«ne3pravljivi», ne «italofobi». Zelimo marveč iskreno, da bi pogajanja, ki se bodo nadaljevala v Ftrenzah, dovedla dc« dogovorov, zadovoljivih za obe državi. Koit spravljivi ljudje razumemo tudi, da so za dosego sporazuma med dvema stranicama potrebne koncesije od obeh sirarn. Zato je krik o izdajstvu radi vsake neogjbne koncesije — če se hoče pridobiti privolitve od nasprotne strani — po nažem na-zkanju ne le krivičen, ampak tudi poguben za obe strani.
Na zaključku s»vw>jega poročila stavlja dopisnik tržaškega Hsta vendarle svoje nade v Pašića, da dovede do srečnega zaključka pogajanj. Mi se pridružujemo tej žetji. Ravno zato pa želimo tudi, da bi naši državniki s preorijentacijo v postopanju z lastnimi jugoslove-nskimi državljani odvzeli << ne spravljivim* odkraj meje vsako podlago za «rtalofobstvoT».
42 Plamsa plačana i satoilni gonia imm cm la pasla}
UM«. jfVZfir.S pondeljek. vsak dan zjfc/t^^^niStvo: ulica sv. FnmCISk« Af'Bkefa »t. 20. h nadstropje Dopisi n	^ a]o uredništva. N«*" hirati*
fUm* M ne sprejemajo, rokopls^-r^k ,o. — Odgovorni rednlk: Prof F. P«Hc. — Ustnik tlsktfV g^J^fiF* tiskarne Bdinost
« mes«c L 7.-. 3 mesJ^L	L 32.- in ealo . .
2a Inozemstvo mesečno 5 Ur (t*- 2 £ yfiitva In upravo it. U-57
j. -S/
S54/ vSti
Italijansko-iugos pogajanja po volitvah v Jugoslaviji
Zagrebški poročevalec «Piccola» je v pred v c c i a j šn jem opoldanskem izdanju tega lista razvil sliko položaja v Jugoslar viji pa volitvah. V prvem delu svojega poročila rabi precej temne barve, da vzbuja domnevo, da ni na strani Pašičeve vlade s svojimi simpatijami. Dokazuje, da je vsled izida volitev položaj postal za vlado zelo neprijeten in težaven, ker ji ne bo dopuščal svobodnega izvajanja njenih načrtov.
Potem pa, ko razpravlja vprašanje, kako bi mogel izid volitev vplivati na gospodarska pogajanja Jugoslavije z Italijo, posrtaja nedoločen, se giblje med <;da» in < ne , niha od ene na drugo stran. Nas v Julijski Krajini zanimajo posebno ta zadnja izvajanja. Naglasa, kako da je na konferenci v Benetkah nadvladoval dub optimizma z voljo na obeh straneh, da izgine vsaka <megla» iz italijansko-jugoslo ven-skega razmerja. Potem pa so se — ugotavlja nadalje — proti vsakemu pričakovanju vršila pogajanja počasi in težavno ter so se marala prekiniti rtsdi padca Pašićeve vlade. Vendar pa se je zdelo, da se tudi Davidovičeva vlada zaveda potrebe, da se čim prej likvidira tudi zadnje navzkrižje z Italije. Zato so se pogajanja hitro nadaljevala, a zopet prekinila vsled padca Da vido viceve vlade. Dospevši vnovič na krmilo, je Pašić izrazil željo, naj se pogajanja odložijo na čas po volitvah.
Do tu bi bila izvajanja «Piccolovega» poročevalca veljavna. Kar pa pripoveduje dalje o vzrckih, radi katerih je Pašić že^ lel odložitev pogajanj, ne moremo pustiti brez pripomb.
Ne le, da Pašić ni hotel svoji državi s pogodbami naložiti obvez brez soglasja parlamenta, ni hotel tudi nuditi svojim nasprotnikom pretvez za napade radi kakršnekoli koncesije v času, ko je volilni boj postajal vedno ostrejši. Tudi minister za vnanje stvari Nmčić je odločno oporekal glasovom, ki jih je širila opozicija, kakor da bi hotela vlada dovoliti Italiji na Reki koncesije na škodo narodnega gospodarstva Jugoslavije. Vlada da je marveč dala svoji delegaciji natančna navo-dila, kako naj v polni meri varuje jugoslovanske interese! Glavno oviro proti dosegi zaželjenega sporazuma vidi torej poročevalec v notranjih političnih razmerah v Jugoslaviji. Če ne bi bila — tako meni — 'visaka jugoslovenska vlada v tako težavnem položaju, da se mora vedno bati od strani nasprotnikov očitka, da je izda-jalka slovanskih interesov, da <bi bila sporna vprašanja med; Italijo in Jugoslavijo že davno rešena. In to — dostavlja poročevalec tržaškega lista — tudi v zadovoljstvo opozicijonalcev samih, ki sicer kričijo. Kajti tudi oni želijo, da bi bil teren razčiščen, ko bi oni morali prevzeti oblast. Neka avtoritativna oseba iz opoztcijonal-nega tabora da je odkrito priznala poročevalcu, da ima Itali$a med Hrvati še boljše prijatelje, nego med Srbi! Naj se že bodočnost države razvije tako ali tako — tako da je zagotovila dotična oseba — se bodo že sklenjene pogodbe in tudi tiste, ki se imajo šele skleniti, spoštovale in se bo negovalo prijateljstvo z Italijo.
Nato da je pa dotična oseba podala izjavo, ki je — če resnična — preznačilna za ves tisti krik, češ da sta Pašić in Ninčič ia Reki izdala interese države ter «pro-da!a» Jugoslavijo Italiji! V zvezi z zgornja izjavo, da tudi opozicija želi sporazuma in prijateljstva z Italijo im da se bodo tudi če opozicija pride na vlado — spoštovali vsi že sklenjeni dogovori in tudi tisti, ki imajo še skleniti, je dotična avtorita-
v Trstu, v sredo 18. februarla 1925.
Posamezna Številka 20 ceni.
Letnik L
DINOST
Posamezne Številke v Trstu In okolici po 90 cent — Oglasi se raCunsJo v Hrokosti cm kolone (72 muk.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mM po 40 cent zahvale, poslanice in vabila pe L L--, oglasi denarnih savodov po L 2. — Mali oglasi po 90 cent beseda, najmanj pa L S. — Oglati, naročnina in reklamacije se potilja)o isktjnčno uprav* Edinosti, v Trsta, nlka sv, Frančiška Asiikega Mcv. 90, L nadstropje. — Telefon nredniitve ta nprave II«
se
ItalUansko-Jugoslovenska konferenca
FIREMZE, 17. Davi se Je sestala gospodarska italijansko - -jugoslovenska konferenca ter nadaljevala svoje delo. Na-vzačni .so bili vsi člani o«beh delegacij.
Važni zakonski osnutki
na seji beograjske vlade — Osvoboditev premoženja bivšega kralja Niki te — Por stopanje proti Radiću se bo nadaljevalo
BEOGRAD, 17. (lav.) Danes se je vršila od 10.30 dot 13.30 seja ministrskega sveta, kateri se pripisuje v političnih krogih velika važnost Na seji se je razpravljalo o celokupnem matertjaiu, ki ga mara vlada pripraviti za zasedanje nar. skupščine. Vlada je pretresala zakonske osnutke, ki jih bo predložila nar. skupščini, Osobito so bili danes na dnevnem redu osnutki tiskovnega, stanovanjskega m zbcirovalnega zakona. Na seji je bil tudi odobren kredit pol milijona dinarjev za zgradbo delavskega doma v Nikšiču. Končno je vlada na današnji seji sklenila, da se ukine sekvester nad imovino in posestvom bivšega črnogorskega kralja Ni-kite in da ise vsa njegova imovina vrne njegovim sorodnikom.
