PoSfnitin v Leto XIV., štev. 77 Ljubljana, W •44510 1. aprila 1933 Cena 2.— Dir l_.pravn»$tvcp; LjuOijana. K-natljcva ulic* 1 - 1 eicton št. 3122. 3123, 3124. 3125 3120. Lnseratni oddelek Ljubljana, burgova oL 3. - let 3491 2492. Podružnica Maribor: (J os poslu ulica $te*. 11. — TeietoD št 2435. Podružnica Olje: kocenova ulica ŠL 2 — Teieton št. 190 Računi pri pošt. ček- zavodih: Ljubljana št. 11842 Praga čislo rS.180, W-en 5t 10S >41 EnHBBHBB Preizkušnja nemških manjšin V zadnjem času se je priče'a kar očitno dvigati temperatura nemške prenapetosti tudi v slovanskih in drugih državah, ki imajo nemške manjšine. Marsikje so se z nastopom »močne roke« v Nemčiji, ki zopet kakor za tVilheimovih časov preti vsemu svetu, zaiskrili oni najdrznejši upi, ki so še komaj tleli pod pepelom zadnjih petnajstih let. Posebno vidno je to poks^al izid občinskih volitev v nekaterih nemških občinah Češkoslovaške, kjer sc se vsenem-ško usmerjene skupine kar čez noč okrepile na račun Češkoslovaški epubliki lojalnih strank. Iz politične ro potarnice so privlekli stara gesla, ki so jih pred vojno zastopali voditelji sudetfkih pangar-manov Wolf, Teufel in drugi. Politika, ki sta jo po prevratu vodila s slabo taktično spretnostjo Lodgman ;n Balran in ki se je po zaslugi pametno manjšinske prakse češkoslovaške vlade čedalje bolj pretvarjala v utopijo, je sonet postala realen <- program nemške - nacionalnih skupin na Češkoslovaškem Vprav presenetljivo je, l 'ko malo časa potrebujejo nekateri Nemci iz »obrobnih« dežel, da se otresejo svoje državljanske lojalnosti in se pridružijo tako zvanemu vstajajočemu : emštvu. Zadostovala je hitlerjevska sugestija iz Berlina in že so se potuh« jeni sudetski Vsenemci pokazali v pravi iuči in povedali vsemu svetu, da jim n: Ve za manjšinsko politiko: njim gre a to, da vladajo nad drugimi in jih j; rmanizirajo! V Berlinu namreč proglas: o arbi et or-bi, da je to poslanstvo ni nškega naroda v današnji Evropi. Če so v Nemčiji pozabili izkušnje in nauke svetovne vojne, zakaj ne bi inozemski Nemci pokazali, da so prav tako pr :ablji>vi in — nepoboljšljivi ?! Za manjšinsko politike se začenjajo leta težkih preizkušenj, sak poznavalec nemške mentalitete njuiao pričakuje, da bo obnovitev imperiali učne Nemčije počasi, a neizogibno radi aiizirala nemške manjšine zlasti v on.h pokrajinah, ki se teritorialno stikajo s kompaktnim nemškim ozemljem. Duh <-*na obnovitev «tare Nemčije, s katero, so sicer računali mnogi daljnovidni l udje v Evropi že od versaillskega mira dalje, se je izvrši! i prenaglo, da bi se mogle nemške manjšine v novih držav h popolnoma vživeti v svoj položaj i1, se prežeti z resničnim manjšinskim d hcm. Nemške diaspore na Slovanskih tleh nekdanje Avstro-Ogrske o se iz vladajočega naroda spremen:'3 v obvladane manjšine; še preden so umrli vsi nekdanji voditelji, še prede1 je stopilo na plan mlado, drugače vzgreti z uni- prelom in poslej bo tret poprej bedeti nad nemi mi v državah, ki jih K obrobne in katerim Hit čenjem ali z vazalskirn {.' ložajem. Nem škim manjšinam, ki bi u demokratsko Nemčijo bile most spora arua z drugimi narodi, bodo sedaj skuš i vsiliti docela nasprotno vlogo: naj b.-to čuvarji vse-nemških interesov in p ovodniki ^nacionalne energije« v svet oiloni velikega imperialističnega mostu na vzhod. Nemški hitlerjevski tisk ni'i malo ne prikriva. da tako pojmuje nalogo nemških manjšin v inozemstvu. . Prav zadnje dni se je pokazalo to pojmovanje v nekoliko dru: ični, vendar pa bistveno isti obliki: Ni rodni socialisti so silno zamerili žiaom, da njihov tisk v inozemstvu ne prikriva svojega svobodnega mnenja o sedanji Nemčiji. Obenem so začeli rohneti nad mmškimi socialisti, da ničesar ne štor* /.oper protihi-tlerjevsko kampanjo v nozemskem socialističnem tisku. Ob t( j pnliki so bile nemške manjšine v inezemstvu pozvane, da se posredno ali neposredno povsod zavzemajo za interese današnjega nacionalnega režima v "Comčiji. Da taki glasovi odmev? jo tudi pri nas, zlasti še na obmejnih tleh Slovenije, je umljivo. Glasilo Nemceiji v naši banovini, celjska »Deutsche l.eitung«, je ob Hitlerjevem nastopu pfcala drzneje kakor bi ji dovolila najosnovnejša politično taktična previdnost. videti je. da tudi pri nas nekatera nemika gospoda pije iz hitlerjevskih vrčev rekoJiko premočno vino, ki ji leze v gla^o. Če ta list ne bi izhajal v Jugoslaviji, ki izvršuje nasproti nemški manjšini mnogo več kakor je dolžna, ali če bi * državi sedanje čiste »rasne« nemške kalture slovanski list tako zastopal manšinsko politiko, bi ga bili nemudoma zafcii. To in še nekateri drugi pojavi nas silijo k pozornosti. Tudi pi nas bo manjšinsko vprašanje stopilo v bolj komplicirano stanje. Zopet enkat in odločneje ko kdaj poprej bo morali nemška manjšina v besedah in dejanjh pokazati svojo lojalnost do države. lTaša država ie nacionalna, vendar pa -— prevze- tim obveznostim in duhi našega naro- NaroCniOa tnasa luc^cCoo lJiIi iO — Za inozemstvo 40 — Urcdii-št vo: Ljubljana. Knatljeva ulica 5 Te!