seno, 100 kilo . . . ' 1 25 Maslo, kgr. . — BO Slama, „ „ . . . ' 1 42 i Mast, 1 . U 70 Drva trda, 4 Qmetr. „ mehka, 4 ii 40 I Spoh fi i že h . | - G-J 1 4j40 Meteorologično poročilo. Dar. Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura 7. zjutraj 729 7 mm. 18-4° C 2. popol. 731 8 nun. 23 4U C 9. zvečer 7;J18 mm. 16*anC Ve- Mo- Nebo kri na v mm. si. iz. j d. jas. si.jjzhJ obl. si. jz. d. jas. OOOmui. H)-u.najs*ka "borza. dne* 1. septembra t. 1. (Izvirno telegrati&no por Vilo.! vfieraj ,sm ir, km. Papirna renta .... Srebrna renta...... 89 35 Zlata renta....... 106-55 5*/0 marčna renta . . . .' „ 10145 Akcije narodne banko . . „ $65 — Kreditno akcije.....„ 307 25 London........„ 111 -y5 Srebro........ „ —•— Napol......... „ 8 0 (j. kr. cekini ...... , .'»3S Nemško marko.....„ ^iiTlt 4°/0 državne srečko iz I. 1854 SMO gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 « — Kld. 131 gld 177 „ daneo 88-15 89 50 106 55 101 50 964 -308 25 111 35 8:86 5-33 r457V, — kr. 50 „ 20 ; » 50 . 50 n Sgerska zlata renta 4%....... 101 gerska papirna renta 5»/0...... 99 Dunava reg. srećke 5°/„ . . . 100 gld. 121 /.emI j. obe. avstr. 11 , „ zlati zast. listi . . 112 Kreditne sr.-čke......100 gld. 197 Rudolfu ve srećko..... 10 „ 20 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 , 165 Tramway-dru8t. velj. 170 gld. a. v. . . . 219 Verdcajevemu Toneku ! »Tekje. Nepričakovana vest o srečno dovršenem težavnem delu — naju je radostno iznenadila, to tem bolje, ker sva si v svesti, da si le po jednem od naju Ti priporočanem vodilu — dospel do zaželje-nega ciljn. — Srčno ti Čestitava ter kličeva iz glo-bočine srca: Tone, le tako naprej!— (668) V Ljubljani, dne 1. septembra 1890. O. Snllc. V. Ainpel, ANA ŠUKLJE učiteljica na klavirji — Vegove ulice h. št. 8 začne dno IS. eteptetubra (666-1) poduk na klavirji. Zrela jaMka za mošt kupoval bodeiu konccui togu mesecu. Ponudbe vsprejeuiain pa že Hodnj. (669-D V. H. Rohrmann v Ljubljani. ,-v*1 *..»-- ! Y „Narodni Tiskarni" v Ljubljani prodajajo se Jerčfčevf zbrani spisi ]io znižatni ceni. 1. zvezek: Deseti brat. Roman. 2. zvezek: I. Jurij Kozjak, slovenski jaiiiear. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine. —- If. Spomini na deda. Pravljic« in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noč mej slovenskimi polharji. Crtico iz življenja našega naroda. — IV. Spomini starega Slovenca ali crtice iz mojega življenja. 3. zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz Časov lutrovsko retbrnmcije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrban Smukova ženitev. Humorističnu povest iz uarodtiegu življenja. — V. (bolida. Povest po resnični dogodbi. — VI. Kozlovska sodba v Višnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine. 4. zvezek: I. Tiliotupev. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencov. —II. (Irad Rojinje. Povest za slovensko ljudstvo. — 111. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. 5. zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest i/, 15. stoletja. — II. Nemški viilpet. Povest. — III. Sin kmetskega eesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest — VI. V vojni krajini. Povest. 6. zvezek: I. Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III. Telečja peei'iika. Obraz iz našega mestnega življenja. — IV. Dojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega živhVnjii. — VI. Kako je Katarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Crta iz življenja vvlitićnega agitatorja. 7. zvezek: I. Lepa Vida. ltoman. — II. Ivau Erazem Ta- tenbah. Izviren historičen roman iz sedem-najstesra veka slovenske zgodovine. 8. zvezek: I. Cvet iu sad. I/.\ iren roman. — II. Delu ruta, bel denar. Povest. 9. zvezek: I. Doktor Zober. Izviren roman. — II. Mej dvema stoloma. Izviren romau. Srednja temperatura IDO", za 1-7° nad normalom. Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. / Pri vnanjih naroči- / lih velja poštnina i za posamični neve- \ ^ zani zvezek 5 kr., \ za vezani 10 kr. Dijaki \ dobivajo Jurčičeve i \ „Zbrane spise" po 150 kr. izvod, ako fe/ si naroče skupno najmanj deset izvodov. Prodajajo so v (37—53) „NARODNI TISKARNI" Gospodske ulice 12. Gospodske ulice 12. Izdajatelj in odgovorni urod ni k : Dragutin Hribar. Lastnina iu tisk „Narodne Tiskarne"«