BEOGRAD, 17. (Izv.) Ker so opozicij
nalili listi začeli širiti vesti, da so radikali pripravil j eni spremeniti in ublažiti svoije zadržanje napram Radiću, se v najmero-dajnejših krogih vse te vesti demantiralo. Najboljši dokaz za neresničnost teh vesti je dejstvo, da so se na današnji seji ministrskega sveta vsi radikalski ministri soglasno izrekli za to, da je treba ohranili dosedanji pravec in da se mora sodnijsko postopanje proti Radiću in njegovim tovarišem nadaljevati Še boljše zanikanje opozicijonalnih listov pa je včerajšnja konferenca ministrov-juristov, ki se je vršila pod predsedstvom pravosodnega ministra dr.ja Lukinića in na kateri se je podrobno razpravljalo o nadaljnjih ukrepih proti Radiću in njegovim tovarišem.
Neposredni davki ▼ Jugoslaviji
BEOGRAD, 17. (Izv.) Ravnateljstvo neposrednih davkov je zbralo podatke, koliko davka se je plaćalo v lanskem letu v Jugoslaviji. Iz teh podatkov je razvidno, da je bilo v Sloveniji vplačanih 185 milijonov 938.719 dinarjev, na Hrvatskem 289,910.802 dinarjev, v Bosni in Hercegovini 220,727.275, v Vojvodini 363,178.628, v Dalmaciji 39,370.961, v Srbiji in Črni gori 309,380.551 dinarjev. Celotno je bilo torej vplačanega neposrednega davka milijardo 408 milijonov 506 tisoč 937 dinarjev. Iz tega pregleda se more tudi sklepati, da plačuje največ davka Vojvodina, ki je najbogatejša dežela Jugoslavije.
Radlćercf Se ne mirujejo
BEOGRAD, 17. (Izv.) Današnje «Vreme« prinaša iz Koprivnico na Hrvatskem poročilo o neznosnem terorju, ki ga v tamošnjem okraju povzročajo radičevski volilci na osnorvi laižnjivih vesti o zmagi opozicijomalnega blicka na volitvah. Radi-čevci napadajo pristaše Narodnega bloka, jih pretepajo in uničujejo njih imetje. Poročite navaja besedilo letakov, ki krožijo med radičevci na deželi in hujskajo proti Srbom ter napovedujejo, da bo kmalu proglašena republika.
Proglas bolgarske vladne stranke na narod
Politik* ajru in zbttianje s sosednimi državam
SOFUJA, 17«. Vodilni odbor vladne stranke je izdat na iboigarsTto ljudstvo proglas, ki se dotika vseh perečih vpAšanjj bolgarske države. Glede notranjega položaja, pravi proglas, da mora sleherni Bolgar oddbravati vladino ^ u„ljWV4ttt politiko, ki stresni za tema, da zajamči dežeffi R .
-----Ma^l^o A* i* etrnnifa demo- xvaa* le8a
Jugoslovenskor avstrijska trgovinska pogajanja
BEOGRAD, 17. (Izv.) Danes popoldne
tivna oseba iz opozicijonalnega tabora — se f« z.glasil pri ministru za zunanje stvari po zatrdilu poročevalca -P—--1-- — po- Ninčiću avstrijski poslanik Hottinger. Po dala izjavo, ki se mora zdeti — c—r o, str te, konferenci je Hottinger izjavil novinarjem, ne moremo reči drugače — odvratna in da i® avstrijska vlada pripravljena začeti cinična. Menila da je: «Boj proti Pašlću je pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe dosegel parciksizem, je postal mrzličen, in z Jugoslavijo. Ker so novinarji Hottin-je vsako orožje dobro v tem boju!» Poro-	opozorili, da je avstrijska vlada s
čevalcu samemu se doizdeva, da dotična povišanjem nekaterih carinskih postavk oseba ne more razumeti, kako da apozi- povzročila jugosl. trgovcem ogromne te-cija s takim postopanjem slabo služi ne le zave, je Hottinger odgovoril, da je avstrij-lastni državi, ampak tudi svoji lastni vlada v tem oziru že ustregla jugoskir stranki!	venski vladi in da je za večje število
Pa tudi poročevalec «Piccola» kaže s predmetov znižala carinsko pristojbino, svojimi izvajanji, da ni na višini pravega Tarifi za nekatere predmete pa se še iz-raz.umevanja vseh vzrokov, radi katerih delujejo v dunajskem trgovinskem mini-pogajanja med Italija in Jugoslavijo aale- strstvu. Hottinger je končno izrazil nado, ta jo na težkoče. Ni treba, da bi mu mi to j da se bodo mogla pogajanja neovirano na-dokazovali z našimi lastnimi besedami, j daljevati. Po njegovem mnenju zavisi na-Sklicnjemo se lahko na njegove lastne, dal^ji pot^ pogajaj o^ jugoslovenske ugotovitve, kjer prizna va, da rečenih po-1 vlade, gajanj ne ovira samot šibkost jugosloven-
skih vlad, marveč da delujejo tu tudi drugi vzroki. Na enega teh vzrokov je pokazal poročevalec sam, ko- govori o «nesprav-Ijivih naci>jonalistih» in «besnih italofobih*. Dalje ugotavlja, da se Pašičevi vladi očita izdajstvo slovanskih interesov! S tem priznava, da je pri pogajanjih z Italijo važen in vpliven element tudi nacijonalni čut Jugcslovenov! Zato bi bil storil poroče-rvalec dobro delo v pospešitev podajanj med Italijo in Jugoslavijo, če bi "malo razmišljal, ali ne daja tudi italijanska
vlada enim «nespravljivm.nacijonalistom»
in «itaiofolbom» v Jugoslaviji orožje v roko s svojim postopanjem napram lastnim državljanom, sopl ernenjakoim tisah «neaprav_ ljivih nacijonaiistov» in «italofobovu. Mi Jugoslaveni Julijske Krajine ne mo
■=>---- -------'	v	I ...	»ILU CUCU1IC U
Temo. ne smemo in tudi nočemo biti n^'t^ vladama.
Trianonska mirovna pogodbi
m vprašanje madžarskih državljanov v Jugoslaviji
V7 ^ZV ) PL° ^—nski mirovni pogodbi bi ze mor aH bHi rešeni odnosa/ji Madžarov na jugoslovanskem in Jugoslcrvenov na madžarskem ozemlju, ki so imeli priliko v roku 2 let optirati za eno ali drugo državljanstvo. Velik del Madžarov v Jugoslaviji pa ni optiral v doiločenem roku, niti se izselil v svojo do movino in je hilo radi tc^a jugoslovensko zunanje ministrstvo prisiljeno začeti izganjati Madžare iz Jugoslavije. Madžarski poslanik je pa dane« posredoval v tean smislu, da naj jugoslavenska vlada počaka s prisilnim izseljevanjem, dokler se to vprašanje ne uredi med obema prizatde-
mir in varnost. Naglasa, da je stranka demo
kratičniga sporazuma popolnoma solidarna v započeti ibcunbi za zaSčibo drža?vc, ter se obrača na vse politične stranke, ki razvijajo svoje delovanje v smislu ustavnosti, da podpirajo po svojih (močeh sedanjo vlado.
Z oizirom na zunanji položaj po v da rja proglas, da odohrarva zunanjo pottitiko vlade ves narod in dostavlja« da mora ta poHtita neo-tmhlrjivo zasledovati mir in zlbližamje z vsemi državami. Odbor vladlne^Uamke ugc-tavlja z obžalovanjem da >e grška'ziUorn*ca zavrla protokol o položajlu 'bolgarskih manjišin v Grčiji. Goji tandino tipanje, da se bo DrUitvo narodov vsestransko vnovič pačalo s tem <vprašat*>em ter zajarručilo, da se pravice, tki so !bite svečano proglašene v mirovnih pogodbah, tudi dejansko upoštevajo in izvajajo.
