Št. 579
¥ Ljubljani, sobota dne 7. oktobra 1911.
Leto II.
! Posamezna številka 6 vinarjev :
»WTRO* ishaja vsak dan — tudi ob nedeljah In ffiznlkib — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. do-falcki«. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu Bestčno K120, z dostavljanjem na dom K 1*50; * požto celoletno K 20 —, polletno K 10 —, četrtletno K 5-—, ■•sefa* K 170. Za Inozemstvo celoletno K 30*—. *	Telefon	številka	303.	:
A
M 1
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
: Posamezna številka 6 vinarjev s
Uredništvo in upravnlštvo je v Frančiškanski ulici 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se n» vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zalivale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko.
:	Telefon	številka	303.	:
ItaEijansko-turška vojna.
Evropske velike sile
so stopile menda popolnoma v ozadje, Pr°glasile so svojo nevtralnost in niti 'PoskuSa jo ve^ (jg ^ v italijansko-urskem sporu intervenirala, ker so se a]brže prepričale, da bi ostala vsaka pteivencija popolnoma brezuspešna. °l°žaj je namreč naslednji: Italija *)0če niti slišati o kakih pogajanjih, uokler se končno in definitivno ne f/Kna okupacija Tripolisa, Turčija pa Janji tega noče koncedirati in v taft1 razmerah postaja vsaka interven-c,)a popolnoma brezpredmetna, zato
na mir niti misl ti ni.
Ker Turčija ne mobilizira zastonj cele svoje armade in te dni je resnično odredila splošno mobilizacijo,
,z česar se da sklepati, da se misli °jevati do skrajnosti in sicer namena]!) P°s'at‘ sv°j° armado v Tripolis
skozi' Egipt, ajl ta ppt je zej0 dolga in turška ar-fla bi rabila najmanj kaka dva meseca, predno bi prišla na bojišče, na pomoč četam, ki se tam že nahajajo. Slcer pa, ako bo
Kalija tako počasna
J*?t je bila do sedaj, se utegne zgosti še ta čudež, da pride turška arkada v Tripolis skozi Egipt prej kot Pijanska armada, ki se »pripravlja" ^enda že mesec dni na odhod, pa še vedno ni stopila na afriška tla in ko-jV*°r se nahaja v mestu Tripolis havanskih vojakov, je to samo
Posadka italijanskih vojnih ladij,
j** ®e je izkrcala na suho, da bi zasedla nekatere utrdbe, ki so jih razrušile kroglje z italijanskih vojnih ladij,
mesto Tripolis še vedno ni zavzeto
!n ako bo italijanska vojna uprava tudi vnaprej delala s tako „naglico“, se zgodi lahko še to, da Tripolisa — cele dežele namreč, ker mesta Tripolis ne bo težko zavzeti — sploh ne zasede! Je pač italijanska diplomacija eliko hitrejša od vojne uprave in za-.° *a — recimo — disharmonija med oeiom diplomacije in vojne akcije.
Nekaj časa se je že splošno mi-s*ll, da nastane radi tripoliškega kon {likta tudi
vojna na Balkanu,
®li danes je ta bojazen — četudi se “e ne more smatrati popolnoma za neosnovano, vsaj veliko zmanjšana, .5* je Italija menda popolnoma opustila
vse
vojne
operacije ob albanskem obrežju
°Peracije; ki jih je smatrala avstrijska »Kriegspartei* za casus belli. Sicer pa a avstrijska stranka še vedno ne mile m se §e dalje prav brezvestno
igra z ognjem, od katerega bi imeli avstrijski narodi velikansko škodo. Vplivu te stranke je treba tudi pripisati
avstrijske vojne priprave.
ki se brezdvomno vršijo, ali o katerih se čuva — kakor je to v takih slučajih navada — največja tajnost. Že te priprave požrejo lepega denarja, kaj bi pa šele bilo, ko bi prišlo do vojne? Priporočati mir je dolžnost vsakega treznomislečega državljana, skrajna brezvestnost pa je hujskati na vojno in tudi „blovenec“ bi dobro storil, ako bi ustavil svojo akanonado".
V	Tripolisu torej pričakujejo italijansko armado, med tem pa italijansko brodovje od časa do časa malo obstreljuje tripoliške utrdbe, v katerih menda ni nobenega turškega vojaka več, obenem se pa pripravlja na
bombardiranje mesta Benghasi, pred katerim ostane najbrže ravno ako dolgo kot pred Tripolisom. Istočasno se pa poroča o
italijanskih pripravah v Eritreji,
italijanski koloniji ob Rdečem morju, ki jo hočejo Turki zavzeti, radi česar je Italija že odredila mobilizacijo vojakov, ki se rekrutirajo iz domačega prebivalstva v Eritreji, in katerih število znaša samo kakih 20.000 mož, kar nikakor ne bi zadostovalo za obrambo dežele pred Turčijo, katere dežela Jemen se nahaja v neposredni bližini Eritreje in kjer ima Turčija radi večnih nemirov zbranega dosti vojaštva. Ako se vojna prenese v Rdeče morje,
bo imela Italija zelo težko stališče, ker tam je Turčija močna in iz dejstva, da je Turčija odredila splošno mobilizacijo, se da s sigurnostjo sklepati, da ima res namen napasti Italijo v Rdečem morju, ozir. ob njegovih obalah, kar bi bilo za Italijo zelo neprijetno.
Albanci ostanejo mirni in nočejo delati Turčiji neprilik, tako se javlja z raznih strani in to izjavljajo tudi albanski voditelji, ali koliko so te izjave vredne, nam pove šele prihodnjost, ker ni verjetno, da Albanci ne bi izkoristili sedanjega položaja in njihova mirovna zatrdila so najbrže samo pesek v oči, oni bi najbrže radi samo prepričali turško vlado o svoji lojalnosti, da bi se mogli potem, ko v Albaniji ne bo veliko vojaštva, vzdigniti in skočiti Turčiji za hrbet. Vsekakor pa postane nevarnost za mir s te strani manjša, ako ustavi italijansko brodovje v albanskih vodah svoje operacije, kar se pričakuje z vso gotovostjo.
Tnrško brodovje je pa menda vendar več vredno, kakor se je to do sedaj splošno mislilo,
ker mu je izdala vlada nekaka povelja, da odpluje — kam in odkod, to se ne ve — iz svojega skrivališča in najbrže bo iskalo italijanske trgovske parnike, morda pa tudi vsaj nadlegovalo tudi itajijanske vojne ladje in s tem primoralo italijansko vojno mornarico, da se razdeli na več delov, kar bi že nekaj pomenilo.
*
V	naslednjem podajemo bralcem najnovejša poročila, ki smo jih sprejeli tekom noči:
Turška topničarka uničena.
Rim, 6. oktobra. „Agenzia Ste-phani“ poroča iz Mesta Masana v Rdečem morju, da so Italijani* iz trdnjave Hedeida obstreljavali neko turško topničarko, ki je odgovorila nazaj s topovi. Boja se je udeležil tudi neki italijanski torpedni rušilec. Po kratki kanonadi je bila turška topničarka tako zelo poškodovana, da se je potopila z moštvom vred. Več mornarjev so Italijani rešili.
Tripolis zaseden, Nad mestom vihra že italijanska zastava.
Rim, 6. oktobra. Italijani so danes zvečer zasedli mesto Tripolis.
Guvernerjem je italijanska vlada imenovala podadmirala Boreadolmo. Italijansko brodovje je izkrcalo na suho več kompanij vojakov s topovi in municijo. Turki niso jjokazali niti najmanjšega odpora.
Rim, 6. oktobra. Italijani so na utrdbi Sultanie razobesili italijansko zastavo. Brodovje je oddalo svoj slavnosten salut. Mesto so zasedle italijanske čete. Arabci so se podvrgli.
Mesto je le malo poškodovano.
Berlin, 6. oktobra. „Wolfbureau" poroča, da jfe mesto Tripolis le malo poškodovano, pač pa so uničene vse mestne utrdbe.
izgon Italijanov iz Turčije.
Carigrad, 6. oktobra. Jutri bodo Turki izgnali iz Turčije vse italijanske podanike. 125 carigrajskih Italijanov je bilo danes poklicanih na policijski inšpektorat. Bojkotiranje Italijanov se je pričelo že včeraj.
6000 Turkov mobiliziranih.
Carigrad, 6. oktobra. Turčija je mobilizirala 6000 vojakov.
Italija odpovedala podporo Italijan
skim parobrodnlm družbam
Rim, 6. okt. Italijanska vlada je odpovedala podporo vsem italijanskim parobrodnim družbam v Genovi in Be netkah.
Avstrijski parlamentarizem.
Ni še dolgo tega, kar smo se bavili z razmerami v avstrijskem parlamentu ter smo prišli do zaključka, da stojimo pred bankrotom parlamentarizma. In naše domnevanje se je uresničilo takoj pred in v prvi seji ljudskega parlamenta.