©- ton št. 3122. 3123 3124 3125 3126, Maribor. Gosposka u! ca 11. Teieton št. 2440 Celje. Strossmaverjeva iS. 1 Tel. 65. RoKopisi se oc »raia)o. — Ogi-i»->i po fantu Naval avstrijske diktature na socialno demokracijo Pod pritiskom Heimv/ehra je vlada včeraj razpustila republikanski Schutzbund — Na Dunaju pa je župan razpustil Heimwehr Dunaj, SI. marca d. Alarmantne vesti o heimvvehrovskih prevratnih načrtih in ultimati vnih zahtevah napram Dollfussovi vladi se potrjuje ne samo s strani priza. detih vladnih krogavt marveč tudi po današnjih dogodkih samih. Že par dni s<-m se je v politični javnosti mnogo razpravljalo o sporu, ki je nastal med krščansko-socialnim krilom vlade in med vodstvom Heimwehra. Heimwehrovci, ki imajo v vladi svojega glavnega zastopnika v osebi državnega podtajnika za javno varnost majorja Feya, niso bili zadovoljni z DoMfussovo diktaturo, ki ji očitajo, da je mnogo preveč rokavičarska Major Fey je na lastno p«'s t izdal vsem žandar-merijskim postajam nalog, da morajo po nemškem vzoru povsod pritegniti za vršenje st varnostne službe tudi oddelke Heim-wehra. Zaradi tega je prišlo v vladi do velikih konfliktov. že od nedelje sem so se vršila skoro neprestana posvetovanja vlade Na zunaj so posvetovanja maskirali z raznimi zasilnimi uredbami, v resnici pa je šlo za spor s Heimvvehrom. Snoči je bila situacija že tako kritična, da se je že povsod govorilo o odstopu vlade. Ta se je posvetovala pozno v noč in danes ves dopoldan Levo krilo krščanskih socia-lcev in zastopniki Land-bunda so se upirali zahtevam Heimwehra. zlasti pa imenovanju majorja Feya za notranjega ministra. Po dolgotrajnih razpravah je naposled prišlo do sporazuma, ki pa dejansk0 pomeni zmago heimvvehrovske-ga vpliva v vladi. Hemwehrovci so pristali na to, da ostane vlada za enkrat sicer ne-izpremenjena, vendar pa je moral dr. Doll-fuss sprejeti njihovo glavno zahtevo, to je razpust najmočnejše social no-demokratske borbene organizacije. republikanskega Sc.hutzbunda. Dr. Dollfuss se je temu vse do zadnjega proti vil, ker ni hotel podreti vseh mostov med vla-k) in socialno demokratsko opozicijo za morebitno poznejše sodelovanje. Ko pa so Heimvvehrovci zagrozili, da bodo izzvali krizo vlade in vodili svojo politiko brez ozira na krščanske socialce, se je dr Dollfuss udal. Kmalu po 11. dopoldne se je izvedelo, da je razpust republikanskega Schutzbunda že sklsnjma stvar. Ve« o tem je naravno izzvala zlasti na Dunaju ki je po ogromni večini socialističen, silno razburjenje. Razpust izvršen po vsej državi Že ob pol 12. je izšel službeni odlok o razpustu Schutzbunda. Naglica, s katero je bil ta odlok izvršen, dokazuje, da je major Fey vse že v naprej dobro pripravil. Pol ure pozneje so se namreč že pojavili v vseh lokalih Schutzbunda policijski organi in dve uri po končani seji ministrskega sveta je bil razpust že dejansko izvršen. Policijske komisije so v vseh lokalih Schutzbunda izvršile inventuro nepremič- nin, zapečatile spise in sestavile sezname o zaseženem premoženju. Najprvo so zapečatili centralo Schutzbunda v poslopju glavnega organa socialne demokracije «Arbei-ter Zeitung«. Orožje, ki so ga ponekod našli, je bilo zaplenjeno. Večjih preiskav za orožjem ui bi io. Da bi se preprečilo vsako nadaljnje društveno nadaljevanje Schutzbunda, so bili zaplenjeni tudi vsi članski seznami, društveni zapisniki Istočasno kakor na Dunaju, je bil izvršen razpust Schutzbunda tudi v vseh avstrijskih deželah. Vlada jc izdala vsem deželnim glavarjem brzojaven ualog. da morajo izvesti razpust Schutzbunda pod osebno odgoiorno-stjo tako. da ne bo prišlo do kakih večjih incidentov. Socialni ilemokratje so »prejeli odlok vlade sicer i velikim ogorčenjem, ven dar pa se državnim organom nikjer niso postavili v hran. tako rta se je izvršila vsa akcija popolnoma v miru. Za socialne demokrate pomeni razpust njihove največje organizacije seveda hud udarec. B li so nanj si-cer že pripravljeni, vendar pa n:so pričakovali, da se bo razpust izvršil s tako naglico. Zato jih je odlok vlade k:\jub temu presenetil. Iz soci-alno-demokratskih krogov se govor, da bo namesto Schutzbunda osnovana nova organizacija »rediteljev«, ki bodo formalno sicer le člani strankinih polit enih jn strokovnih organizacij, vendar pa bodo v bistvu predstavljali udarno četo soc alne demokracije. Kakor pa zatrjujejo iz vladn h krogov, vlada tega iie bo dopustila in bo smatrala to za prekoračeni.