Nena pogajanja za zaroto Me
Načrt za ustanovitev zveze med državami ki meji|a ob Nemčijo
PARIZ, 17. «Ma»tin» javlja, da se med ministrskim, predsednikom Hernotom. in angleškim zunanjim ministrom Chamber-lainom vrše pogajanja za varnostno pogodbo, ki naj bo nekak komproraris med običajnimi zveznimi pogodbajmi in ženevskim protokolom. V«e države, ki mejijo ob Nemči/joi, a tudi Nemčija sama, naj bi pristopile k tej pogodbi, vendar pa se za enkrat vrše pogajanja samo med Francijo in Anglijo. Zapadne sile, ki pristopijo! k tej pogodbi, bodo izjaivale Društvu narodov, da bi vsak napad s strani Nemčije proti katerikoli točki meje od Severnega dlo Sredotteaniskega morja .smatrale za napad proti vsem silam, ki bi sprejele to pogodbo. Nemčija pa bi izjavila, da pristane na to, da ne bo izvajala nikakih napadov. «Mjatin» dostavlja, da bi Društvo narodov ratificiralo to pogodbo in bi tudi takoj pristojpilo k razpravi o sredstvih, da bi se ta pogodba razširila tudi na druge evropske države. Angleški domkiijoni bi se v tej stvari ne zavezali s pogodbo, temveč bi se samo pozvali, da izjavijo, da pogodbi ne nasprotujejo.
Francoski kafollloni za vzpostavitev poslaništva pri Vatikana
Zborovanje v Reimsu in Rennesu
RENNES, 16. Kardinal Charost je odposlal apostolskemu nunciju Cerrettiju brzojavko, tv kateri ga prost 45 tisoč katoličanov, da sporoči tmhovoi neomajno zvestobo papežu. Napeli bodo vse sile, da se francosko poslaništvo pri Vatikanu še nadalje vzdržuje, kajti z njim sta neposredno združena vpliv in čast Francije. REIMS, 16. Nadškof kardinal Lucon je
600 milijonov oMi za Porane
Opravičevanja nemške vlade
BERLIN, 17. Danes je bila izročena spomenica vlade o odškodnini 600 milijonov mark v zlatu, določeni za industrijo v Porurju, ki je vzdignila toliko prahu. Spomenica obsega kakih 60 strani.
Wolffov dopisni urad objavlja izvleček spomenice in listi dostavljajo k temu nekatere podrobnosti ter poudarjajo, da je treba to listina na dolgo proučevati. V spomenici je rečeno, da ne gre tu samo za plačilo skupinam plavžev v ruhrski kotlini, ampak tudi za podpore rudnikom, kemičnim podjetjem ter ravnateljstvom poreške plovbe.
Listina opisuje tudi posamezna razdobja o položaju v Porurju ter spominja, da so se razen industrije obrnili tudi prebivalstva ter delavski sindikati na wlado, da bi odpravila kaos, ki je tlačil vso pokrajino.
je ustanovil odbor šestnaj-
stih, ki se je pogajal z zavezniško komisijo za porenjsko industrijo (Micum) ter igral tako vlogo posredovalca med Francijo iai nemško vlado. S tem je prišlo do dajatev surovin s strani industrije, katerih znesek se je nemška ailada obvezala plačati. Podrobnosti te odškodnine so se določile v pismih, ki jih je tedanji kancelar Streseanann pisal U g emu Stinnesu.
Iz tega je vlada sklepala, da je njena neodvrnljiva dolžnost povrniti porurski industriji znesek izvršenih dajatev na račun. nemške vlade. V odgovoru od 20. oktobra 1923 je bilo prepuščeno vladi, da izbere po svojem preudarku obliko in način teh povračil. Sedaj pa se je zgodilo, da je vsled prevelikih bremen Daweso-vega načrta prišlo več velikih podjetij v Porurju v težko krizo. Posredovanje je bilia tedaj nujno potrebno; razen tega je bil fanatični položaj države tak, da ni bilo resnih ovir proti izvršit vi dogovora za odškodnine.
Poročilo o razorožitvi Nemčije
PAiRIZ, 17. Medzavezniški vojniški svet v Versaillesu je prejel poročilo kontrolne komisije o razorožitvi Nemčije. Danes je vojni svet imel pod predsedstvom maršala Focha sejo, na kateri se je razpravljalo »o poročilu.
RomunsRe represalije proti tiemčiji
Izjave ministra Stresemanna gospodarskemu odbora državnega sveta in komisiji zunanjih zadev
BERLIN, 17. * V gospodarskem odboru državnega zbora je govoril danes zunanji minister dr. Strese mami o represalijah, katerimi je Nemčiji ogrozil romunski finančni minister Brati a nu v svojem govoru v bukareštanski zbornici. Kakor je spo ročil dr. Stresemann, se vrše zadnji teden pogajanja o zahtevah Romunije, ki se pa z nemške .strajni -označujejo za pretirane pa so vendar pokazale gotovo zbližanje Glede likvidacije budimpeštanske ga miru naj bi <se vršila na Dunaju konferenca med Romunijo na eni, Nemčijo, Avstrijo in Madžarsko pa na drugi strani, o najvažnejših vprašajijih, t. j. predvsem o kritju denarnih novčanic, ki so jih razne nemške in avstrijske armadne skupine izdar jale o priliki zasedbe Romunije. Kar se tiče repreisalij z romunske strani, je zunanji minister mnenja, da mora Romunija poseči samo po mednarodnih represalijah, napraim katerim ima tudi Nemčija proiste roke.
BERLIN, 16. Minister Stresemann je podal komisiji za zunanje zadeve daljša
prisostvoval včeraj zborovanju, ki ga je pojasnila o nemško-iiofimmskam sporu, ki
priredil pater Zimmermann, bivši vojni kurat 51. drvizije. Zborovanja se je udele žilo 800 katoličanov. Kardinal je pojasnil zborovalcem, da protikatoliška gonja Her-riotove vlade zelo škodi Franciji v inozemstvu. Obenem je opozarjal poklicane kroge na nevarnost komunistične propagande, ki ogroža temelje družbe. Zboro-valci so odposlali žrtvam marseilleskih dogodkov pozdravne brzojavke; obenem so zaprosadž -katoliškega nuncija, da izrazi papežu njihovo udanost. Zahtevajo, da Herriotova vlada še nadalje vzdržuje poslaništvo pri Vatikanu.
Protest francoskih kardinalov
proti Herrlotovi vladi
PARIZ, 17. Francoski kardinali so naslovili na ministracega predsednka Herriota kolektivno -pismo, v katerem protestirajo proti ukinitvi francoskega (poslaništva pri Vatikanu ter izjavljaj da je sklep zbornice gkiboko ranil njihovo versko prepričanje. Piamo pravi, da ni sv. stolica zakrivila nika'cih -č'inov, ki bi upr a viče vali stičen ukrep francoske vlade. — Kardinali ugotavljajo, da predstavlja ukinitev poslaništva atentat ®a verski mir, ki ga Francija potrebuje {posebno v sedanjih časih. So globoko tfverjetii. da se bo na^a v senatu večina patrifotilčnih moi, ki bodo, imajoč pred očmi interese Francije, od'donili skl^p zbornice.	_
Poročilo medunrezalSke vojaške kontrolne komisije prispelo ▼ Pariz
BERLIN, 16. General WaUch, načelnik francoske sekcije m general Wanchopo, načelnik angleške sekcije pri medzavez-vojaiki kontrolni komisiji sU odpotovala danes zvečer v Pariz, kjer predlo-žita defmtt^rno, poročilo glede medzavez-mske kontrole v Nemčiji
i* Gr&js. ag«ncija poroča,, da je vlada nfrtal« 200 inozemelUh komunistov.