Ni ga bilo stanu v širni Avstriji, ki ne bi pričakoval jesenskega zasedanja državnega zbora z veliko napetostjo, ker rešiti bi se moralo vprašanje, ki je za /so državo postalo že skoro življenskega pomena. Vršili so se shodi vseh stanov, sklepale se resolucije, odpošiljali protesti, na Dunaju je govorila ulica ... a vsi ti dogodki so imeli le en cilj, prisiliti vlado in one poslance, ki so se ji uslužili v svoje strankarske namene, da začne s pomožno akcijo, da odpomore prebivalstvu !
Avstrijsko ljudstvo se je oziralo v ponosno stavbo na Dunaju, ki nosi naslov državni zbor, a včerajšnji dogodki so dokazali, kako malo opravičen je ta naslov, ljudstvo, ki je iskalo odpomoči, ki je zahtevalo ljudsko in socijalno politiko, je videlo, da se je avstrijski parlament spremenil v zakotno velikomestno beznico, kjer se tepe, lasa, pljuje, strelja! Nemška kultura je slavila svoje triumfe, zapuščeni češki otroci, ki jim krščanski Dunaj jemlje priliko do izobrazbe v materinskem jeziku, so prišli prosit vlado odpomoči I In kakor je avstrijski parlament nesposoben, da reši socijalna vprašanja, toliko manj moremo zahtevati od njega, da rešuje kulturna vprašanja. Kako more človek pač pričakovati, da se tako važna vprašanja rešijo v beznici, ki se v toliki ironiji imenuje ljudska zbornica, ustave- in postavodajna skupščina!
V	vestibulu dunajskega parlamenta, ki ga krase kipi odličnih parlamentarcev, so se odigravali prizori, ki so v zgodovini parlamentarizma edini, a v zbornici so pokali streli, znak dostojanstva, ki ga uživa parlament v ljudskih masah.
Ako to niso znaki nastopajočega bankrota, potem moremo še verovati v bodočnost Avstrije v sedanjih razmerah; glad in pomanjkanje je pognalo ljudstvo na ulico, da je zahtevalo kruha, neusmiljeno vrši avstrijska ustica svojo moč nad onimi, ki jih e gnal obup na ulico, ječe se polnijo, )0 bolnicah umirajo žrtve ... a v >arlamentu pokajo proti ministrskim dopem, kjer sede najvišji svetovalci krone, reprezentanti vlade in režima, streli.
Naravnost obsojanja vreden je atentat, ki ga je izvršil prenapet soci-jalni demokrat v parlamentu, a razumljiv je popolnoma. Vroča južna kri je trpela na Dunaju glad in pomanjkanje, a ko je zahtevala kruha, dvignile so se vojaške in policijske sablje, počile
so vojaške salve, tekla je kri, umirale so žrtve in slišal se je obupen jok nesrečnih rodbin nad grobovi, sodišče je pa vršilo svojo službo, visoke kazni najmanjšemu prestopku, večletne ječe za neznatne pregreške. In prišel je človek, ki je doživel in videl vse to, videl je tam na ministrskih klopeh one, ki upravljajo avstrijski politiki, vroča kri je zavrela do blaznosti in neznaten delavec je hotel maščevati žrtve dunajskih izgredov, maščevati se je hotel nad onimi, ki so s svojo protiljudsko politiko neposredno pro-vzročili dunajske izgrede.
Skrajno neokusno je bilo od zbornice in še neokusnejše od ministrskega predsednika, da se je njih jeza po atentatu obrnila proti socijalni demokraciji, ker pripada atentator slučajno ti stranki.
Moralne odgovornosti za atentat ne nosi ne atentator, ne socljalno-demokratska stranka, to nosi vlada, to nosijo vladne stranke, ki so v poletnem zasedanju državnega zbora rešile draglnjsko debato na tako proti ljudski, nesocijalen način.
Ti faktorji so moralno zakrivili dunajske izgrede, ti faktorji so dali moralni povod včerajšnjemu atentatu.
In kaka bodočnost se odpira pred nami? Kje je izhod, ali ni v državi avtoritete, ki bi s svojo močjo skrenila avstrijsko politiko raz nevarno pot, ki vodi naravnost v anarhijo? Mi v Avstriji potrebujemo danes socijalen parlament, ki bo delal, ki bo zastopal ljudske koristi, mi ne rabimo beznic, kjer bi se vršili najostudnejši prizori!
Streli v ljudski zbornici naj bi bili glasen memento onim, ki se igrajo z ljudskimi zahtevami, da je struna napeta do skrajnega. Dogodki, ki so se včeraj odigrali v parlamentu so znaki in predhodniki velike in nevarne dobe, ki zna postati usodepolna za države, ki s silo zatirajo izraz ljudske volje, glasove ljudskih zahtev.
Ali pa moremo upati; da bo parlament, ki je oskrunil dostojanstvo in svetost parlamentarizma, te — vzvišene ideje ustave, mogel izvršiti to veliko nalogo?
Odgovor je kratek, a obenem tudi grozen: Nel Nel Avstrijski parlament, ki oskrunja idejo parlamentarizma je nesposoben za tako veliko in človekoljubno delo, nesposobna in nedostojna je vlada, ki vzdržuje tak parlament, ki ga korumpira s svojo protiljudsko politiko.
Avstrijsko prebivalstvo je izgubilo vero in zaupanje v parlament, od tam ne pričakuje nobene pomoči več, ker je tudi ne more pričakovati,. v svečanem trenotku, ki bi isti moral začeti s svojim socijalnim delom, so se odigrali najostudnejši dogodki in od tam naj ljudstvo pričakuje še rešitve svojih življenskih vprašanj? Avstrijsko ljudstvo stoji danes na razpotju: zahtevati mora od merodajnih faktorjev, da rešijo draginjsko vprašanje magari tudi brez parlamenta, ali pa se mora
michel
LISTEK.
ZEVACO:
Ljubimca beneška.
P°vze?°Ž mahnil z roko’kakor da odobrava te besede- Nato ie
ob
Vi torej pravite, da se Bembo ne vrne več v Benetke ? Hotel sem pač izraziti svoje prepričanje, da je kardinal
tei Uri že poginil od roke Rolanda Kandiana. (j0^ Vidite, ravno o tem bi rad govoril z vami,
je vzkliknil O tem in o
2 JU se začel zopet izprehajati s kratkimi koraki.
•	.r°ti, ki se pripravlja. Kajti prišel sem do prepričanja, da snu-vef £roti men‘ zar°t°> skoraj pred mojimi očmi, tako da ne vem ec, komu naj zaupam; niti tistih dvesto aretacij, ki so se izvr-zadnjih štirinajst dni, me ne more pomiriti, tičkov!	‘mate	Prav’	v‘svkost*	zat0	ker	niste	zaprli	pravih
K . "7" ^.udi meni se vidi, da ne! A govoriva o vsem po vrsti. ^ o to, da ste tako dobro poučeni o vsem početju Rolanda ndiana in ga vendar ne morete dobiti v pest?
~ . Ue P°licija republike res tako obnemogla, da jo ima samcat človek lahko cele mesece za norca? tuj ~ Pnzati moram, visokost, da me spravlja vprašanje, ki ali !a stavite’. v nemajhno zadrego ... in to ne zaradi mene milosteen° k0*1 človeka srce, če mora nakopavati drugemu ne-
in irn^.žennaro j? govoril in mislil v tem trenotku odkritosrčno nično, skeptično in zaničljivo obenem.
Govorite . . . govorite ... ne prizanašajte nikomur, imel r: NaJ k°- Dokler je bil Dandolo veliki inkvizitor, sem so h * rat priliko, prijeti Rolanda; toda nerazložljiva naključja moiiv? i a’ da Je Pri?10 povelje vselej prepozno in da so me v J*n lastnih ukrepih ovirali ukrepi z druge strani.
—■ Kaj pa zdaj, odkar je Dandolo podal demisijo?
—	Odtlej je Roland izginil iz Benetek, visokost,
*— Ali ste prepričani?
— Gospod, jaz se ne motim nikoli, zato ker trdim vedno samo to, o čemer sem se res sam prepričal . . . posebno kadar gre za tako odlične osebe in tako važne stvari.
Dožev obraz se je razjasnil kakor temno, oblačno nebo, ki ga nenadoma prodre žarek vedrega solnca.
In to se je zgodilo tako nenadno in neprikrito, da je kar streslo Džennara.
— Nisem si mislil, je dejal sam pri sebi, da se zna Fos-kari tako silno bati!
Dož pa skušaje po sili ohraniti hladnokrvnost, ki je pristo-jala njegovemu dostojanstvu, je povzel:
— Neizogibno potrebno je, da aretirate Rolanda Kandiana in ga izročite sodišču.
— Postavil se je izven zakona. Sprejel je poveljstvo nad pravcato armado razbojnikov.
— Dokler je ta človek svoboden, preti republiki neprestana nevarnost. A žal, bojim se, da jo je popihal za zmerom in da se mu bo posrečilo uiti roki republičanske pravice.
— Vaša visokost naj bo pomirjena, je dejal Džennaro s čudnim glasom.
— Roland Kandiano se bo vrnil.
— Ako se to zgodi, storite, kar le morete;	dam	vam	polno
pooblastilo.
Pazite, visokost; s tem mi zaupate mogočno oblast. Polno pooblastilo, čeprav samo začasno, pomeni, da se mi mora pokoravati celo generalni kapitan.
