Pomurski
VESTNIK
MURSKA SOBOTA, 21. MAJA 1964 Leto XVI. — Štev. 20 Cena 20 din
POMURSKI VESTNIK
IZHAJA OD FEBRUARJA 1949 — NAJPREJ KOT TEDNIK »LJUDSKI GLAS«, NATO OD JULIJA 1952 KOT »OBMURSKI TEDNIK«, DO PREIMENOVANJA V SEDANJI NASLOV, KOT GLASILO OKRAJNEGA ODBORA SZDL. OD JANUARJA 1963 IZHAJA LIST KOT TEDENSKO GLASILO OBČINSKIH ODBOROV SZDL SLOVENIJE V POMURJU. LIST IZDAJA ČASOPISNO-ZALOŽNIŠKO PODJETJE »POMURSKI TISK« V MURSKI SOBOTI — DIREKTOR ŠTEFAN ANTALIČ — LIST UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK J0ŽE VILD — NASLOV UREDNIŠTVA — MURSKA SOBOTA, KOCLJEVA UL. 2. TELEFON 21-064
PRED VOLITVAMI V ORGANE DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA V SOBOŠKI OBČINI
Živahne razprave o vsebini dela organov
V delovnih kolektivih so boške občine v teh dneh na zborih delovnih enot in delovnih organizacij živahno razpravljajo o dosedanjem delu organov samoupravljanja v minuli mandatni dobi in hkrati ob tem tudi o odgovornosti njihovih članov. Mnoge organizacije bodo volile nove člane v organe delavskega samoupravljanja koncem meseca.
Na razpravah predvsem ugotavljajo, da je bila udeležba na sejah delavskih svetov in svetov delovnih enot marsi kje slaba in da se skoraj polovica članov ni udeležila sej. Ob takih ugotovitvah so na zborih v delovnih enotah tovarne perila in pletenin »Mura« izbirali kandidate za nove člane predvsem med tistimi delavci, ki so s svojim dosedanjim delom pokazali, da jim kolektiv članstvo v delavskem svetu lahko zaupa. V kolektivu namreč zaradi tekočega traka proizvodnje ne morejo organi upravljanja zasedati med delovnim časom, ampak le v nedeljo ali na praznik, zato pa nekateri člani zanemarjajo svoje dolžnosti.
V Pomurskem tisku so prav tako ugotavljali, da se nekateri člani ne udeležujejo sej delavskega sveta. Pozornost so pa posvetili predvsem informiranju kolektiva o sklepih delavskega sveta in upravnega odbora ter njegovemu vplivu na delo teh organov. Predlagali so, da se naj zaradi tega, ker delovne enote niso skupaj, pred sejami seznani kolektiv s problemi, o katerih bodo organi razpravljali in potem tudi z njihovimi sklepi.
Tudi v Panoniji so v torek na zboru celotnega kolektiva ob sprejemanju kandidatne liste razpravljali o delu dosedanjih članov delavskega sveta in upravnega odbora. 2e prej pa je tudi sindikalna podružnica razpravljala o volitvah in o delavcih, ki bi jih predlagali za kandidate. V teh dneh bodo tudi na deloviščih gradbenega podjetja »Pomurje« imeli zbore. Poleg osrednjih organov bodo volili tudi dva obratna sveta. Podobno pripravljajo zbore tudi v KIK »Pomurka«, kjer bodo volili nove člane organov samoupravljanja 16. junija.
Š. B.
Tako kot na Tišini je bilo povsodi: cvetje, cvetje...
GLOSA OB POSVETOVANJU UČITELJIŠČNIKOV:
Za napredni lik učitelja
Zadnje tri dni v minulem tednu so se v Murski Soboti sešli učiteljiščniki vseh slovenskih učiteljišč. Zdaj je že več kot šest let tega, da intenzivno izvajamo reformo celotnega šolskega sistema pri nas, zato si najbrž ni težko predstavljati, da to posvetovanje, katerega namen je bil prvenstveno v tem, da obravnava problem socialistično oblikovanega učiteljevega profila, ni moglo ostati brez pomembnega obeležja.
Kakor je povedal eden izmed obeh referentov, je za našo družbo danes značilno, da še ni izgladila razlik med razvojem materialne baze in socialističnih odnosov. Na področju izobraževanja in vzgoje je vsekakor še čutiti dediščino časov, s katerimi je revolucija že obračunala, njih sledovi pa vzlic temu še niso izginili. Ni nič nepričakovanega, če so se učiteljiščniki na tem posvetovanju morda največ ukvarjali s položajem učitelja in njegovo vlogo v času reformiranja našega šolskega sistema.
V pravilni izobrazbi in vzgoji mladine vidimo enega izmed poroštev za nadaljnjo izgradnjo socialističnih odnosov pri nas. To pomeni med drugim tudi, da je idejna vzgoja mladine nadvse pomembna. Toda te vzgoje pa spet ne more biti, če sam učitelj nima v sebi znanja in nazorov, ki bi mu omogočali, da mladega človeka v tem smislu uči in vzgaja. Reforma našega šolstva je tedaj že po taki motiviki zelo kompleksna zadeva. Če se je tistih štirideset ali šestdeset učiteljiščnikov in prosvetnih delavcev, ki so se posvetovanja udeležili, v tem pogledu dokopalo do kakih jasnih spoznanj in zaključkov, je srečanje svoj namen pravzaprav že doseglo.
Toda na posvetovanju ni bilo govora le o problemih idejnega vzgajanja in izobra-
ževanja, temveč tudi o metodiki, ki je s slehernim pedagoškim delom seveda nujno povezana. Če se je naša družba lotila tako temeljite reforme, je razumljivo, kolikšne premike je morala doživeti tudi metodika dela na šolah.
Na posvetovanju je bilo večkrat slišati opazko, da je šolska reforma, kakršno poznamo danes, v marsičem še zmeraj le papirnata zadeva in da ciljev, ki stoje za njo, še zmeraj ni dosegla. To velja tako glede idejnosti pouka, ki z njo danes še ne moremo biti zadovoljni, kakor (nadaljevanje na 2. strani)
Otvoritev kopalne sezone v Radencih
V nedeljo, 24. maja ob 14. uri bo v Zdravilišču Radenska slatina oficielna otvoritev letošnje plavalne sezone. Urejeni plavalni bazen bo v nedeljo tarča zanimivih skokov v vodo. Nastopila bo izbrana slovenska reprezentanca s skoki v vodo. Reprezen. se bo hkrati pripravljala v Radencih za gostovanje v Nemčiji in Avstriji. Nastopili bodo znani tekmovalci: Milan Keber, Rudi Kosorac, Janez Obšteter, Mojca Jenko, Majda Lukežič itd. Prireditev bosta organizirala Zdravilišče Radenska slatina in Plavalni klub »Ilirija« iz Ljubljane. Skoki v vodo spadajo v okvir prireditev »Pomurje 1964«.
Tisoči sodelovali v štafeti
Minuli četrtek popoldne so se iz številnih krajev lendavske in soboške občine napotili pionirji in mladinci, občani in člani različnih športnih organizacij proti središču svojih komun. Njihova pot je bila štafeta mladosti in v lahnem teku so si podajali iz roke v roko cvetje in štafetno palico.
Mnogi izmed pionirjev in mladine so letos prvikrat krepko stisnili štafetno palico v kateri so se iz vasi v vas zbirali pozdravi in čestitke tovarišu Titu ob njegovem roj-
stnem dnevu. Kakor reka, so hiteli nosilci štafetnih pozdravov med polji, travniki, gozdovi in naselji. V vaseh, v večjih krajev, centrih, so se za hip ustavili med množico, ki je ob
cesti pričakovala štafeto mladosti, nekdo je v imenu mladih in starejših prebivalcev prebral pozdravno pismo, in ko so krenili naprej, je bila njihova pot posuta s cvetjem. Štafeta mladosti je tekla dalje, vse dalje in vse bliže Beogradu.
V	občini Lendava je sodelovalo v štafeti več kot tisoč mladih, v Dobrovniku, Črensovcih, v Polani in še drugih vaseh so priredili ob sprejemu krajše kulturne programe. Podobno je bilo tudi v vseh večjih krajih v soboški občini. Kljub nevihti, ki se je pripravljala, se je že pred 18. uro na Trgu zmage zbralo mnogo prebivalcev Murske Sobote. Mesto je bilo okrašeno z zastavami in zelenjem. In kljub nevihti, ki se je razdivjala tik pred prihodom nosilcev štafetnih palic, so ljudje vztrajali pod dežniki ali pa pod strehami bližnjih zgradb. Premočeni od naliva so s polurno zamudo prihiteli nosilci štafetnih pozdravov na Trg zmage in občani so jih toplo pozdravili. Tudi naslednji dan zjutraj, ko je štafeta mladosti krenila proti Slatini Radenci, so se na ulicah zbrali prebivalci mesta in mladinke in mladince, pionirje in pionirke so na vsej poti do Slatina Radenci, pa še naprej do Ljutomera in Murskega Središča pozdravljali prebivalci Pomurja.
Nosilci štafete mladosti so tekli skozi mnoge vasi, mnoge kraje in povsod so prejemali pozdravna pisma in čestitke tisočih občanov, ki so
SPREMEMBA PRAVILNIKA O NAGRAJEVANJU V PANONIJI
V	industriji kovinske galanterije »Panonija« v Murski Soboti razpravljajo o spremembi pravilnika o nagrajevanju in to zaradi povečane produktivnosti in proizvodnje. Predvidevajo, da če bodo norme dosežene, ne bo imel noben delavec izpod 25.000 dinarjev mesečnih dohodkov.
jim pripravili svečan sprejem. In štafeta mladosti teče dalje, z njo pa gredo naši pozdravi, čestitke in najboljše želje dragemu Titu ob njegovem rojstnem dnevu
Dvajsetletnica Društva novinarjev Slovenije
Preteklo soboto se je zbralo v Domu TVD Partizan v Metliki okrog 200 slovenskih novinarjev. V tem domu je bilo pred dvajsetimi leti ustanovljeno Društvo novinarjev Slovenije. Slovesnosti so prisostvovali poleg Vide Tomšičeve, predsednice Glavnega odbora SZDL Slovenije, dr. Marjana Breclja, podpredsednika skupščine SRS in g. Agde, Roessel, švedskega veleposla-
nika v Jugoslaviji, ki se je mudila na privatnem obisku v Sloveniji, tudi mnogi drugi gostje, med njimi iz Trsta.
Predsednik DNS Dušan Fortič je na zborovanju orisal razvoj slovenske žumalistike v povojnih letih in med drugim dejal, da se postavljajo pred naš tisk iz dneva v dan obsežnejše in odgovornejše naloge. Žurnalistika ne more (nadaljevanje na 2. strani)
S posvetovanja učiteljiščnikov (foto K. S.)
Štiri zadruge v soboški občini so se združile s KIK Pomurka
Razvijati trdnejše kooperacijske odnose
Štiri kmetijske zadruge v soboški občini KZ Beltinci, M. Sobota, Puconci, in Martjanci so se v začetku prejšnjega tedna potem, ko so sklep o tem sprejeli na zadružnih svetih, združile s KIK »Pomurka«.
S to združitvijo je nastal v okviru kombinata nov obrat — obrat za kooperacijo. Zemljo zadrug je prevzel obrat za kmetijstvo, zadruge same pa se bodo posvetile izključno sodelovanju z zasebnimi kmetovalci, ki jo bodo neposredno organizirale delovne enote obrata, to je prejšnje poslovne enote kmetijskih zadrug. Teh delovnih enot je 9.
Ves čas v razpravah o tej združitvi je bilo opaziti težnje, kako bi naj nova organizacijska oblika omogočila še tes-
nejše sodelovanje z zasebnimi kmetovalci in se to sodelovanje ne bi oslabilo na kar (nadaljevanje na 2. strani)
za vaše potrebe-
kolektiv trgovskega podjetja
prekmurski magazin
murska sobota
s poslovalnicami
Po vašem okusu izbirajte za dopust med bogato zalogo raznega metražnega blaga, lahke konfekcije, pletenin, trikotaže in perila — v poslovalnici SAMOIZBIRA
Metlika
OD TEDNA
NAŠA DELEGACIJA V DR NEMČIJI
Včeraj je odpotovala v domovino jugoslovanska parlamentarna delegacija, ki se je pod vodstvom predsednika zvezne skupščine Edvarda Kardelja več kot šest dni mudila na obisku v Demokratični republiki Nemčiji. Med svojim obiskom si je ogledala mnoge kraje in več gospodarskih objektov, imela pa je tudi razgovore z vodilnimi državniki.
HRUŠČOV V EGIPTU
Obisk sovjetskega predsednika Hruščova v Združeni arabski republiki se bliža h koncu. V tem času je sovjetski predsednik obiskal mnoge kraje, prisostvoval slavnostnemu odprtju Asuanskega jezu, s čimer je Egipt stopil v novo obdobje — obdobje graditve socialistične družbe, ter govoril pred množicami ljudi, ki so se zbrali na zborovanjih.
Pot sovjetskega predsednika je bila v svetovnem tisku zelo pozorno spremljana. Hruščov in Naser sta se pogovarjala o številnih mednarodnih problemih, ob tem pa tudi o pomoči, ki jo bo sovjetska zveza nudila ZAR pri nadaljnji gospodarski izgradnji. Prav to pomoč v egiptovskem tisku najbolj poudarjajo. Pozornost obeh predsednikov pa je bila posvečena tudi zaostrevanju situacije v arabskem svetu in vlogi nevezanih držav v svetovni politiki.
CIPER
V	ZNAMENJU POGAJANJ
Ciprska kriza je še vedno v takem razvoju, da ji je posvečena dnevna pozornost v svetovnem tisku. Stanje se še ni uredilo. Je bilo sicer nekaj mirnih dni, toda potem so se spet začeli spopadi. V zadnjem času in po zadnjih vesteh sodeč pa kriza čedalje bolj plove v smeri pogajanj v okviru OZN in Atlantskega pakta. Vedar pa očitno problema ne bo lahko rešiti in da so še na vidiku zapleti. Pred dnevi je predsednik ciprskega parlamenta izjavil, da se vlada pogaja o nakupu orožja in da bo v parlamentu v kratkem sprejet zakon o rekrutaciji.
GOSPODARSKI RAZGOVORI
Glede nadaljnjega gospodarskega razvoja s posameznimi državami so se začeli v Beogradu razgovori z delegacijami Tanganjike in Mehike.
Lani v marcu je bil v glavnem mestu Tanganjike podpisan sporazum, po katerem je Jugoslavija tej državi odobrila 10 milijonov dolarjev kredita za izgraditev gospodarskih objektov. Jugoslavija bo v tej državi gradila tovarno mesnih konzerv, hladilnico, klavnico, tovarno za predelavo sadja in sočivja ter druge. Na razgovorih v Beogradu bodo razpravljali o izgraditvi teh objektov in blagovni izmenjavi med obema državama.
V	torek so se v Beogradu začeli tudi jugoslovansko-mehiški gospodarski razgovori. Na obeh straneh ugotavljajo, da je sedanja blagovna izmenjava med obema državama izpod realnih možnosti in tudi glede na dobre politične odnose med obema državama. Mehiška delegacija bo tudi proučila konkretne možnosti za nakup ladij, opreme za prenos in vskladiščenje žita, proizvodov elektroindustrije in drugega. Na obeh straneh je želja, da bi se gospodarska izmenjava in sodelovanje v bodoče še razširili.
SPOPADI V LAOSU
Udar desničarskih sil je porušil kolikor toliko mirno ravnovesje med tremi vladajočimi strankami v Laosu. Neposredno pa je vplival na večje akcije gibanja Patet Lao, ki ima v svojih rokah okrog 2 tretjini Laosa. Komisija za premirje, ki je bila imenovana na ženevski konferenci, pa tudi ne more bistveno vplivati na razvoj dogodkov.
Vsekakor pa tudi ne bi mogla spremeniti zaostrevanja odnosov med tremi grupacijami, ker ima vsaka izmed njih dokaj močno vojsko. V zvezi s položajem so v mnogih prestolnicah izrazili zaskrbljenost.
DO TEDNA
Kljub slabemu vremenu je pričakalo štafeto veliko število šolske mladine
Čudna sramežljivost
Pred dnevi sem se ustavil ob globokem jarku soboške kanalizacije na avtobusni postaji. Zraven mene je stal nek kmečko oblečen mož in zadaj na hrbtu držal cekar. Radovedno si je ogledoval izkop in delavce, ki stene utrjujejo z deskami in vmesnimi trami. Nenadoma je med njimi opazil nekega svojega znanca in med njima se je razvil približno tak razgovor.
»Ja, kaj ti tukaj delaš?.. Eh, veš, to ni prijetno delo. Jaz tukaj ne bi delal za noben denar. Zakaj pa nisi odšel delat v inozemstvo?«
Njegovemu znancu očitno tak pogovor ni bil najbolj pogodu. V začetku mu je sicer še odgovarjal, potem pa nejevoljen nekaj zamrmral in se umaknil k delu. Možakar očitno ni razumel tega in v prepričanju na nezmotljivost svojih nasvetov še nadalje nekaj brundal nad delom, ki ga ne bi opravljal za nič na svetu.
Res čudna sramežljivost, ko gotovo na svoji kmetiji opravlja še bolj »umazana« dela in je verjetno že pozabil kot smo vsi na to, da je neko delo »umazano« in neko ne.
Ob tem sem se spomnil nekega gradbenega delavca, ki je eno leto prebil v tujini. Pripovedoval mi je o tem. Najprej je zapustil svoje delo v podjetju in se napotil čez mejo. Toda ni našel tistega, kar je iskal. Ko je delovodja razdeljeval delo, je domačim dodelil vsa lažja dela, njemu in
ostalim pa najtežja dela, pri katerih se je najslabše zaslužilo. Zato se je vrnil hitreje kot je mislil. Takoj se je vrnil na svoje staro delovno mesto, ki mu nudi največ zadovoljstva.
Tudi pisma mnogih tistih, ki so letos v prvih mesecih poskusili srečo na oni strani meje, precej govorijo o teh razočaranjih. Mnogim se seveda tega ni bilo potrebno, ker so imeli delo ali pa imajo svojo kmetijo in zato jim je še toliko teže. Ugotavljajo, da je delo neredko bolj podobno izmozgavanju, da se jim dodeljuje le najslabša, najtežja in slabo plačana dela, ki pa so jih prisiljeni vzeti, čeprav se zaradi tega težko preživljajo in zato kopnijo sanje o nekih velikih zaslužkih. Vmes so seveda tudi taka pisma, v katerih ni zaslediti razočaranj, ker so njihovi pisci dobili delo, ki jih zadovoljuje in jim tudi nudi glavno — zaslužek. Vse je pač odvisno od sreče.
Pred dnevi mi je tudi znanec pripovedoval o tem, da je v nedeljo neki možakar s kolesom križaril po vasi, se ustavil tu in tam in v ponedeljek je bil avtobus, ki je odpeljal iz vasi, nabito poln moških, ki so šli na zavod za zaposlitev iskat delo — seveda v inozemstvo. Doma so ostale le žene in ostareči ljudje, ki bodo pač zemljo obdelali tako, kot bodo zmogli. Sicer to ni nič novega, ker so se že prej mnogi rajši usmerili na sezonska dela, kot pa delati na svoji kmetiji, toda danes
je takih primerov čedalje več. Ljudje iščejo več, kakor jim pa lahko nudi njihova kmetija. Iščejo doma in tudi na oni strani meje, toda tam z večjim rizikom.