ATENE, 17. Ateoska
se je glasom vesti nekaterih uglednih listov v zadnjih dneh poostril, ker je pričela Ro-nvunija izvajati gospodarske represalije proti Nermciji. Stresemann je izjavil, da je Nemčija vsekdar pripravljena se pogajati glede čl. 259, 'vt kolikor se tiče romunskih del, ki so se odstopila Nemčiji na podlagi pogodbe v Bukareštu. Pripomnil je, da je reparacijska komisija oidkloinila romam sko koncepcijo, na podlagi katere bi morala nemška vlada plačati v zlatu celokupno nominalno vsoto bankovcev generalne romunske banke. Po tem sklepu je predložila Romunija zahtevo, da mora pcK leg letnih odškodninskih kvort, ki jih predvideva Dawesov načrt, dobiti od Nemčije še posebno odškodnino. Ta zahteva je bila formulirana v obliki grožnje, da se bo romunska vlada posluževala repreisalij, ako ne sprejme Nemčija stavljenih pogojev. Stresemamn je naglasil, da romunske represalije zelo škodujejo nemško-romunskim odnošajem.
Gibanje zm priključitev Rs—de k Zedinjenim
MONTREAlL, 17. V delavskih krogih Kanade vlada vtelika nezadovoljrtDst s sedanjo vlado. ZnačLIbo ie, da želijo ti ftirogi (priključitev Kanade k Zedmpeathn državam. Poslanec Manion je obrazložil vzroke 'te>ga gibanja v parlamentu ter oporcnzil vlado, da spremeni čknprejf dosedanjo politiko. Ako bi 9e vngilo danes glasovanje, taiko je poudaril Manion, 'bi glasovali dive tretjini kanadskega IjudstJva za odcepitev od ibritanmke države in za priključitev a. Zedinjenim državen. Le tedaj, če bo znala vlada resno upoštevati sedanje .gospodarsko stanje delavskih slojjv ter tema primerno ekrfcela za gospodarsko dviganje širših mas, bo .prenefta'Ho to gibao^e.
Herriotovo ptotoftnfe v London
LONDON, 17. Kakor javlja dopisnik lista Observer», pričakie;ejo, da odpotuje ministrski predsednik Herriot v London tekom 14 dni. Posvetoval se bo z angleško vlado gfodc koelnskega vprašanja.
t radi mM konference
se ni še polegla v Združenih državah Senat proli predsedniku Coolidgeju
WASHINGTON, 17. Predsednik Zedt-njenih držav Coolidge grozi z naknadnim zasedanjem kongresa, ako senat do 3. marca, ko preneha zasedanje, ne polrefi imenovanja Kellegga za državnega tajnika in Warrena za generalnega drža finega pravdnika. V politični zgodovini Ze-dinjenih držav se dosedaj še nikdar ni pripetilo, da senat ne bi ratificiral imenovanja članov kabineta s strani predsednika. Topoit pa se je pojavil silno oster odpor, predvsem proti Kellcggu, bivšemu veleposlaniku v Londonu, ki ga dolže, da je v Parizu pri pogajanjih za finančni dogovor zapletel Zedinjene države v soudeležbo na evropskih zadevah. Opozicija ni toliko naperjena proti Kelloggu osebno, kakor proti pariški pogodbi sami.
Zurnalistično vodstvo, boja proti Coolidgeju je prevzel, kar je značilno dovolj, nekdanji ameriški veleposlanik v Londonu in sedanji glavni urednik dnevnika «Waishington Post», Harvey, ki je neizprosen sovražnik Društva narodov in je ravno radi tega prestopil svoječasno od demokratejv k republikancem.
Nasprotovanje senata proti Warr2nu temelji delcima na tem, ker je bil svoje-časno v intimnih odnošajih s sladkornim tmstom, ki je zelo interesiran na sed.ij še nerešenem vprašanju znižanja carine na sladkor. Zatrjuje se, da je bil dosedanji generalni državni pravdnik Stone le zato imenovan za sodnika, da je mogel poistati generalni državni pravdnik Warren, ki je znan kot jako popustljjv človek. Tudi senator Borah, predsednik senatne komisije z,a zunanjo politiko, je nasprotnik potrditve obeh iimenovanj.
Borba za francoski irank
LONDON. 17. «Times» poroča iz New-Yorka, da so devizni trgovci v četrtek in petek nakupili velike množine francoskega franka Ln trgovali izključno na podlagi franaaskth nalogov, ker se je zopet pričel beg pred frankom. List izvaja, da beg pred frankcum povzroča naraščajoča inflacija.
PARIZ, 17. Herriot je včeraj razpravljal ,s finančnim ministrom Clementelom in guvernerjem francoske banke o finančnem položaju. Kartel levice namerava v prihodnjih dneh sbariti energične korake, da nastopi proti napadom opozicije, ki postajajo vedno ostrejši. Govorice o sporu med Herriotom in guvernerjem francoske banke se še vedno vzdržujejo. Pravijo, da bo Herriot danes v zbornici poročal o raznih ukrepih vlade, s katerimi se namerava dvigniti zaupanje v francoski kapital.
Predsednik pruske policije odstavljen radi Barmatove aiere
BERLIN. 17. Predsednik policije Richter, ki je zapleten v Bannatovo afero, je od-stajvljen od službe na podlagi dekreta pruskega notranjega ministra.
Izvolitev novega predsednika finske republike
RIM, 17. Finsko poslaništva sporoča: Včeraj je bil izvoljen za predsednika finske republike pristaš agrarne stranke s 172 glasovi. Ravnatelj finske banke Risto Ryti, ki je bil več let finančni minister in pripada stranki projgresistov, je dobil 109 glasov. Predsednik Chistian Relander, ki nastopi svoje mesto 1. marca za doba šestih let, je rojen leta 1883 in je doktor filozofije. Proučeval je predvsem agrarna vprašanja ter si pridobil velike zasluge za razvoj finskega poljedelstva. Za poslanca je bil izvoljen leta 1910, 1913, 1917 in 1919. V letu 1919 je bil izvoljen za predsednika parlamentarne zbornice.
Protiongleike demonstracije v Mossulu
Turki prirejajo manifestacije preiskovalni komisiji Društva naredov
ANGORA. 17. Anatolska agencija objavlja: V Mossul je prispela preiskovalna komisija Društva narodov. Na kolodvoru jo je hotela sprejeti velika množica ljud-isbvia s turškimi zastavami. Angleški vojaki in policija so manifestantem odvzeli zastave ter jih razpršili. Ravnotako so odstranili zastave, ki so jih razvesili na poslopjih meščani. Kljub drakoničnim odredbam angleških vojaških oblasti so priredili Turki ovacije preiskorvalni komisiji in Gevadu paši ter vzklikali: «Dol z An-glijo»! «Dol z iraško vlado«! «Živela Turčija*! Radi demonstracij so angleške oblasti aretirale več oseb.
V odgovor na turške demonstracije so odposlali angleški funkcijonarji na ulico fojence srednjih šol, da manifestiAjo za tralja Faysala. Najeli so tudi več govor-nikaiv, ki so v svojth govorih hvalili iraško vlado.
Cenitev nemškega in francoskesga bogastva
LONDON, 16. List «Times» prinaša cenitev pred-vojnega bogastva Francije in Nemčije.. Leta 1913. se ye ceniLo bogastvo Francije na 58 milijard, bogastvo Nemčije pa na 80 in pol milijard dolarjev. Leta 1923. pa je znašalo bo-JastMo Francije vnovič 58 milijard, bogastvo Nemčije pa je padlo na 55 milijard.
Seja tangerskega ustavodajnega zbora TANGER, 17. Včeraj je bila sklicana prva seja ustavodajnega zbora. Seje so se udeležili vsi člani zbora. Izvoljene so bile comisija za finance, komisija za javna dela in komisija za genera no upravo.
Deževje In snežni zameti
SAM, 17» Na gorovpu Tonale ja zapadlo za 3 m sne^a, v bE^žini dahne Stszine pa ta 2 m. Tfebo zakrito iz oblaki m ee obeiajo zelo neugodna vremena. Tudi po vsem Appeninu •noži Še 48 ur. V nižarvah pa razsa>a silna nevihta z dežjtem, ki je odnesia ponekod strefae a hiS ter povzročila še drugo š.codo,
Sftna neurja na SoinograŠkem.