-* delokroga politične organizac je. ki bj jih v tem primeru prav tako razpustili. Hevanža dunajskega župana Docela brez odpora pa se socialni de-mokratje vendarle niso udali. Dunajski socialistični župan dr. Seitz, ki je obenem dunajski deželni glavar, se je za razpust Schutzbunda maščeval s tem. da je danes popoldne v svojstvu deželnega glavarja razpustil dunajski Heimwehr. Utemeljil je svoj ukrep s tem, da ograža Heimwehr javni red in m r in ruie proti državi. O svojem ukrepu je pismero obvestil držav-i.ega pod t» j v ika m v ■ varno«' majorja Feya. kj je eden izm< d voditeljev dunajskega Heinnvehra. V svojem dopisu izrecno dr. Seitz poudarja, da morebitni priziv zoper ti razpust nima odložilne moči. Napeta situacija Dollfussova vlada je z razpustom Schutzbunda ugodila želj- Hemvvehra in napovedal socialni demokraciji borbo na nož V7 socialno demokratskih krogih izjavljajo, da to borbo sipreimefjo. Ni dvoma, da se .ie notranje-pol:t;ČTii položaj zarod5 današnj h dogodkov znova zelo poostril Vsa dunajska polici;a je alarmirana: vojaštvo jc stalno pripravl jeno v vojaŠT-c^h. Javna poslopja stražjo vojaki in policisti Japonska se vznemirja zaradi Amerike Zagotavljajoč svoje miroljubne cilje, se razburja zlasti zaradi koncentracije ameri-skega brodovja v Pacifiku \Yashington. 31. marca AA. Glavni japonski delegat na razorožitveni konferenci, Macuoka, je sprejel zastopnike listov in jim izjavil: Zedinjene države. Japonska in velesile v Pacifiku imajo interes, da ohranijo med seboj dosedanje prijateljsko razmerje. Japonska ni bila sovražnik nikdar Kitajske in je le želela, da bi se ta država organizirala in kupovala več japonskih pridelkov. Japonska tudi nima namena vladati nad Kitajsko ker se to ne bi obneslo. Najboljši dokaz za to so Zedinjene države, ki so »e znebile Filipinov, in angleške težave s kolonijami na Daljnem vzhodu: oboje prav gotovo ne more dajati Japonski poguma v tej smeri Nato je Macuoka omenil koncentracijo ameriškega celotnega brodovja v Pacifiku in pripomnil, da so ti manevri Japonsko precej vznemirili. Glede pakta o nenapadanju s sovjeti je Macuoka izjavil, da 30 se morala pogajanja za sklenitev takega pakta odgoditi. ker je japonsko javno mnenje deljenega mišljenja. Vendar je on za to, da se pošlje ja-ponsko-ruska komisija v Mandžurijo, da prouči incidente na sibir »ki meji. Glavna divergcnca med japonskim in ameriškim stališčem je po Macuokovem japonsko vojaštvo v Mandžuriji. Toda Japonska ie prisiljena ščititi novo mmdžursko državo. V podobnem j>oložaiu kakor Japonska do Kitajske. se r>o njegovem nahn.ia USA nasp-o-ti Južni Ameriki na podlagi Monroejeve doktrine Naposled se je Macuoka zavzel tudi za ohranitev japonskega mandata nad pacifiškimi otoki in dejal, da Japonska glede tega mandata ne pripušča nobenega vmešavanja. Angleška mornarica v Genovi Gen»va. 31. marca AA. Semkaj je prispela angleška sredozemska estkadra desetih ladii. da, ki je miroljuben in strpen nasproti drugim narodom — daje Nemcem vse pravice. Senator dr. Rožič je pred dnevi v svojem proračunskem govoru krepko podčrtal razlike med pravicami, ki jih uživajo Nemci v Jugoslaviji in Slovenci na Koroškem — razlike, ki kažejo, kako demokratično in pravicoljubno pojmuje naša vlada manjšinsko politiko. Ne b: hoteli, da bi diaspore Nemcev, ki žive med nami in ki številčno kar izginjajo v kompaktni masi našega naroda, napačno razumele dogodke v Nemčiji in Avstriji ter svoje dolžnosti do jugoslo-venske države. Hoteli bi, da bi naša država tudi nadalje vodila dosedanjo pametno in trezno manjšinsko politiko, ki pa je seveda mogoča samo tedaj, če obstoje pametne, trezne manjšine. Dobro vemo. da vsi nemški državljani Jugoslavije ne mislijo tako. kakor jih hočeta usmeriti »Deutsche Zeitung« in delno tudi novosadski »Volksblatt«. Tako je znano popolnoma loialno in iskreno stališče nemške manjšine v Kočevju, pa tudi mnogih posameznih Nemcev v Sloveniji. Želeli bi, da bi si lojalni Nemci še bolj utrdili vpliv na nemško manjšinsko politiko in onemogočili vsak avan-turizem razgretih glav, ki pod vplivom Berlina na tihem zopet pogrevajo nemogoče iredentistične načrte. Smo za manjšinsko etiko in bomo za njo ostali še nadalje, četudi jo v Berlinu začenjajo teptati z okovanimi pruskimi čevlji. Pričakujemo pa, da bodo naši Nemci v nemškem svetu širili resnico o Jugoslaviji in pobijal? laži, ki zapeljujejo napačno informirano nemško javnost. Nikakor pa ne bomo dopustili, da bi se pod krinko nemške manjšinske politike vtihotapljala v diaspore na naših tleh vsenemška hitlerjevska miselnost. Naš narod je sedaj prebujen in preveč samozavesten, naša država je dovolj močna, da ne bo dopustila niti majhne iskrice upania na kakršnokoli iredento. Nočemo rasizma, ne preiskavania krvi in rodovnikov, ne boiVe elede poostritve obmejne kontrole. Kdor hoče zapustiti nemško ozemlje, se mora razen z rednim potnim listom izkazati tudi z uradnim potrdilom, da državna oblastva zoper njegov odhod iz Nemčije nimajo pomisleka. Navodila Nemcem v inozemstvu Da bi preprečila ali vsai omilila porazen vtis teh dosrodkov v inozemstvu, je vlada izpilila od vseh židovskih pa tudi od razn h druuib vplivnih javnih korjioraeij izjave, la 80 vpp vesti o preganjanju zidov v Neme ji ner-e»nične ter da je protinemška eonja v inozemstvi neutemeljena Tako <=0 morali danes predstavniki dništva nemških časopisnih izdajateljev poslati ravnateljem vseh večjih nnzemskih poročevalskih agencij, zlasti ameriškim, francoskim in angleškim, izjavo, da vlada v Nemčiji popoln mir in rrvl t°r d> naj zastavijo vse da poneha [Tinin prot \»>mčiii Nemški diplomatski za-=tnr>nil:i v in^zeni«^--! ao nrpv tako dob'li službeno Halog, naj vplivajo na nemške or- ganizacije v inozemstvu, da protestirajo nroti protinemški gonji. Značilno zadržanje klerikalcev Dočim vsa javnost, ki rti v taboru narodnih socialistov, vedno boli odločno obsoia vsf to potetie. pa je skrajno značilno postopanje nemških klerikalcev. Bavarska ljudska stranka ie smatrala za potrebno, da se oficielno izjavi za bojkot Židov t»-r da zrazi liitleriu še [trav posebno priznanje. V svt-iem glavnem glasilu poudarja, do mora 'a akcija pokazati mednarodnemu židovstvu. da si Nemčija ne da od nikogar ukazovat . Bavarska ljudska stranka se j>rav tako izreka za strogo izvajanje nimerusa claususa na vseh visokih šolali, in bržkone upa, da se bo s tem poveča! klerikalni vpliv. Demarša ameriške vlade VVashington, 31. marca. AA. Kakor se do-znava, namerava ameriška vlada izvršiti prijateljsko demaršo pri nemški vladi, da prepreči gospodarski bojkot Židov. Pravijo, da se je vlada odločila za ta korak po ponovni intervenciji ameriškega židovskega kongresa. V uradnih kragih mislijo, da r.mc-rlška vlada noče zbuditi videza, kakor da bi hotela napraviti pritisk na Hitlerjev« vlado, zato je porabila priliko, ko le odhajajoči nemški poslanik obiskal Philif>*a. da >e oP°zoriI na židovsko vprašanje v Nemčiji. Pred Društvo narosiov? London, 31. marca. AA. Konservativni poslanec Laniphon je inferpe:iral zunanjega mimstra Simona, nai spravi preganjan.e židov v Nemčiji pred svet Društvu narodov. Poslane, so predlog živahno pozdravih. Šef parlamentarne otw>/iciie Lans-bury fe zahteval od vlade, naj zbere vse podatke o preganjanju Židov v Nemčiji irt lia! to vprašanje spravi pred svet Drušn a narodov. Minister John Simon :s izjavil, cu D«i angleška v'.a d« n«ro5!U' britanskemu poslaniku v Berlinu, naj poroča o položaju ždov v Nem£'ii »a bo nato vlada zavzela svoje stališče ^Krvaveča Nemčija" Berlin. 31. marca. A A. Snoči so predvajali nov; nem-ki nacionalni Mm »Krvaveča Nemčija« Krstni predstavi je pr sostvova-io mnogo voditeljev nacionalnih društev, ikn hoče biti »polog« j a nae onalue revolucije; njegovo dej.uiiie sega v leto ISiO. <-.0 so v Ver-saiAlcsu proglasili nemško cesarstvo, nato slika avgustovske dneve leta IMI4. posamezne epizode iz svetovne vojne, vojaški polom, »versajsko sramoto.