Š. Balažič
Mladi modelarji
Pred volitvami zadružnih svetov
Volitvam novih članov zadružnih svetov in svetov kooperantov pri poslovnih enotah kmetijske zadruge v soboški občini posvečajo veliko pozornost.
Ob letošnjih volitvah se teži za tem, da bi v te organe bilo izvoljenih več žena in mladine kot doslej. Prav glede njihove udeležbe v zadružnih svetih se pojavljajo nekateri problemi, ki so tesno povezani tudi s spreminjanjem vloge in položaja žena v našem družbenem življenju. Kmečki način življenja pa je ženo spodrival iz družbenega življenja. Podobno se tudi mladi ljudje težko uveljavljajo. Zato je vsekakor to ena izmed osnovnih nalog političnih organizacij.
Toda vse kaže, da je ne bodo povsod zadovoljivo opravili. Volilnih imenikov še ni, toda v zadrugah zelo raznoliko pojmujejo, kdo je član. Že same približne ocenitve števila volilcev to jasno kažejo. Tako bodo imeli v Cankovski zadrugi okrog 1.000 volilcev, v KZ Grad okrog 900, v Prosenjakovski pa okrog 2.500. Številke kažejo, da so pri prvih dveh zelo zožili kriterije članstva in da upoštevajo le pristopne izjave, podpisnike kooperacijskih pogodb, torej v glavnem družinske poglavarje, kar potrjuje podatek, da bo pri teh dveh zadrugah zelo malo volilcev iz vrst žena (pri eni okrog 80). Tistim, ki pa prispevajo k temu, da se kooperacijske pogodbe realizirajo, pa ni
priznana volilna pravica. To prizadeva zlasti družinske člane.
Vsekakor ti podatki opozarjajo na to, da bo tem vprašanjem potrebno posvetiti še večjo pozornost. Priprave na volitve bodo morale biti tudi obsežnejše in temeljitejše in predvsem s poudarkom na proizvodnem sodelovanju med kmetovalci in zadrugami.
SEJA DS KIK »POMURKA«
V soboto je delavski svet KIK »Pomurka« sprejel statut kombinata. Delo na statutu se je zaradi pridružitve kmetijskih zadrug nekoliko zakasnilo. Poleg tega so na svetu sprejeli predlog o osamosvojitvi obrata »Mlinopek«, ker po obstoječih predpisih ne more dobiti dovoljenja za prodajo žit in mlevskih izdelkov, če je v okviru kombinata. Sprejet je bil tudi predlog o spremembi štipendij. Štipendije so bile v povprečju povišane za 6.000 din in tako znaša osnova za visoke in višje šole 18.000, za srednje pa 10.000 din. Poleg tega so štipendisti tudi nagrajevani za učne uspehe in družbeno politično aktivnost. Pri podeljevanju štipendij upoštevajo tudi socialno stanje.
Lik učitelja
(nadaljevanje s 1 strani) tudi v zvezi z metodami dela. Prvo šepa tudi zaradi tega, ker pač še nimamo kadrov, ki bi bili vzgojeni po naj novejših principih, drugemu pa je morda prav pomanjkanje materialnih sredstev v veliko oviro. Mladi referent iz Celja je uporabil pojem »didaktičnega rokodelca« in s tem označil učitelja, katerega pedagoško delo niti po vsebini niti po metodah ne kaže preveč živih in naj naprednejših vrlin.
Posvetovanje, tako na plenarnih zasedanjih, kakor tudi po komisijah, je imelo brez dvoma opravka z več problemi, kakor pa jih je bilo v treh dneh mogoče temeljito obdelati. Toda pomen srečanja je bil zadovoljiv tudi tedaj, če je udeležencem zaživela pred očmi vsa zapletenost in pomembnost šolske reforme ter če so se ti dokopali do novih spoznanj in napotkov, kako naj izpopolnjujejo svoje znanje, kako naj v prihodnje delajo.
Drago Grah
Zaključna prireditev JPI v Murski Soboti
Predzadnji torek je bilo v Murski Soboti zaključno tekmovanje JPI »Tehniko mladim«, katerega se je udeležilo okrog šest tisoč pionirjev in pionirk iz 19 osnovnih šol soboške občine. Pionirji in pionirke so tekmovali v spretnostnih vožnjah s
kolesi, v poznavanju cestno prometnih predpisov, v spuščanju brodarskih modelov, letalskih modelov in balonov ter v vožnji s traktorji. Ta dan sta bili v M. Soboti odprti tudi dve razstavi in sicer razstava tehničnih izdelkov
in fotorazstava ter razstava grafike in risb ter pionirskih glasil. V dvoranah v gradu in v kinu »Park« so ves dan predvajali filme s tehnično vsebino in o prometni varnosti, katere so si ogledali pionirji. Za pionirje je bil organiziran tudi brezplačen obisk soboškega muzeja.
V vseh štirih tekmovalnih disciplinah je tekmovalo okrog 300 pionirk in pionirjev, ki so dosegli lepe rezultate.
O	rezultatih bomo podrobneje poročali v naslednji številki našega lista. Z včerajšnjimi prireditvami so bile zaključene JPI, ki so skoraj dve leti s svojo pestro vsebino privabljale pionirje soboške občine k delu na področju tehnične vzgoje. Razglasitev rezultatov te dvoletne akcije bo 26. maja dopoldne v M. Soboti, kjer bodo podelili nagrade vsem pionirskim odredom, ki so sodelovali v akciji. Vrednost nagrad znaša okrog
1	milijon 800 tisoč dinarjev.
-ič
Natečaj »Likovna umetnost mladih«
Okrajni komite ZMS Maribor je razpisal nagradni natečaj »Likovna umetnost mladih«. Natečaj traja do 1. oktobra 1964, ko je potrebno oddati dela na naslov Umetnostni paviljon Slovenj Gradec. Pravico sodelovanja v natečaju imajo mladi do 25. leta starosti iz vse Slovenije, razen slušateljev Akademije za upodabljajočo umetnost in likovne smeri na Pedagoški akademiji.
Okrajni komite je razpisal nagradni natečaj v želji, da še v večji meri vzpodbudi de-
lo mladih na tem področju. Razpis nagradnega natečaja so dobila vsa občinska mladinska vodstva in pričakujemo lahko, da bodo med udeleženci tudi nekateri iz pomurskih občin. Vsak udeleženec lahko sodeluje največ z petimi deli v naslednjih tehnikah: grafika, olja, akvareli in plastika.
Okrajni komite je za udeležence natečaja razpisal tudi nagrade: 1. 70.000 din, 2.
50.000	din, 3. 30.000 din, 4.
20.000	din, 5. 10.000 din in pet praktičnih nagrad.
Dvajsetletnica Društva novinarjev
(nadaljevanje s 1 strani) biti več zgolj transmisija za prenašanje gotovih sklepov in odlokov, marveč tisti del družbene politične aktivnosti, ki v službi neposredne demokracije spremlja vse pojave in rešitve v njihovem nastajanju in reševanju. Žurnalistika ne more biti zgolj fotografija, pa čeprav plastična in barvna, marveč tudi rentgenski posnetek, ki hkrati ugotavlja probleme in pojave ter se zavzema za najprogresivnejše odločitve v okviru javne diskusije.
Na posvetovanju je bilo go-
vora tudi o naj novejših izkušnjah, ko so načela ustave že začela živeti na vseh področjih družbenega življenja. Danes je že mnogo bolj očitno kakšno vlogo ima družbeno obveščanje v vsakdanji praksi, predvsem pa kakšne so pravice občana pri sodelovanju in odločanju v vseh družbenih vprašanj. Ob nalogah novinarstva pa si je potrebno zastaviti vprašanje, kako zagotoviti vpliv in vlogo občana z vseh vidikov.
Na tem izrednem občnem zboru so bile podeljene tudi letošnje Tomšičeve nagrade.
Razvijati trdnejše odnose
(nadaljevanje s 1 strani) se je čestokrat opozarjalo, neredko tudi kot argument proti združitvi. Zato se je posvetila posebna pozornost upravljanju v tem obratu. Po sprejetem statutu kombinata bo obrat imel obratni delavski svet, v katerem bo 25 članov delovne skupnosti in 25 članov iz vrst kooperantov. Vsaka poslovna enota oziroma delovna enote pa bo imela še svoj svet kooperantov, poleg tega pa bo vsaka vas imela zbor kooperantov. Svoje člane v obratnem delavskem svetu bodo kooperanti volili 14. junija S tako ureditvijo upravljanja v tem obratu bo vsekakor
možno razvijati in oblikovati trdnejše proizvodne odnose z zasebnimi kmetovalci in s sodelovanjem kooperantov tudi odpravljati slabosti v kooperaciji.
OLIMPIJA (Dolga vas) OBČINSKI POKALNI PRVAK
V finalni nogometni tekmi za cup so nogometaši Olimpije iz Dolge vasi premagali nogometaše Mladosti iz Čentibe z rezultatom 4:2 ter tako postali pokalni prvak občine Lendava.
Prijateljski nogomet:
NAFTA : SOBOTA 2:1 (0:1)
Spretnost pa taka. (Z zaključ-ka Jugoslovanskih pionirskih iger v Murski Soboti.)
2
POMURSKI VESTNIK, 21. maja 1964
Pred vsakim letenjem je treba stroj dobro pregledati
Novi obrat kartonaže
V nedeljo dopoldne je v prisotnosti članov delovnega kolektiva ČZP »Pomurski tisk«, predstavnikov družbeno-političnih organizacij občine Murska Sobota in poslovnih sodelavcev podjetja »Pomurski tisk«, predsednik občinske skupščine M. Sobota Janez Lanščak, prerezal trak pred vhodom v novi obrat kartonaže.
Novi obrat kartonaže pomeni zmago več v razvojni poti podjetja, predvsem pa pogoj za hitrejši razvoj kartonažne dejavnosti v okviru podjetja. Nova zgradba kartonažnega obrata je veljala skupaj z modernimi stroji 152 milijonov dinarjev, od teh pa je delovni kolektiv vložil v to investicijo kar 84 mimilijonov dinarjev lastnih sredstev. Novi, moderni stroji pa
Gosti si ogledujejo novo kartonažo
ne dajejo je možnost za razvijanje moderne kartonažne dejavnosti, pač pa zagotavljajo delavcem v tem obratu najboljše delovne pogoje, ki jih v prejšnjih prostorih ni bilo. Obrat kartonaže pa je tudi prispevek temu, da postaja podjetje »Pomurski tisk« prav v tem letu po vrednosti ustvarjene bruto proizvodnje novi milijarder med delovnimi kolektivi soboške občine.
Predkongresna konferenca
V soboški občini je do danes imelo že 7 osnovnih organizacij predkongresne konference, na katerih so temeljito razpravljali o aktualnih družbenih in gospodarskih problemih.
V SOBOTO:
Razprave na konferencah zelo obsežne in tudi raznolike, ker so v vsaki organizaciji posvetili pozorost problemom, s katerimi se najčešče srečujejo. V vaških so razpravljali o krajevnih skupnostih, kooperaciji, razvoju kmetijstva, finansiranju šolstva in drugem. Na terenskih organizacijah v Murski Soboti so analizirali probleme od delovanja javnih služb pa do investicij, ki so se jih pa predvsem dotikali v razpravi osnovne organizacije bančnih delavcev.
V vseh osnovnih organizacijah so se na konference že dalj časa pripravljali, organizirali posebne komisije ali pa zadolžili posamezne člane ki so potem proučili določene probleme, seznanili organizacijo s svojimi ugotovitvami in potem o njih razpravljali.
Plesni turnir
V okviru praznovanja meseca mladosti v soboški občini, bo plesna sekcija »Topoli« s sodelovanjem PZS Ljubljana organizirala v soboto ob 20. uri v gimnazijski dvorani republiški medklubski kvalifikacijski plesni turnir. Na turnirju bodo nastopili najboljši plesni pari iz Kranja, Ljubljane, Maribora, Ptuja in iz Murske Sobote s standardnimi plesi in ekshibicijo latinsko-ameriških plesov. Nastopil bo tudi evropski prvak ing. Schwe-ighofer v latinsko-ameriških plesih in plesni par »Ciciban«.
Kaj bo z trgovino v Gomilicah?
Pred vojno so imeli v Gomilicah dve trgovini. Obe sta bili donosni. Po vojni so ustanovili zadružno, ki je prav tako z uspehom poslovala. Toda ko je prišla trgovina v sklop rednega trgovskega podjetja, so v vasi opažali, da podjetje nima ravno velikega interesa do trgovine, čeprav ta ni poslovala z izgubo. Že pred leti je bilo slišati o tem, da jo bodo zaprli, no in končno so jo tudi zaprli ter spremenili lokal, ki stoji na zelo prometnem mestu, kjer se ustavljajo ljudje iz več vasi, ker je ravno na križišču cest in bi ga bilo mogoče tega z domiselnostjo spremeniti v zelo donosnega, spremenili v navadno skladišče.
Na zborih volilcev je bil že večkrat to osrednji problem razprave, postavljeno je bilo vprašanje tudi občinski skupščini, toda pravega odgovora ni. Volilci izjavljajo, da jim na občinski skupščini v Lendavi svetujejo, da naj napišejo vlogo, kar pa jih čudi, ker so bile njihove pripombe in zahteve obravnavane na zboru volilcev, vnešene v zapisnik in zato menijo, da je to zadosti če ne za ukrepanje oziroma reševanje zadeve, pa vsaj za odgovor. Poudarjajo tudi, da če že nima lendavsko trgovsko podjetje interesa svoje dosedanje poslovalnice, da bi se naj dala ponudba kakemu drugemu trgovskemu podjetju.
Š. B.
PREDLOG SOBOŠKEGA AEROKLUBA:
V eni uri do Ljubljane
MÜZGE SO SPET ZAŽIVELE. OB LEPIH POPOLDNEVIH LAHKO VIDIMO VISOKO NAD SOBOTO JADRALNO LETALO. ALI TAKRAT SPLOH POMISLIMO, DA JE JADRALSTVO IZREDNO LEP ŠPORT? TODA NE GRE SAMO ZA IZŽIVLJANJE. SOBOŠKI AEROKLUB IMA NAČRTE KAKO SE USPEŠNO VKLJUČITI S SVOJO DEJAVNOSTJO
TUDI V SODOBNI TURIZEM.
Zato bodo predlagali, naj turistična zveza kupi trisedežni motornik KB-6 (3,5 milijona din) s katerim bi aerokljub omogočil tako posameznim turistom kot tudi domačim delovnim organizacijam, da se poslužujejo prevozov z letalom v Ljubljano, Zagreb, Beograd itd. Razdalja med Soboto in Ljubljano pomeni uro letenja. Uvedba »turističnih« prog pa zahteva tudi urejeno obveščevalno službo. Zato menijo, da bi naj radio-amaterji organizirali za potrebe letališča primopredajno službo, podobna pomoč pa bi bila potrebna tudi s strani hidrometereološke službe.
V aeroklubu pa razmišljajo tudi o stalnih turističnih poletih na krajših relacijah, recimo po Pomurju. V zvezi s tem pripravljajo posebno žrebanje: zadetek pri žrebanju bo omogočil polet z letalom. Žrebanje bo vsak mesec enkrat in to na letališču kjer so uredili člani aerokluba okrepčevalnico. Potrebno bo, da postanejo omenjene usluge vsebina najbolj standardnih turističnih informacij.
Soboški aeroklub ima trenutno okrog 400 članov, v vseh letih doslej pa je vzgojil 200 padalcev, 50 jadralnih pilotov in 10 pilotov za motorna letala. Trenutno imajo na letališču dva enomotornika in dve jadralni letali. Poleg tri-sedežnega KB-6 pa bi rabili tudi dvosedežno jadralno letalo, predvsem za šolanje jadralnih letalcev.
Precejšnje potrebe po denarnih sredstvih so klubu narekovale, da si pomaga tudi z reklamo: — V nedeljo v Moravce — smo lahko pred kratkim prebrali na reklamnem napisu, ki je bil pripet za leteče letalo. Nekateri sodijo, da je taka reklama učinkovita.
Eno glavnih prizadevanj soboških letalcev pa je tudi sodelovanje z letalci iz sosednje Avstrije. Prav pred kratkim je pristal nekaj sto metrov vstran od letališča neki
graški jadralec, ki je zaradi neugodnih vremenskih razmer zašel namesto v Radkersburg v Soboto. Člani našega aerokluba so mu priskočili na pomoč in mu omogočili povratek. Pred dnevi so dobili v Soboti obvestilo, da želijo priti graški jadralci gostovat za nekaj dni v Mursko Soboto.
Pred hangarjem
Na hangarju je že več let napis: Pomurski letalski center, toda mnogo dalje kot do tega simboličnega napisa še ni prišlo. Aktivni člani aerokluba so zvečine iz Sobote, čeprav se mladi ljudje tudi v ostalih pomurskih krajih zanimajo za padalstvo, jadralstvo in za pilotiranje. Kaže, da bo potrebno v tem pogledu več sodelovanja med vsemi občinami, ki gravitirajo k soboškemu letalskemu centru. To sodelovanje pa seveda nikakor ne more mimo večno živega vprašanja: denar! Tega bi rabili predvsem za nadaljnjo urejanje letališča.
Zahvaljujem se za pomoč, je zapisal v svojem pismu soboškemu aeroklubu avstrijski jadralec, ki je pred kratkim prisilno pristal v bližini soboškega letališča
ZA DOM, SLUŽBO, DOPUST, IZLET — VEDNO
PRODAJNA SERVISA »MODNE HIŠE« LJUBLJANA — MARIBOR
ZARADI ZASTARELOSTI NAPRAV ZA OPEKARNO PUCONCI REŠITEV LE REKONSTRUKCIJA
V puconski opekarni
zadovoljni z osebnimi dohodki
Delovni kolektiv opekarne v Puconcih je v aprilu in maju večkrat temeljito razpravljal o težavah, v katerih se je znašel. Položaj tega obrata gradbenega podjetja »Pomurje« je vsekakor dokaj zapleten, stanje pa je še težje zaradi napak prejšnjega vodstva. Ob vsem tem so v kolektivu ugotavljali, da nimajo realnih možnosti za povečanje osebnih dohodkov in ustvarjanje sredstev za razširjeno reprodukcijo, čeprav imajo vse možnosti plasirati svoje izdelke na tržišču.
Pravzaprav brez zgodovine tega podjetja tudi ni mogoče razumeti nastalih težav. Toda ta zgodovina ni bila v prid razvoju opekarne. Po vojni je veljala za sodobno. Združena je bila z ostalimi opekar nami Pomurja — Križevskimi opekarnami. V okviru tega združenja je bil sestavljen program modernizacije. In tako so se posamezne opekar ne postopoma rekonstruirale, toda ko bi naj prišla vrsta na puconsko, so se vse osamosvojile. Kasneje so vodstvo opekarne prevzeli nesposobni ljudje, ki so z neodgovornim delom tudi ob nekritični podpori kolektiva zanemarili njen razvoj in z nepravilnim poslovanjem povzročili tudi gospodarsko škodo, ki so jo čutili zlasti v minulem letu.