Vihar vrgel vlak s tira_
SOLNOGRAD, 17. Direkcija soltaograške Kokaine železnice objavlja, da je osebni vlak §t. 22 na železniški progi St. Wolfgang-Strobel dohitel! silovit vihar. Ve£ vagonov je vihar ođtpgal od lokomotive in jih vrgel' črez nasip v jane»x, — Tudi rešilnemu vlaku je vihar ocU 'tsjgal tri vozove in jiw vrgel v jarek. Kasneje je rešilni vlak prišel na lice mesta ter pričel z akcijo. Med postajama Eich in St. Witden
pretrgane in tako s« ni mo^o dobiti natanč-nefšifi poročil q veliki katastrofe.
SOLNOGRAD, 17. Tudi po mestu je vladah vjčeraj »trahovit vihar. Pobitih je veliko število šip. Na Kapucinskem hribu je vihar polomil vse nasade. Velika fe tudi Skoda na strehah. V Hehodorfu je <m*d vihaa^ean nastal požar« k4! j.e upepeli] sedem velikih gospodarskih porfopij. V Hofgasteinu je ravnotako nastal požar, ki fe upepeli] tri glavna in sedem postranskih gospodarskih poslopij- Ker fe telefonska zveza pretrgana, manjkajo podrobnejSa poročila.
DUNAJ, 17, Včerajšniji vihar ge napravil na Dimajsu precejšnjo fikodo. Požarna Ibramba je morala v 24 slučaj posredovati, da je očistila ulice in spravila po viharnem nalivu na-plavljene predmete.
Vihar in sneg t Fijandiji.
PARIZ, 17. Iz vseh krajev Francije priha
je vihar tudi uničil tri vozove. Železniške proge	jajo poro«čila o viharjih in silnih snežnih za-
so bile ves čas natrpane in je bil vsak želez-	metih. Srsdozemskio tmor^e je aelo ra-zibu^keiio,
niSki promet ukinjin. Telefonske in brzojavne	tako da parniki komaj zanagugeijo težave pNcrv-
zveze so bile na več krajih na Solnograškesn	be. Rhone s« je v 48 urah dvignila za 4 metre,
D H E ¥ NE MESTI
Lesa Hazlonale in nleno delo
Dne 14. t. m. je imela tržaška skupina društva «Lega Nazionale» svoj latni občni zbor. Velik del poročila v italijanskih listih zavzemlje tajnikovo poročilo, ki govori gostobesedno o uspehih, ki jih je doseglo to udruženje. Ugotavljamo, da se to poročilo ponaša posebno z otroškimi vrtci, ki jih je «Lega» ustanovila v — slovanskih krajih! Tu pa je poročilo v kričečem protislovju — samo s seboj. Z ene strani se ponaša, da je «Lćga Nazionak« v službi, nacijonalnega načela, na drugi strani pa je polno zadovoljstva — resničnega, ali le hlinienega, to je drugo vprašanje — s poizkusi raznarodovanja drugoroanih otrok, ikar je v ostrem navzkriž;u z nacijcnalnim načelom! Kajti to velja za vse narode in daja vsem pravico do svojega narodnega življenja. Poročilo navaja, koliko slovenskih otrok da obiskuje italijanska šolske vrtce v slovenskih krajih. Niti besedice pa ne čitamo o lem, s kakimi sredstvi se drugorodni otroci ali vabijo ali s silo gonijo v te raznarodovaJniceM Gospodje nimajo torej prav nikake pravice, da predstavljali svoje delo v slovanskih krajih ikot zmago kake ideje, marveč je to 1« iov na tuje duše. «Laga Nazionale» je s svo-ihri nameni sestra društva «Dante Alighieri». Ptrvi da je naloga — tako govorijo oni — da 6krbi za italijanstvo na domačih tlefi, drugo pa naj daja narodno zaščito soplemeirakom širrvm vnanjega sveta! Če bi hoteli gospodje nekoliko globlje razmikati, bi morali priti do spoznanja, da ravno svrha društva -Dante Alighieri* odjem»Lje vsako moralno opravičibo delovanja
*Le£e Nazionale« v slovenskih krajih, v kolikor stremi po raznarodovanju drugorodlnih otrok!! Pripadniki italijanskega naroda šarom sveta imajo pravico do zaščite lastne narodne rvojstveno&M, našemu slovenskemu življu pa se na njegovih lastnih tleh hoče odrekati ta zaščita in se njegovo raznarodovanje z vsemi sredstvi hoče dosegati v imenu isUga načela, ki naj daje opravičibo delovanju društva "Dante Aligihieri«! Kje je tu načelo narodne pra-vfčnosti in svobodoljorbja, «k?e je tu doslednost, kje Logika, .kje — morala?!
S ponoscm ugotavljamo, da -imamo mi drugačno spoštovanje pred vzvišenim narodnim načelom, da drugače razumevamo narodno pravičnost, da smo liberalncjši in pravičnejši. Mi Eimama nič proti temu, da se ustanavljajo italijanski otroški vrtci tudi v slovanskih krajih, v kolikor so namenjeni izključno le deci tam živečih italijanskih starišev!! Vztrajamo pa — v polnem skladir z narodnim načelom — na stališču: ponk in vzgoja slovenskega otroka bedita poveriena učitelju njegovega rojstva, njegove duše in njegovega jezika!
Gospodje se ponašajo s svojimi izimrnlje-nirDi in izsiljenimi uspehi. Ne zavedajo pa se, da s tem postavljajo barikad« na pot do tistega sožitja med narodi, po katerem hrepenijo vsi blagomisleči in prosvitljeni duhovi civiliziranega svela. Resnična sodobna civilizacija zahteva velevno — svobodo vsem narodom! S to nalogo civilizacije an demokracije je v kričečem navzkrižju vsaka šole in vsak vrtec, kri lovi drugOTodne duše. Bodočnost bo govorila. kolibo gospod e koristijo s takim lovom — ugledu svojega lastnega naroda, pa tudi resničnim njegovim koristim v razmerij z vnairtim •vetom!
kancelist in 4 (pomožni kanceKsrti. — Volosko-Opatija: 1 kance list m 5 pomožnih kancelistov.
—	Tržič: 1 k&nfcelist in 4 pomožni kanjceli^ti.
—	Postojna: 1 kancelist in 3 pomožnri kance-listi. — Sežana: 1 kance list in 3 pomožni kancelisti. — Senožeče: 1 kancelist in 1 pomožen kancelist. — Trst I.: 1 kance'iLst m 11 pomožnih kancelistov. — Trst M.: 1 kancelist in 8 pomožnih kancelistov. — Trst HI.: 1 kancelist in 3 pomožni kancelisti. — Trst - mesto: 1 'kancelusi in 5 pomožnih kancelistov. — Lastovo: 1 kancelist in 1 pomožen kancelist.
—	Zader: 1 kancelist in 3 pomožni kancelisti. — Bolezen ministrskega predsednika. Kakor
smo poročali v vč^r^SSnji številki našega lista, je ministrski predsednik Mussolini zbolei in zdravniki so mu predpisali, da mora 06tati v postelji. Mussolmijevo osebno glasilo «11 Po-polo d'Italia» je pospremilo vest o bolezni ministrskega predsednika s sledečo pripombo: ^Zagotavljamo naše prijatelje, da bolezen ministrskega predsednika ni tažka. Ogromno delo, ki ga je moral izvršiti v zadnjem času in posebno še v zadnjih dneh, je moraio omajati moči vodje, katerem« je bil predpisan popoln počitek
•voje proatorne znaJhe. iroeft so res malo za izbirati. V rnifini gledališki dvorani, ki se nahaja tik ceiCcvice« so našli dive gl«d»iiiki obleki, nekaj porcelanastih posod ter staro kitaro, vse skupaj vredno 300 tir. Nato so z bornim plenom zopet pripleza® zid ter izginili v noč.