« francosko zasedbo Porurjn in naposled ro;stvo naoonaine fronte, ki se je končala s Hitlerjevim trii mfoni. Vsi navzoči so po končani predstavi /.apeli nemško Ivmno. Male antante Beograd, 31. marca. AA. Nj. Vel. kralj je 29. t. m. podpisal in ratificiraš zakon o paktu Male antanle, sklenjenem in podpisanem v Ženevi 16. februarja 1933 med kraljevino Jugoslavijo, kraljevino Rumunijo in češkoslovaško republiko. Izmenjava ratcHkacii-skih listin se bo izvršila v Pragi v najkrajšem času. Davisova ir/:sija v Evropi London, 31. rnrea. AA. Norman Daviš je v razgovorih z Macdonaldcm i 1 sirom Simonom predlagal, naj bi st mednarodna gospodarska konferenca sklicala konec maja ali pa v začetku junija. V političnih krogih zatrjujejo, da bo Daviš. ko ho v torek konferiral s nredstd-n;kom francoske vlade, po-asnil ne samo stališče ameriške vlade glede svetovne go-.-•podarske konference nego tudi stališče ameriške vlade o razorožitvi in priznanju sovjetske Rusije s strani Zedinjenih držav. Norman Daviš bo v Ženevi začel direktno razgovore z zastopniki sovjetske Ku-sne glede razmerja med obema državama Norman Daviš odpotuje v Pariz v ponedeljek. v torek se bo pa sestal z Diladier-jem. Danes popoldne so se na Downing-5tree-tu nadaljevali razgovori med Macdonal-dom. Simonom in Normanom Davisom Sklicanje svetovne gospodarske konference lAtndon. 31. marca AA. Pripravljalni odbor svetovne gospodarske konference bo sklican na *ejo 26 aprila. Zasedanje odbora bo trajalo najmanj pet do šest tednnv, nakar bi se sklicala prava konferenca M -slijo. da se bo svetovna gospodarska konferenca sestala 5. junija. Letalska nesreča New Y«rK. 31 marca AA Iz Neodeske (Kansas) poročajo,' da je strmoglavile ;e-talo. v katerem se je vozilo 14 oseb i? Tu-z'p v Oklahomo štirje so mrtvi, deset pa je hudo ranjenih. w > Pftffislcs posvetovanja Veliko zanimanje za konference Titulesca, ki nastopa kot mandatar Male antante, s francoskimi državniki Pariz, 21. marca AA. Titulescu in Osu-ski sta včeraj popobme konferirala na ju-gijs-oveiiskcru poslaništvu z jugoslovanskim poslanikom dr. Spalajkovičem. Daladier je sprejel Titulescu danes dopoldne. Bivanje Titulesca v Parizu in njegovi razgovori s francoskimi državniki so predmet obširnih komentarjev francoskih Listov Zanimanje za Tituleseove razgovore j« danes toliko večje, ker so zdaj objavili tudi besedilo rimskega pakta, ki o njem tr'!c, da je avtentično. Tako pravi .Journal des Dcbats-i v uvod-n k u, da besedilo tega paktu popolnoma u;>ravičuje izjavo Male antante List napada Macdonaldu, češ, da vzlic temu, da je obsio;ai trojni sporazum, ni poprej obvestil Boneoiirja ne o svojem razoroži tvenem načrtu ue o načrtu za ustanovitev direktor i ja štirih Jacques Bainville piše v listu >Liberte< o Titu it sco vili pariških razgovorih in o iia-črtu rimskega pakia in irouičuo pravi, da je ta načrt zelo nedolžen. Pisec se vprašuje, zakaj neki ;c Italiji toliko do tega, da bi oborožila premagane države. Očividno ln>če Italija to zato, da bi obdržala Malo antanto v šahu. Vse italijansko stremljenje gre za tem, da se Francija loči od .Maie antante, katero bodo kmaiu začeli slikati kot ^sovražnika miru-. Zdaj se je zgodil Si-1«- prvi naskok. Ne bo dolgo, ko pride za njim drugi Tudi >lntransigeantj se toplo zavzema za to. da Francija ohrani zvestobo Mali au-tanti in Poljski London. 31. marca č. Tukajšnji politični krogi z velikim zanimanjem zasledujejo politična posvetovanja, ki se vršijo v Parizu glede načrta o sp«azumu evropskih velesil Posebno se pričakuje komunike o rezultatu posvetovanja rumunskega zunanje. uunistia Titulesca, s francoskim zunanjim ministrom Boncour jem. Danes prispe v Pariz tuli francoski poslanik v Rimu de Jouvenel. Titulescu odpotuje jutri v London. da obrazloži zastopnikom angleške vlade stališče Male antante glede Mussolinije-•Vega načrta. Načrt sporazuma štirih velesil Len J on, 31. marca. č. »Daily Ilerald« je d-nes objavil načrt sporazuma štirih velesil, kakor so sc o njem dogovorili Macdo-na'd, John S mon in Mussolini v R;mu. \* čl I. izjavljajo Francija, Anglija, Italija in Nemčija, da bodo vodile politiko sode k-vanja v smiflu ohranitve miru in v skladu z Briand-Kelloggovim paktom ter v duhu izjave, da za dosego sv-ejih nacionalnih ciljev ne bodo rabile sile. Prizadevalo si hudo. da spre;,mejo politiko miru tudi ostale države. V čl. 2. jc iznešeno načelo o reviziji :ni Tovnih pogodb, ki se mora izvršiti v skladu s paktom Društva narodov v okviru Društva narodov m v duhu mednarodnega spo r;/uma in solidarnosti. Po čl. 3. izjavljajo Francija. Velika