Teta 1962 se je opekama združila s SGP »Pomurje«, kar je prineslo velike spremembe. Odstranjeno je bilo vodstvo in kazalo je z ozirom na tedanje predpise, po katerih je dobivala vrnjenih polovico družbenih dajatev, na boljše. Toda tudi ta ugodnost je bila lani ukinjena, letos pa je spet izšel predpis o interni realizaciji, ki je ta obrat spet prizadel, čeprav je le 20 odst. svoje proizvodnje prodal svojemu podjetju. Sicer zaradi tega v obratu niso bili na slabšem, ker jim je grad beni obrat dal 7 milijonov iz skladov za nabavo nujno potrebnih sredstev, odplačal nekatere kredite, ki so obrat precej prizadevali ter prispeval k temu, da se je del delavcev po končani sezoni lahko zaposlil v gradbeništvu. Zato je bila združitev iz več
vidikov vsekakor zelo pozitivna.
Kolektiv prizadevata predvsem dva problema, ki pa sta tesno med seboj povezana. Prodajna cena opeke, ki je najnižja (15 din, medtem ko je v ljubljanskih 20 din) in zastarelost proizvodnega procesa. Obrat nima umetne sušilnice, ozko grlo pa so tudi peči, primanjkuje pa tudi mehanizacije. Glede cene so že zaprosili za povišanje enako kot ostale opekarne, ki ne morejo brez izgube izhajati ob sodobnejših napravah, ker so se proizvodni stroški povečali. Težje pa je glede rekonstrukcije. Treba bo predvsem analizirati zalogo surovin, ker stare ocene niso bile realne in če bo zalog dovolj, preiti na rekonstrukcijo, ki bi stala po približnih izračunih okrog 120 milijonov dinarjev. Brez te ni večjih možnosti za razširitev proizvodnje in povečanje storilnosti.
Ob tem pa bi se rešil tudi drug problem, ki ga v delovnem kolektivu predvsem poudarjajo. Ko so v drugih kolektivih razpravljali o povišanju osebnih dohodkov, pri njih ni bilo za to realnih možnosti, ker je že bilo v preteklem letu razmerje med dohodki in skladi 97 odst. za osebne dohodke in le 3 odst. za sklade. Deloma je na to vplivalo tudi nepravilno obračunavanje prejšnjega računovodje. Seveda ob takem razmerju ni bilo mogoče govoriti o povečanju osebnih dohodkov, ne da bi se ob tem zavestno odločili, da bo obrat posloval z izgubo. Težja pa je še bila ugotovitev, da je brez lastnih sredstev in s tem tudi brez možnosti, da bi izboljšal svojo proizvodnjo in s tem tudi poslovanje.
V okviru celotnega podjetja so začeli temeljiteje analizirati proizvodnjo in organizacijo dela v obratu in ugotovili, da je še nekaj rezerv za povečanje storilnosti in se odločili, da 'se ob zviševanju osebnih dohodkov v gradbenem obratu, ki je imel lani pri nekvalificiranih delavcih povprečno enake osebne dohodke kot v opekarni, povešajo začetne osnove za 25 odst. tudi v opekarni. Vendar pa je to le začasna rešitev, ki sicer zadovoljuje sedanje težnje kolektiva, ne predstavlja pa trajnejše rešitve, ker bo le z rekonstrukcijo, modernizacijo proizvodnje mogoče povečati storilnost in s tem ustvariti tudi realno osnovo za višje osebne dohodke.
Š. Balažic
Več pozornosti idejni vzgoji
Letna konferenca aktiva Zveze mladine Slovenije na Šoli za zdravstvene delavce v Murski Soboti je obravnavala idejno vzgojo in probleme dijakov te šole v zvezi s formiranjem lika zdravstvenega delavca.
Uvodni referat je le bežno orisal delo aktiva v iztekajočem se šolskem letu, tembolj plodna pa je bila razprava. Govorili so o slabem delu pevskega zbora, dramske skupine in raznih društev na šoli. Poudarili so, da je izgovarjanje na pomanjkanje časa za udeleževanje vaj, tako pri pevskem zboru kot pri dramski skupini neutemeljeno. Dijaki sami so bili mnenja, da bi kljub zahtevnosti pouka in prakse, lahko organizirali solidno kulturno življenje. Za to govori dejavnost kluba mladih predavateljev, ki je veliko pripomogel k uspešnim mladinskim uram.
Pereče vprašanje na šoli je tudi učni uspeh tretje redovalne konference, ki kljub
dobremu sodelov. dijakov in profesorjev zdaleč ne zadovoljuje. Posebno slabo so se odrezali višji letniki, kar zaskrbljuje vodstvo šole, kajti običajno se je učni uspeh na tovrstnih šolah iz letnika v letnik boljšal, na ŠZD v M. Soboti pa je prav nasprotno. Nekateri so bili mnenja, da je krivo kampanjsko učenje dijakov, zato pa dolžijo osemletke, ki ne znajo učencev pripraviti na učenje v srednjih šolah.
Konferenca je tudi ugotovila, da je odnos štipenditorjev do štipendirancev neprimeren. Mnoge ustanove tudi po več letih ne ustvarijo stikov s štipendirancem. Dijaki so se pritožili nad preveliko razliko v višini štipendij, ki kolebajo med štiri in osemnajst tisoč dinarji.
Zaradi neurejenih razmer pri opravljanju počitniške prakse in rednega praktične-
ga pouka so dijaki predlagali, da ustanovijo organ, ki bo reševal v tej zvezi nastale probleme. Med drugim so sklenili v naslednjem šolskem letu urediti okolico šole in igrišča.
V strojnem obratu Nafte v Lendavi so montirali nov stroj za rezkanje in struženje. Stroj je primeren za obdelavo predmetov s težo do treh ton. (foto: F. B.)
POMURSKI VESTNIK, 21. maja 1964
3
Pitališče KZ Križevec v Veržeju (foto: Feuš)
BELEŽKA:
Nestvarne obljube
Pri odkupu živine je res že toliko ugotovljenih in neugotovljenih nerednosti, da ta odkup čestokrat ni več prav ničemur podoben. Da med gospodarskimi organizacijami ni sodelovanja, je tudi dovolj znano. Ene sklenejo s kmetovalci kooperacijsko pogodbo, druge to živino z višjimi cenami odkupujejo ali pa zopet kmetovalci sklepajo za isto živino z dvema organizacijama pogodbo in prodajo boljšemu ponudniku in podobno. Res, te stvari nikamor ne vodijo. Pa tudi sam odkup ne poteka najbolj pošteno. Odkupovalci odbijajo od teže verige, ki so neredko dvakrat
trikrat ali še težje, kakor pa so to v resnici. Pa tudi tistih 6 odstotkov od teže je zelo čudnih in pogosto izrabljenih. Če bi pri vsem tem samo nerealne odbitke sešteli in to preračunali, bi prišli do težkih številk, ki so jih utrpeli proizvajalci.
S temi problemi se povsod srečujemo. Nekatere predele pa še posebej vznemirjajo druge stvari. Zlasti v tistih krajih, ki so blizu Hrvatske, so razprave o cenah izredno živahne. Kmetovalci so čez »mejo« prodali mnogo živine in to ne samo iz lendavske občine, temveč tudi ljutomerske. K temu so jih še
vzpodbujali nekateri nakupovalci medžimurskih zadrug, ki so jim obljubljali visoke cene. Toda vse češče se med kmetovalci sliši — kar se je prej prikrivalo — o zlaganih obljubah in da je resničnost potem, ko po dolgi poti priženejo živino na odkupovališče, popolnoma drugačna. Ne samo, da je cena drugačna, temveč so tudi odbitki taki da utrpijo precejšnjo škodo, poleg tega pa morajo še živino goniti po dolgih poteh vse do železniške postaje, kjer šele ugotovijo njeno »realno« težo.
Vsekakor ti odkupovalci povzročajo na področju lendavske občine mnogo nereda, ustvarjajo negodovanje, vodijo proizvajalce v napačne račune in zato bi bilo potrebno proti njim tud nastopati in jim preprečevati »delo«. Seveda pa to brez aktivnosti po samih vaseh in tudi z drugimi ukrepi ne bo mogoče. Nobene koristi tudi ni od tega, da kmetovalci kršijo tudi pogodbe, ki jih sklepajo z zadrugami in videti je, da ta pogodbeni odnos še nima prave veljave.	nc
STARANOVA VAS
Gasilci v Starinovi vasi so preteklo nedeljo razvili gasilski prapor. Slavnosti je prisostvovalo čez 200 gasilcev z desetimi prapori. Gasilsko društvo v Starinovi vasi je precej aktivno, saj šteje nad sto članov. Pred dvemi leti je kupilo društvo novo motorno brizgalno, predvidevajo pa tudi gradnjo vaškega doma.
SEJA SVETA ZA DELO
V torek dopoldne je Svet za delo pri občinski skupščini Lendava razpravljal o pripravah na volitve organov upravljanja v delovnih organizacijah in o delu v pripravah na prehod na 42-urni delovni teden.
Isti dan dopoldne se je v Lendavi sestal tudi aktiv družbenopolitičnih delavcev iz gospodarskih delovnih organizacij v občini. Na sestanku so razpravljali o materialih, o katerih bodo razpravljali člani delovnih kolektivov na svojih zborih v naslednjih dneh.
Ob 20. obletnici pohoda 14. divizije na Štajersko
Srečanje strelcev Maribora in Celja
V počastitev 20. obletnice pohoda 14. divizije na Štajersko je bil izveden v soboto pohod in prijateljsko srečanje strelcev okraja Celja in Maribora na Slemenu pri Slovenskih Konjicah. Srečanja se je udeležilo 100 strelcev iz okraja Maribor, ki so krenili z mariborske strani ter 100 strelcev iz okraja Celja, ki so krenili s celjske strani ter se srečali na Zg. Slemenih, kjer je patrole sprejel predsednik Obč. odbora ŽB Slov. Konjice Tone Šporar. Od udeležencev pohoda 14. divizije na Štajersko so bili navzoči naslednji tovariši: Gregorčič-Jaka, Janežič-Orijak, Mauč-Boris, Cimprič Janez, ter Gruden-Švejk. Po kratkem nagovoru in sprejetju raporta ter partizanski večerji, so se udeleženci zbrali ob tabornem ognju, kjer je komandant prvega bataljona Šercerjeve brigade, tov. Gregorič-Jaka obujal spomine na dneve velikega pohoda 14. divizije ter med drugim tudi živo opisal proboj 14. divizije iz dobro organizirinega nemškega obroča iz Zg. Slemena
v Lindek. Dejal je, da se sporočilo komandanta nemških enot, polkovnika Fautreka, ki se je glasilo: »Vprašanje obstoja 14. divizije je samo 2 ali 3 dni« ni uresničilo, temveč se je 14. divizija po treh dneh uspešno prebila iz obroča, brez kakršnihkoli žrtev v smeri Lindek in le s 3 ranjenci nadaljevala pot proti Pohorju. Zakaj je bilo srečanje strelcev Celja in Maribora ob tako pomembni obletnici prav v Slemenu? Tov. Gregorič-Jaka, kot udeleženec pohoda 14. divizije je dejal, da je bilo srečanje organizirano v tem kraju zaradi tega, ker je prebivalstvo v Slemenih in okolici posebno toplo sprejelo prihod 14. divizije ter partizane vsestransko podpiralo.
Naslednjega dne, v nedeljo, je bil izveden strelski dvoboj med reprezentancama okrajev Maribor : Celje, ki se je končal z zmago Celjanov. Srečanje se je končalo z rezultatom 3.568:3278 krogov v korist Celja. Po končanem tekmovanju so se udeleženci pohoda,
(nadaljevanje na 5. strani)
Mladina v tovarni dežnikov
Mladinke in mladinci v Tovarni dežnikov in pletenin v Lendavi so vsekakor med najbolj delavnimi v mariborskem okraju. Njihovo prizadevnost je čutiti na vseh področjih, tako na delovnih mestih, kot v organih upravljanja v tovarni in v družbenopolitičnem ter kulturnem in športnem življenju kolektiva.
Pred dnevi so aktiv ZMS v tem podjetju obiskali tudi predstavniki Centralnega komiteja ZMS in OK ZMS. S člani sekretariata aktiva in z vodstvom podjetja so se gostje pogovarjali o pogojih dela, o uspehih in načrtih za prihodnje. Posebno razveseljivi so podatki v tekmovanju za dvig storilnosti, v katerega se je vključil ta aktiv. Že doslej doseženi rezultati v tekmovanju, ki ga je razpisal okrajni komite ZMS, uvrščajo aktiv ZM v tej delovni organizaciji med najboljše v okraju. Po vsestranski aktivnosti in uspehih, ki jih aktiv ZM v tovarni dosega, pa ga vsekakor lahko uvrstimo med najboljše mladinske aktive v delovnih organizacijah v Sloveniji, — so ob koncu obiska izjavili predstavniki Centralnega komiteja ZMS.
RAZŠIRJENA SEJA
OBČ. ODBORA RK
V	torek dopoldne je bila v Lendavi razširjena seja občinskega odbora RK, kateri so prisostvovali tudi predsedniki krajevnih organizacij RK. Na sestanku so ugodno ocenili dejavnost organizacij RK v tednu RK, dogovorili so se za program tekmovanja ob 20-letnici obnovljene dejavnosti RK Slovenije, ki ga je razpisal Glavni odbor RK. Doslej so se v tekmovanje vključile tri krajevne organizacije RK iz lendavske občine. Na sestanku so razpravljali še o krvodajalski akciji in o pripravah na fluorografiranje prebivalstva v vaseh, ki so prej sodile v soboško občino. Sklenili so tudi, da bodo še naprej širili vrste članov RK in da bodo tudi v letnem času po vaseh organizirali predavanja iz področja zdravstva in socialne problematike.
OKROG 1300 NOVIH ČLANOV RK
V	Tednu RK so v lendavski občini posvetili posebno skrb delu v podmladku RK. Na vseh šolah imajo že sedaj mnogo članov podmladka, v tednu RK pa se je tem pridružilo še okrog 1300 novih članov. Organizacije RK in podmladki na osnovnih šolah so pripravili pionirjem — novim podmladkarjem, lep sprejem. Poleg krajših proslav so nove člane podmladka RK tudi pogostili.
FOKOVCI
Pred nedavnim je obravnaval delovni kolektiv tukajšnje poslovne enote kmetijske zadruge novi statut zadruge. Obravnavali so tudi volitve v novi delavske svet, ki naj bi bile 1. junija.
V TURISTIČNEM TEDNU OD 16. DO 25. MAJA PREDVSEM AKTIVNOST DRUŠTEV
Mnogo obetajoči turistični načrti
Z nedeljo se je začel turistični teden, katerega osrednji namen je, da bi se poživela in utrdila dejavnost turističnih društev in da bi se v Pomurju pripravili na začetek turistične sezone. V te akcije se vključuje 12 že delujočih turističnih društev, v kratkem pa bodo društva ustanovili še v Križevcih pri Ljutomeru. Vidmu ob Ščavnici in Dobrovniku, nekoliko kasneje pa še v Veržeju in pri Negovi Za turistični teden so bile zelo široke zamisli, na osnovi katerih pa je vsako društvo v okviru svojega programa začelo uresničevati svoje zamisli. Izredno široko akcijo za olepšanje mesta je organiziralo turistično društvo v Ljutomeru. Urejujejo okolico industrijskih obratov in novogradenj, kupili so 200 cvetličnih posod, organizirali turi-
li. V nedeljo se je v kopališču začela sezona, v vasi pa so že do sedaj pripravili v zasebnih hišah 30 lepo urejenih ležišč, do glavne sezone pa jih bodo še okrog 20. Velika prizadevanja v turističnem pogledu kažejo zlasti v Rogašovcih. V vasi so najprej uredili cestno razsvetljavo, sedaj urejujejo središče vasi, naselje olepšujejo s cvetlicami, organizarali pa so tudi posvet o ureditvi slatinskega vrelca v Nuskovi. Tudi v Tišini želijo olepšati naselje. Kupili so sadike, organizirajo popravljanje plotov, priredili pa bodo predvajanja turističnega filma in predavanje. Tudi v ostalih turističnih društvih imajo lepe na-
Da, če bi imeli že v M. Soboti vodovod, bi si lahko pogosteje omislili podobno čiščenje ulic. Naš reporter je ujel zgornji prizor tik pred prvomajskimi prazniki
stično izložbo in postavili dve večji turistični tabli. Tudi v Radgoni so organizirali ureditev okolice obmejnega bloka in Panonske ulice ter okolico novih zgradb, poleg tega pa bodo postavili tudi dve orientacijski tabli. Zavzeli pa so se tudi za ureditev Negovskega jezera, zlasti razsvetljave in v nedeljo organizirali prvi piknik. Ker je zanimanje za obisk jezera veliko, so tudi prej začeli s sezono.
V Radencih urejujejo sprehajališča do zanimivejših postojank in tudi pot na Kapelo. Akcija pa je zajela ves ta pomemben turistični kraj. Tudi v Beltincih so pred novo ambulanto zasadili drevje, nakupili cvetlične posode, pripravljajo pa se na začetek izkopavanja ribnika. V Črenšovcih so lepo uredili cestni otok, urejujejo pločnike in začeli z gradnjo ribiške postojanke na okljukih Mure.
Z odprtjem kopališča in večjim turizmom so se pa v Moravcih v mnogočem spremeni-
črte. Pri Gradu se pa zlasti zavzemajo za preureditev gradu v turistične namene.
Ob vsem tem pa se očitno kaže, da bo potrebno tudi v Murski Soboti in Lendavi poživiti to dejavnost. V Lendavi sicer mislijo na ureditev stopnic na grad, toda to je premalo. V Murski Soboti so izgovori, da za radi urejevanja kanalizacije ni mogoča nobena akcija. Ta dela res onemogočajo ureditev središča, vendar pa zato ne bi bilo potrebno zanemarjati še ostalih delov in raznih stvari, da ne bi padale ne ravno pohvalne opazke na čistočo mesta.
V turističnem tednu se društva tudi tesneje povezujejo s krajevnimi skupnostmi, komunalo, ljudsko univerzo, da bi tako njihova akcija čim bolj uspela.
Š. B.
Ivan Kavčič in Vinko Megla
Za ljudi kmečkega porekla po navadi sodimo, da tudi kot delavci še dolgo zadržijo kmečko miselnost. O obeh nanarodnih junakih Ivanu Kavčiču in Vinku Megli ugotavljamo medtem, da sta bila od prvega dne v svojem novem delavskem okolju bolj zavedna kot marsikateri starejši delavec, zato sta postala vsak na svojem področju kmalu tudi sindikalna funkcionarja. Do ustanovitve sindikalne organizacije gradbenih delavcev, v kateri se je hitro uveljavil tudi Ivan Kavčič, je prišlo, kakor piše v svojih spominih Tomo Brejc na naslednji način:
»Pod vodstvom Toneta Tomšiča smo v avgustu 1934 na sestanku v sedanji Trubarjevi ulici (prej cesta Sv. Petra) sestavili okvirni akcijski načrt nove sindikalne organizacije gradbenih delavcev pod vodstvom partije« (»Borec«, 3. štev. 1964)
V nadaljevanju svojih spominov navaja Tomo Brejc načrt programa sedmih točk
za to snujočo se sindikalno organizacijo gradbenih delavcev.