—	Nesrečen kolesar, Predvčerajišnirm popoldne se je 25-detni mizar Roman Pirjevec žz Sv. Križa Si. 32 odpravil v Nabrežino, da bi si poiskal dela. Medpotoma je v bližini šole «Lege Nazionale» zavosil s svojim jeklenim konjem na gramoz, v sled česar je padel tako' nesrečno, da si je zlomil levo roko. — Včeraj popo'Jdne je Pirjevec prišel v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti par tednov,
—	Težka nezgoda starke. 81-letna vdova Ana Jesirsich, stanujoča v ulici Cotromao št. 3, je 'hotela včeraj popoldne stopiti na tramvaj pri Sv. Ani, Dasiravno je tramvaj stal, je starka v nagkci tako narodno stopila, da^ je padla ter obležala težko poškodovana. Dva mestna stražnika sta jd priskočila na pomoč ter poklicala na lice mesta zdravnika rešilne postaje., ki ;e dognal, da ima starka zlomljeno levo nogo v stegnu. Po prvi pomoči jo je dal prepeljati v mestno bolnišnico, kjer bo morala par mesecev varovati posteljo.
—	i\'isreča s puško. Vičeraj popoldne je bil pre^petjan v mestno tolnišnico 18-letni kmet Jakci) Clariah, dioma iz vasi Caatagna v Isrtri; imel je nevarno rano na spod^eim delu desne noge; kost je a zlomljena na kompliciran način. Mladendč je povedal da je- šel predvčerajšnjim v domači hlev po steljo, pri tem pa je nehote prevrnil Hovsko <pUško, ki j^ bila skrita v slami; pi&ka se je sprožila in šibre; s katerimi je b'fta nabasana, so mu razanesa-rile nogo. Claricii ja bil sprejet v kirurgični oddelek; grozi mu nevannost, da izgiibi nogo.
Iz triaike pokrajine
— Iz Nabrežinae. J4a pustno nedfelio, 22. t. m., uprizori dramat. odsek javne i^M^skc knjižnice v Nabrežtni veseloigro s petjem v treh dejanjih «RodoLji*b iz Ameirike. Uprizoritev se bo vršila v veliki dvorani kinematografa «Au-risina» v NaJbrežtmi in prične točno ob 15.30. Med dejanji sodeluje godb. društvo «Nabxe-žina*. Po predfetavl se vrši velika družabna zabava v dvorani g. Gruden, — Ker je čisti dobiček namenjen le v kaillturne svrhe, se viljTtd'-— J^k^čuje vabKjo domačini in okoličani da v velikem
DAROVI
Potom g, Majrc Frana iz Storij je «Šol, dru-štvo* prejelo Lit 43,— kot darove nabrane o priliki dneva za «Našo deco». Darujejo kakor sledi: Dovgan Marija in N, N. po 5 lir; Antonija Dolgal 3 lire; družina Majcen, Kos Karo-lina, Lah Karolina, Širca Viktor, Sirca Viktor št. 64, Može Pavel, Marija Voik po 2 Kri; Faranc Marc, Vozek Josip, Regint Josip, Može Josip, Bevčič Katarina, Dolgan Andrej, Bole Kristina, Žiberna Franc, Dolgan Ivan, Bevčič Ivan, Jelušič Alojz, 2iberna Pavel, Bekar, MarjeŠič Jernej, Bencina Ivan in N. N. po 1 liro vkupno 43 Lir.
Za božičnico Ženske podružnice Šolskega društva: Pola g. Gržina Paola: M. P. L 50, Razen, kavarna Miramar 25, Drufovka, Zidar po 20, Spanghero L., Zerint po 15 L, Lon Rebula, Cink, S. S., N. N„ Querlak, G., nečitljivo, Visratini, Ražem, Bizjak Josipina, Cerme-Ijeva, Mirkova, Zafred. Pfeifir, K. Adela, Čeh Antoo, Špehar, Košič čevljar; X Y Ljubljanska srajca1 po 6 L, Cotič Cirila, N. N., nečitljivo, J., Ani Furlan, M. C., Nahtigal, Josip Ižan, A. O., M, Ižan, nečitljivo, M. K., Sila, švab, R., nečitljivo, Mladoran, N. N., Bizjak Julija, Nemec, Žigon, Klun J., Kerševan, N. N., Da-neu, J. Sosič, Merzek Josip, Josip Rože, Mah-nič; Višnovic, Kralj Joško, Kralj Rado, Čič Tereza, nečitljivo po 5 lir; Čič Zofi po 3 lire. Lozej 2, Ema Lenassi iz Dravograda 20 Din; skupaj L 501.— 20 Din.
Mali oglasi
HIŠNA, zdrava in poštena, zanožna vseh hiS-nih del, se sprejme takoj. Pojasnila v vi* Bose o 10, I., desno.	243
VOLNO, žimo, bele in barvane cunje, čiste, kupujem po najvišjih cenah. Cohen, Piazra Gokloni 12, III.	243
BABICA, izkuš>na, sprejema noseče na dom. Via Chiozza 50, pritličje.	240
NA PROŠEKU prodam, bodisi skupno ali v posameznih delih, stavbe in zemljišča, takozvani «Pontar», kjer je sedaj koperativa. Dcrag. Starec, barkovlje - Viale Regina Elena 151._225
{VOZNIK, neoženjen, za prevažanje blaga ia j postaje v prodajalno, 1C. min. oddaljeno, i se sprejme. Plača po dogovoru. Hrana in prenočišče pri družini. Naslov pri uprav-
ništvu.__230
BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Zdravnik na razpplago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29.	64
ŠtevHo osobia po sodnih pisaenicah v Jul.	zabavo. Kot se sodi po predpripravah, obeta
Krajini. Uradni L št * Gazzetta Uiiiciab* od 4.	biti to ena najlepših pus^r/.h prireditev. Smeha,
februarja t. L je ob'avi! kr. cd^o^ od 28, dec.	veselja in zabave bo v izooiil/u. Bulet ibo zalo-
1924., št. 2195, s katerim se določa Število pi-	ze^ ^ najcenejšimi in najslasinepimi stvarmi,
sarniškega osob;a po soc'nij^h in ijega pt raz-	kjer bedo vrle «Uirijažice» stregle vsem lačnim
delitev med posamezne sodne urade v državi,	in žejnim. Ker i« pa možno, da bi «tem stario»»
le
od J r
Iz omenjenega odloka posneir I",emo vek, k< .c nnaša na osobie sod^ii v pođrc-:;u pjizivne^a sodišča v Trstu. Ti laškemu prizav-nem-u sodii.':u je odnerien en glavni kancelist p. vodilno sV;žibo in 20 pomožnih "tancelistov-Pisarna cbsegr. enega vod'o :n 8 podre',2cjh pisarniških n oči. Kr. tribun al- v Kop; v.- i rc -ni kancelist, 8 pomožnih kancelistov, t ,pJ'»vni
tajnik in 3 pomožni tajniki. Kr. tribural v Vabila so i-e vsa razposlana. Možno je, da ga Gorici: 1 glavni kancelist in 17pcmožn?h kc.n ni kdo prejet, v s led tega je odbor ykUnil, da celistov, en glavni ta in 5 pomožnih taj- se mu izda v nedelo pr:. blagajni. Začetek pri-nikev. Kr- trlbunal v Puli: 1 glavni in !3 po- redit-ve cb 20. Torej nasvidenie vsem v ne-mežnih ki- eM=tov, 1 glavn'" tn 5 pomožnih delio v dvereni C-KD pri Sv. Jakobu. — Odbor, tajnikov. Kr, t rib im al v Tr^tu: 1 glavni in 51 ; — Družabni večer v dvoran: *Modugno» so pomožnih kancelistov, 11 glavnih ;n 2 pomožna d?nes ne vrši.