— Vem to; ostanem pri svoji besedi.
Dož je vzel pergament, napisal par vrstic,	podpisal	se,	pri-
tisnil svoj pečat in pomolil listino Džennaru, ki je vzdrhtel od globoke radosti.
— Zdaj pa visokost, je dejal nato policijski načelnik, govoriva o zaroti, ki vam dela toliko preglavic. Rekel sem vam že, da so se vršile nepotrebne aretacije.
— Koga je bilo pa treba aretirati? je vprašal dož in vztrepetal.
V	tem trenotku pa je vstopil slušbujoči lakaj in javil:
— Gospod generalni kapitan Altieri prosi za vstop.
Dož je zamahnil, češ:
— Takoj.
A Džennaro, kakor	da ga je navdahnila	nenadna	misel,	je
stopil k Foskariju in mu rekel tiho:
— Zdi se mi da bi	bilo koristno,	če	bi	vaša visokost	sprejela	generalnega kapitana	takoj.
Foskari je pomeril policijskega načelnika z> globokim pogledom; nato je dal znamenje odhajajočemu lakaju, vstal, dvignil bližnjo zaveso in rekel Džennaru;
— St pite semkaj. Pozneje nadaljujeva najin razgovor.
— Tako menim, je dejal Džennaro hladnokrvno.
Dož je spustil zaveso nazaj in se vrnil na svoj sedež ravno v trenotku, ko je	stopil Altieri v	njegov kabinet.
Altieri se je	naklonil dožu,	rekoč:
— Mislil sem, da najdem tu policijskega	načelnika.
— Odšel je	pravkar, dragi	moj. Toda če	je	treba,	ga dam
poklicati nazaj.
— Ni potreba, je dejal generalni kapitan ter se spustil na doževo znamenje v drug naslanjač.
Altieri se je bil vidno postaral. Bele nitke so gledale na sencih iz njegovih črnih las. Delal je vtis, kakor da so črte njegovega lica pogrobele, glavne poteze pa so bile ohlapnile in izginile; samo oči so gorele pod košatimi trepalnicami še vedno z neznosnim žarom, in v trdih gubah na čelu se je izražala neomajna, srdita volja kakor nekdanje dni.
Strašne skrbi so razburjale dušo tega moža.
Zarota, ki jo je snoval, je stala tik pred svojim uspehom.
In vendar ni bil zadovoljen; a vznemirjalo ga ni vprašanje, kak bo konec te aventure, nego izvestne podrobnosti priprave same. Kajti ta zarota ga je zapletla vase skoraj proti njegovi volji; nato je postal brez resnične lastne želje njen poglavar, dokler se ni vsa usoda tega resnega podjetja naslonila na njegove rame.
Res je bila ta stvar v uteho njegovi slepi častihlepnosti.
V	svesti si, da postane kmalu dož, je Altieri — v tistih časih, ko je doževska krona dajala svojemu nosilcu suverensko oblast — sanjaril o še bolj brezmejni oblasti. Kakor toliko drugih pred njim in po njem, je tudi on hlepel, da bi izpreme-nil diktatorsko načelstvo države, ki se ga je hotel polastiti, v kraljevsko dostojanstvo.
Vsaka gospodinja,
katera želi pripraviti dobro kavo, uporablja najraje »pravega : Francka:* s kavnim mlinčkom, kise izdeluje temeljem največje skrbnosti že dolgo let v zagrebški tovarni. :::
^10 Ta izborni domači izdelek najtopleje priporočamo.
posluževati pota, ki je usodepoln, a v silobranu popolnoma razumljiv in spra-vičljiv!
Ako gre državni voz tako naprej, mora v dogledni dobi zadeti na skale, kajti strmina, ki drči po nji navzdol je velika in katastrofa neizogibna, ako se ne najde močna roka, ki bi zaustavila pot in rešila voz gotove katastrofe.
Kakor rečeno, v parlament ne verujemo več, pričakujemo pa nujne od-pomoči, ki jo tu zahtevamo!
Avstrijsko prebivalstvo bo obračunalo s parlamentom samo in šlo preko njega na dnevni red, ljudstvo si bo pa reševalo vprašanje samol Časi so tako resni, da more vsako zavlačevanje rešitve draginjskega vprašanja povzročiti nedoglednih, usode-polnih posledic. Merodajni faktorji naj tedaj odpro oči, a parlament naj ostane beznica, ker svojo sposobnost za to je dokazal, ni je pa dokazal za ljudsko in socijalno delo; to nalogo čaka ljudstvo samo, ako se poprej ne spametujejo oni faktorji in store to, kar jd bila že zdavnaj njih dolžnost.
Zgodovina uči, da je pot ljudske potrpežljivosti dolga, a gorje takrat, kadar ji je konec 1
Iz slovenskih krajev.
Iz Zagorja ob Savi se nam piše: Na željo več občanov hočem opisati našega poštarja; kako je strog, a poleg tega v nekaterih stvareh zelo površen. Pod seboj ima dva pismonoša, da mu donašata in raznašata pošto, a nobnden nima za ta poklic sposobne poštne torbe. Eden, kateri nosi proti Toplicam, bi še bil preskrbljen za silo. Ta pa, kateri nosi proti kolodvoru, ima neko stvar, katera bi bila vsemu drugemu prej podobna, nego torbi. Bila bi sposobna edino za re-zarje, kateri ne nosijo preveč inštrumentov s seboj. Nobeno čudo ni tedaj, ako so v slabem vremenu časniki, pisma itd. premočeni skozinskoz. Dežnik, ako ravno je prostran, ne more zabraniti, da bi veter deževnih kapelj ne zanesel, ter pomočil pismonoši dodeljenih časnikov, pisem itd. Temu je kriv g. poštar sam. Dve prostorni po predpisu sposobni torbi naj si omisli pismonošema in takoj bode tem neprilikam odpomogel. Pričakujemo, da temu ugodi prej ko mogoče brez vsake ovire.
Iz Zadloga pri Črnem vrhu nad Idrijo. V štev. 39. letošnjega »Domoljuba" je neki dopisun pričaral na »Domoljubov" papir neko blodnjo, ki nima ne nog ne glave. Glavni predmet klerikalnega teatra je moja oseba. Namen dopisuna je popolnoma očiten, namreč meni škodovati. Ker se je pa med igro reflektor pokvaril, se je komedija zmešala, tako da ni bilo mogoče razsvetliti mojih možgan in pokazati klerikalnim backom, kaj vse se kuha v moji glavi. Moj namen ni, pričkati se s klerikalnim modrijanom, ki je rabil celih 14 dni, predno je spravil skupaj klobaso, sposobno za »Domoljuba*. Moja učenost nikogar nič ne stane. Moje hiše ne krasi nikak »Lehrbrief von der Realschule in Lai-bach* kakor pisca »Domoljubovega", kateri še tega ne ve, da voda tudi v hrib teče. V nedeljo dne 17. septembra je prišel v Zadlog s Perhavcem Dragotov Lipe, češ, da bo delal prošnje za potrebne vodnjake. Ker pa leži naša prošnja za vodnjak že itak pri deželnem odboru, sem jaz tudi pojasnil, da je bil že pred tremi leti obljubljen tudi deželni tehnik. Zadlo Žani se zavedajo svoje časti in davčnega bremena. Saj plačujejo na leto okolu 2000 K direktnega davka in za to so bili tudi vredni, da se deželni odbor opira na njih prošnje. Drago-tovemu Lipetu se radi tega nihče ni
MALI LISTEK.
L E. RUBIN.
Mihaela.
(Slika s počitnic.)
(Konec)
Odšla je po njegovem pogrebu nazaj v samostan, kakor da se ji je pristudil ta lepi domači kraj; samo še enkrat ga je videla, kajti črez dve leti je šla za svojim Julijem.
Gospodar Miha sam je učakal visoko starost, a nje ni mogel pozabiti nikoli. Veselemu starcu se hitro 'jeli siveti lasje in nikjer več ni našel pravega veselja.
Jaz sem hodil še sem na počitnice, a zame je bilo tu žalostno in prazno. Obiskoval sem njune grobe, in nikdar nisem mogel pozabiti tragedije Julija in Mihaele. Prišel sem do prepričanja, da nad nami vlada usoda, in mi se ji moramo upogniti. Videl pa sem poslej, kako propadamo, kako nam padajo moči v grobove, videl sem, da je treba dela, in posvetil sem vse svoje moči domovini.
Vsako leto so dohajali novi gostje, a onih Nemcev in Langofa nisem videl nikdar več.