Važna se mi zdi predvsem tretja točka, ki se glasi takole:
»3. vse delo sindikata prežeti z bojnim in revolucionarnim duhom ter jasnim razumevanjem končnega cilja delavskega razreda. Ne dopustiti, da bi se med članstvom ugnezdilo socialno demokratsko, ekonomistično-reformistično naziranje, katerega škodljiva posledica je stalno paraliziranje revolucionarnih teženj delavskega razreda. Upoštevati je treba zlasti, da prihaja velik del gradbenih delavcev iz vasi in da bodo, če jih bomo razredno osvestili, prenašali revolucionarne ideje tudi na vas«.
Posebno organizacijo gradbenih delavcev pod vodstvom partije so ustanovili zaradi tega, ker se v obstoječe Splošno delavsko strokovno zvezo gradbeni delavci niso hoteli vključevati zaradi oportunizma njenega socialno demokratskega voditelja Lovra Jakomina.
Pred Tomo Brejcem je med gradbenimi delavci v letih 1923 do 1930 mnogo delal tudi Ivan Zver-Janoš, domačin iz Lipe v Prekmurju, ki je že leta 1927 postal član najvišjega slovenskega partijskega foruma Pokrajinskega komiteja KPJ za Slovenijo, bil pa je tudi član ljubljanskega mestnega komiteja. Potem ko je Tomo Brejc emigriral v Francijo, pa ga je nanadomestilo več ljudi, med njimi tudi Ivan Kavčič.
Ivan Kavčič, ki je bil priučen zidar je imel že leta 1936 pomembno vlogo v sindikatu gradbenih delavcev v Ljubljani, kjer se je izkazal kot spreten organizator stavk. Kavčič je prijel za vsako delo, s katerim ga je zadolžila partija. Razširjal je letake in brošure, organiziral demonstracije in izlete, ki so z rastočo nacistično nevarnostjo dobivali vse bolj narodno obrambni značaj.
S takim delom je nadaljeval tudi v vojski, ko so ga poklicali na odslužitev kadrovskega roka leta 1940, kjer ga je zatekla tudi vojna. Ko je spoznal, da je stara vojska v popolnem razsulu in da ji preti nevarnost, da bo vsa zajeta in odpeljana v nemško ujetništvo, se je prebil v Slovenijo, kjer je začel aktivno sodelovati pri organizaciji Osvobodilne fronte in pri pri-
pravljanju upora, to je najprej pri zbiranju orožja, pri organiziranju sabotažnih skupin in podobno. Sabotažna skupina, ki jo je vodil sam, je povzročila sabotažo v Kemični tovarni v Ljubljani.
Ko so po navodilih CK KPS začeli organizirati vojne Komiteje, je Ivan Kavčič postal vojaški referent ljubljanskega okrožja. Na tej dolžnosti, ki je zahtevala veliko poguma in sposobnosti pri organiziranju akcij na sovražnikovem terenu, je ostal do januarja 1942 leta. Sovražnik ga je ves čas vztrajno zalezoval, saj je vedel, da je Kavčič organizator partizanskih skupin, da zbira za njih orožje in da ga na najbolj iznajdljive načine vtihotaplja do teh skupin. O tem njegovem delovanju pričajo dokumenti, ki jih je ohranila ing. Vilma Pirkovič-Ančka in jih sedaj hrani Muzej NOB v Ljutomeru.
Potem, ko se je Kavčič moral umakniti v partizane, je bil najprej politični komisar bataljona, kmalu za tem pa komisar Tomšičeve brigade. V vseh bojih je bil neustrašen borec in je bil kmalu tudi težko ranjen. Ko je okreval, so ga imenovali za komandanta Zapadnodolenjskega odreda, a decembra 1942 za komandanta Druge notranjske operativne cone. Ma-
ja 1943 pa je postal namestnik političnega komisarja Glavnega štaba Slovenije. Na tej dolžnosti, ki je bila med najodgovornejšimi v Sloveniji, je padel dne 31. VIL 1943 zadet od granate pri vasi Šumberg v napadu na italijansko posadko, star 30 let (rojen 14. decembra 1913 na Desnjaku pri Ljutomeru).
Devet let mlajši Vinko Megla pa se je vključil v delavsko gibanje že kot krojaški vajenec v Zagrebu. V naprednih URS-ovih sindikatih je delal z mladino tudi politično. Že leta 1940 je Megla na vajeniški šoli na Kaptolu, ki jo je sam obiskoval, organiziral revolucionarne skupine. Prvi uspeh svojega dela je zabeležil že 1. maja, ko so na šoli stavkali, tako da je intervenirala celo policija. Zaradi stavke so ga tudi izključili iz šole. Kot dober organizator je postal tedaj član medstavkovnega mladinskega odbora mesta Zagreba. Naloga tega odbora je bila, da povezuje delo mladinskih sekcij raznih strokovnih zvez. Megla se je ves posvetil temu delu in je na nek način sodeloval pri vseh akcijah, ki so jih v tem času sindikati oziroma partija organizirali v Zagrebu. Tako se je izkazal tudi pri razdeljevanju letakov na Glavnem trgu v Zagrebu, ko so ga agentje aretirali, toda us-
pelo mu je, da je pobegnil.
Po tej akciji so ga sprejeli v Partijo, kmalu za tem pa je postal tudi član Mestnega komiteja Zveze komunistične mladine v Zagrebu.
Ob okupaciji je začel takoj zbirati orožje, municijo in sanitetni material, sodeloval je pri raznih sabotažnih akcijah, razširjal letake in organizacijsko krepil mladinske vrste. Štirinajst dni po ukopaciji je obračunal z nekim ustašem. Le ta ga je hotel pridobiti za ustaško gibanje, pri tem pa se je hvalil s tem, kako je ubijal Srbe po Bosni in Hercegovini. Dogovorila sta se, da se najdeta v ustaševem stanovanju, kar pa je postalo usodno za ustaškega izdajalca. Megla se je oborožil z železno palico in likvidiral izdajalca. Tako je padel v Zagrebu prvi ustaš od slovenske roke, kakor je padel nekaj dni prej na vojni ladji, ki je njen komandant Slovenec Bleiweiss, ni hotel predati samozvanemu ustaškemu poveljniku.
Vinko Megla, rojen 13. I. 1922 pri Tomažu, je padel komaj 21 let star junija 1941, ko je nameraval odnesti orožje in municijo skrito v bližini svoje domačije.
IVAN KREFT
4
POMURSKI VESTNIK, 21. maja 1964
J. BAUKART kramlja
o naših vinih:
Jeruzalemčan
in njegovi dobri bratje
Ljutomersko-ormoške gorice sodijo nedvomno med naše najznamenitejše vinarske okoliše. Ali ste že kdaj na povabilo v teh krajih rojenega pesnika Stanka Vraza poromali gor na jeruzalemski vrh? Ne ustrašite se, saj vas ne vabi daleč tja v izraelski Jeruzalem, ampak samo na najvišji, 341 metrov visoki vrh teh goric, kjer stoji poleg nekaj poslopij, turistične postojanke, tudi 300 let stara cerkvica, pod katero je Turški klanec, kjer so baje nekoč hrabre prleške žene pregnale objestne Turke s kipečim kropom. Od tu se odpira lep razgled na valovito zeleno neskončnost Slovenskih goric. Zgodovina pravi, da je rimski cesar Prob, sam Panonec, zasadil v takratni Panoniji vinsko trto. Ah je to storil tudi na teh vabljivih gričih, tega ne vemo. Lepota te pokrajine ni herojska, romantična, ampak tiha, spokojna in pomirjajoča.
Kakor kraljuje jeruzalemski vrh nad pokrajino, tako prekaša njegovo vino svoje bližnje brate, ki se pa nekateri prav uspešno merijo z njim. To je na vzhodni strani dolgi Kog z Gomilo, nižji Vinski vrh in Kajžar z zidanico Temnar, ki spominja na templarje ah nemški veteški red, na severozahodu in severu značilni Strmec, široki Globočki vrh, Podhamer in Frajščak, pa Ilovec z Mrzlim poljem, daleč znane železne dveri s »Haptovim« t. j. opatovim zidom, rdeči Kamenščak in Radomerščak, Lahonščak, Hujbar in Litmerk, Cerovec, Svetinjski vrh, Brebrovnik itd. Vino, ki tukaj raste so poznali dobri pivci pod imenom Ljutomerčan.
Mili in prikupni Jeruzalemčan in njegovi bližnji bratje znajo biti tudi zahrbtni in celo zlobni, če jih ne piješ tako kakor veh stara ljutomerska prislovica. Takole pravi: prvo se zapiješ, drugo leto se pobedačiš, šele tretje leto postaneš pravi Ljutomeržan, t. j. znaš ga piti s pametjo. O tem priča naslednja pivska štorija o prleških hujdičih.
Pred leti je usoda zanesla na jeruzalemski vrh nekega Tržačana. Vino se mu
je zdelo zelo sladko, četudi nekoliko kislasto, predvsem pa pitno. Veseli bratje so se njegovim kritičnim pripombam smejali. Med napitnicami je mož omahnil na že pripravljeno posteljo. Drugi dan so ga pospremili na vlak in še iz Ljubljane je pisal, da mu v glavi šumi. Siromak pač ni vedel, da spi v človekovem želodcu trinajst hudičkov. Ko spije človek kupico dobrega vinčeka, se preseli eden teh hudičkov v glavo kjer je pripravljenih dvanajst stolov. Prvi prileze prav počasi, drugi je že bolj nagel, tretji in četrti pa sta še gibčnejša. Gospodar želodca že poje razne napitnice na pr. En hribček bom kupil. Peti hudič, ves rdeč kot gospodar, že zmerja tega, da bo drugo jutro dobil doma »župo brümbovico« s faloti notri (žena ga bo namreč oštela). Šesti priskače rekši: Nocoj je gospodarju tako dobro kot beraču, ki se je ves teden zalagal samo z mesom, pa je potem tudi fižolovico z vilicami jedel. Pri sedmi kupici pritrkavajo pivci že na veliko in vragec pohvali gospodarja, da se ga je že nasekal, osmi pa, da je že pošteno natreskan. Deveti hudič je očitno Francoz saj pravi: Jéževjén!, deseti nato: Žépagamá! Enajsti je spolzek kot blisk in sporoči sohudičem, da je gospodar ves trd, samo noge ima tak mehke kak motvoz. Dvanajsti pa že na stopnicah kriči: Zdaj pa je fajhten kak čep! Vsak od teh vragov je našel svoj stol. Ko pa pribuni pri trinajsti kupici zadnji, ni zanj stola! In tedaj se vragovi po vražje stepejo, gospodarju pa se zdi, da se mu vrti v glavi vrtiljak, drugi pa se sučejo okrog njega...
Če hočeš torej po jeruzalemsko biti, zdrav, pij jeruzalemčana in sploh ljutomerčana počasi in s pametjo! Pa na dobre gantare ga položi! Na klobaso, dolgo kak žrd, na pošten kos pečenega prašiča, na lepo pečeno kokoš, raco ah gos, v sili na celega purana, nikoli pa ga ne vlivaj na kakšno redku žüpo!
PRIHODNJIČ: POSKUSIMO MALO KAPELČANA!
Pisma bralcev
Tovariš urednik!
Dovolite nam, da vrnemo vaši upravi tople pozdrave iz dalnje in tuje dežele, pozdravljamo pa tudi vse naše drage rojake in sodelavce Pomurskega vestnika.
Ob tej priložnosti pa izražamo eno željo: Pomurski vestnik naj bi prinašal malo bolj obširne vesti, novosti, dogodke itd. iz naše lepe domovine. Zakaj mu ne dopisujejo rojaki iz drugih držav kot nekoč? Ali je to nemogoče? Ali je vaša cenjena uprava dala pobudo za to? Če bi namreč objavili dopise rojakov — izseljencev v Pomurskem vestniku, bi bilo to zelo koristno za razširitev Pomurskega vestnika, saj bi naš list prav gotovo še povečal krog rednih naročnikov med rojaki na tujem. Prosimo vas, da nas o možnostih ugodne rešitve tega vprašanja čimprej obvestite, saj imamo topel namen dopisovati v list.
Za vse se vam prav prisrčno zahvaljujemo in vas lepo pozdravljamo.
V imenu tukajšnih izseljencev
Slavko Verać
Casilla Correo Central 5045, Buenos Aires, Argentina
Dragi rojaki v tujini!
Naj vam sporočimo, da se bomo v bodoče še bolj potrudili, da bo naš in vaš list prinašal še več zanimivih vesti in poročil iz vaše stare domovine. Prav tako sprejemamo pobudo naših zvestih bralcev iz Argentine, da bi v našem listu objavljali tudi prispevke naših izseljencev o življenju in dogodkih v njihovih novih domovinah. Prav je tako! V bodoče smo pripravljeni v našem listu odpreti celo posebno rubriko za naše izseljence, kjer bi enkrat mesečno objavljali vso gradivo, ki bi ga prejeli od naših rojakov na tujem. Važno pa je, da se bo oglašalo v tej rubriki čimveč rednih sodelavcev. Torej kar korajžno za pero! Prepričani smo, da bodo pobudniki iz Argentine prav gotovo med prvimi sodelavci in ustvarjalci nove izseljenske rubrike v našem listu. V tej rubriki smo pripravljeni objavljati tudi važnejša sporočila svojcem, ustanovam in organizacijam v domovini, kakor tudi odgovarjati na morebitna vprašanja naših izseljencev.
Naše rojake na tujem pa opozarjamo še na eno možnost: namreč na priložnost, da bi njihove prispevke en-
Na dvorišču osnovne šole II. v Murski Soboti je pogostokrat živo
krat mesečno objavljali tudi v ustrezni oddaji Radia Murska Sobota. Naj zapišemo, da so oddaje domače radijske postaje v Pomurju zelo poslušane, še zlasti na podeželju. V tej oddaji bi lahko naši rojaki — izseljenci posredovali svojcem, znancem in prijateljem v stari domovini tudi čestitke in voščila med domačo prijetno glasbo in pesmijo.
Upamo, da bo naša odnosno pobuda naših rojakov iz Argentine naletela na ugoden odmev med vsemi rojaki v tujini, ne glede na to, v kateri državi je kdo. Zato se oglašajte v čim večjem številu, da bomo lahko to pobudo tudi čimprej uresničili v vaše in naše zadovoljstvo. Svoje prispevke, predloge in želje pošiljajte na naslov: Uredništvo Pomurskega vestnika ah Radia Murska Sobota, Murska Sobota, Kidričeva ulica (gasilski dom).
ZA KMETOVALCE: PRIDELUJEMO KVALITETNO SADJE
Po bujnem cvetenju sadnega drevja sodeč, lahko pričakujemo bogato sadno letino. V poslovnem združenju kmetijskih proizvajalcev v M. Soboti se že pripravljamo na vnovčenje sadja, zato navezujemo poslovne stike z odjemalci na jugu naše države. Prve informacije, ki jih dobivamo glede potreb po sadju, posebno za jabolka, niso najbolj razveseljiva. Bogata sadna letina se obeta tudi v drugih predelih države. Na tržišču je zanimanje le za kvalitetno namizno sadje. Da bomo to pridelali, se moramo pripraviti na načrtno poletno škropljenje. Na razpolago imamo raznovrstna in učinkovita škropiva ter strokovne službe pri kmetijskih zadrugah. Priporočamo, da se sadjarji resno lotijo poletnega škropljenja, ker bo imelo odjemalce le prvovrstno sadje.
Mala kronika
DAROVALCI KRVI
NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI SPLOŠNE BOLNICE MURSKA SOBOTA OD 4. — 16. maja 1964
Frida Kovač iz G. Slaveč, Irma Banfi — tretjič iz Lemerja, Terezija Černjavič — desetič iz Gradišča, Ludvik Jonaš — devetič iz Hodoša, Viktor Car — tretjič, Pavla Gomboc, Terezija Kupinovič vsi iz Dankovec.
Viljem Serec — tretjič, Emilija Žiško — tretjič oba iz Otovec. Franc Osec, Helena Šantavec, Emilija Veren — drugič, Jožica Maučec vsi iz Mačkovec.
Janez Hozjan — drugič, Helena Ritlop — šestnajstič, oba iz Črenšovec.
Koloman Podlesek — osemnajstič, iz Šalamenec, Jožefa Vogrin — tretjič obe iz Murske Sobote.
Anton Šajher, Elizabeta Petek, Olga Poredoš — drugič, Terezija Goričan — drugič, Hedvika Zorko — četrtič, Verona Žižek vsi iz Ižakovec.
Marija Škrbenta — tretjič, Marija Žerdin — četrtič obe iz Hotize. Gizela Kučan — trinajstič iz Šalamenec. Štefan Škrilec — tretjič iz Markišavec. Marija Rajtar četrtič iz Brezovice. Jože Gomboc — petič iz Pertoča. Bernarda Sraka, Irena Bencik, Terezija Štefanec, Angela Abraham, Frančiška Šavel, Višnja Perdigal, Franc Flisar, Marta Smodiš, Edita Obal, Alojz Režonja, Franc Kumin, Štefan, Vrečič, Gabrijela Pitz, Marija Horvat, Jožefa Pintarič, Karel Benčec, Marjan Tineu, Viljem Kerec, Ivanka Kolenko, Marjeta Gal, Marija Cipot, Jože Topolovec, Frida Lovenjak, Matilda Kotnik, Zofija Štaus, Branko Šooš, Marija Novak, Kristina Gabor, Jože Šiftar, Franc Sapač, vsi dijaki iz Ekonomske srednje Šole M. Sobota.
V imenu bolnikov se vsem darovalcem krvi najlepše zahvaljuje
TRANSFUZIJSKA POSTAJA MURSKA SOBOTA
ROJSTVA
Rodile so: Koltaj Irena iz Lončarovec — dečka, Cigan Marija iz Lendave — deklico, Žido Emilija iz Markovec — dečka, Lutar Matilda iz Lendave — dečka, Nemec Anica iz Črnelavec — dečka, Maček Amalija iz M. Sobote — dečka, Kovač Marija iz
Murskih Črnec — dečka. Samec Marija iz Lendave — deklico, Kaučič Marija iz Črešnjevec — dečka, Žižek Katarina iz Trnja — dečka, Hamler Ana iz Dokležovja — deklico, Pintarič Gizela iz Noršinec — deklico, Vrbančič Jožefa iz Stanetinec — deklico, Grmič Marija iz Petanjec — dečka, Mataj Ana iz Sodišinec — deklico, Bedič Vere iz Markovec — deklico, Baler Erika iz Moščanec — deklico, Berke Šarika iz Pužavec — dečka, Steiner Marija iz Janževega vrha — deklico, Ljubojevič Anica iz M. Sobote — dečka, Poštrak Ana iz Cezanjevec — dečka, Krapec Agata iz Ižakovec — dečka, Perkič Zorica z Veščice — deklico, Vozlič Marija iz Razkrižja — deklico, Pečič Emilija iz Veržeja — deklico, Krenos Gizela iz Motovilec — deklico, Žižek Terezija iz Kroga — deklico, Dominko Marija iz Lipe — dečka, Mesarič Marta iz Police — deklco.