tajnika. Kr. tribuna! v Zadru: 1 glavni in 5' — M. D. «S«aHa» ▼ Sked«|i! prired-i v so-pomržn h kancelistov, 1 glavni in 2 pomožna beto, 21., v nedeljo. 22. in na pustni torek, 24. tajnika.	' t- n1« v prenovljeni dvorami «ex SiAietta» pn
Preture: Bistrica: 1 kancelist in 4 pomožni Sv. Ani tri družinske večere z edinim name-kancehsii, - Buic: 1 kancelist in 3 pomožni j nom, da s čristim dobičkr^m nabavi svot: haze-kancelisti. - Koper: J kancelist in 5 pcmožn h na^ki č>ti, ki bo nastopila v na,>:ra,scm času, kancelistov. — Motovun; 1 kancelist An 4 po-j športne kostume. — Upamo, da, sc bojke-tn ožni kancelisti. — Piran: 1 kancclist in 3 ! densko občinstvo v večiem Ste vi v iot zadn,.. pomožni kancelisti. - Ajdovfčira: ! kancelist j odzvalo našemu pnjaznenm vabilu :n na-m po in 2 pomožna kancelista. — Kanal: 1 kan-celist j svojih močeh comaga!o. ~Ud«bor. in 2 pomožna kancelista. - Cervinfan: i kan- 1 - S. K,	- Barkovije Danes ob 8.30
celi/in 2 pomožna kancelista. _ Komen: redna odborova se^. \ petek ob 8.30 sestanek
1 kancclist in 1 pomožen kancelist. — Knr.in: | nogometašev.____
1 kancelist in 3 pomožni kancelirti. — Gorica: * "
«PopoIo d'Italia» - da bi mu prijatelii — ki ! števil posetijo to prireditev, katera bo nudila -	- - -	-r '	- vsem oblo zabave m užitka, ki ga tu zelo po-
grešamo, — Odbor.
—	Postojna. (T u tank amen ▼ Poatoj-ni). Ekspediciji? učenjakov, ki te dolgo raziskovala, se je nedavno posrečiio odkriti neka) čisto napričakovanega. Pri kopanju, ki se je višino skrajno previdno, so neumorni delavci naleteli na čudno, navpit stoječo bronasto ploščo z napisom v klinasti pisavi. Učenjaki so napis raztolcnačili. Glasi' se po naše: Tu-tankamen.* Strokovnjaki so prepričani, d*a plošča zapira vhod do čude«- Mogoče se tu skrivajo krasote, kakršnih niso našli v s4avm egipčanski Dolini kraljev. Zdaj se vršijo priprave in doloČ2ir je že dan, ko se skrivnostna vrata odpro. To bo na pustno soboto, 21. februarja t. L točno ob 8.30 zvečer. — Govori se, da se priglasilo iz vseh krajev sveta nebroij radovednež a v in presenečenj željnih veselih ljudi, ki bodo odkritju prisostvovali. Posebno v velikem številu bodo baje zastopane Egipčanke in Egipčani v starodavnih naredinih nošah. Tem brikone ne gre v glavo, da je sploh kje na svetu mogoča nonkurenca njih slavni deželi. Hočejo se pač prepričati na lastne oči. — Gotovo je, da ves svet mnziteno pričakue dan 21. februarja. Najnestrpnejsi so pa Postojnčani. — Nas videnje torej v grobnici postojnskega Tuitankamena!
—	Dva požara. Dne 7. t. m, ob 11.15
ponoči je izbruhnil ogenj v skladišču za seno g, Lavrenčiča na doseda$ še nepojasnjen način. Ki>ub takojšnjemu nastopu gasilcev iz Postojne, Hruševja in Razdrtega je bilo gašenje onemegočeno, ker se je moralo omejiti Le na obrambo drugih lesnih sklliadižč.
Dne 11. t. m. ob isti uri pa je gorelo gospodarsko poslopje g. Kirainer-ja. Ker se nahaja
poslopje v sredini mesta, je bila velita nevarnost, da prečno goreti tudi druga poslopja, poseono še, ker mestna uprava vedno ponoči zapira gkvni vediovod. Le napora gasilcev iz Poštene in Vel. Otoka se je zahvaliti, da >e bil o a en j pravočasno lokaliziran. Priporočali b mestni upravi, da pusti dotok vode ponoči odprt ter s tem omogoči gasilcem ob takih pni.kah delo. — škodo, katero trpita zgorai omenjena gospodarja vsted požara, je deloma krita z zavarovalnino.
_ Sežana- ^Prostovoljno gasilno društvo»
v Sežani priredi na pustno nedeljo, 22. t. m., v Šn.ueovi dvorani veselico z bogatim sporedom. Začetek ob 3. pop. Na sporedu je godba, šaloigra v treh dejanjih «ZAravnikov strežnik*, pantemina (prizor iz džungle), prosta zabava in šaljiva pošta. Med odraori in pri prosti zabavi igra društvena godba na pihala. Vhod v dvorano s Šmucovega dvorišča.
_ Iz Kazelj. Bralno in pevsko društvo
«Dnava žar> v Kazljah priredi v nedelo, 22. 4. m., v prostorih g. I. Kiuder šrt. 16 pustno veselico s sledečim sporedom: a) «Mutasti muiza-kcnt». burka v enem dejanju; b) prosta zabava. Začetek točno ob 15. — Vsled ravneh ovir nam ni bifc mogoče p-rircdlti danega sporeda. K obCni udsležbi vljudno vabi — Odoor.
žal tudi otežujejo delo ministrskemu predsedniku— vsaj sedaj privoščili ta potrebni oddih.»
—	Italijansko jugosJjcvenska konierenca v Firencah, PTvi sestane'k itali>ai»ske in >ugo-slovenske delegacije za nadaljevanje v Benetkah prekinjenih pogajanj se je vršil že .pretekli (pondćijek, i&da pravo delo konference se prične šeJe danes, v sredo. Obe delegaciji sta sestavljeni iz istih članov kakor v Benetkah, in sicer sestavljajo italijansko delegacijo sen. Quartieri, načelnik, general Barbarich in gr. uii. Broochi. Sodelujeta tudi gr. uff. Lu-ciolli in koan, Castelli. V jugosJovenski delegaciji so; dr. O. Ryb4f, načeiisiik, minister Ši-lovič in dr. Figataier.
—	Zahvala. Novinci lettnika 1905. z Opčin se najtopleje zahvaljujejo cenj. gospicam Ljoid-mili Samcc, 01'gi Sonc, Maraldi Scsič, Albini Gab-'^.ćič in Mariji Daneu za darovano cvetje in znake. Nadalje vsem onim, ki so na kateri-sibodi n-ačin pripomogli k zadovoljivemu uspehu prireditve.
—	Jugosloven profesor londonska univerze. Književnik Diušan Subotič je imenovan za iz-re Jneiga profesorja srbsko-hrvatskega jezika na londonski univerzi
—	Policijska ura za gosffilnei in lHrtanie v zadnjih dneh fustpi. Tržaška prefektura naznanja, da smejlo biti vsi javn; lokali, kakor kavarne, gcstillne. bufeti, mlekarne itd., v zadnjih dineh pusta, in sicer na 22., 23. in 24, t. m. cdprti do 4. ure ziutraj.
—	Nalezljive bolezni v našem mestu, V času cd 7. do 14. t. m so bili v našem mestu sledeči slučaji nalezljivfib bolezni: davica 8, &kr-latica 20, trebušni tefar 2, krvava griža 1.
Društvene vesti
—	Akad ier. društvo «IkUkaa», Danes ob 17.15 odborova seja v navadnih prostorih
(sredm> soba}- — Predsedlnik.
—	«Zarja>. - Rcjan- Danes točno ob 19, sestanek tehničnega vodstva. — Načelni i.