Dve dami, ki sta poslušali pazlji-
vsedel na limanica. Odšel je in odpeljal s seboj tudi poslanca Prhavca. Mož, kot cestni odbornik, še tega ne ve, da leži prošnja pri vladi za zvezno cesto čez Malogoro in Otlico. Deželni odbor goriški je že lansko leto dovolil potrebno vsoto za podaljšanje ceste do kranjske meje. Tostransko se pa ni ničesar storilo, dasi je res nujno potrebno. Lipeta dobro poznamo. — Njemu je ravno toliko pri srcu zadlo-ška suša, kakor lisici pišče, katerega je včeraj pojedla. Pri srcu mu je le županski stolec in zato hodi vedno kazat svoje simpatije do Zadlačanov. — Pa ne bo nič! Naj le zliva svoj žolč v »Domoljub*. Slavni deželni odbor vprašamo tenTpotom, kaj je z vodnjakom, ki nam je bil obljubljen že 1. 1909. Vodovod v Črnem vrhu je bil končan že pred dvemi leti, a mi še nimamo vodovoda. Filip Rudolf naj nam pa pojasni, v kake svrhe je hotel porabiti občinski odbor tistih 1000 K, katere je hotel porabiti 1. 1909, Jaz sem preprečil nadaljno pobiranje naklad za novi nepotrebni farovž in prenehal plačevati župniku in cerkovniku 100 K ter tako prihranil občini najmanj 60.000 K. To »Domoljubovega" dopisuna silno boli. Zvedeti tudi hočem, zakaj je nastal takoj zadnja 3 leta v občini dolg v znesku 3000 kron in zakaj se je vsota 800 K vzela za novo župnišče od doklad 1. 1910 za leto 1909. To vse se kuha v moji glavi, dragi »Domoljubov* dopisunče.
Franc Zagoda.
DNEVNE VESTI.
Shod volllcev narodno-napredne stranke se vrši danes, dne 7. oktobra ob 8. uri zvečer v Mestnem domu. Na shodu se predstavi kandidat narodno-napredne stranke za deželni zbor g. Adoif Ribnikar.
Klerikalni načrti. Ko so se pred kratkim časom pripravljali klerikalci na otvoritev svojega gledališča — na starem strelišču se je Štefe o bodočnosti tega »umetniškega zavoda* izrazil: v Ljudskem domu bomo ostali tako malo časa, ker se s svojim teatrom preselimo kmalu v poslopje deželnega gledališča! No, pa klerikalce je prav hitro minilo veselje do teatra, ker se njih uprizoritvam smeje vsa Ljubljana. Da se vidi vrednost te klerikalne šmire naj omenimo le uničevalne kritike v »Slovencu* v onem »Slovencu" v katerem piše kritik slovenskega gledališča Svetek o slovenski operi, da je naravnost dovršena in umetniška. Tudi uradna Ljubljančanka je donesla oceno o klerikalnih predstavah in njih vrednosti ne more primerjati niti z onimi diletantovskimi predstavami najslabše vrste na deželi. S takim teatrom nastopiti v deželnem gledališču, je tudi za klerikalce malo prekislo grozdje, zato so že tudi opustili namero zbrati tudi operetni in operni (??) ensemble, dasi so že ponujali kapelništvo nekemu glasbeniku, vnetemu klerikalcu — ki je pa poznavajoč razmere, hvaležno odklonil sodelovanje v taki družbi 1 Naši klerikalci imajo pač smolo, kadar se hočejo slovenskemu svetu pokazati s kako kulturno napravo, se strahovito blamirajo, kar je pač popolnoma naravno, ker kar diši po kulturi in inteligenci tega med našimi klerikalci gotovo ne najdete 1
Tri deželna gledališča v Ljubljani? Svoječasno so se po ljubljanskih prostorih postavila stojala, kamor so se prilepljali plakati za predstave v deželnem gledališču, torej za slovenske in nemške. Ko se je pa letos nemško gledališče preselilo v svoj lastni dom in prenehalo biti deželno gledališče, zginili so raz omenjena stojala tudi nemški napisi, tako da je sedaj na njih le: deželno gledališče,
a deželno gledališče je danes le slovensko, zato bi človek mislil, da najdejo na omenjenih stojalih prostori le lepaki za slovensko gledališče! Toda tja gori se sedaj prilepljajo poleg slovenskih lepakov, tudi lepaki nemškega gledališča in klerikalne pajacade (po »Slovencu*) na starem strelišču. Kako sta prišla zadnja zavoda do tega, da delata zase reklamo pod šifro deželnega gledališča? Pozivamo merodajne faktorje, da prepovedo plakaterjem na-lepljati lepake nemškega gledališča in klerikalne pajacade na stojala, ki nosijo napis: deželno gledališčeI Na teh stojalih je edinole prostora za oglasila slovenskega gledališča. — Kakor čujemo so dotična stojala privatna last nekega ljubljanskega reklamnega podjetja, ki na svojo roko v dogovoru z Nemci in klerikalci naleplja klerikalne in nemške lepake na nje. Odločno zahtevamo, da izginejo raz stojala nemški in klerikalni lepaki, ali naj se pa spremeni naslov v ljubljanska gledališča.
Kako delajo klerikalci draginjo. Klerikalci so po ljubljanski okolici in sploh po deželi začeli mlekarice hujskati, naj podraže mleko od 20 v na 24 v za liter. Eden glavnih žegnanih špekulantov je kranjski dekan Koblar. On ima v svojih hlevih pri kranjskem farovžu več kiav, tako da mu preostane obilo mleka. Kot prefrigan vohun za testamenti in med producenti za dobro kupčijo s katero se du-hovska mavha najprej napolni dela vedno nove načrte, ki so mu v korist. Ko je bil pred par dnevi v Ljubljani, je drug dan že počil glas, da bodo mlekarice v Ljubljani mleko podražile. To je Koblerjeva ideja iz Kranja. Ljubljančani pa bomo vedeli zastaviti jez proti temu spekuliranju in odiranju, tako ljubljanskih mesarjev in branjevcev kakor kmetskih mlekarici
Klerikalni agentje in krompir. Po deželi zlasti po Notranjskem so hodili od klerikalcev privabljeni tuji agentje pretekle dni okolu kmetov in plačevali krompir po 11 in 12 K za 100 kg. Lani je bil po 6 K. Provizije so vlekli agentje in duhovni! To je pri naših požrešnih farjih »krščanska ljubezen" v — praksi! Drugod dobiš krompir po 9 K.
»Seld gegrusst ihr Millionen, dlesen Gruss der ganzen Welt!“ To je zdaj himna kranjskih deželnih odbornikov! 10 milijonov imajo pod streho! Vprašajte v deželni blagajni in v dež. knjigovodstvu kako so zdaj dr. Lampetovi kolegi splendidni! Ampak
—	samo proti klerikalnim ljudem! Liberalce pa mečejo vun. Tri elektrarniške naprave nameravajo zgraditi na Gorenjskem ob Savi, druge pa nižje doli in sam Bog ve še kjel Ljudem ne bo treba hoditi več v Ameriko, bo doma dosti kruha. Le tega ne povedo ti energični ljudje, zakaj je bil deželni odbor proti nameri vlade da bi se sklical deželni zbor in — zakaj deželnega proračuna nečejo obravnavati. Nikjer drugod ne vlada provizorij kot samo na Kranjskem dasi je deželni zbor odgovoren za redno poslovanje! Jim smrdi deželna finančna mizerija tem dičnim deželnim poslancem, zato uganjajo s Šukljetom vred ta humbug. Pa kmet bo že čutil nasledke te dr. Lampetove in Šukljetove politike.
Dunajski ‘Stadtetag* je sklical ondotni župan dr. Neumayer; Ljubljanska občina se ga ne udeleži.
Klerikalci in revolucija. Monarhistično protirevolucijo na Portugalskem, o kateri poročajo listi, podpihujejo v prvi vrsti klerikalci. Sicer so klerikalci na jeziku vedno hudi proti-revolucijonarji in kar lasje se jim ježe, če slišijo besedo revolucija. Ampak včasih jim tudi revolucija pride prav, in takrat se tudi bogaboječi klerikalec nič ne brani vzeti v roko re-
volver ali bombo, kakor na pr. zdaj na Portugalskem.