SMRTI
Umrli so: Kuzmič Franc, kmet iz Murske Sobote — star 91 let, Balažek Katarina, kmetovalka iz Velike Polena — stara 60 let, Kozic Jožef, upokojenec iz Murske Sobote — star 65 let, Poštrak, otrok iz Cezanjevec — star 1 dan, Bernjak Janez, kmet iz Radovec — star 68 et.
Srečanje strelcev
(nadaljevanje iz 4. strani) prebivalci Zg. in Sp. Slemena ter okolice zbrali pred svečano tribuno, kjer je spregovoril predsednik obč. skupščine Slov. Konjice, inž. Adolf Tavčar. V svojem govoru je med drugim dejal, da naj mladina s takimi srečanji obuja spomine na težke dni naše NOB in naj postanejo tovrstna srečanja tradicionalna.
Prejšnjo nedeljo se je dramska skupina iz Gorice predstavila s štiridejanko »Prisega ob polnoči« (foto D. Obal)
Ob 25-letnici Ekonomske šole v M. Soboti:
Šolo približati praksi
Pred 25 leti je bila v Murski Soboti ustanovljena privatna dvoletna trgovska šola, ki se je v prvem četrstoletju obstoja razvila v današnjo Ekonomsko srednjo šolo. Ob »srebrnem jubileju« šole sem obiskal tovariša Marjana Lebarja, ravnatelja Ekonomske šole v Murski Soboti, ki je rad odgovoril na nekaj vprašanj, pa čeprav ima v teh dneh polne roke dela s pripravami na jubilejno praznovanje.
— Prosim vas, da za bralce našega lista v kratkih besedah orišete razvojno pot šole od ustanovitve do danes.
Leta 1939 je bila v Murski Soboti ustanovljena privatna dvoletna trgovska šola. Po osvoboditvi je dobila šola nov naziv. Vse do leta 1950 je bila triletna Srednja gospodarska šola. Že prej, posebno pa po vojni, je ta šola vzgajala predvsem kadre za različne službe v našem gospodarstvu. Zaradi
velikih potreb po takšnih kadrih je bila triletna, leta 1950 pa je postala štiriletna šola, imenovala se je Ekonomski tehnikum in končno je postala Ekonomska srednja šola, kakršna je danes.
—	Koliko dijakov je absolviralo na tej šoli v vseh letih doslej? Ali profil kadrov te šole popolnoma odgovarja potrebam delovnih in gospodarskih organizacij?
V 25-letnem obstoju je šola dala strokovno izobrazbo 493 absolventom preko rednega šolanja, medtem ko je 60 slušateljev končalo šolanje v oddelkih za odrasle in 14 v dopisni šoli.
Kadri, ki prihajajo iz naše šole, nikakor v celoti ne odgovarjajo takšnemu profilu, kakršnega želijo in potrebujejo naše delovne in gospodarske organizacije. Vzrok za to je iskati v premah povezanosti šole s prakso, v nedovoljnem zanimanju gospodarskih organizacij za vzgojo (predvsem strokovno) na šoli, prenatrpani učni program, ki vsebuje tudi takšno snov, katera absolventom na delovnem mestu nikdar ne bo koristila itd... Teh razlik pa šola sama ne more odpraviti, potrebno je pač sodelovanje drugih!
—	Ali gospodarske organizacije sodelujejo v vzgoji dijakov in kakšne oblike sodelovanja priporočate v prihodnje?
Sodelovanje delovnih organizacij, ki zaposlujejo naše absolvente, je bilo doslej omejeno le na sprejem dijakov na obvezno prakso. Vendar novi način praktičnega pouka za dijake naše šole vzbuja upanje, da bo v prihodnje bolje. Sam program praktičnega pouka dijakov bo takšen, da bodo delovne organizacije dijakom — praktikantom morale dati vso pomoč. To pa je verjetno tudi v njihovem interesu! Delovne organizacije bi v prihodnje morale štipendirati več dijakov na ekonomski šoli, tem pa potem neprenehno svetovati in pomagati pri njihovi strokovni vzgoji. Svoje pripombe, nasvete in želje bi morale delovne organizacije posredovati tudi šoli, ki bi jih lahko upoštevala pri vsakodnevni vzgoji. Morda ne bi bi-
Marjan Lebar
lo odveč, če bi naši gospodarski in družbeno-politični delavci večkrat prihajali na šolo kot predavatelji o nekaterih aktualnih problemih gospodarjenja in upravljanja v delovnih organizacijah.
(nadaljevanje na 6. strani)
RTV
Ljubljana
NEDELJA, 24. MAJA 1964
8.00 Mladinska radijska igra Srbo Ivanovski: Čudna ulica; 8.35 Slovenske narodne pesmi poje otroški, mladinski in dekliški zbor RTV Ljubljana; 10.00 Se pomnite, tovariši. . . Mirko Mohar: Na ustaše; 10.30 Popularni izbor iz češke in domače simfonične literature; 11.50 Hammond orgle; 13.30 Za našo vas; 13.50 Koncert pri vas doma; 14.10 Glasbeni mozaik; 16.00 Humoreska tega tedna — R. Mc Ken-ney: Lov za nogavico 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Izberite svojo popevko; 21.00 Znamenite operne predstave: krst Puccinijeve opere »Turandot«; 23.05 Profili jugoslovanske glasbe.
PONEDELJEK, 25. MAJA 1964
8.05 Pesmi o tov. Titu; 8.20 Vedra godala; 8.55 Za mlade radovedneže; 9.25 Prizori iz Gotovčeve opere» Ero z onega sveta«; 10.15 Pri mlajših slovenskih skladateljih; 10.35 Naš podlistek — R. Čolakovič: Zapiski; 10.55 Gasbena medigra; 12.15 Zabavna glasba; 12.15 KN — Emil Gabrovšak: Pravice zasebnih lastnikov pri podružabljenem gospodarjenju z njihovimi gozdovi; 13.30—14.35 Glasbeni sejem; 15.45 S knjižnega trga; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Rezervirano za prenos svečanosti ob prihodu štafete mladosti v Beograd; 18.45 Narava in človek — Matjaž Gogala: Elektrika, spremljevalec življenja; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00—22.00 Koncert simfoničnega orkestra RTV Zagreb; 22.10 Nočni akordi; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Melodije za razpoloženje.
TOREK, 26. MAJA 1964
8.00 Poročila; 8.05 Popevke in zvoki vzhodnih dežel; 8.35 Ljubiteljem narodne in domače glasbe; 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Pol ure v glasbeni šoli; 9.25 Ritmi Južne Amerike; 9.45 Pojeta mezzosopranistka Blanka Zec in baritonist Karlo Kamuščič 10.15 Slovenski ansambeli zabavne glasbe; 10.40 Pisemska scena iz Čajkovskega opere »Evgenij On-
jegin«; 12.15 KN — Ing. Zvone Miklič: Boljše sušenje sena pri uporabi gnečilca; 12.25 Med domačimi vižarji; 13.30 Iz koncertne literature za kavir, rog in violino; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Veseli veter; 14.35 Narodne pesmi iz gorenjskega kota; 15.30 V torek na svidenje; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert po željah poslušalcev; 18.10 Sovjetski pevec Vladimir Trošin; 18.25 Plesni orkester RTV Ljubljana in njegovi solisti 32. oddaja; 18. 45 Na mednarodnih križpotjih; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Rado Simoniti: Pesmi in priredbe narodnih o morju; 20.20 Radijska igra Népomučene Jouquille: Nenavadne prigode gospoda Bicha; 21.40 Klasični mojstri v starih in novih posnetkih iz naše delavnice; 22.15 Skupni program RTV — studio Beograd; 23.05 55 minut ob zabavni glasbi.
SREDA, 27. MAJA 1964
8.05	Jutranji divertimento; 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.25 Bolgarska zabavna glasba; 10.15 Narodne pesmi sovjetskih narodov; 10.45 Človek in zdravje; 10.55 Glasbena medigra; 12.15 KN — Ing. Jaka Ferjan: Zelena klaja za krmljenje prašičev; 12.25 Vedri pomladanski zvoki; 13.30 Po domovini; 14.05 Radijski šola za srednjo stopnjo (ponovitev) Pol ure v glasbeni šoli; 14.35 Priljubljene popevke; 15.40 Komorni zbor RTV Ljubljana poje pesmi Stephena Fosterja; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Chopin — skladatelj, 21. oddaja Od Mallorce do Nohanta; 17.35 Iz fonoteke radia Koper; 18.10 Mojstri orkestrske igre;
18.45	Ljudski parlament; 19.05 Glasbene razglednice; 20.30 Iz oper Georga Friedricha Haendela; 21.40 Z orkestrom David Rose; 22.10 Potovanje s popevkami; 23.05 Literarni nokturno;
ČETRTEK, 28. MAJA 1964
8.05	Z opernih in koncertnih odrov; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) Veseli veter; 9.25 Radi bi vas zabavali; 10.15 Delavska godba Svoboda-center Trbovlje; 10.30 Pet minut za novo pesmico in pozdravi mladim risarjem; 12.05 Zabavna glasba; 12.15 KN — Ing. Jelka Hočevar: Kako in s čim zatiramo krompirjevo plesen; 12.25 Lahka glasba; 13.35—14.35
15.40	Literarni sprehod — Ž. Petan: Glasben sejem; 15.15 Zabavna glasba; Nebo na kvadrate; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Zabavni zbori; 17.15 Turistična oddaja; 18.10 Veseli zvoki; 18.45 Kulturna kronika; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.45 Operetni zvoki; 21.00 Lirika skozi čas Goetejeva lirika; 21.40 Stjepan Šulek: Tretji klasični koncert; 22.10 Mladi jugoslovanski reproduktivni umetniki na novih posnetkih iz našega studia; 23.05 Popevke se vrstijo.
PETEK, 29. MAJA 1964
8.05	Valčki Johanna Straussa, Carla Zellerja, Mihaela Zichrerja in Carla Millocherja; 8.30 Slovenske narodne poje mali vokalni ansambel; 8.55 Pionirski tednik; 9.25 Med suitami; 10.15 Zaključni prizor Verdijevega »Rigoletta«; 10.35 Novost na knjižni polici; 12.05 Zabavna glasba; 12.15 KN — Ing. Tatjana Stupica: Rahljanje zemlje med rastjo posevkov pri pogostem deževju; 12.25 Domače melodije za veselo opoldne; 13.30 Iz notne mape violinista Alija Deumelja in violončelista Cirila Škerjanca; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Plevel; 14.35 S popevkami in melodijami po vzhodnih deželah; 15.15 Napotki za turiste;
15.45	Jezikovni pogovori; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Popoldne pri dunajskih klasikih; 18.10 Pesmi borbe in dela; 18.30 Pripoveduje nam...; 18.45 Iz naših kolektivov; 19.05 Glasbene razglednice; 20.20 Koncertna zabavna glasba; 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled; 20.30 Novi posnetki iz domače glasbene literature; 21.00 Godala v ritmu slow rocka; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.10 Mozaična oddaja; 23.05 Zabavni ansambli v plesnem orkestru; 23.20 Skupni program JRT — studio Sarajevo; Za ljubitelje jazza.
SOBOTA, 30. MAJA 1964
8.00 Poročila; 8.05 Vedre melodije za konec tedna; 8.55 Domače polke in valčki; 10.35 Tri skladbe Bedricha Smetane poje zbor »Moravskih učiteljev«; 12.05 Zabavna glasba; 12.15 KN — Vet. Milan Dolenc: Zajedavske bolezni — velika škoda v naši konjereji; 12.25 Slovenski pevci zabavne glasbe; 13.30—14.35 Glasbeni sejem;
15.40	Poje moški zbor »Svoboda« iz Stražišča pri Kranju; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 18.10 Recitali znamenitih pevcev: sopranistka Martha Angelici; 18.45 Novo v znanosti; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 »Ko je sonce zašlo«; 20.20 »Ujetniki Sargaškega morja« (po romanu A. Boljajeva »Otok izgubljenih) 22.10 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Do polnoči v plesnem ritmu.
POMURSKI VESTNIK, 21. maja 1964
5
KOMUNALNA BANKA
NOVOST! — Obračunavamo nove višje obrestne mere: za vloge, vezane na eno leto, 6%, nad dve leti, 6,5% in nad tri leta, 7%. Vlagatelji so tudi zavarovani. Poslužujte se novih ugodnosti, katere vam nudi vaš denarni
zavod.
MURSKA SOBOTA
s poslovnimi enotami v Murski Soboti, Lendavi in Ljutomeru.
Upravni odbor Sklada za stanovanjsko izgradnjo pri Občinski skupščini Ljutomer na podlagi 2. odstavka 40. člena Pravil Sklada za stanovanjsko izgradnjo, Zakona o finansiranju gradenj stanovanj (Ur. 1. FLRJ št. 47/59) in sklepa III. redne seje Upravnega odbora sklada z dne 4. maja 1964.
razpisuje posojilo
za gradnjo novih in dograditev stanovanjskih hiš na območju Občinske skupščine Ljutomer.
S tem razpisom daje sklad posojilo individualnim graditeljem.
Pogoji za pridobitev posojila so: 50% minimalna lastna udeležba posojilojemalca ali zgrajena stanovanjska hiša do III. gradbene faze.
Posojila bodo odobrena v mejah določene kvote 4,000.000 din z najmanjšo obrestno mero 2°/o in z rokom vračanja do 20 let.
Prednost bodo imeli ponudniki, ki bodo ponudili boljše pogoje.
Prošnje je treba vložiti pri Komunalni banki M. Sobota, ekspozitura Ljutomer; vsebovati morajo namen posojila, višino in rok odplačila posojila, obrestno mero in vrednost lastne udeležbe.
Komunalna banka M. Sobota, ekspozitura Ljutomer, ima pravico zahtevati tudi drugo dokumentacijo, če je to potrebno.
O izidu razpisa bodo prosilci obveščeni pismeno po Komunalni banki M. Sobota, ekspozitura Ljutomer.
Rok za vlaganje prošenj je do 15. junija 1964.
Vse prošnje, ki so bile vložene pred tem razpisom, ne bodo upoštevane, prav tako ne bodo obravnavane prošnje, ki bodo vložene po razpisanem roku.
Upravni odbor Stanovanjskega sklada Ljutomer
TEKME
24. maj 1964
VERŽEJ: ob 16. uri Veržej -Šalovci, delegat Gomboši; TURNIŠČE ob 14. uri Turnišče — Beltinci, mlad., delegat Banič; ob 16. uri Turnišče — Gradbenik, delegat Banič; DOBROVNIK: ob 16. uri Brazda — Grafičar II, delegat Cuk; M. SOBOTA: 10. uri Pušča — Bakovci, delegat Koblencar, ob 14. uri Sobota II. — Puconci, delegat Gumilar; RAKIČAN: ob 15. uri Grafičar — Bakovci, mlad.; MORAV-
CI: ob 15. uri Moravci — Tišina, delegat sodnik; BOGOJINA: ob 15. uri Bogojina — Dokležovje, delegat sodnik.
NOGOMETNA PODZVEZA MURSKA SOBOTA
„Agroservis“ sporoča
LASTNIKI MOTORNIH KOLES »PRETIS-MAXI«!
Pozivamo vas, da pripeljete svoja motorna kolesa v času od 20. do vpljučno 23. maja t. 1., vsak dan od 6. do 14. ure, na izreden BREZPLAČNI SERVISNI PREGLED v podjetje »A g r o s e r v i s« Murska Sobota.
NA POLICAH
ARCICIEGAS G.: Karibska rapsodija. Ljubljana 1963.
OFF the beaten track. Technical assistance experts describe seldom — visited communities. New York 1959.
JUŽNIČ S.: Bolivija. Beograd 1963.
KOŠTA V. — V. Dragmanović; Brazil Beograd 1961.
KRALJIČ J.: Avganistan. Beograd 1961.
SAVIČ V.: Pakistan. Beograd 1961.
KOŠTA V.: Kuba. Beograd 1962.
JUŽNIĆ S.: Venezuela. Beograd
1961.
KHADDURI M.: Independet Iraq 1932 — 1958. London — New York 1960.
LUKIČ R.: Politička teorija države. Beograd 1962.
ŽUN A.: Država. O funkciji, tipu in obliki države. Ljubljana 1963.
KAVČIČ S.: Osnovne značilnosti nove ustavne ureditve. Ljubljana
1962.
KRISTAN I.: Od ustave in statutov delovnih organizacij in komun Ljubljana 1963.
STROBL M.: Družbenoekonomski sistem Jugoslavije. Ljubljana
1963.
KUŠELJ G.: Politični sistem Jugoslavije. Ljubljana 1963.
STANOVNIK J.: Problemi, sodobnega sveta. Ljubljana 1963.
KUN B.: A magyar tanücsköztársaságról. Budapest 1958.
GABELIĆ A.: Razurožanje 1 promene ratnih doktrina, ravnoteže, snaga i ratna tehnika. Beograd 1963.
A MAGYAR socialista munküspárt VII. kongresusünak jegyzökönyve. 1951 november 30 — december 5. Budapest 1960.
PÁRTDOKUMENTUMOK az ideológia és kulturális munküról. Budapest 1962.
VINCZE S. E.: A magyarorszügi szociáldemikrata párt megalakulüsa és tevékenöségének elsö évei (:1890-1896:) Budapest 1961.
Černe F.: Ekonomika SFRJ. Priročnik za študij. Ljubljana 1963.
MILJEVIĆ D.: Privredni sistem Jugoslavije. Beograd 1963.
BAJT A.: Temelji politične ekonomije. Ljubljana 1963.
BRKIĆ N.: Politička ekonomija. Beograd 1963.
ČERNE F.: Politična ekonomija. Ljubljana 1963.
PROBLEME der politischen Ökonomie. Berlin 1960.
KAPP K. W.: History of economic thought. New York 1958.
SVETSKA privreda 1954 — 1955. Beograd 1955.
SMODLAKA V.: Fizička kultura i radna sposobnost. Beograd 1958.
DURIRČIČ I.: Sam, zdravlje i radna sposobnost
MAGYAR munkásmozgalom történetének vülogatott dokumntumai. Budapest 1951.
BROWN J.: Socijalna psihologija u poduzeću Zagreb 1962.
PLAČANJE službenika po rezultatima rada. Beograd 1960.
ĐURANOVIĆ — Janda S.: Žena i rad. Beograd 1958.
CAZI J.: Radne organizacije i radne jedinice i samoupravljanje u njima. Beograd 1963.
ŠTAJNER E.: Učešće radnika u upravljanju privredom u Madjarskoj. Beograd 1962.
KÁLLAI Gy.: Szocializmus és kultura. Budapest 1962.
LENIN V. I.: Socializem i religija. Ljubljana 1963.
JEVTIČ D.: Sudska psihopstologija. Begrad — Zagreb 1960.
GRUN H.: Proces v Jeruzalemu. Ljubljana 1961.
ANDRASSY J.: Međunarodno pravo. Zagreb 1961.
DISARMAMENT and the United Nations. New York 1957.
UJEDINJENE nacije i prava čoveka. Beograd 1957.
USTANOVNA listina narodov in statut mednarodnega sodišča. Beograd 1958.
DELEON A.: Novi ustav. Sta obezbeduje na šta obavezuje. Beograd 1963.
USTAV Socialističke federativne republike Jugoslavije. Beograd 1963.
SAVEZNI družbeni plan za 1963 godinu. Beograd 1963.
KAZENSKI zakonik in pojasnila. Ljubljana 1962.