Britanija in Italija, da stopi v primeru, če se konferenca za razorožitev zaključi ie z del- nim rezultatom, v veljavnost ravnoprav nost Nemčije, ki ji je bila priznana. Nemčija se obveže, da bo to ravnopravnost ustvarila v etapah, ki bodo določene z naknadnim sporazumom štirih velesil Sličm sporazumi se sklenejo tudi z Avstrijo, Madžarsko in Bolgarijo. Po čl. 4. se obvežejo velesile, da bodo pri vseh političnih in nepolitičnih vprašanjih. ki se pojavijo v Evropi, kakor izven Evrope in v kolonijah, po možnosti zavzele identična stališča. Čl. 5 določa, da traja rok za ta sporazum 10 let Sporazum naj bi se avtomatsko p1 • daljšal, če leto dni pred njegovim pomikom sporazuma ne odpove nobena velesila. Se^ti člen določa, da se sporazum registrira pri tajništvu Društva narodov Tudi Beck odpotuje v Pariz Berlin. 31. maTca. č. »Berliner Zeitung am Mitrag« je objavila poročilo iz Varšave, da se vršijo tam v zadnjih dneh važni mednarodno politični razgovori med poljskim zunanjim ministrom ter zastopniki zapad-nih velesil in Male antante. Kakor trdijo varšavski politični krogi, bo zunanji minister Bcek v kratkem odpotoval v Pariz. Na povratku se bo ustavil v Pragi. Sovjeti in rimski pakt Pariz, 31. marca. A A. Moskovski dopisnik »Teinpsa* poroča, da je sovjetska vlada zelo nezadovoljna z načrtom rimskega pakta jlzvest.ja" pišejo, da je Japonska že izvršila revizijo vvashingtoneke pogodbe, ki je jamčila teritorialno nedotakljivost Kitajske, zdaj se pa pripravljajo tudi zapadne velesile, da izvrše v Evropi nekaj podobnega. Sovjetska unija predstavlja svetovno 6ilo ;n zato ne more bili ravnodušna nasproti poskusom, da se netanovi takoimenovani koncert štirih velesil, ki si laste pravico odlo-čevanja o usodi narodov. »Tempsov« dopisnik ugotavlja, da itali-janski načrt ne upošteva Rjsije, dočim je bila ravno Italija pred leti ona država, ki se je najbolj zavzemala za to, da dobi tudi Sovjetska Rusija zastopništvo v odboru ev-r.-pskc unije. Debata v francoski zbornici Pariz. 31. marca. AA. Poslanska zbornica je danes nadaljevala razpravo o provizornj dvanajstim. Poslanca Marin in Franklin Bouillon sta o-tro napadla zunanjo politiko sedanje vlade in grajala Daladitrja in Bon-courja, da se ne izjavita dovolj jasno v se"-danji revizionistični kampanji, ki jo je začel Mussolinijev načrt. Minister Lamureux je nato izjavil, da opozicija sicer lahko govori, kar hoče o francoski vladi, prosil je pa Franklina Bouillona, ki je napadal Macdo-naldovo politiko, naj bi pazil na izraze, kadar govori o vladi prijateljske države. Poslanska zbornica se je nato odgodila, ne da bi bila razpravljala o izjavah opozicijskih poslancev. BaiumnsKi proračun Nekatere podrobnosti iz potrjenega proračuna dravske banovine Beograd. 31. marca p. Kakor smo že poro;.ah. je finančno m mstrstvo odobrilo ba-liov.nske proračune. O proračunu dravske bj.novine je dobil vaš dopisnik na mero-dajaem me?tu naslednja pojasnila: K ove bano vinske davščine Med nov mi dohodki. ki so predvideni v proračunu dravske banovine, je trošarina na m neralne vode, ki bo znašala od litrske steklenice JO por, od 1 do 2 litrov jI) par, za večje količine pa za vsak začeti 1 ter 20 par. Finančni efekt je proračunan na 500 t soč dinarjev Na novo se uvaja trošarina na kvas. k; bo znašala 1 Din za k lognini. Finančni efekt je proračunan na pol milijona Taksa na motorna vozila ostane ne-i/premejena Med ostalim nov mi dohodk1 je tudi enoodstotna taksa na premije zavarovalnih društev. F.nanoni efekt je predviden na 500.000 Din. Bednostni Son«2 VpTa.van.ie bednostnega fonda še n de- finitivno rešeno m se bo o tem razpravljalo izven proračuna. O tem bo sklepa! ministrski svet. ki bo določi tako dohodke, kakor zdatke tega fonda. Mod ostalimi dohodki, predvidenimi v proračunu, je 20 odst. državn h taks za nasledstva. ki naj bi vrgle 1.2 mil jona. V celiti znašajo vsi dohodki 87,560.819. Banovinska nodijetja izkazujejo velik pr maiijkljaj. Dohodk' ?o predvideni na 32,490900, izdatki pa na 42,969.964 Dn. Primanjkljaj v višini 10 milijonov se bo moral kriti iz presežka dohodov rednega proračuna. Celotni proračun dravske banovine je potemtakem potrjen v višini 120 milijonov 51.722 Din. Dosedanje glavne davščine ostanejo Ostali v ri dohodkov so ostali v glavnem neizpremenjeni. Tudi v bodočem letu se bo pobarala 25 odst cestna doklada. 