Goriška »Soča" piše z ozirom na zadnji dr. Ryb£rev govor v Trstu sledeče: Dr. Ryb£r in narodno-napredna stranka na Goriškem. — Dr. Ryb£ra smo imeli za resnega politika, ki je nesposoben spregovoriti neresnico. V današnji »Edinosti" pa čitamo, da se je na shodu v nedeljo obregnil ob narodno-napredno stranko na Kranjskem in potem na Goriškem. Gospod doktor pravi: »Poglejmo pa tudi, kako postopa narodno-napredna stranka na Goriškem. Tam je zvezana z italijanskim klerikalci*. Osupnili smo, ko smo to čitali in čitali smo še enkrat: Narodno-napredna stranka je zvezana z italijanskimi klerikalci. Dr. Rybžr pač mora vedeti, da to ni res, da je narodno - napredna stranka na Goriškem zvezana z laškimi klerikalci, in vendar je vrgel to neresnico pred svoje volilce. To je za resnega moža nespodobno. Narodno-napredna stranka ni bila nikdar zvezana z laškimi klerikalci. Ce so bila pa znana nasilstva v deželnem zboru in obstrukcija Pajer-Gregorčičeve zveze prisilila v nekako hkratno obrambo takratno protiklerikalno večino na slovenski strani in laške klerikalce, je bilo to nekaj samo po sebi umljivega, kar je velel položaj jednim in drugim, ni bila pa to ni-kaka zveza, šlo se je le za sestavo deželnega odbora; če bi bila tu kaka zveza, bi se bila pokazala potem tudi v novem deželnem zboru; ali tu hodijo laški klerikalci čisto svojo pot in slovenski protiklerikalci svojo. Kako more potem dr. Rybšr, ki hoče biti vendar vzvišen in pravičen politik, govoriti v letu 1911. neresnico, da je narodno napredna stranka na Goriškem zvezana z laškimi klerikalci ?! ? Če on morda tega le ne ve še, naj se pouči pri dr. Gregorinu, zajedno pa naj si zapomni veliki mož, da ne bomo trpeli takih krivičnih inzultov na narodno-napredno stranko na Goriškem! Ob tej priliki povemo tudi, da naj nikar preveč ne tlačijo v Trstu v svojo malho dr. Gregorina; naj rajši bolj upoštevajo, da je deželni in državni poslanec goriških naprednjakov! Drugega za danes ne rečemo. — Tako bere dr. RyMfu levite »Soča*, ona in ista »Soča*, ki je svoj čas vehementno napadala nas, ker smo grajali, da sta zlezla dr. Rybžr in dr. Gregorin pod dr. Susteršičevo komando. In ravno z ozirom na tisto pisanje »Soče* nas prav posebno zanima zadnji odstavek citirane notice. Kdo se spominja, kako je ravno »Soča" takrat na glas vpila, da dr. Gregorin ni poslanec goriških naprednjakov ampak kratkomalo samo slovenski poslanec. Mi smo to trditev opetovano ovrgli, ali pomagalo ni nič, »Soča" je trobila še naprej svojo. No zdaj je pa prišla za nami in trdi isto kar smo mi trdili pred par meseci: da je dr. Gregorin deželni in državni poslanec goriških naprednjakov. Nam je to v zadoščenje.
Smo radovedni in čakamo. Ko smo pred par meseci pisali, da je poslanec dr. Gregorin, poslanec goriških naprednjakov, je padla »Soča* po nas in nas zmerjala, da se je kar kadilo. Zdaj je pa morala priznati, da smo mi imeli prav. vAmpak s tem še ni vse o-pravljeno. Če je »Soča* poštena, mora lojalno popraviti krivico, ki nam jo je s svojim zabavljanjem napravila. Zato smo radovedni in čakamo, če se bo to, kar bi od dostojnega lista pričakovali, res tudi zgodilo.
Vsem goriškim naprednim volil-cem, ki so se v času afere Rybar-Gregorin oglašali v našem listu in obsojali korak dr. Gregorina, ki je vstopil v dr. Šušteršičev klub, dasi je poslanec goriških naprednjakov, pa jih je »Soča* za to grdo napadala, je »So-
vo povesf, sta si brisali solze, drugi pa smo sedeli zamišljeni in nismo več poslušali gospoda Globiča in zadnjih njegovih opomb. Naše misli so se še vedno mudile v srečnih časih ljubezni in iskali smo Mihaelo in Julija med živimi, Zdelo se nam je vse to, kakor bajka o ljubezni, stalo je vse pred nami kakor v resnici.
Globič je za čas utihnil, potem pa je zopet prelomil tišino s svojimi prvimi besedami.
»Le pijmo, prijatelji, na naše zdravje in na zdravje domovini. Lepo je spominjati se prijateljev; ničesar nima svet lepšega od prijateljstva.*
Videlo se je, da mu je ostala u-soda prijatelja globoko v srcu.
Naše oči so gledale zamišljeno, kakor da vidijo pred seboj dvoje dragih znanih obrazov, sliki Julija in Mihaela in njih davno zapadlo povest.
Jaroslav Hilbert
K premijeri njegove drame „Krivda“ v slovenskem deželnem gledališču.]
V	soboto se igra prvič na našem odru češka moderna drama »Krivda*. Pisatelj krasne drame »Krivda*,
Jaroslav Hilber je bil rojen v letih sedemdesetih, študiral je tehniko v Pragi in je postal strojni inženir. Bil je nastavljen kot tak v češko - moravski strojarni v Pragi. Ker pa je dosegel kot dramatiški avtor izredne uspehe, je prevzel mesto v redakciji »Venko-va“, kjer ureja in piše literarno in u-metniško rubriko še danes. Iz glavnih njegovih dramatskih del je omeniti »Vina* (Krivda), »Pest*, drama, v Pragi prepovedana, »Psanci*, drama, »Fal-kenštejn*, drama, »Patria*, prva njegova veseloigra in iz leposlovja roman »Vitez Kura*. Razen tega je spisal več novel in drugih literarnih del. izšel je iz modernega češkega literarnega krožka, ki je začel opozicijo proti načelom Vrchlickega in sploh starih; ta literarni krožek se je zbral okoli »Moderne revue*. Hilbertove drame so najboljši produkti češke moderne dramatike ter se igrajo vedno najprej na odru Narodnega divadla. Med češkimi dramatiki je Hilbert danes prvi, ki do-seza kot moderni avtor zares trajne uspehe. »Krivda* (Vina) je moderno literarno delo najodličnejših dramatskih kvalitet. Bila je prva resnično tragična drama češke moderne. Oseb je le malo, a vse so risane krepko iz življenja; nobena beseda ni odveč. Dejanje vseskoz napeto. Glavne vloge igrajo gdč. Wintrova, g. Nučič in g.
Šimaček. Dramo je iz originala prevel g. Anton Funtek.
Slovenski kmečki koledar 1912
je pravkar izšel v založbi urednika g. Vekoslava Špindlerja v Celju. Poleg običnega koledarja, poštnih določb, lestvic za kolke, tabel za obresti i t. d. ima več poučnih in zabavnih člankov. Med prvi so:	Nekaj	migljajev	za
izboljšanje naših kmetij. (Napisal Za-wodny). Vrednost semen. Čebelarsko leto 1911 in kaj se iz njega učimo. (Napisal Černej). Za hmeljarje. Med drugimi pa: Iz knjige usode. (Črtica iz življenja. — Napisal Ivan S) Bajka o delu. Novoletna noč. Oče Matijevec in naši pradedje. (Piše Radojca Vivod) »Gospod doktor*. (Črtica. — Po češkem viru.) Tri dogodbice iz življenja vrlega kmeta. (Zapisal Č.) — Poleg tega obsega več pesmi in krono-logični pogled na leto 1911. — Reči moramo, da je koledar prav čeden. Vsak dobi v njem nekaj. Zato ga prav toplo priporočamo, posebno še, ker je cena skrajno nizka: samo 70 vinarjev (po pošti 80 vinarjev) dasi obsega koledar celih 114 strani.
ča“ sama dala v svoji četrtkovi številki najlepše zadoščenje, ker je potrdila to, kar so napredni volilci dr. Gregorina že davno trdili. Ali jim bo dala zdaj tudi kaj zadoščenja za žalitve?
K umoru Božidarja Šibenika.
G. preiskovalni sodnik nam je poslal o zadevi umora g. Šibenika sledeče poročilo oziioma poziv: V četrtek, dne 21. septembra 1911 zjutraj ob 4, uri našel se je Božidar Šibenik, uslužbenec tvrdke Bončar v Domžalah, v Dobravi pri Črnučah na kupu mrve v šupi poleg hiše štev. 3 na glavi za desnim ušesom smrtnonevarno poškodovan in brezzavesten ležeč, kjer je tekom dopoldneva umrl. Šibenik Božidar peljal se je v sredo dne 20. septembra 1911 ob 9 uri 20 minut zvečer s kolesom iz Ljubljane v Domžale. Šibenik bil je star 21 let, srednje velik, krepko razvit in je nosil dolge, postrani česane lase. Oblečen je bil v rujavo, križasto obleko in imel pa glavi belo kolesarsko čepico s črnim trakom. Na kolesu bila je pritrjena v sredi na balanci luč — acetilenka. S tem se poživljajo vse dotične osebe, ki so v noči od 20. do 21. septembra 1911 na cesti med Črnučami in Trzinom med pol 10. uro zvečer in
4.	uro zjutraj videle zgoraj opisanega kolesarja, da se naj kar najhitreje in sigurno javijo pri preiskovalnem sod* niku ali pri orožništvu, ki jim je najbližje,,.
Še nekaj. V predvčerajšnji številki Vašega lista sem čital o prekrasnih čednostih, ki dičijo učitelja lZ Domžal, g. Komana. Čudno, čudno I Lansko leto, posebno od začetka leta je tulil ta g. Koman, da je naprednjak. Kako pa je to? Pač lahek odgovor: Fantič je mlad, neiskušen. Da pa je stopil v krog »nadebudnih* hinavcev je pač žalostno. Da, da, g-Koman, sedaj bodo uvideli Vaši gospodje kolegi, kakšen eksemplar da ste. Kaj pravite ljudje »božji*, ali bodo tudi hinavci videli nebeško kraljestvo?
Kostanji na dvorišču starega vojaškega preskrbovališča so nekomu v »Laibacher Zeitung* — ne vemo zakaj — silno na poti. Nam niso PraV nič in škoda bi bilo, ko b‘i se odstranili. Hiše, ki se bodo tam zidale, bodo gotovo imele svoja dvorišča IB na takem sicer silno prozaičnem modernem dvorišču ne bo zeleno drevo prav nič odveč. Kar bo drevja res na poti novim stavbam, se bo itak p°' zneje moralo posekati. Za zdaj Pa tega res ni prav nič treba, če ne drugega, tisto drevje vsaj nekoliko zakrije one grde podrtije. '	.