BUCHENWALD. Berlin 1960.
LJUBELJSKO taborišče podružnica Mathausna. Tržič 1962.
STUDIJSKE KNJIŽNICE
Pomurski atleti pod lastno streho?
Že vrsto let ugotavljamo, da imamo v Pomurju precej nadarjenih atletov in atletinj. To so pokazala najrazličnejša tekmovanja, ki jih je organizirala Atletska zveza, to so pokazali razni mitingi in crosi, in končno to so pokazala srednješolska tekmovanja, ekonomijade, meddomska tekmovanja ter grafične igre. Povsod, kjer so nastopili pomurski atleti in atletinje, povsod so razveselili z nekaterimi dobrimi rezultati ali bolje rečeno presenečenji. Skoraj povsod pa so bile uprte oči trenerjev kvalitetnih klubov Slovenije v pomurske talente in jih vabile, da pristopijo v njihove vrste. Skratka, v Pomurju je zraslo že več talentiranih atletov in atletinj, med katerimi so se pogum-
nejši odločili za druge klube, kot so Branik, Kladivar in Olimpija ter v njihovih vrstah dosegli vidne uspehe. Drugi so nastopili na nekaterih tekmovanjih za TVD Partizan Murska Sobota ali šolsko športno društvo na gimnaziji. Nekateri pa niso imeli niti možnosti, da razvijejo svoje sposobnosti v kvalitetnejše tekmovalce. Samo spomnimo se nekaterih imen, kot so: Kovač, Žunec, Porle, Šumak, Velnar, Maučec, Miloševič, Pavlič, Matiš, Šipoš, Rousova, Borovičeva in drugi ter njihovih rezultatov: 11,3 na 100 m, 6,59 skok v daljino, 175 cm skok v višino, 46 m v metu diska, 15,3 v teku na 110 m ovire, 2:43,2 v teku na 1000 m itd., ki so jih dosegli prav ti tekmovalci. Ali 8,2 v teku na
60 m, 1:07,8 v teku na 400 m, 4,69 v skoku v daljino, 146 cm v skoku v višino itd., ki so jih dosegle pomurske atletinje. Samo spomnimo se letos doseženih rezultatov, ki so jih pomurski tekmovalci dosegli doma, v Mariboru, Celju in Ljubljani. Mnogo vidnejši pa bi bili še njihovi uspehi, če bi bili združeni v atletski ekipi — v atleskem klubu, o katerem v Pomurju že vrsto let govorimo, kjer bi lažje pokazali resnično moč atletike, kakor tudi delo domačih organizatorjev in strokovnjakov. Prav to pa nas obvezuje, da ponovno zberemo starejše atlete kot organizatorje, sodnike in trenerje in da damo tudi atletiki nekoliko širše obeležje. Toda, ali bomo letos, ko že četrtič pristo-
pamo k ustanovitvi atletskega kluba v Murski Soboti, uspeli premagati težave, ki se venomer pojavljajo? Ali bomo uspeli združiti vse perspektivne atlete Pomurja v enotnem atletskem klubu? Upajmo, da bomo pri tem deležni podpore javnosti in športnih delavcev in da bo bodočnost slehernega talentiranega atleta ali atletinje, ki bo zrasel v Pomurju, rasla v znamenju trdnejših organizacijskih, strokovnih ter finančnih pogojev. Kajti samo atletski klub ali sekcija kot kolektiv bo garancija za še večji procvit atletike v Pomurju.
Feri Maučec
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Sobota: Svoboda 3:0 (3:0)
V nadaljevanju prvenstva v SNL so nogometaši Sobote preteklo nedeljo sprejeli v goste nogometaše Svobode iz Ljubljane ter z odlično igro v prvem polčasu zabeležili po-
POMURSKA NOGOMETNA LIGA
membno zmago. Moštvo Sobote je tokrat zaigralo lepo ter s hitro igro popolnoma razbilo obrambo gostov in zasluženo zmagalo. V prvem polčasu je bila Sobota v izraziti terenski premoči in stalno oblegala vrata Krištofa. V drugem polčasu je tempo igre precej popustil. Domačini so se zadovoljili s prednostjo treh golov iz prvega polčasa ter igrali ležerno, kar so izkoristili gostje in nekajkrat nevarno napadli, vendar je bila tokrat solidna obramba Sobote na čelu z vratarjem Vrdjuko vedno na mestu. Gole so dosegli: Maučec 2 ter Perič. Tekmo je zelo dobro vodil Janžekovič iz Maribora.
SOBOTA: Vrdjuka, Rantaša, Martinuzi, Šarotar, Horvat I, Perič, Tkalčec, Sečko, Maučec, Horvat II, Zadravec (Ismajlovič).
BREZ PRESENEČENJ
V 14. kolu pomurske nogometne lige ni prišlo do posebnih presenečenj. Nekoliko preseneča le zmaga Sobote B z Gradbenikom. Vodeče Turnišče je zanesljivo zmagalo v Ša-lovcih, Bakovci pa so z lahkoto odpravili Puconce. Pušča je premagala Brazdo in zamenjala mesto s poraženim. Tekma med Grafičarjem B in Veržejem se je končala s 3:0 brez borbe, ker moštvo Veržeja ni nastopilo.
Rezultati 14. kola:
Bakovci : Puconci 4:1 Gradbenik : Sobota B 2:3 Šalovci : Turnišče 3:6 Grafičar B : Veržej 3:0 Pušča : Brazda 2:1 Tabela
Turnišče	11	9	1	1	61:18	19
Bakovci	12	8	2	2	47:19	18
Gradbenik	10	7	2	1	60:13	16
Puconci	11	5	0	6	31:34	10
Veržej	11	4	0	7	14:29	8
Pušča	11	4	0	7	15:47	8
Brazda	11	3	1	7	20:37	7
Šalovci	11	1	0	10	13:63	2
Izven konkurence:
Sobota B	14	10	3	1	60:21	23
Grafičar B	14	6	2	6	31:37	14
MM NOGOMETNA LIGA
Dva pomurska derbija
V	18. kolu mariborsko-murskosoboške nogometne lige sta bila na sporedu dva pomurska derbija. V Rakičanu sta se pomerila Grafičar in Beltinci, v Radgoni pa Radgona in Nafta. Obe tekmi sta bili izredno zanimivi, dasi smo na obeh tekmah videli slab nogomet, kar še posebej velja za tekmo med Radgono in Nafto.
GRAFIČAR : BELTINCI
3:2 (1:1)
Prvi je povedel Grafičar v 13. minuti z golom Madžara. Beltinci so izenačili v 16. minuti, ko je Maroša realiziral enajstmetrovko. Grafičar je zopet prišel v vodstvo v 63. minuti preko Tineva. V 74. minuti je Križanič izenačil na 2:2. Zmagoviti gol je dosegel Madžar v 78. minuti. Sodil je Babič iz Maribora.
GRAFIČAR: Turner I. Toplak, Cener, Vigali, Bagari, Turner II, Lovač I, Starnad (Tinev), Fijuk, Madžar in Lovač II.
BELTINCI: Prša, Vereš, Žalik, Novak, Gjerek, Zadravec, Križanič, Hozjan, Maruša, Barbarič, Raj (Horvat).
RADGONA : NAFTA 1:1 (1:1)
V	dokaj nezanimivi igri sta se moštvi razšli z neodločenim rezultatom. Najprej je v vodstvo prišla Nafta v 30. minuti preko Perša I. Domačini pa so izenačili deset minut kasneje z golom Banfija. Tekmo je vodil Klojčnik iz Maribora.
POMURSKA KOŠARKARSKA LIGA
DERBI ZA SOBOTO
V	tretjem kolu pomurske košarkarske lige je bilo v središču pozornosti derby srečanje med Partizanom Sobota in Grafičarjem iz Murske Sobote. Po zelo napeti igri je zmaga pripadla vendarle Partizanu s tremi točkami prednosti. Veliko presenečenje po prvih treh kolih predstavlja moštvo Puconec, ki je še vedno neporaženo.
Rezultati III. kola:
Puconci : Radenci 53:15
Grafičar : Sobota 42:45
Lendava : Rakičan 35:28
Tabela
Sobota	3	3	0	239:118	6
Puconci	3	3	0	151:90	6
Grafičar	3	2	1	156:123	4
Lendava	3	1	2	105:119	2
Rakičan	3	0	3	103:148	0
Radenci	3	0	3	99:255	0
RADGONA: Kraljič, Gorjak, Jovanovič, Štefanec, Šnuderl, Gaberc, Banfi, Radič, Pelc, Škrobar I in Škrobar II.
NAFTA: Farkaš, Bači I. Perša II, Varga, Perša III, Bači II, Horvat, Goberc, Pintar, Perša I.
Šolo približati praksi
(nadaljevanje s 5. strani)
Lahko pa trdim, da so se absolventi naše šole doslej dobro afirmirali na svojih delovnih mestih v gospodarstvu in drugod, saj mnogi med njimi opravljajo najodgovornejše naloge.
—	Kaj bo prinesla reforma ekonomskih šol?
Upam, da takšen učni program, ki bo dal absolventom dovolj znanja, da se bodo lahko kar najhitreje vključili v delovno prakso.
—	Problem, ki je na Soli najbolj pereč?
Prostori. V takšnih prostorih kot smo sedaj, lahko le sanjamo o kvalitetnih spre-
mebah, ki naj bi jih prinesla reforma. Ni prostorov za kabinete, za knjigovodsko in blagoznanstko dvorano, itd... Sedanji prostori so za 100 dijakov, našo šolo pa jih obiskuje nad 300 in tako bo verjetno v prihodnje. Torej preostane samo — izgradnja nove šole.
— In kako boste proslavili 25-let-nico šole?
Organiziran smo srečanje vseh ekonomskih šol iz Slovenije. Udeležbo so nam zagotovili dijaki in profesorji ekonomskih šol iz Maribora, Ptuja, Celja, Novega mesta, Trbovelj, Kopra, Kranja in Ljub-
ljane. V soboto, 23. maja bo svečana akademija, na kateri bodo v kulturnem programu sodelovali predstavniki vseh šol. Naslednji dan bodo športna tekmovanja, v ponedeljek pa bodo za dijake in profesorje iz drugih šol izleti po Pomurju. Popoldan bo v Slatini Radenci družabno srečanje vseh udeležencev proslave. V nedeljo dopoldan bodo predstavniki mladinskih organizacij iz posameznih šol na posvetovanju govorili o učnem programu in o statutih šol, predvideno pa je tudi posvetovanje ravnateljev ekonomskih šol.
K. Sukič
S srednješolskega atletskega prvenstva v M. Soboti
SREDNJEŠOLSKO ATLETSKO PRVENSTVO POMURJA
Viden napredek mladih atletov in atletinj
Pretekli teden je bilo na stadionu pri gimnaziji v Murski Soboti, v organizaciji strokovnega odbora za atletiko pri ObZTK in SŠTV v Murski Soboti izvedeno letošnje srednješolsko atletsko prvenstvo Pomurja, ki je bilo že 9. po vrsti. Na prvenstvu je nastopilo okrog 150 atletov in atletinj iz 6. šol, doseženih pa je bilo nekaj zelo dobrih rezultatov. Daleč najboljši rezultat je vsekakor dosegla Francka Kovačič (SŠTV) v skoku v višino,
kjer je preskočila 142 cm. Zelo dobre rezultate pa so dosegli tudi Karel Glažar (SŠTV) v skoku v višino 173 cm, Ladislav Gjerfi (Elan) v metu krogle 14,68 ter tekača Šarolta Bac in Janez Težak (oba SŠTV). Bacova ze pretekla 500 m dolgo progo v času 1:33,5 Težak pa 1000 m v času 2:47,0. Prav gotovo pa bi bili doseženi precej boljši rezultati, kar velja zlasti za tekače, če ne bi tekmovanje oviral veter. Organizacija tekmovanja je bila dobra, toprat prvič pa so se pojavili tudi semaforji. Na tekmovanju so bili doseženi naslednji rezultati:
Moški: 100 m:
1.	Husar Andrej (Sloga) 12,1
2.	Štumf Emil (SKŠ) 12,2
3.	Žižek Drago (SŠTV) 12,4 1000 m:
1.	Težak Janez (SŠTV) 2:47,0
2.	Novak Štefan (Sloga) 2:52,4
3.	Babič Franc (Elan) 2:57,0 višina:
1.	Glažar Karel (SŠTV) 173
2.	Horvat Rudolf (ESŠ) 165
3.	Ferenčič Ljubo (Elan) 160
daljina:
1.	Tinev Marjan (ESŠ) 5,81
2.	Šeruga Aleks (ESŠ) 5,78
3.	Križanič Branko (Sloga) 5,33 krogla (5 kg)
1.	Gjerfi Ladislav (Elan) 14,68
2.	Toplak Leopold (SKŠ) 14,15
3.	Horvat Rudolf (ESŠ) 12,93 4 x 100 m:
1.	Elan 49,8
2.	ESŠ 51,3
3.	SKŠ 52,0
Ženske: 60 m:
1.	Gomboc Ruža (Sloga) 8,8
2.	Kikec Dragica (Elan) 8,9
3.	Kosi Miena (Soga) 9,0 500 m:
1.	Bac Šarolta (SŠTV) 1:35.5
2.	Nemec Marta (SŠTV) 1:36,3
3.	Košar Siva (ŠCBP) 1:37,3 daljina:
1.	Kovačič Frančiška (SŠTV) 4,36
2.	Gomboc Ruža (Soga) 4,27
3.	Bezjak Andreja (Elan) 4,26
višina:
1.	Kovačič Frančiška (SŠTV) 142
2.	Zadravec Silva (SŠTV) 130
3.	Kikec Dragica (Elan) 125 krogla (4 kg)
1.	Grmič Jelka (Elan) 8,92
2.	Ditrich Marija (Elan) 8,81
3.	Horn Angela (SŠTV) 8,57 4 x 10 m:
1.	Sloga 58,1
2.	Elan 58,7
3.	SŠTV 59. 7
V	skupni razvrstitvi je zmagala SŠTV z 11.832 točkami pred Elanom 11.793 in Slogo 11.511 točke. Med dijakinjami je bila najboljša SŠTV z 5.592 točkami, pri dijakih za Elan z 6.676 točkami.
EKSIBICIJSKO TEKMOVANJE NA MURI
V	soboto, 23. maja ob 16. uri in v nedeljo 24. maja ob 9. uri dopoldne bo pri Radenskem mostu eksebicijsko tekmovanje na Muri v vožnji s kanuji in kajaki. Nastop pripravljajo TVD »Partizan« Radenci, Brodarska zveza Slovenije in brodarski klubi iz Pomurja. Nastopili bodo znani tekmovalci v tem športu, zato je za to prireditev že sedaj veliko zanimanje v vsem Pomurju.
TVD PARTIZAN M. SOBOTA PRVI!
V	nedeljo je bilo v Ljubljani republiško prvenstvo v obveznih vajah na orodju, na katerem je nastopila tudi ekipa TVD Partizan iz M. Sobote, ki so jo sestavljali dijaki SŠTV ter po neuradnih podatkih zasedla prvo mesto, kar pomeni nedvomno velik uspeh mladih telovadcev. Uspeh je torej presenetljiv, je pa plod vestnega dela telovadcev in vaditeljev Davorina Babiča. Ekipa TVD Partizan iz Murske Sobote je na tekmovanju zbrala 263,10 točk od 300 možnih, ali posamezno Leopold Holc 55,20, Branko Klun 54,50 Martin Holc 52,80 itd. Največjo oceno je ekipa prejela pri preskoku 46,60 ter na bradlji 45,20 točke. Škoda, da se tekmovanja ni udeležila tudi ženska ekipa.
LENDAVA ODSTOPILA
V	14. kolu štajerske rokometne lige so rokometaši Beltinec gostovali v Ptuju, kjer so se srečali z Dravo ter doživeli poraz 17:16. Drugi pomurski predstavnik v tej ligi, Lendava, pa bi moral v goste Kremelju, toda srečanje se je končalo brez borbe s 5:0, ker je ekipa Lendave zaradi finančnih težav odstopila od nadaljnjega tekmovanja.
NASTOPA DEVET EKIP
Pred kratkim se je začelo prvenstvo v občinski nogometni ligi Lendava, v kateri nastopa 9 nogometnih ekip. Doslej sta bili odigrani dve koli. Doseženi so bili naslednji rezultati:
I. kolo:
Petišovci : Hotiza 7:0 Zvezda : Mehanika 3:0 Mladost : Himo 1:3 Svoboda : Olimpija 0:4 Graničar je bil prosti.
II. kolo:
Hotiza : Olimpija 1:1 Himo : Svoboda 5:1 Mehanika : Mladost 0:5 Petišovci : Graničar 1:1 Zvezda je bila prosta.
Po drugem kolu vodi Himo s 4 točkami pred Petišovci in Olimpijo (Dolga vas), ki imata po 3 točke. Sledijo: Zvezda (Dolina) in Mladost (Čentiba) po 2, Graničar (Benica) in Hotiza po 1 ter Svoboda (Gaberje) in Mehanika brez točke.
Medobčinska rokometna liga — članice
ESŠ zopet prevzela vodstvo
V	12. kolu medobčinske lige za članice je posebno presenetila ekipa ESŠ, ki je po dveh zaporednih porazih, tokrat zopet zaigrala v stilu prvaka in v srečanju s Slogo dosegla nepričakovano visoko zmago ter zopet prevzela vodstvo na tabeli. Lendava je prav tako visoko premagala Muro, medtem ko se je tekma med Elanom in ŠZD končala brez borbe, ker je ekipa ŠZD odstopila od nadaljnjega tekmovanja. Srečanje med Krogom in Betinci je bilo preloženo, ker na tekmo ni bilo delegiranega sodnika.
NOVINCA PORAŽENA
V	drugem delu pomurske lige v hokeju na travi ni prišlo do presenečenj. Obe tekmi sta se končali z zmago favoritov ESŠ in Elan, ki se bosta potegovala za prvo mesto. Oba novinca sta zaenkrat še brez točke.
Rezultati II. kola:
SŠTV : Elan 0:4 Tišina : ESŠ 0:8 Tabela
ESŠ	1	1	0	0	8:0	2
Elan	2	2	0	0	6:1	4
Tišina	2	0	0	2	1:10	0
SŠTV	1	0	0	1	0:4	0
ŽENSKA EKIPA SŠTV DRUGA
V	Celju je bilo v nedeljo republiško srednješolsko prvenstvo v odbojki, katerega sta se udeležili tudi ekipi SŠTV iz Murske Sobote, kot pomurska srednješolska prvaka. Poseben uspeh je zabeležila ženska ekipa SŠTV iz Murske Sobote, ki je v svoji skupini zasedla prvo mesto ter nato v borbi za prvo mesto klonila ekipi SŠTV iz Maribora in tako zasedla drugo mesto, kar je razveseljiv uspeh. Moška ekipa SŠTV iz M. Sobote je bila peta. Na tekmovanju je nastopilo 7 moških in 7 ženskih ekip.