35 odstotna splošna banovinska doklada in 10-odst zdravstvena doklada. Neizpremerve no ostaneio trošarine na alkohol, na soda-v:co. na avtimoblske grme. benc n. elek- trična tok in premog. Na račun takse ra piesne m drugp zabavne prireditve dobi banovina 40 odst od celokupne pobrane državne takse. Prav tako ostaneio n*»-zpre-meniene takse za sečnio gozdov, za lovske karte, za zakup lov'še na živinske potne liste. šoferske legitimacije, za prenos last ninske pravce in na šmanvco. Brisana je taksa za izkoriščanje vodnih si', dosedanja banovinska trošarina na vino in žganje p* 'e ie miraJfi prilagoditi določbam novega tro šarnskega zakona (?^vne nostavke Med izdatki so ostali osebn- izdatki v glavnem neizpremenjeni Za pospeševanje elektrifikaci ji, ie predvidenih =;00 000 D n Liwbli»n«k- o^kolsk4 iarr ie določena pod pora 360.000 Din od tega za pokrajinsk sokolski zlet 80.000 Din. za sokolske čete 80.000 in za redno stalno podporo 200.000 dinarjev Krediti za gluhonemnico v Ljubljani so pov šani na 383.200 Din, za dečje vzgoje val išče v Ponoviuih na 256.060 in za zavod za slepo deco na 242.130 Din. Po oddelkih je proračun razdeljen takole: splošni oddelek 5.136.714. upravni oddelek 4konu 80.000 Din Za pospeševanje kmečke izobrazbe te konfercn.ee in ankete v zvezi s tem 20 000. za večerne tečaje 50000. za potujoče kmetijske tečaje 26.000. splošni kredit za kmetijski pouk in gospodinjsko nadaljevalno šolstvo 337.000 D:n. za pobiianje nalezilj-vih bolezni v vinogradih 10 000. za boljšo organizacijo prodaje vina 100.000. prispevek kmerijskim zadrugam 200.000. prispevek zadružn m šolam 50 000. za kritje primanjkljaja Vinarske in sadjarske šole v Mariho.ru 29 368 kmetijske šole na Grmu 350.780, pri Sv Juriju 245.430. v Rakičanu 152.917: 7a banov n^ko m'ekarsko šolo v Škofji Loki 78 000 D:n za banovir.flko i-me tijsko gospodarsko šolo v Mali Loki 122 485. za banovinsko tr=n;co in d-evesn co v Pe-krah 124 306, v Kaplji 80.180. v Kostanjevici 44.000 in v Dražičih 20.000. za bano-vmsko žrebčarno na Selu 536.907. za bano-v usko veleposestvo v Ponovičah 102.610. za banovinsko kontrolno postajo v Mariboru 56 740. za melioracijo ozeml'"a agrarnih operacij 200.000. za razne podpore, mu/e-ie in sFčnim ustanovam 150 000. subvencija za narodro gledaFšP«. v Ljubi in ni in Mnri-boru 400 000. za vzdrževanje cestnih mostov 20 mili ionov za rekonstrukcijo cestnih mostov 2 miFjona. za nu?nn gradbena dela 200.000. za sonda že 40.000. za neobhodno potrebno rekonslrukciio mani'š;h objektov 3?0 000. dotaciia občinam za nui-ne i»s'o 300.000. anuiteta za gradnjo ceste Bela—Z!bika in Polzela—Velenje 200 000 za anirteto cestnega posojila 2 milijon^ anuiteta za zP^dbo ceste Liubliana—Zidani most — Radeče 1 mil i ion. za regulacijo rek 1.2 m lMona. za studii regulacijskih načrtov 40.000. za regtilnciio potokov 200.000 za gradnio vodovodov 295 000. za nuina hidrotehnlona dela 180000. za razne druga gradlbena dela 750 000 za posp^š?-vanje tiiiskega prometa 230 000. za oodpo-ro ra?n;m »-iT^ko-prometnim organizacijam skupno 343.500. ^^^dfievp? tAflpn v k mo«""'« •1 • »»»■i« WafShington. 31 msrca AA Senatov zakonodajni odbor ie odobril zakonski načrt o petdnevnem delovnem tednu in šestur-nem delavniku. Narodni poslanci v upravi za razlaščene gozaove Na nedavne ugotovitve g. Ra6ta Pusto siemška giode z\ajanja gozaiie agrarne re forme v dravski banovini je g. Vasilije 1'rbič nadaljeval v »Politik:« s sv^jm* .jč't-ki, posnetimi po netočnih uitormac jah. Narodni poslanec g Resto Pustos.emšek je objavil te dni v beograjski »Polit k ^ odgovor, v katerem pravi: Na moja izvajanja in pojasnila v »Politik« ni mogel g. Vasilij Trbič, kar -zroeno ugotavljam, uičesar odgovoriti. Namesto stvarnega odgovora je ponatisnil dobesedno neki pamflet ki je bil svoječasno '.