Slovensko deželno gledališ<če. soboto zvečer se igra prvič na nase odru Jaroslava Hilberta drama »Krivda" (za ne p a r-abonente). V tej krasni drami stoji v ospredju dekle Mina, senzitivna mlada dama, zaročenka pisatelja Hoška; na njej pa leži krivda iz polotroške dobe, ko je bila še ljubica cukrovarnika Ogljarja. Psihološki razvoj drame se odigrava v zelo napetih, dramatičnih prizorih. Glavno vlogo Mine igra gdč. Wintrova, ki nastopi v tekoči sezoni prvič^. poleg nje imajo velike vloge g. šimaček (Hošek), g. Nučič (Ogljar), g. Skrbinšek (brat Mine) in ga. Bukšekova (mati). Pri predstavi sodeluje orkester Slovenske Filharmonije. ;— V nedeljo po-poldne ob 3. ljudska predstava in za mladino »Orjaška Igrača* (za lože ne-par); — zvečer opera »Rigoietto“ (za par abonente). — P. n. g. g. abonente izrečno opozarjamo na izpre-membo razvrstitve predstav: v soboto ne p ar, v nedeljo par!
Burian v Ljubljani. Slavni bi saški komorni pevec Buf an prir dne 9. oktobra v veliki dvorani n°te‘ »Union* koncert. Za koncert vlada po vsej Ljubljani velikansko zanimanje in bodo vstopnice že kmalu razprodane. Kdor hoče videti in slišati slavnega pevca Buriana, naj si kmalu oskrbi vstopnico. Dobe se pri tvrdki Drischel na Kongresnem trgu. Koncert se vrši s spremljevanjem »Slovenske Filharmonijs* pod vodstvom g. kapelnika Talicha.	.	.
Slovensko podporno In izobraj ževalno društvo ..Domovina* v Gradcu priredi v nedeljo dne 22. t. m. ob 3. uri popoldan v gostilni »Zur Weinhecke* Klostenviesgasse, vinsko trgatev. Na to prireditev se vabi vse narodno graško Slovenstvo» kajti potrebno je, da se pomaga temu velevažnemu društvu, ki ima name11 izobraževati graško napredno ^e' lavstvo.	.
Izobraževalno, zabavno In p0®' porno društvo »Zvezda* na DuflaJu (XVI. Hubergasse 12.) priredi v ne' deljo, dne 8. t. m. v svečanostni dvorani društva »Wiener kaufmanischer Verein*, I. okraj, Johannesgasse 4. zabavni večer, na katerem nastopi društveni moški in mešani zbor P° vodstvom gosp. K. Rožanca, in s, igra narodna igra »Revček AndrejčeK . skrajšana v enodejanko. Nato PJ0?* zabava. Vstopnina za člane i° aka J mike 62 vin., za nečlane K 1 02, rodbino (3 osebe) K 2.
Zlato poroko praznujeta v P°JV deljek v Kranju zakonska Anton Pre c. kr. davčni pristav v pok. m J
soproga Albina Prevc, roj. Jalen. Jubilant je star 77 let, jubilantinja pa 73 let. Oba sta še čila in popolnoma zdrava. Slavnost se praznuje v najožjem rodbinskem krogu. Na mnoga leta!
„SokoI“ na Vrhniki priredi v nedeljo dne 8. t. m. vinsko trgatev v prostorih gostilne »Mantua". Začetek točno ob 7. uri zvečer. Pri plesu svira slavni vrhniški kvartet.
Društvo za otroško varstvo In mladinsko skrb v sodnem okraju Idrija je imelo 1. oktobra 1911. izredni občni zbor, pri katerem so bili dopolnilno izvoljeni za odbornike gospodje c. kr. okrajni sodnik Jakob Antloga, c. kr. sodnik Rudolf Potočnik, £ kr. rudniški poduradnik Aleksander Gosler in c. kr. sodni oficijant Fran Prelovec. Pri dopolnilnem konstituiranju odbora je bil izvoljen za predsednika gospod c. okr. sodnik Jakob Antloga in za podtajnika gospod c. kr. rudniški učitelj August Šabec.
_ Nezaslišana predrznost. V delavnici g. Bamberga so zaposleni neki ‘Judje, ki se neprestano zabavajo s tem, da odpirajo pisma tujih oseb. Pogosto se je celo že pripetilo, da so se pisma sploh zgubila ali pa so bila dostavljena šele 3 ure pozneje Taka predrznost je nedopustna in strogo kazniva. Pričakujemo, da bo g. Bamberg tozadevno napravil red in dotične ljudi naučil olike.
Prodaja konja. Upravna komisija 2a 2. poljski bataljon c. kr. domobranskega pešpolka Ljubljana št. 27. naznanja trgovski in obrtniški zbornici
* Ljubljani, da se bo v pondeljek, ^ne 16. oktobra ob 9. uri dopoldne Pr' 2/27 bataljonu domobranskega Pešpolka vršila dražba ene tovorne ^vali.
Velika vinska trgatev pri Mo-narjn v Spodnji Šiški. V nedeljo, dne oktobra priredi podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Spodnji Šiški veliko vinsko trgatev v prid revnim šišenskim šolskim otrokom. Že blagi namen prireditve sam vabi vsakega zavednega Šiškarja in tudi Ljubljančana, da se trgatve udeleži.
Družinski večer dalje služečih Podčastnikov ljubljanske garnizije se ^sled nastalih ovir ne vrši v nedeljo t. m. kakor je bilo objavljeno, *mpak v sredo dne 11. t. m. ob istem sporedu v veliki dvorani hotela »Union".
Gospodična Bernatovlčeva se je pravkar vrnila iz Pariza z najnovej-simi damskimi modeli.
Kinematograf Ideal. Danes, jutri v pondeljek pri večernih predstavah 7., 8. in 9. uri senzacijska drama
* treh dejanjih .Grešna ljubezen"; dolgost filma 1000 metrov, mojstrsko delo kinematografske umetnosti. Šolski mladini ni pristopno. Pri popoldanskih predstavah krasen družinski spored.
V	torek druga drama serije Asta Nielsen. Dolgost filma 1200 metrov.
Seja trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani.
Včeraj popoldne se je vršila v dvorani mestnega magistrata ljubljanskega redna javna seja trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani.
Sejo otvori predsednik g. Ivan •Knez in konstatira sklepčnost. Zapisnik zadnje seje se odobri. — Domžale do-be telefonsko zvezo z Ljubljano, ker *e je oglasilo tudi dovolj intere-sentov.
Svetnik g. Ložar nujno predlaga, naj vloži zbornica energičen protest na domobransko ministrstvo radi tega, ker se je dobava kruha za 27. domobranski pešpolk v Ljubljani oddala izven Ljubljane in sicer v Celje za dobo treh let. Sprejeto.
Iz zbornice izstopijo letos sledeči člani: Viktor Rohrman, Feliks Urbanc, Franc Šubelj, Pavel Velkovrh, Andrej Gassner, Ivan Rakovec, Ivan Schrey, Filip Zupančič, Josip Globelnik, Urban Hrovat, Franc Zorc in Vinko Majdič. Ostanejo pa še: Ivan Hribar, Ivan Knez, Ivan Mejač, Leopold FUrsager, Kamilo Pammer, Josip Lenarčič, Josip Hafner, Ivan Kregar, Jernej Ložar, Tomo Pavšlar, dr. Ambrositsch in Maks Samassa.
V volilno komisijo se določijo gg: Hafner, Ložar, Mejač, Pammer, Schrey in Supančič. Ker pa g. Hafner izvolitve radi raznih opravkov ne more sprejeti, se izvoli mesto njega gosp. Zorc.
Trgovskemu društvu .Merkur" v Ljubljani se dovoli podpora v znesku 500 K.
V odbor deželne zveze za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem Se izvoli kot član zbornice zbornični Predsednik g. Ivan Knez.
Kot zastopnika zbornice v šolskem odboru obrtnonadaljevalne šole v Ljubljani se imenujeta gg. Ogrin in Fran-chetti, za Vrhniko g. Lenarčič, za Kranj g. Pavšlar in za Škofjoloko g. Babič.
Sledi tajna seja.
Junijska revolucija v Srbiji 1.1903.
(Spomini aktivnega udeleženca.)
To dejanje se je z mnogih strani obsojalo. Toda od daleč, hladno zroč na dogodke, je stvar lahko obsojati. Ako bi pa bili tisti, ki sedaj obsojajo, v istem položaju, v kakršnem so bili zarotniki, ali bi postopali drugače in bolj trezno?
Naj bi bili dotičniki takrat, kakor se pravi, v koži zarotnikov.
V	kakšnem položaju pa so bili takrat zarotniki?