Rezultati:
Elan : ŠZD 5:0 Sloga : ESŠ 1:13 Mura : Lendava 1:8
Tabela
ESŠ	11	8	1	2	115:31	17
Beltinci	11	8	1	2	76:40	17
Sloga	12	7	2	3	87:66	16
Krog	10	5	1	4	62:48	11
Lendava	11	4	1	6	45:48	9
Elan	11	4	1	6	38:54	9
ŠZD	12	3	1	8	34:81	4
Mura	12 2 0 10	23:112	4
MNOŽIČNO STRELSKO TEKMOVANJE
Občinski strelski odbor Ohrid (Makedonija) je v počastitev Dneva mladosti razpisal množično strelsko tekmovanje z zračno puško. Razpisu se je odzval tudi Obč. SO Murska Sobotva ter minulo nedeljo izvedel strelsko tekmovanje z zračno puško, na katerem so strelci iz M. Sobote dosegli
1.	640 krogov od 2000 možnih. Najboljši na tekmovanju je bil Silvo Sušnik s 171 krogi pred Drvaričem in Turnerjem, ki sta dosegla 169 krogov itd.
SOBOTA B IN VERŽEJ TRDNO V VODSTVU
V 11. in 12. kolu pomurske mladinske lige je moštvo Nafte doživelo dva huda poraza. V ostalih srečanjih so bili doseženi pričakovani rezultati. Ti so:
11.	kolo:
Veržej : Grafičar 2:1 Turnišče : Nafta 5:0 Sobota B : Šalovci 3:0 12. kolo:
Grafičar : Nafta 7:0 Beltinci : Veržej 0:2 Šalovci : Turnišče 0:3 Vodi Sobota B pred Veržejem; oba imata po 17 točk. Sledijo: Grafičar 12, Narta 11, Turnišče 10, Beltinci 9, Bakovci 8 ter Šaovci brez točke.
6
POMURSKI VESTNIK, 21. maja 1964
Prihodnja sobota in nedelja v Zdravilišču Radenska slatina
Dve atraktivni prireditvi
Zdravilišče Radenska slatina je spet pripravilo prijetno presenečenje za številne turiste in ljubitelje lepega vodnega športa.
V soboto, 23. maja ob 16. uri in v nedeljo 24. maja ob 9. uri bo na Muri pri Radenskem mostu eksibicijsko tekmovanje v vožnji s kanuji in kajaki. Nastopili bodo znani tekmovalci iz tega športa.
V nedeljo, 24. maja ob 14. uri bo v Zdravilišču Radenska slatina oficielna otvoritev letošnje plavalne sezone. Ob tej priložnosti bo nastopila s skoki v vodo izbrana slovenska reprezentanca, ki se bo v Radencih pripravljala za gostovanja v Nemčiji in Avstriji. Gledalci bodo lahko videli med tekmovalci tudi znane »ase« iz tega športa: Milana Keberja, Rudija Kosoraca, Janeza Obšteterja, Mojco Jenko, Majo Lukežič itd.
Zdravilišče Radenska slatina vas vljudno vabi na ogled teh zanimivih športnih prireditev in na otvoritev plavalne sezone!
TEDENSKI KOLEDAR
Petek, 22. maja — Milan Sobota, 23. maja — Željko Nedelja, 24. maja — Cvetko Ponedeljek, 25. maja — Rojstni dan maršala Tita Torek, 26. maja — Dragica Sreda, 27. maja — Volkašin Četrtek, 28. maja — Avguštin
dežurna služba
ZDRAVSTVENA POSTAJA MUR. SOBOTA
22.	maja — dr. Gruškovnjak
23.	maja — dr. Lopert
24.	maja — dr. Lopert
25.	maja	—	dr.	Gruškovnjak
26.	maja	—	dr.	Gregorčeva
27.	maja	—	dr.	Lopert
28.	maja	—	dr.	Gregorčeva
KINO
SLATINA RADENCI — 23. in 24. maja španski barvni film: »KARMEN IZ GRANADE«. 28. maja francoski barvni film: »AMBICIOZNA«.
VIDEM OB ŠČAVNICI — 23. in 24. maja kriminalni film: »RDEČI KROG«.
VELIKA POLANA — 23. maja italijanski glasbeni film: »TV IKS MINA V RITMU«.
PRODAM
M-413
DVE ŽENSKI KOLESI ugodno prodam. Ana Kolmanič, Kroška 26, M. Sobota.
M-415
MOPED, enosedežni prodam ugodno za 40.000 din. Adolf Šandor, Apače.	M-416
MOTOR, benzinski, 8 KS, »Deutsch«, ugodno prodam. Roman Holcapfel, Plitvica 3, p. Apače.
Kakovostna jedila in izborne pijače — vedno Gostilna RAJH Bakovci
POHIŠTVO, rabljeno, takoj ugodno prodam Ogled vsak dan od 15. do 19. ure na Lendavski 29, M. Sobota.	M-419
POSESTVO v izmeri 3 ha na Grlavi, 4 km od Ljutomera, prodam. Hiša in gospodarsko poslopje v odličnem stanju. Terezija Zadravecn, Grlava 26, p. Križevci pri Ljutomeru.
M-423
STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem, vse zidano in v dobrem stanju, prodam. Zraven 18 arov sadovnjaka, vse ob glavni cesti. Cena zelo ugodna. Frančiška Slajnč, Kuršinci 55, p. Bučkovci.
M-424
HIŠO za podreti, krito z opeko, prodam. Črnelavci 52 p. M. Sobota.
M-411
DVA MOPEDA »Colibri«, v dobrem stanju, prodam za nekaj denarja, ostalo lahko v hlodovini. Ogled popoldne pri Stefanu Hariju na Gorici št. 69 in 57.
TRAVO za košnjo prodam. Prežihovega Voranca 8. M. Sobota.
M-421
KAVČ, 4 fotelje z mizico, eventualno tudi večjo preprogo, prodam. Makovec, Štefana Kovača 17/I, M. Sobota.	M-427
ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK ugodno prodam. Franc Kovačič, Kidričeva, blok ABC, M. Sobota.	M-428
zaposlitve
KOVAŠKEGA POMOČNIKA sprejsprejmem takoj. Plača po dogovoru. Jože Šabjan, kovač, Rakičan 130.
GOSPODINJSKO POMOČNICO, lahko tudi začetnica, sprejmem. Ing. Primožič, Maribor Aškerčeva 17.	M-422
SOBE
SOBO, opremljeno oddam moškemu. Naslov v upravi lista.
M-414
ZAHVALE
Zahvaljujem se bolniškemu osebju Splošne bolnišnice, ginekološki oddelek v M. Soboti, da je vso, moji ženi Gizeli Cigüt nudeno pomoč. Posebno se zahvaljujem dr. Benkoviču in dr. Lambiču za njuno požrtvovalnost. Prav lepa hvala Ferdinandu Drvariču, Janezu Nemcu in Tereziji Pavel, ki so darovali svojo kri.
Franc Cigüt iz Nemčije
razno
FANTKA, 3-letnega dam v posvojitev. Šulinci 84, p. G. Petrovci.
M-410
lavni nastopi
DPD »SVOBODA«, PLESNA SEKCIJA »TOPOLI« bo priredila v soboto 23. maja ob 20. uri v gimnazijski dvorani MEDKLUBSKI KVALIFIKACIJSKI PLESNI TURNIR. Sodelovali bodo najboljši plesni pari iz Kranja, Ljubljane, Maribora, Ptuja in Murske Sobote. V eksibiciji bo nastopil tudi evropski prvak v latinsko-ameriških plesih ing. Schweighofer iz Avstrije. Nastop plesnega para Ciciban.
Ljubitelji športnega plesa — vljudno vabljeni!
ODBOR
UGODNE ZAPOSLITVE
SPLOŠNO MIZARSTVO »LEDAVA« MURSKA SOBOTA sprejme v službo
polkvalificirane delavce v lesni stroki in nekvalificirane delavce.
Delavci imajo možnost za priučitev v mizarstvu in parketarstvu. Nastop službe takoj ali po dogovoru.
—	OKUSNO IN SODOBNO
—	IZGOTOVLJENE OBLEKE V NAJNOVEJŠIH KROJIH
—	VAM NUDI »MODA«
Satineti — Svila — Laneno blago za ženske obleke Dioleni — Teritali
»MODA« — SKRBI ZA MODO
NOVOSTI: spomladanski ženski plašči »Nikopren«. Tudi te dobite v poslovalnici — »MODA«
Trgovsko podjetje na malo »MERKUR« v M. Soboti se priporoča cenjenim potrošnikom tudi z drugimi poslovalnicami v mestu in na podeželju.
Si želite izbrati poklic rudarja-kopača?
RUDNIK RJAVEGA PREMOGA ZAGORJE razpisuje predvpis vajencev za poklic
RUDARJA-KOPAČA
Pogoji: a) najmanj uspešno dokončan 5. razred osemletke; b) kandidat mora biti fizično in duševno zdrav; c) dopolnjeno 15. leto starosti.
Učenje traja tri leta in eno leto obvezne prakse.
Vajencem nudi rudnik vso brezplačno oskrbo v Domu vajencev, delovno obleko in pridnostne nagrade.
Predvpisniki imajo prednost pri sklepanju učnih pogodb.
Končni vpis in zdravniški pregledi bodo od 15. avgusta do 15. septembra 1964 po poslanih vabilih posameznikom.
Lendava: prodaja stanovanjske hiše
Kmetijsko-industrijski kombinat »Pomurka«
Obrat za kmetijstvo Rakičan
razpisuje
JAVNO DRAŽBO
ki bo 23. maja 1964 ob 9. uri na licu mesta v Lendavi, Kovačeva ulica, zaradi prodaje stanovanjske hiše v Lendavi, Kovačeva ulica, stoječe na parceli štev. 3957 k. o. Lendava za izklicno ceno 856.760 din.
Interesenti morajo najmanj 5 minut pred pričetkom dražbe položiti varščino, ki ne sme biti manjša od 10 odst. izklicne cene.
Vsa natančnejša pojasnila lahko dobite pri referentu obrata Rudiju Čarniju v Lendavi, Kovačeva ulica.
Ogled hiše je možen vsak dan na samem kraju.
UPRAVNI ODBOR TRGOVSKEGA PODJETJA NA MALO »MURKUR« V MURSKI SOBOTI razpisuje prosti delovni mesti
POSLOVODJE
1.	za prodajalno Delikatesa — bife v Murski Soboti in
POSLOVODJE
2.	za prodajalno v Zenkovcih.
Pogoji za sprejem: visokokvalificirani delavec delikatesne stroke ali kvalificirani delavec s 4-letno prakso za prvo prodajalno, za drugo pa visokokvalificirani delavec mešane stroke ali kvalificirani delavec s 4-letno prakso.
Ponudbe pošljite upravi podjetja. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja.
KANDIDATOM ZA OPRAVLJANJE ZAKLJUČNIH IZPITOV
Komisija za opravljanje zaključnih izpitov pri ŠOLSKEM IZOBRAŽEVALNEM CENTRU V MURSKI SOBOTI obvešča vse kandidate, da morajo oddati prošnje do 25. maja 1964.
30. maja 1964 ob 10. uri pa se naj javijo na šoli zavoljo prevzema naloge.
Prošnji je potrebno priložiti: izpisek iz rojstne matične knjige, potrdilo o zaposlitvi, učno pogodbo in zadnje šolsko spričevalo.
Budilka »Insa« — vedno dobrodošla v vaši hiši URARSTVO, Murska Sobota, Titova 37
Našim naročnikom in poslovnim prijateljem
Vljudno sporočamo, da sta se gospodarsko-propagandna služba in uprava Pomurskega vestnika (naročniški in oglasni oddelek) preselila iz dosedanjih prostorov na Kocljevi cesti 2 v nove poslovne prostore na Kidričevi cesti 43 gasilski dom. V kletnih prostorih, kjer je tudi studio Radia Murska Sobota, sprejemamo odslej vsa naročila, ki se nanašajo na naročnino Pomurskega vestnika in Népújsága, dalje na male in velike oglase za oba lista, obvestila, objave in reklame za Radio Murska Sobota.
Naše cenjene naročnike, stranke in poslovne partnerje naprošamo, da to spremembo upoštevajo z razumevanjem.
Naše poslovne prijatelje in naročnike gospodarsko-propagandnih uslug v Pomurskem vestniku, Népújságu in Radiu Murska Sobota še posebej opozarjamo, naj nam tekste za reklamo In gospodarsko-propagandne zvrsti dostavljajo pravočasno.
Za Pomurski vestnik je zadnji rok v torek do 13. ure, za Népújság v četrtek do 13. ure, za Radio Murska Sobota pa vsaj dva dni pred zaželjenim dnevom objave. Pri Radin Murska Sobota še to posebej velja za reklamne tekste, ki jih uvrščamo v nedeljsko oddajo »Na valu 202«. Tekste za to oddajo je potrebno dostaviti najkasneje v petek do 10. ure.
Pri naročilih, katera bomo prejeli po teh rokih, ne moremo jamčiti, da bodo objavljeni naročeni teksti v prihodnjih številkah obeh listov odnosno v naslednjih oddajah Radia M. Sobota.
Upamo, da bodo naši naročniki in poslovni prijatelji sprejeli to obvestilo s potrebnim razumevanjem, saj tudi ml težimo za tem, da bi naročene reklamne in gospodarsko-propagandne usluge uresničile čimbolje in v zadovoljstvo svojih naročnikov. Za to pa je kajpak potreben tudi čas!
Se posebej opozarjamo, da Radio Murska Sobota oddaja v poletnih mesecih samo ob torkih, petkih in nedeljah, zato naj naročniki reklam in gospodarsko-propagandnih storitev tudi tej spremembi prilagodijo svoje želje in naročila
Sporočamo še, da bomo ob koncu maja in v junaju izterjevali polletno naročnino za Pomurski vestnik. Naročniki, ki so v redu poravnali naročnino za preteklo leto, bodo plačali tokrat 500 din in 20 din pristojbine za pošto, oni naročniki pa, ki še kaj dolgujejo za preteklo leto, pa ta znesek in zaostanek iz lanskega leta. Za kakšno obdobje bomo od posameznika izterjevali naročnino za Pomurski vestnik, bo razvidno tudi iz položnic, na osnovi katerih bodo naročnino izterjevali pismonoše v svojih dostavnih okoliših.
Naše naročnike vljudno naprošamo, da s potrebnim razumevanjem in tudi vljudnostjo sprejmejo pismonoše, ki jih bodo obiskali zastran tega posla na domovih, in tudi v redu poravnajo svoje obveznosti do našega lista. Saj smo pri letošnji naročnini tudi šli nasproti našim cenjenim naročnikom, ko jo zaradi podražitve pobiramo dvakrat letno.
Iz naše uprave
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame in stare mame
Neže Polanič, roj. Belec
iz Krištanec št. 11
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so jo v tako lepem številu spremljali na njeni zadnji poti in ji darovali vence in cvetje. Posebna zahvala č. č. duhovščini in Jošku Stanjku za poslovilne besede ob odprtem grobu. Iskrena zahvala tudi predstavnikom podjetja »Panonija« iz Murske Sobote.
Žalujoči: hčerki Tončka in Berta z družinama, sinova Maks, Viktor in Slavko z družinama ter vnukinji Mimika in Slavica.
ZAHVALA
Ob težki izgubi dragega moža, očeta, tasta in starega očeta
JOŽETA KOZICA
upokojenca iz M. Sobote
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so nam ob tej težki izgubi izrekli sožalje, spremljali dragega pokojnika na njegovi zadnji poti in zasuli njegov grob z venci.
Posebna zahvala dr. Lanščaku in ostalim zdravnikom ter strežnemu osebju soboške Bolnišnice za vso skrb v času njegove bolezni. Prav tako se zahvaljujemo č. č. duhovniku za izrečene poslovilne besede.
Žalujoči: žena Marija, hčerka Gizela, zet Franc in vnukinja Zdenka.
POMURSKI VESTNIK — List izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ul. 2, telefon 21-054 — Naročnina celoletna 1.000 dinarjev, polletna 500 dinarjev, za inozemstvo letna 2.000 dinarjev — Tekoči račun pri NB v M. Soboti št. 605-11
1-363
POMURSKI VESTNIK, 21. maja 1964
Trgovsko podjetje na veliko in malo
»POTROŠNIK« Murska Sobota
sporoča cenjenim potrošnikom:
Prodajalna »LOVEC« v Grajski ulici
vam nudi vse potrebščine za dopust:
zračne blazine, podvodne maske, kopalke, kopalne copate in japonke raznih vrst.
Dinar - denar petih držav
Ni ravno redko, da v več državah denarne enote enako imenujejo. Tako imajo na primer v 31 državah funte, potem so še različni franki, krone, dolarji, pezosi in tako dalje.
Dinare imajo poleg Jugoslavije še v štirih arabskih državah in sicer v Iraku, Kuwaitu, Tunisu in od nedavnega tudi v Alžiru. Arabski dinarji so pa že precej velike denarne enote. V prvih treh državah di-
nar odgovarja približno po vrednosti angleškemu funtu, alžirski dinar pa je vreden približno 150 naših dinarjev, to je toliko, kot »novi« francoski frank.
Dinar je bil kot zlat denar — denarius — prvič skovan v starem Rimu in se preko Carigrada in Arabije obdržal na veljavi po celem Sredozemlju vse do XVI. stoletja. So sledovi, po katerih se zaključuje, da je arabski dinar prihajal vse do Baltiškega morja. V srednjeveški Srbiji ga prvič omenjajo 1321. leta, kasneje pa so srbski dinar kovali izključno iz srebra, a nekaj časa je bil tako zvesta kopija beneškega, da so nastali ostri spori.
Ko je bilo v obnovljeni Srbiji potrebno uvesti domači denar, so sklenili, da se glede velikosti, finoče in delitve osvoji sistem francoskega franka, toda okrog imena je nastala živahna polemika. Eni so predlagali, da se naj imenuje srbski frank, a drugi so bili za ime — »srbljak«. Zakon o denarju iz leta 1873 pa je sprejele staro ime — dinar.
Novi srbski dinar je bil kovan v kraljevski kovnici v Beogradu in spuščen v promet 1875. leta. Kovan je bil iz srebra in sicer v vrednosti pol dinarja, 1 dinar, 2 in 5 dinarjev, kasneje pa tudi zlati kovanci v vrednosti 20 dinarjev, a od 1884. leta tudi bankovci. Kljub temu, da je bilo ime isto, vrednost dinarja ni bila vedno enaka. Z nastankom Jugoslavije je prišel dinar stare Jugoslavije, med okupacijo je bil v prometu »okupacijski« dinar, ki pa je bil 1945. leta umaknjen iz prometa in zamenjan z današnjim dinarjem ki je že peti dinar na področju Jugoslavije.
KAJ SE DOGAJA V BRITANSKEM PROTEKTORATU ADENU
Začela se je mala »umazana vojna«
Ves arabski svet je že nekaj let enako kakor puščavski pesek izredno žgoč za nekdanje evropske gospodarje. Del za delom se uporno in s krvavimi boji iztrgava iz njihovih rok. V zadnjem času je posvečena največja pozornost Adenu, ki je približno tako velik, kakor Zahodna Nemčija in leži na jugu arabskega polotoka. Iz Velike Britanije odhajajo čete, ki bi naj ukrotile nemirne Arabce. Govorijo že tudi o tem, da bodo celo okupacijske čete, ki so stacionirane v Zahodni Nemčiji, premestili v Aden.
