ZAKON O STANOVANJSKIH RAZMERJIH
Pomoč hišni samoupravi
V pretekli številki glasila »Dogovori« smo poskušali pojasniti pravice in obveznosti ali pristojnosti hišne samouprave in druge pomembne novosti novega za-kona o stanovanjskih razmerjih, ki najbolj prizade-vajo samoupravo in urejajo tudi odnose v hišah sa-mih. Z današnjim prispevkom pa to tematiko nadalju-jemo s tem, da izpostavljamo samo najpomembnejše novosti.
Rok za izselitev nezakonito vsel jenega stanovalca
Pomembno je podaljšanje eno-letnega na dveletni rok, v kate-rem mora stanovanjski organ iz-dati pravnomočno odločbo o izse-litvi osebe, ki se je nezakonito vselila vstanovanje. V roku dveh let je dopustna tudi vložitev iz-praznitvenega predloga proti ne-zakonito vseljeni osebi pred sodi-ščem združenega dela oziroijia iz-praznitvena tožba pred rednim sodiščem.
Vzdrževanje stanovanj
V skladu z zakonom o stano-vanjskem gospodarstvu pa je po-udarjena odgovornost skupnosti stanovalcev in stanovanjske skupnosti za vzdrževanje stano-vanj v družbeni lastnini. V 53. čle-nu je predvidena pristojnost sodi-šča zdraženega dela za ugotovitev nujnosti popravila družbenega stanovanja (za lastniško stanova-
nje je še naprej pristojno redno sodišče v nepravdnem postopku).
Odpoved stanovanjskega razmerja in nadaljnja pravica uporabe
Glede odpovedi ni bistvenih sprememb. Ne bo pa več potreb-na oziroma mogoča odpoved sta-novanjske pogodbe, pač pa odpo-ved stanovanjskega razmerja, ker zakon načeloma ne pozna skleni-tev stanovanjskih pogodb.
Še vedno je možna odpoved iz tako imenovanih krivdnih razlogov (neplačevanje stanarine, uporaba stanovanja v nasprotju s splošnimi akti itd.).
Pomembno novost predstavlja odločba 58. člena. Ta določa, da stanovanjsko razmerje preneha že po samem zakonu, če so imet-nik stapovanjske pravice in upo-rabniki stanovanja nehali uporab-ljati stanovanje in brez presledka več kot 6 mesecev niso več stano-vali v njem, ne glede na to, ali so
bili takrat v državi ali tujini, ali če je stanovanje v celoti oddano podstanovalcem ali če uporablja stanovanje oseba, ki po zakonu ni uporabnik stanovanja. V tem pri-meru je bila doslej potrebna iz-praznitvena tožba. V teh primerih pa odslej dalje takim osebam ne pripadajo niti najpotrebnejši pro-stori.
Povsem novo je določilo vsebo-vano v 59. členu zakona. Z njim je dana pravica odpovedi stanovanj-skega razmerja proti imetniku stanovanjske pravice, če se števi-lo uporabnikov stanovanja zmanjša tako, da površina dva-kratno presega površino določe-no s stanovanjskimi normativi stanodajalca. Stanodajalec lahko vloži odpoved potem, ko je imet-niku dodelil drugo spremenjenim okoliščinam primerno stanova-nje. Stroške preselitve plača sta-nodajalec, ker gre pač za njegov interes.
Pri obravnavanju odpovedne tožbe proti imetniku stanovanj-ske pravice, ki ima v lasti primer-no stanovanje ali stanovanjsko hi-šo, je sodišče po 60. členu poobla-ščeno, da potrdi odpoved stano-vanjskega razmerja in samo dolo-či izpraznitveni rok upoštevaje yse okoliščine v primeru, da hiša še ni dograjena. Ustrezna določba 65. člena dosedanjega zakona te-ga ni dopuščala.
(nadal|evanje in konec prihodnjič)