Bili so v skrajni razburjenosti ce-
lo	noč, ker tako dolgo niso našli ne kralja in ne kraljice. Končno je došla vest, da grozi nevarnost od vojske, taboreče na Banjici. Divizijonar Dinka je že odhitel k tej vojski ter na potu ustrelil dva odlična oficirja zarotnika. In Če bi prišli voji z Banjice, kdo ve. ako bi ne prišlo do strašnega prelivanja krvi ?!
In kaj, če bi se v tej zmedi in neizvestnosti končno še uprle čete o-krog dvora samega?
Istočasno, ko se je to zgodilo v dvoru, so se izvršile še druge operacije izven dvora.
Po pismenem razporedu so bili častniki določeni, da s primernim številom zavzemo hišo ministrskega predsednika generala Cincar - Markoviča, hišo vojnega ministra Milovana Pavloviča, hišo ministra notranjih del Velje Todoroviča in hišo divizijonarja Dimitrija Nikoliča.
Obenem je bilo treba paziti še na nekatere druge.
Ker je bila najbližja takorekoč preko pota, so oficirji najprvo zasedli hišo ministra notranjih del Todoroviča.
Na njihovo trkanje jim je Todorovič odprl vrata in določeni oficir je s štirimi konjeniki stopil v hišo.
Minister jih je vprašal, kaj. žele, nakar mu je oficir odgovoril:
.Imamo ukaz, da zavzamemo vašo hišo. Pripominjam, da ne smete iz hiše in da tudi k vam v hišo ne sme nihče priti."
.Pa lepo." je rekel minister, „a zakaj, prosim vas, pojasnite mi to."
.Ničesar ne vem, samo ukazano mi je tako."
Ko se je minister oblekel, je znova vprašal oficirja, kaj se je zgodilo. v
Častnik mu je odgovoril: .Jaz sam ne vem. Šel bom na divizijo, da se informiram. Ko se vrnem, vam povem vse."
Oficir je odšel, ostavil pa je štiri vojake, da stražijo ministra. Med tem je Torodovič velel svojemu sinu, naj stopi v drugo sobo k telefonu ter se informira pri ministrskem predsed-nikn Cincar-Markoviču, kaj se je zgodilo.
Markovič se je takoj oglasil in odgovoril na vprašanje, da nima pojma, kaj bi se moglo dogoditi.
Ko je Todorovič še kasneje hotel govoriti z Markovičem, se mu ni nihče več oglasil.
Čas je potekal, a onega oficirja ni bilo več nazaj.
Naenkrat je nekdo odprl vrata. Todorovič se je okrenil. V tistem trenotku je počil strel in minister se je mrtev zgrudil na tla.
Prav tako ali slično se je godilo tudi pri ministrskem predsedniku Cincar-Markoviču is pri vojnem ministru Pavloviču.
Ko je bilo s kraljem in kraljico vse končano, sta prišla dva oficirja, ne spominjam se več njiju imen, ter nas obvestila, da so našli kralja Aleksandra in kraljico Drago in da so morali oba po čudnem naključju razmer ustreliti.
Ta vest ni niti mene, niti Genči-ča zadovoljila, vendar pa sva se čutila bolj sigurna, da se bo vendarle po srečil naš načrt.
Takoj nato sem poslal Hadži Tomi na Dunaj brzojavko, da sta kralj Aleksander in kraljica Draga mrtva in da je armada proglasila za kralja Srbije kneza Petra Karagjor-gjeviča.
Ko je bilo zarotniško delo končano, smo morali misliti na sestavo začasne vlade.
Naprosili smo častnike, da so v spremstvu 2 do 3 vojakov povabili v ministrstvo notranjih del te-le politike: Ljubo Kaljeviča, Ljubo Stojanoviča, Ljubo Živkoviča in Stojana Protiča.
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka MT* IKO
H. SUTTNEB, Ljubljana
Mestni trg. — FIL1ALKA: Sv. Petra cesta. — Telefon št. 273.
Ker je imel ob 5. uri zjutraj priti z vlakom iz Niša Avakumovič, smo poslali na kolodvor enega izmed častnikov, z naročilom, naj ga takoj dovede v ministrstvo.
Avakumovič je prišel.
Takoj po njegovem prihodu smo se umaknili v malo sobico poleg ministrskega salona. Navzočih je bilo
11	oseb in sicer Jovan Avakumovič, pokojni Ljuba Kaljevič, general Ata-nakovič, Ljuba Stojanoviž, Voja Veljakovič, Ljuba Živkovič, pokojni A. Mašin, Stojan Protič, Gjorgje Gen-čič, pokojni Drago Rajovič in Aleksa Novakovič.
Ta enajstorica je imela odločiti, kdo bo vladal in predstavljal Srbijo do prihoda novega kralja.
V	sobici je stala precej dolga miza, toda brez stolov. V kotu je bil nameščen mal kanape z dvema stoloma. Na kanapeju je sedel Rajovič, na enemu izmed stolov pa jaz. Vsi drugi so stali.
Posvetovanje je otvoril Avakumovič, ki je v svojem nagovoru na-glašal, da je treba sestaviti močno in dobro vlado, ki bo do prihoda novega kralja morala izvrševati tudi kraljevsko oblast.
Najnovejša telefonska brzojavna poročila.
m
Državni zbor.
Dunaj, 6. oktobra. Današnja seja je bila popolnoma mirna. Navzoči so bili vsi ministri, zlasti dr. Hochenbur-ger je vztrajal do zadnjega v zbornici, Galerije so bile natlačeno polne. Več poslancev je že odpotovalo v domovino, ker nastane jutri 3dnevna parlamentarna pavza. Finančni minister dr. Meyer je predložil novi bud-get, ki baje izkazuje 303,000 kron prebitka. V resnici pa je razviden večmilijonski primankljaj, za katerega finančni minister nima nobenega pokritja in bo moral napraviti posojilo. Nato se je vršila definitivna volitev predsedstva. Predsednik dr. Sylvester je dobil komaj polovico glasov, ker so proti glasovali vsi češki poslanci. Z veliko večino pa so bili izvoljeni dosedanji podpredsedniki, le dr. Per-nerstorfer je pobil zelo malo glasov, ker so proti glasovali nemški nacijo-nalci in krščanski socijalci, Nato je govoril predsednik Sylvester, ki se je zahvalil za izvolitev. Med govorom ga je neprestano motil češki naprednjak Stransky. Za njim so govorili: Kraus, Fresl, Hillebrand in poslanec Bian-kini, ki je interpeliral železniškega ministra radi bosensko-dalmatinskih železnic. Češki radikalec Exner se je pečal z včerajšnjimi dogodki v zbornici. Nato je bila seja zaključena.
Interpelacija dr. Kramafa In dr.
Rybafa.
Dunaj, 6. oktobra. Poslanci dr. Kramaf, dr. Rybsf in sodrugi so vložili na vlado interpelacijo radi albanskega vprašanja. V interpelaciji opozarjajo vlado na ogroženost avstrijskih interesov na Balkanu in v Levanti radi italijansko-turške vojne in jo opozarjajo, naj nemudoma ukrene vse potrebno, da ne bo trpela avstrijska trgovina.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik Milan Plut.
Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Mali oglasi.
Dljnk ali dijakinj i se sprejme na hrano in stanovanje pod jako ugodnimi pogoji. Posebna, zračna soba. Naslov se Izve pri uprav-niStvu .Jutra*.
Šivalni stroj, skoraj nov, se ceno proda. Poljanska cesta št. 60, vrata 28.___________431	3-1
Šivilje vajenke se takoj sprejme. — Kje, pove Prva anončna pisarna.	590	7—1
Kontorlstinja vešča slovenščine, nemščine italijanščine ter strojepisja išče službe. Ponudbe
pod J. S. na upravo .Jutra*._________________
Gospodična išče stanovanje pri fini rodbini s katero bi zamogla hoditi k raznim zabavam. Zglasiti se je v .Prvi anončni pisarni.*
Redka prilika. Ledo urejena trgovina z modnim galanterijskim in oblačilnim blagom, na zelo prometnem kraju v Ljubljani se radi družinskih razmer takoj proda. Ponudbe pod .Trgovina D.* na .Prvo anončno pisarno*
V gostilni pri Rusu Marije Terezije cesta se dobe od sobote dalje vsako soboto in ne-deljo sveže riževe klobase domačega izdelka.
Hiša z lepimi kletmi In velikim vrtom se iz proste roke proda. Poizve se Mesarska cesta 1.	  528/9-7
Krojaškega pomočnika za črna dela takoj sprejme P. Cassermann.	589	3—1
Spretna šivilja in učenka se takoj sprejme. Kje, pove uprava ..Jutra".	432	3—1
Mesečna soba s posebnim vhodom se takoj odda na Miklošičevi cesti št. 8, „hotel Lloyd‘‘. Več se poizve istotam, III. nad., levo. Razgled na cesto.	433	3—1
Na Poljanski cesti št. 9 se proda sledeče stvari: staro beneško zrcalo, Conversa-tions-Lexikon, 2 umivalni mizi, miza za igro, gostilniška obešala za obleko, držala za časopise, zagrinjalo za peč, umetna stena (Spani-sche Wand), svetilka za dvorišče ter drugi predmeti.___________________________________600
Učenko za žensko krojaštvo sprejme Ana Drofenik na Rimski cesti 33.	601/3—1
Lovel pozor! 10 tednov stara fermača, prava nemška pasma, ceno proda po dogovoru Nato Klinar, p. uradnik v Ribnici. 439/3—1
Gospodična želi korespondirati v svrho zabave z boljšim mladim gospodom. Šifra: Maj, poštno ležeče Trebnje, Dolenjsko. 440
11
1»
Češko spisal V. Štech, prevel V. M. Zalar.
