Deželni zbor v Gradci. Sedaj je doba deželnih zborov. Dne 3. marcija so se zbrali blizo vsi, v vseh kronovinah; izjeina je samo pri deželnem zboru za Bukovino, v Crnovicah in pri tem zato, ker je večina poslancev odložila poslanstvo iz užroka, o katerem smo že na drugem kraji govorili. Nam se ta ne zdi že le loliko važen, toda za-nje je že bil, kajti resni možje ne storijo važnih rečij brez važnib uzrokov. Tudi deželni zbor v Gradci je imel tedaj v četrtek svojo prvo sejo. Skorej vsi gg. poslanci so bili navzoei. Pred njo je bila slovesna sv. maša, ali so bili tudi pri njej gg. poslanci, vsaj po večini navzoči, tega ne veino, loda tako stoji v zapisniku dež. zbora in zato je že tako bilo. Pri seji sami je imel, kar se razumeje samo ob sebi, deželni glavar, grof Wurmbrand prvo in skorej «dino besedo. Iz njega govora povzamemo to-le: Na prvo je pozdravil gg. poslance, zatem pa se je spoininjal žalosti, ki je zadela v začetku tega leta presvetlo cesarsko rodbino vsled smrti dveh nadvojvod. V znamenje sočutja so te besede dež. glavarja poslušali gg. poslanci stoječ in isto se je zgodilo, ko se je dež. glavar spominjal snirti uda dež. zbora, g. dr. Lippa. Na dalje pa je g. dež. glavar opomenil, da je deželni zbor lani dopolnil svoje 30. leto in da je njegovo delovanje se spisalo ter v peterih zvezkih natisnilo. Gospod dež. glavar sodi, da smejo gg. poslanci z veseljem gledati nazaj, na delovanje dež. zbora, ki se popisuje v onih zvezkih. V marsikaterih rečeh se je gospodarstvo našo dežele neki obrnilo na bolje, odkar se shaja deželni zbor v Gradci. Gospod deželni glavar preide naio na delo, ki še čaka dež. zbor in v tem stoji neki v prvi vrsti deželna zavarovalnica. Ta ima se napraviti tako, da prevzame dežela zavarovanje zoper vsako škodo, ki nastane po kaki uimi, na-se, na svojo skrb. Za to pa je treba, da se zavaruje vsaki posestnik in za vsako škodo po uimi ter da stoje vsi posestniki cele dežele za to, da se izplača vsakemu škoda, ki mu je prišla iz katere koli uiine. V drugih besedah se reče to, da naj bode eela dežela prisilna in vzajemna zavarovalnica: vsak posestnik se mora zavarovati zoper škodo vsake uime in vsem skupaj bode nositi stroške za tako škodo. Za g. deželnini glavarjem je govoril potem še e. kr.' namestnik, baron Kiibeck ter je izrekel, da bode vlada, kakor doslej, tudi v tem zborovanji rada storila vse, kar bi sklenil dež. zbor v prid cele dežele. Druga seja dež. zbora je bila potem koj v petek, dne 4. mareija. V tej so volili gg. poslanci tiste gospode, ki imajo v raznih odsekih pregledati nasvete, ki se stavijo ali že od c. kr. vlade ali pa od gg. poslancev za to, da jili potem v zboru ali vsprejmejo za postavo ali pa jih zavržejo za take, da nie kaj ne kažejo na korist dežele. Da imajo nemški liberalci večino v štajarskem deželnem zboru, to je znano. Oni torej v te odseke volijo, kakor se jim ljubi. Lelos so ti gospodje pa bili nekoliko pravični in so torej volili v odseke tudi nemške konservativce in naše, slov. poslance. Odseki pa so ti-le : 1. linančni: grofAttems, Endres, dr. Kienzei, grof Kottulinskv, dr. Neckermann, Pfrimer, dr. Reicher, Vogel, dr. Wunder, Kaltenegger, dr. Lipold in Proboscbt. — 2. občinski: dr. Bayer, dr. Link, dr. Kotzbeck, dr. Portugall, Posch; baron Stork, Thunhart, dr. Sernec in Wagner. — 3. poučni: dr. Bayer, dr. Goldbacher, baron Hackelberg, Kautschitscb, Koller, baron Moscon, grof Stiirckh, Hagenhofer in Robič. — 4. poljedelski: Forcber, dr. Heilsberg, Koberl, grof Kottulinsky, Pongratz, baron Slork, Sutter, Hagenbofer in dr. Radaj. — 5. železniški: pl. Forster, dr. Heilsberg, dr. Kokoschinegg, Koller, Mayr, Posch, dr. Reicber, Rochlitzer, Vogel, Proboscht, Vošnjak in "VVagner. — 6. prošinjski: baron Melnhof, Mayr, Morre, baron Moscon, grof Stubenberg, dr. Dečko in Kurz. Tretja seja je bila v ponedeljek in so se v njej pptrdile nekatere nove volitve in bilo je prvo branje nekaterih predlogov. V članku »Občinske volitve na Slatini« Vašega lista štv. 7 od 18. februvarija t. 1. govori so ludi o šoli, katero je »Deutseher Schulverein« občini v rabo prepustil. Ker je to, kar se tam trdi, večinoma neresnično, zahtevam kot načelnik okrajnega šolskega sveta, da se sprejme sledeči popravek na podlagi § 19 t. p. Ni^ res, da je »Deutscher Schulverein« omenjeno šolo občini vrival; resnicapaje, da je »Deutscber Seluilverein« to šolo le čez prošnjo občinskega zastopa in okrajnega šolskega sveta na svoje lastne stroške zidal, brez da bi bila občina le en krajcar uložila. Bes tudi ni, da ima občina kakšno si bode plačilo, za to, da šolo rabi, ker njej jo je »Deutscher Scbulverein« brez vsakega plačila v rabo prepustil in le-ta tudi na svoje stroške za poslopje skrbi. Res je sicer, da si je »Deutscher Schulverein« na to svoje lastno poslopje od Mariborske branilnice 10.000 gld. izposodil, katere ima pa sam poplačati, kakor tudi sam einž plačuje. Res konečno ni, da »Deulscher Scbulverein« od občine za to šolo bodi-si one 10.000 gld. ali pa šc dalnje 8000 gld. in sploh le en krajear zahteva. Slatina, dne 1, mareija 1892. Opomba uredništva: Le-la »popravek« ima skoraj toliko neresnic, kolikor besedij. 1. Na Slatini ni »načelnika okrajnpga šolskega sveta«. 2. V našem članku ne stoji nikjer, da je občina že vložila kaj za šolsko poslopješulvereina; zoper kar se torej gosp. »načelnik« vzdiguje, lo ne zadeva našega članka, ampak je sad njegovc doinišljije in more biti tudi slabe vesli. 3. Sedaj šulverein res ne tirja riiti hranilničnih 10.000 niti svojih 8000 gld. od občine, toda kako tudi, saj Se občina ne rabi poslopja, ki mu ga šulverein ponuja! 4. Z ozirom na le neresnice pa si človek tudi labko posname, zakaj da se g. »načelnik okrajnega Solskega sveta« ne podpiše pod le-ta »popravek«, skovan v Gelji — na ljubo neniškemu šulvereinu.