Gledano iz britanskega strateškega vidika, je Aden izredno važna točka, ki naj zagotovi britanskim ladjam neskrbno pot na Daljni vzhod. Potem ko so se iz britanskih rok iztrgala taka pomembna oporišča kot je Ciper, Malaja, Malta, Suez, Singapur, ob tem so se osvobodili Burma, Indija in druge dežele in ko je v zadnjem času Libija sporočila, da se naj britanske čete umaknejo iz oporišč na njenem ozemlju, se je sicer postopoma, toda sigurno in resnično začel rušiti britanski imperij. Vrsta pristanišč je predstavljala ključne točke na poti iz Britanije do Daljnega vzhoda in vojaki so skrbno pazili, da se na tej vojaški in trgovski liniji ni ničesar pretrgalo. Tudi ta trdna linija je raztrgana. Le Aden je še do nedavnega ostal taka trdna točka s sedežem komande za Srednji vzhod, toda tudi sedaj se postavlja že vprašanje: do kdaj bo to še lahko?
Aden sobritanci osvojili 1839 leta in tu takoj postavili oporišče, ki naj varuje pot v Indijo. Po prvi svetovni vojni so začeli prodirati v notranjost Arabskega polotoka in s tem se je čez noč tudi spremenil pomen adenskega pristanišča. Pod arabskim peskom je bila odkrita dragocena tekočina — nafta in skozi razgreto puščavo je odtekala v rafinerije v Adenu, kjer je letno predelajo okrog 5 milijonov ton. Ta nafta je pa Britaniji več kot potrebna. Poljedelstvo pa je slabo razvito, saj je komaj 1 odstotek zemlje sposoben za obdelovanje, pa še od tega je obdelane mnogo manj zemlje.
Toda s tem, ko se je Aden razvil tudi v pomemben ekonomski center, je nastal tudi delavski razred in njegove politične akcije so" čedalje močnejše. Organiziran je v sindikatu in narodni socialistični stranki. Zato ni nič čudnega, da so povsod po delavskih hišah izobešene slike predsednika ZAR Naserja, ki jim predstavlja simbol boja arabskih ljudstev za osvoboditev izpod kolonializma. Misli revolucionarno razpoloženih delavcev pa se kljub stoletnim razlikam vsaj v nečem povezujejo s prebivalstvom v adenskem protektoratu. Iz vsega tega pa nastaja eksplozivna masa, iz katere pa izvira velika negotovost. V planinah protektorata se zbirajo dobro oboroženi uporniki — rdeči volkovi. Borijo se za osvoboditev izpod kolonializma in priključitev k Jemenu.
Situacija v Adenu se je v marsičem spremenila, ko je bil v Jemenu izvršen državni udar, pregnan sultan in usta-
novljena republika. Meje med obema pa nikoli niso bile jasne in kljub temu, da sedanji režim manj uporno zahteva priključitev kot je to delal sultan, pa je vseeno kolonizatorjem bolj nevaren. Iz Jemena se širijo ideje, uspeh revolucije je opogumil prebivalce Adena, kjer je tudi mnogo Jemencev. Neurejene meje in ta vpliv pa sili Britance v to, da čimbolj utrjujejo pregrado med Sano — glavnim mestom Jemena in Adenom.
S tem ciljem so začeli ustanavljati posebno federacijo, v katero bi naj vstopila vsa plemena, vendar pa v njej ne bi imela odločilne besede. Ta zamisel ni doživela polne podpo-
re, toda Britanci hočejo s staro fevdalno ureditvijo, s plemenskimi poglavarji zavreti nadaljnji razvoj. Britanci se tudi držijo starih pogodb, za katere pa vsakdo zna, kakšne so, saj so bile sklenjene v času največje kolonizatorske moči in ko je bila Britanija gospodar teh predelov.
V Londonu so se tudi odločili, da bodo proti adenskim upornikom uveljavili politiko trde roke. V akcijo so stopili reaktivci in tanki, nenehno prihajajo nove čete, na vasi padajo težke bombe. Ali je to neka rešitev? V Londonu so imenovali vojno, ki jo vodijo Američani v Vietnamu malo »umazano vojno«, toda ali se ne zapletajo sami vanjo? Primer neuspelega napada na Suez potem Cipra, kjer niso mogli zadušiti več let trajajoči boj in drugi primeri so dovolj poučni, da na spominih na staro slavo in moč ni mogoče graditi politike, temveč je potrebno upoštevati tudi razvoj in sedanje prilike, ki pa nikakor niso v prid takim akcijam.
Prvič rakete, ki se vodijo
Na veliki paradi, ki je bila letos 1. maja v Beogradu, sta bila prikazana dva tipa raket naše armade. Večje, ki so bile na prikolicah kamionov, so namenjene za uničevanje ra-
Zlata mrzlica v Tokiu
Zaradi olimpijskih iger, ki bodo letos v jeseni, je trenutno glavno mesto Japonske največje gradbišče na svetu. Rastejo novi hoteli, poslovne zgradbe in celotne mestne četrti. Hkrati pa tokijskemu zalivu odvzemajo tla, na katerih bodo zrasle nove stavbe. Za prebivalce to ni ravno prijetno, ker stalno živijo med ropotom in prahom, toda le redko kdo se razburja. Mirni prebivalci so naenkrat postali iskalci zlata
Začelo se je v preteklem letu, ko je neki gradbeni delavec slučajno našel 80.000 zlatih in bakrenih novčičev. Če jih vzamemo le kot kovino, je najdba vredna 140 milijonov dinarjev, ker pa gre za denar, ki je star preko 400 let, je njegova vrednost približno deset krat večja. Hiša, v katere temeljih je bil ta denar, je pripadala družini Kašima, ki je nekoliko stoletij uspešno trgovala z riževim vinom. Zanimivo pa je, da potomec te družine po japonskih zakonih uveljavlja pravico do teh prihrankov.
Celotno zemljišče, ki so ga iztrgali tokijskemu zalivu, je postalo čez noč zlata jama. Iz blata, ki ga bo kmalu prikrila betonska plošča, je 13-letni Fumio Nakakuku izvlekel koncem marca petnajst ploskih »kamenčkov«. Prvega je vrgel v valove. Ko pa je opazil, da se je nenavadno zableščal, je
ketnih avionov in nekaterih projektilov, manjše, ki pa so bile na zadnjem delu manjših tovornih avtomobilov, pa za uničevanje vseh oklopnih vojaških vozil — tankov, samo-
odšel k očetu, ki se z najdenimi »kamenčki« napotil na policijo, kjer so ugotovili, da so to zlatniki, stan 350 let, zelo redki in dragoceni. Samo en je vreden 200.000 dinarjev. Fantek je moral predati zlatnike, a je v denarju dobil polovico njihove vrednosti.
Vse to je seveda vplivalo na to, da se je zaliv spremenil v veliko jamo »upanja«. Dan za dnem se v njem zbira na tisoče ljudi, ki prekopavajo blato, čeprav je to zelo nevarno, ker se tla pogrezajo. Zato je policija namestila opozorilne table, vendar to nič ne pomaga. Večinoma se zbirajo mladi ljudje, ki so poleg vsega še lačni pustolovščin.
hodk, oklopnih transporterjev in tako dalje.
Manjše rakete so eno stopne, imajo večji domet, prebijejo debelejši oklop in točneje zadevajo cilje od proti tankovskega topa. Vse do cilja se jih lahko vodi s pomočjo električnih sunkov. Pošilja jih merilec po zelo tanki žici, ki jo projektil vleče za seboj. Zaradi takega načina nasprotnik ne more preusmeriti raketo z nobeno radio-elektronsko napravo za motenje.
Večje rakete imajo dve stopnji. Na začetku poleta se vključi v pogon raketni motor prve stopnje, ki nosi raketo do določene višine. Potem se ta del oddvoji in začne delati motor druge stopnje. Samo nekoliko sekund kasneje ostali najvažnejši del rakete doseže nekolikokrat večjo hitrost od zvoka. Njegovo pot prav tako z elektronskimi valovi usmerjajo z zemlje. Ko pa se raketa približa cilju, se vključi poseben sistem, ki jo vodi do njega. V njegovi bližini tudi eksplodira
Siguren je samo jež
Skupina angleških znanstvenikov, ki proučujejo zaščito rastlinja je ugotovila, da so v
FILMI BREZ KADILCEV
Kampanja proti kajenju je v ZDA še vedno velika. Družba »Internationall picture« je sklenila, da v njenih filmih ne bo scen, v katerih bi se kadilo. Tako želi pomagati tej akciji.
DOBIL JE STAVO
Nek pariški natakar se je stavil z gostom, da ta ne bo mogel zadeti kozarca na njegovi glavi. Streljal bi z malokalibersko puško. Natakar je res dobil stavo in sedaj leži v bolnišnici s precejšnjo rano na glavi.
SEDEM NEVEST ZA SEDEM BRATOV
Sedem sinov Luisa Agostinellia se je poročilo v argentinskem mestu s sedmimi hčerami Antonia Maiora. Družinski odnosi so že sedaj nekoliko komplicirani, toda vse kaže, da bodo čez kakšno leto še bolj.
boju proti polžem ježi mnogo bolj učinkoviti od kemičnih sredstev. Zato so sklenili, da spustijo v naravo 1.000 parov ježev. Toda pojavila se je nova težava: kako ugotoviti, katero je samec in katero samica. Za pomoč so zaprosili preko časopisa in sicer strokovnjake, ki bi lahko na prvi pogled spoznali spol ježa. Ta poziv pa je nek znani strokovnjak takole komentiral: »Edini, ki lahko brez napake ugotovi, katero je samica, je — jež«.
NEVARNO SKLADIŠČE
V bližini Dunaja so devetnajst let po vojni našli 32.000 granat s solzilnim plinom. Zakopali so jih verjetno vojaki hitlerjevske Nemčije neposredno pred kapitulacijo. Skladišče je bilo v bližini rezervoara za vodo, s katerega se oskrbuje Dunaj in količina plina bi zadostovala, da bi se zastrupila polovica prebivalcev avstrijskega glavnega mesta.
AVTOMAT ZA OSAMLJENA SRCA
Na ulicah Kopenhagena so se pojavili novi, nenavadni avtomati, ki so namenjeni osamljenim. Če kdo po napornem
VELIKA OBLJUBA
Ko sta se John in Maible Fesers iz ZDA poročila, sta se obvezala, da se bosta po vsakem prepiru ves dan postila in v tem času razmišljala o svojih slabih lastnostih. Ta sporazum še tudi danes spoštujeta, samo videti je, da sta v zadnjem času močno oslabela.
delu ne ve kam, nima družine in ga ne privabljajo niti kino in ne gledališče ali drugo, si lahko s pomočjo tega aparata poišče dekliško družbo. Zadostuje vreči v avtomat le kovanec in iz njega pade karton, na katerem je treba samo napisati kraj, dan in čas sestanka. Do prvega srečanja vedno pride, toda če se iz tega razvije tesnejše poznanstvo, pa je odvisno od tega, koliko en drugemu odgovarjata. Toda po zaslugi aparatov je bilo že sklenjenih več zakonov.
Franc
Šrimpf
beg v jutro
19
roman
Zato tudi Bračko takrat ni maral sonca, čeprav ga niti ni mogel videti, in tudi oni drugi, v škornjih in v visokih črnih čevljih, niso marali sonca. Iskali so sence, kjer bi se lahko skrili pred njim. Bračko se ni mogel skriti pred njim, ker je že bil skrit. Toda vročini se ni mogel skriti. Pritiskala je nanj z vso močjo, da se mu je zdelo, kakor da leži ves ta prekleti vagon na njegovih plečih in kakor da leži na njegovem hrbtu samo golo nebo s soncem nekje na vrhu. Rad bi se rešil vagona in golega neba, rad bi se znebil teže sonca. Toda ni se mogel premakniti. Bil je privezan na cev, na železno cev, bil je privezan na tisti čas, na prekleto dobo, v kateri je zapravljal življenje, ne da bi vedel, zakaj ga počasi izgublja.
Vsekakor: bilo je hudo. Toda Bračko takrat pravzaprav ni tega tako domislil, vsaj čisto do konca ni domislil. Bil je premlad, da bi delal pesimistične zaključke, čeprav je čutil, da je tako. Seveda, žal mu je bilo, da ni drugače, toda iz tega, v čemer je zdaj, se mora pač izvleči. Za vse drugo, za zaključke, ima še časa dovolj, vse drugo bo prišlo pozneje. Zdaj se mora izvleči najprej iz tega in najprej to dokončati.
Toda, če hoče, da se konča, mora za to dati tudi svoj prispevek. Ne more se dokončati samo od sebe. Vsak mora v tej vojni dati svoj prispevek, da se dokonča. Nabrusiti je treba otopelo voljo in se premagovati, premagovati...
Privid hrane je postajal vedno močnejši, tako da se je zagledal, kako obeduje v veliki dvorani, ki je polna odličnih gostov. Sam kralj sedi na zgornjem koncu mize in poziva goste, naj sežejo po jedi in po pijači. Bile so najrazličnejše jedi in livrirani strežaji so kar naprej nosili. Bračko je jedel, jedel, in ko je pojedel še čokolado torto, ki je prišla za konec, so odprli buteljke. Gostje so postajali rdeči v obraz in tudi Bračko je pil in vroče mu je postajalo, ker se mu je zdelo, da gleda kralj prav njega, kakor da bi hotel reči, naj se vendar premaga in naj je spodobno in ne tako lakotno. Zdelo se mu je, kakor da mu molče predlaga, naj pije iz naprstnika, da ne bodo drugi prikrajšani in da bo obenem zadoščeno pravljici, ki na koncu vedno pravi: tudi jaz sem bil zraven, piti so mi dali iz naprstnika...
Bračko se je zavedal, da mu te privide povzroča pekoči občutek lakote, ki ga do tedaj ni poznal v taki meri, čeprav ne bi mogel reči, da je živel posebno dobro. Toda, lačen ni bil. Toliko je oče vseeno zaslužil, čeprav je od njegovega zaslužka zaslužila tudi gostilna v predmestju, tista z voljno natakarico, tam kjer je Bračko moral igrati na harmoniko.
Bračko je ugotovil, da je občutek lakote boleč in da nikakor ni vseeno, če je človek sit ali lačen. Tega do danes ni poznal, četudi je bral o lačnih ljudeh. Ampak, o njih je samo bral, da so lačni, ni si pa mogel predstavljati, kako je to, če si lačen. Zdaj je vedel in zasmilili so se mu vsi tisti ljudje, ki so kdajkoli na svetu morali biti lačni in zasmilil se je tudi samemu sebi, ker se je zdaj lahko primerjal z njimi. Razumel je tudi ljudi, ki se borijo proti lakoti in za to, da na svetu ne bi bil nihče lačen. Od teh ljudeh so pisale knjige, ki mu jih je posojal Slavko tik pred začetkom vojne.
,Pojdi z menoj,´ mu je rekel nekega dne. ,Nekaj ti bom pokazal.'
,Kaj ?’
,Boš že videl. Ampak, kolo si moraš preskrbeti. Lahko?’
,Lahko. Čedo mi ga bo posodil.´
,Kdo je Čedo?’
,Sin našega lastnika hiše.’
,Sta prijetelja?’
,Zelo dobra,´ se je zlagal Bračko. Nista si mogla biti zelo dobra prijatelja, ker je bil Čedo sin lastnika hiše, odvetnika, on, Bračko pa je bil delavčev sin. Tudi različne starosti sta bila. Kljub temu sta bila mnogo skupaj in bi najbrž lahko bila zelo dobra prijatelja, če se ne bi Bračko počutil manjvrednega od Čeda, ker je imel on vsega dovolj, posebno igrač, on, Bračko pa je bil vedno brez njih. In Čedo se je zato vedno vedel nekako zviška do Bračka, čeprav ni bil slab fant in mu je res mnogokrat posodil kolo. Zato je lahko Bračko tudi zdaj rekel, da bo dobil kolo od njega.
,No, potem je dobro, če sta dobra prijatelja/ je bil Slavko zadovoljen. ,Ampak, vseeno mu ni treba povedati, kam boš šel/
,Kako naj mu povem, če še sam ne vem, kam me misliš peljati/ je rekel Bračko.
,K očetu greva. Veš, učitelj je v Kungoti. Boš videl, kako odličen dedec je to!«
Še tistega dne sta se popoldne odpeljala k njemu.
Slavkov oče je bil res prijeten človek. Visok, zagorel, že nekoliko plešast mož, živih oči.
,Najprej bosta prigriznila, kajne?’ in vprašanje ni zvenelo kot vprašanje, temveč kot vabilo. Bračko je bil v zadregi. Ni bil vajen ljudi in v prisotnosti tujega človeka se ni nikoli počutil dobro. Molčal je na to ponudbo in tudi potem je še nekaj časa molčal, ko so bile že klobase na mizi in je bila k njim postavljena steklenica vina.
,No ,kar poskusi! Ne bo ti škodilo.’ Tudi Slavko ga je silil in potem je Bračko vendarle jedel in pil in celo cigareto je vzel od Slavka, čeprav takrat še ni kadil redno.
Malo je bil že omotičen in spominja se, da se je sonce z vso močjo upiralo v zidanico in v zlato vinsko trsje pred njo. Nebo je bilo golo in ni premoglo niti oblačka na sebi. Slavko mu je bral iz knjige, ki je ni razumel. Samo slišal je Slavkov glas. Spominja se, da sta tista knjiga in Slavko govorila o revežih in o bogatih in da je prvih mnogo več kot drugih in da bi bilo prav, če bi bilo obratno in da bo nekoč tako, da ne bo ne enih in ne drugih in da bodo vsi enaki. ,Vsi po vrsti kot so hiše v Trsti/ se je spomnil, da je oče večkrat tako rekel. Takrat se mu je zdelo vse silno lepo in pravilno, če bo nekoč tako. Navdušil se je nekaj tudi zato, ker je bilo vino res dobro in ga je še povzdigovalo nekam više, v isto vrsto s Čedom, ki je odvetnikov sin in ima doma radio in ki gre vsako leto za dva meseca na morje, kjer ima njegov oče vilo.
Slavko je bral še naprej in Bračko je čutil, da se strinja s tistim, kar bere Slavko, in postal je navdušen nad tem, da so se našli ljudje, ki hočejo odpraviti lakoto in krivico. In bil je navdušen tudi potem, ko sta se s Slavkom že vračala po strmi vijugasti poti, čeprav je bila široka in so lahko vozili po njej tudi avtomobili.
V aktovki je nosil Bračko steklenico vina, ki mu jo je dal Slavkov oče za njegovega očeta in vino je bilo izvrstno, saj samo tako raste po kungoških hribih, v katere se upira sonce z vso močjo in daje rast in sok zemlji in trsu, iz tega pa zopet človeku. In poleg tega soka je nosil Bračko še brošure, ki mu jih je dal Slavko in za katere je Bračko vedel, da so nevarne in prepovedane in mu ne bi bilo treba reči, da si lahko zaradi njih tudi zaprt, če jih najdejo pri tebi. Ampak, Bračko se takrat ni bal. Saj je bil mlad in si je celo želel, da bi bil v nevarnosti. Samo tega si ni želel, da bi zaradi njega trpela oče in mati. Bračko ni imel bratov in sester. Pravzaprav jih je imel. Toda (Nadaljevanje prihodnjič),
8
POMURSKI VESTNIK, 21. maja 1964