—	Velika pustna zabava pri Sv, Jakoba.
Pevsko društvo «Iliri;a priredi tudi letos, v nedeljo, 22. t. m., svojo tradicijona.no pustno
Irodovalo
1<=
venomer sedeti, jesti ,in piti, sklenil odbor, da bo samo za nje tudi zasvi rana z;iana *£p;icpo4k& , kar bo gotovo vzbu-d.lo obilo pozornosti in saneha. Poleg bogatega
oci-cda bo dfcnjfitveni nbor med oc.Torom zapel par to-tk. Dcbrcdošle bedo narodne noše in tudi doslonim maskam bo %stop dovo'jen. Vodja zabave bo član brat Ferd. Cretnik. —
J kancelist in 7 pomožnih kancelistov. — Gradiška: 1 kancalist in 2 pomožna kancelista, — Idrija: 1 kancelist in 2 pomožna kancelista. — Bovec: 1 k'ancelist in 1 pomožen kancelist. — Trbiž: 1 kancelfst in 1 pomožen kancelist. — Tolmin: 1 kancelist in 3 pomožni kanceHsti. — Labin: 1 kancelist in 1 pomožen kancelist. — Cres: 1 kancelist in 1 pomožen kanceKst. — Vodnjan: 1 kancelist in 3 pomožni kancelisti. — Lošinj: 1 kancelist in 2 pomožna kancelfista. — Por>č: 1 kancelist in
4	pomožni kancelisti, — Buzet: 1 "kancelist in 3 pomožni kancelisti. — Pa*zin: 1 kancelist in
5	pomožnih kancelistov. — Pula l.s 1 kance-Esf in 4 pomožni kancelisti. — Pula 2.: 1 kancelist in 3 pomožni kancelisti. — Rovini: 1
Es tržaškega iivlienja
— Zlikovci na delu. Predpriteklo noč so se neznani zlikovci vtihotapili v vilo trgovca Marija Bonetti v ul. Pieta št. 45. Preplezali so okrajni zid ter skužali udreti v notranje prostore poslopja s pomočjo lestve. Toda ropot je prebudil iz spanca Bonettiia, ki je hitel gledat, kar se godi zunaj. Medtem so jo pa zlikovci, uvidevsi, da se jim je tatinski načrt izjalovit že naglo odkurili. Bonetti je prijavil dogodek orožnikom.
_V isti noči so se neznani zlikovci prikraduS
v molilnico patrov frančiškanov v nKci Ros-setti, seveda ne z namenom, da bi molili; prišli so pogledat, če bi mogH kaj pobasati v
Vest! z Corll
Cene na trgu Cavour
(O d d a j a na debelo) dne 17. t. m.
Česen 800-1000, pomaranče 50-120, kislo zalje 130-160, karfijol 100-140, kapus 100-120, verzote 60-120, čebula 11(M80, fige (suhe) 220, solata 70-360, limone (100 kom.) 6.70-7.40, jabolka 80-300, krompir 60-85, hruške 80-380, grah 400, paradižniki 200, radič 100-400, radič (rdeč) 180-320, špinača 180-240.
Bonna poročifa,
DEVIZE Amsterdam od 970.— do 985.—; Bel-gija od 12.'.— do 124.— ; Pariz 126.50 do 127.25; London od 115.90 do 116.20 ; New York od 24.17 do 24.32; Onanija od 346.— do 349.— ; Švica od 46^,— do 47 — ; Atene od 39,— do 41.— ; Berlia od 574.— do 584.— ; Bukaredt od 12.40 do 12.60 ; Prai?a od 71.75 do 72.25 : Ogrska od 0.0333 do 0.0343 r Dunaj od «.03 37 do 0.0347 ; Zagreb od 39.30 do 39 60.
VALUTA; Avstrijske krone od 0 0335 do 0.0345; dinarji od 39.20 do 39.M) ; dolarji od 24.15 do 24.60; no vet po 20 frankov od 93.50 do 94.50 fuut šter-ling od 115.75 do 116.—.
Benečijske obveznice 81.40.
ALOJZIJ POVH
urar in zlat*r
PiozzG Garibaldi 2.1, d. Tei. 3-23
Lastna tovarna In dc»avnica. Prodaj kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega je, da se prepriča o cenah.	62
I Zlato, srebro, Krone, J * platin, zobovje -■•<> S
%
kupuje
Zlatarna ALBERT POVH*
Trst, Via Ha zini 46
m #
^■i^ifC}	iS1*«
Najvišje cene plačujem za
Marija Juren Leopold Rupnik
poročena
Krajnavas - 18. februarja 1925 - Skopo
18
kun, zlatic, lisic,
dihurjev, vider, jazbecev,ma€k veveric, krtov, divji* in domačih zajcev.
D. WINDSPAC
Trst, Via Cesare Battisfti št 10 II. nadstr., vrata IS < 2
Sprejemajo se pošiljatve po pošt«
Porabite priliko nase
LZREDNE PRODAJE
v«?:
_Ir Bre£in$a. Naše prosvitfto da-uštvo «Col-
aič» priredi v aedeijo, 22. t. m., točno ob 3, p-opo'dne svojo društveno veselico z raznimi pevskimi točkama, deilaniacijo, igro v 3. de-janjih: dr. Kitk - *Tri sestre-, z eno imnaorsko in s' šaljivim srečolovom. — K o1!^ udeležbi vljudno vabi — Odbor
— Brje. Bralno in pevsto druiStvo v Brjah priredi na pustno nedeljo, 22. t. m., v dvorani g.e V.'.ncžnce Trpin v Kasov^ah veselico. l\a sporedu so pevske točke, tamburanje in bu<rka v treh dejanih «Davek na saimce». Po končani veselici prosta zabava s šaliivo pošto. Začetek točno ob 3. pop- Udarja tamburaški zbor iz Sela. — Kdor hoče pusta pošteno ugnati in se od srca nasmeiati, naj gotovo pride ta dan v Kaso vije. Na svidenje!
Naroiaite in širite „EDINOST"
ki bo trajala do sobote 21. februarja 1925. Tekom teh 6 dni prodajamo PO REKLAMNIH CENAH. Evo Vam nekatere primere:
Ženske nogavice j Molke nogavice
Ženske mm SESTv vseh L 2'60 Ke nogavice .^.e .... L TZO Ženske osgaviie s L 5.5g sioške nogavice .^„.nn v«,, . . L 1*30
bar\'ah
feBske BogaviK n",ntišep,ts'
ne barve, proz.
L 6'SO
Ženske nasavice mu5,,n"te'iako
Krvv"h L 8'3D
Ženske mm	s m
tudi plesne . .L W
Ženske cogafte	L S
izborna vrsta
nogevue fantazija, izbrane 12-65
nosavlte SE^.rT1. L ^95
I 5'fSft
fantazija, črtane . i* u
fantazija ^ ^^
nnnaturn raušiinaste.Sem DuSbVLLc niške. najf.vrsta
velikanskaizbera I	JS
tudi plesne . . L J fc UOP
Ženske ćopite
iusiie Lij
§ j Mole nogavice ffiis
ilke nogavice ££2 su:iapec: i 3*83
n^anlri Per-7ijski sukanec Sljydlild elegantne, škotske f
in frtane
vidne' v vseh
st. pnjah barv, | If^Cft
tudi plesne . . h AJ <JV
Naša nogavica .RECLAME" iz posvi-lenega sukanca v vseh mogočih stopnjah barv........k 6*75
nogavice	19'25
MOŠKE NOGAVICE iz sukanca fantazija, Crtane, trpežne, velikanska ..............
L 6 50
Posebna nogavic* sadnje novosti v Pssebr.e pte«ne negavk , Iroileup ncr. svili, ChiSFon,vezene In »rotleura in spori, v »clikanski izeiu. ss:ss«:
po posebno znižanih cenah vsled pozne sezije.
i I !l
Corso Vitt. Em. III., Št. 16.