(Repertoarna igra češkega »Nar. divadla" v Pragi.)
Pet moških, dve ženski vlogi.
Cena 60 vinarjev.
Dobiva se v knjigarnah in pri založniku V. M. Zalarju v Ljubljani.
Podružnica „Jutra“
za Sp. Šiško in okolico
v Sp. Šiški, Celovška cesta št. 13, (v hiši g. Moharja) nasproti cerkve,
sprejema poročila za uredniški del Usta, oglase, naročnino Itd.
Uradne ure od 2.-5 popoldne.
um
im
Aeroplan
slov. izumiteljev
Hiša
nasproti cerkve Sv. Florijana s šestimi stanovanji in koncesijo za vinotoč, se zaradi družinskih razmer proda. Poizve se ravnotam.
TttšiT
med dvema tovarnama, tik železniške postaje, z devetnajstimi prostori, pripravna za vsako obrt, ki bi lahko nesla na leto 2000 kron najemnine, se proda. Ako želi kupec rediti par krav, ima na razpolago tu zemljišče.
Natančneje pogoje daje
Ivan Kurent v Sevnici
na Štajerskem.
Javna zahvala.
Moj 19. avgusta t. 1, na Pyrgasu ponesrečeni soprog Ludvik Forbelsky, gimnazijski profesor v Welsu, se je malo prej dal pri graški podružnici vzajemne zavarovalnice
iz Trsta je sl. občinstvu razstavljen
v areni »Narodnega doma" v Ljubljani
do 16. oktobra vsak dan med urami od 10. dopoldne do 1. popoldne in od 5. do 9. zvečer.
Predavanja in eksperimentiranje vsako uro.
Vstopnina 1 krono za oseko.
Dijaki in vojaki do narednika ter obrt. vajenci plačajo polovico.
VetnntiiPA* Pri blaPjn» in v pisarni v MUpilllC. ,Universal‘ Sodna ul. 4.
Pojasnila daje in dovoljuje znižane cene korporacijam
razstavno ravnateljstvo
Pisarna »UNIVERSAL"
Ljubljana, Sodna ulica 4.
UJUJJLl
„ J ANTJ S“
zavarovati za življenje. Kljub temu, da ponesrečenec ni več utegnil že izstavljene police sprejeti, je podružnica v Gradcu „Janus-ov dvorec" šest dni po prijavu brez ugovora izplačala polni zavarovani znesek, vsled česar ta zavod najtopleje priporočam vsem, ki se nameravajo zavarovati.
Wels, 27. septembra 1911.
Josipina Forbelska
vdova gimnazijskega profesorja.
Spreten uradnik
se išče za večje tovarniško podjetje: Kristjan, 22 do 28 let star, neoženjen, popolnoma zmožen slovenskega in nemškega jezika. — Obča in trgovska izobrazba.
Ponudbe pod: A. B. na upravo tega lista.
Velika zaloga
polira ii lapelaiikaga blaga FR. EAPUS
Marije Terezije cesta 11. (Kolizej.)
Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne in gosposke sobe. Divane, oto-mane, žimnice, modroce iz morske trave, zmednice na peresih, podobe, zrcala, otročje vozičke ter kuhinjsko pohištvo.
Sprejema se tudi oprema hotelov.
Zmerne cene.
Izdelki solidni.
klavirjev in harmonijev
se proda hišna in gostilniška oprava, mize, stoli, kozarci, štelaže, pletene steklenice, krogle za balin, gramofon, svetilke, namizni prti, servijete in drugi predmeti, vse po zelo nizki ceni.
Poizve se na Dolenjski cesti 48, hiša Popoviča.
Tvrdka
Gričar & Mejač
Ljubljana,	Prešernova
priporoča
svojo velikansko zalogo izgotovljenih oblek vsake vrste za gospode, dečke ======== in otroke.  ..... ........
Najnovejše v konfekciji za dame in deklice.
Solidna in točna postrežba. Najnižje cene.
po 5, 7, 9 in 12 K. — Barva za lase in brado »Neril* od dr. Drallea v steklenicah po K 2-— velike K 4. Lasne podlage in vse vrste mrežice. Lasulje, brade, šminke in vse drugo za maskiranje priporoča po zmernih cenah
S.	STRMOLI, brivec in lasničar Ljubljana, Pod Trančo št. 1 (zraven čevljarskega mostu.) Izdelovalnica za vsa lasna dela. Cenik se pošilja na zahtevo zastoni.
A. LUKIČ, Ljubljana
v»eh
\Y // 'VIA
% Pasem
razpošilja v izbrano krasnih čistokrvnih eksemplarih
Pred škofijo štev. 19 priporoča svojo velikansko zalogo izgotovljenih oblek po najnovejšem kroju za gospode, dečke in otroke. IVaj novejše v
konfekciji za dame in deklice.
Solidna in točna postrežba.	Najnižje	cene.
PRAGA, Klamovka 25
—	   Ceniki gratis In franko. ——
Trgovec ali obrtnik
mora, ako hoče napredovati, opozarjati občinstvo na svojo trgovino. Reklama je duša vsakega podjetja in vsak trgovec ali obrtnik,
ki noče biti skrit
samo v svoji ulici, ampak hoče dobiti odjemalce iz vseh delov mesta in tudi z dežele,
bo inseriral v ,Jutru*
ki se čita in je priljubljeno povsod po Slovenskem.
FR. KS. KASPER
Ljubljana, Vegova ul., v bližini realke.
Zaloga raznega pohištva
hišnih oprav za spalne in jedilne sobe, vseh vrst tapeciranega pohištva, naslanjačev, otomanov, kakor tudi pisarniških oprav, dalje različnih platnenih in lesenih rolo, žaluzij in železnih val-čnih zastorov. — Velika množina izgotovljenih oprav za spalne in jedilne sobe vedno v zalogi.
Priznalna pisma, ceniki in vzorci na poljubno razpolago.
FR. SEVCIK
v Ljubljani,
Židovska ulica št. 7
priporoča svojo veliko zalogo najbojših pušk in samokresov najnovejšega zistema, kakor tudi municijo in vse druge lovske priprave po najnižjih cenah. Zaloga potrebščin za ribji lov.
Popravila se izvršujejo točno.
1 Cenovnlki na zahtevanje zastoni in poštnine prosto. ——
Največje podjetje konfekcijske stroke je
ogromna trgovina
0. BERNATOVIC
Ljubljana, Mestni trg 5
lea/tera. lm.su žie začetlrom sezije
nad 30.000 komadov svežega blaga ===== po najnižjih cenah =
in to
nad 5000	kom. najfinejših oblek za gospode	nad 2000	kom. posamez. hlač in telovnikov
1, 2000	„	najfinejših površnikov, šport-	„ 3000	„	oblek za dečke in otroke
nih in zimskih sukenj	„ 15000	»	najmodernejše konfekcije
„ 3000	„	pelerin	za^dame in deklice.
Solidna postrežba.	Priznano	nizke cene.
m	m 4ss m m m 4% 4%4%4
Lepota ženskega lica je ključ, ki odpira mnoga in mnoga vrata 1
kakor tudi gladke in nežne roke podaja brez dvoma blagodišeča krema brez maščobe
n,.,,—— OLIMPIA ——
pripravljena na poseben način iz najfinejših in najneškodljivejših sestavin. Radi spretne kemičnespojitve se porablja
™— OLIMPIA ———
suha krema tudi kot najboljše milo. — Cena malemu lončku K 1'20, velikemu K 2-—. — Glavna zaloga v
lekarni Trnkoczy v Ljubljani.
uoDio ohranjene, stare in nove, velike in male, prodaja
JLVAJV BrRRElIR
sodar
i^ubttana. Cesta na Rudolfovo ideai.
i
MS
M
o
5»
JS
Jadranska banka fllijalka v Ljubljani
ŠeLeaatottSBOTroh ■ulica, žrterr. *7 (nasproti giavni po&ti).
Kupuje in prodaja:
vrednostne papirje, rente. obUgadje, aaetovna prioritete, delnice, srečke itd. — Valuto in. devize, rtaduj—i na vrednotene papirje in ttapaladeitev javnih skladišči.
Fromese k vsem žrebanj««. Centrala v Trsta.'
Vloge na knjižice
d n. v. vloritv. TfT d* lunM» Rentni davek plačuje banka iz tvojega. Ka tekoči la Uro račun po dogoi Živahna zvena z Ameriko.
Akredetivi. Menjalnica.
Bskomptuje
meniee, devize in fhkture— Zavarovanje vredne tenih papirjev proti kurz ni izgubi. — Revizija irebanja arečk itd. brezplačno. — Stavbni krediti. -krediti. — Borna naročila.
Inkaso.
Fllijalka y Apatiji.