«p.c-ajen. Ker sem vse navedbe v tetn pamf.e-tu zavrnil z dejstv že v svojem govoru ob prilik: razprave o proračunu kmetij■^••ga ministrstva :n v svojem prvem člaasu v »Politik«, mislim, da bi bilo odveč. zgiP-1 »at še nadaljnje besede. Le na eno opoTi-o*-vzela niti kvadratnega milimetra gozdov v svoje roke. V to m tako upravo je imenoval g. minister za kmetijstvo tudi tri narodne po-s.ance iz dravske banovine, inž branja Fahernika. Milana Mravjeta in mene u to v smislu soglasnega sklepa vseh (seveda brez g. Pavlica) narodnih poslancev in .senatorjev dravske banovine Ta trojica jc bila deleg rana v državno upravo z .z<-ecno nalogo, da s svojim aktivnim sodelovanjem prepreči vsako — bilo materialno, bilo idejno — korupcijo. Če je taka m-sija mkompatibilna s funkcijami narodnega poslanca, kakor <-<> trdi neinformirani g. Trbič, o tem n«ij sodi nepristranska javnost. Pri tej pr liki naj se dotaknem še nek« stvari, to je vprašanje nekega podkupovanja O tem je bilo govora tudi na januarski seji začasne državne uprave g. Milan Mravlje je rekel: da je prišla k njemu neka oseba in mu ponudila m lijon dinarjev, če prepreči agrarno reformo Jaz sem takoj na tej seji. pozneje še na seji narodnih poslancv iz dravske banovine ie nazadnje tudi javno v listih pozval to-ariš^ Mravljeta. naj pove ime te osebe, ki mu je nudila podkupnino, da bi se takega človeka lahko izročilo sodišču. Četudi ahtevajo i javna morala i dobro pojmovanj interesi države in naroda, da se stigmatizirajo taki ljudje, kj nvslijo, da lahko z denarjem vse dosežejo, še vse do danes na svoje pozive n:sem dobil nobenega odgovora. Samo to' sem hotel povedati spoštovanemu tovarišu g Vasiliju Trbiču. Grem preko osebnih napadov in suimničenj. Ni treba. da bi se bramT. ker me brani vse moje dosfd-inije delo. ki ie. o čemer se lahko g. Trb;c sam prepriča. rvJrorti knjiga. Rasto Pustoslemšek. Franc ŠcJiau X *»r ? Celjfi, 31. marca. Danes ob 18.30 je umrl v celjski javni bolnici na posledicah vnetja trebušne mrene po težki operaciji v starosti 43 let gospod Fra'1-c Schauer, urednik 1 sta »Deutsche Zeitung« v Celju, glasila nemške manjšine za dravsko banovino in bivši i a-rodni poslanec. Pokojnik je bi rojen v Kočevju. Po povratku iz ruskega ujetništva v Celje je vstopil v uredništvo takratne »Ciliier Zeitung« in je, ko je bil imenovan tedanji glavni urednik dr. Franc Perz za glavnega urednika lista »Deutsches Volksblatt.« ki izhaja v Novem Sadu, prevzel vodstvo lista. Leta 1923 je bil izvoljen za narodnega poslanca kot zastopnik nemške manjšine Pokojni Schauer je bil blag značaj, zelo na-obražen mož. odličen >urnalist in vzroren stanovski tovariš ter izvrsten družabnik. Zapušča vdovo, rojeno Lukasovo. lastnico restavracije v Ma-enibergu. Odličnemu stanovskemu tovar.šu bodi časten spomin, preostal m naše globoko sožalje! Senatni odbor meduarla-m^ntame nniie Beograd, 31. marca. AA Jugoslovenski narodni odbor mcdparlamentarne unije se je takole sestavil: predsedirk dr. Miroslav Ploj; podpredsednika dr. Momčilo Tvkovič in dr Josip šilovič: tajnik Milan L. Popo-vič. Senatni odbor mcdparlamentarne unije je določil za gospodarsko konferenco medn^rlamentarne un'je v R'mu za svoie delegate dr Miroslava Ploja. Petra Tesli-ča. dr Mico Mičiča in dr. Želimira Mažu-raniča. Vpisovanje na zagrebški univerzi Zagreb 31 marca n. Danes je potekel redni rok za vpisovanje v letni semester na zagrebški univerzi. Vpisalo se jih je 4184 slušateljev Pričakovali je, da se jih bo vpisalo v semester dobrih 100 še v izrednem roku, tako da bo znašalo skupno število slušateljev okrog 4300. V zimskem semestru tekočega šolskega leta je bilo vpisanih 4853 slušateljev Lani se je vpisalo v letni semester 4723 slušateljev V celoti je bilo dosedaj plačane eno tretjino šolnine. Od vseh obveznikov, ki jih je 3280, je plačalo šolnino za letni semes^r loSO s'ušateljev. Prvoaprilski atentat Beograd, 31. marca. AA. List »Ju gosi o-venska iskra« je danes izdal svojo prvo aprilsko številko, ki je polna raznih aprilskih šal. Med drugim je objavil tudi izmišljeno vest o atentatu na Hitlerja.- Čeprav je bilo na prvi pogled jasno, da gre samo za aprilske race. je državno tožilstvo vendarle smatralo, da so take šale neumestne in da ne gre objavljati takih izmišljenih vesti, čeprav imajo značaj aprilskih šal Zato je omenjeni list prepovedalo. (Vest o atentatu na Hitlerja je priromala iz Beograda tudi v Ljubljano in je vzbudila tako pozornost, da se je včeraj občinstvo neprestano obračalo na našo redakcijo za informacije Seveda smo morali pojasniti, da je vest izmišljena in da gre za aprilsko šalo. Op - ur.) Nov ootres v Kaliforniji Los Angeles. 31. marca AA Davd Ob 8. so tu začutili hud potresni aunek. ki je trajal dve sekundi, škode ni napravil. * * * v Občni zbor Zveze inciustrijcev Živahna razprava o proračun« — Sklep, da se pravila ponovno prouCe in da se za razpravo o njili sklice izredni občni zbor Ljubljana, 31. marca. Danes popoldne je imela zveza indu-strijcev za dravsko banovino v Ljubljani v sejni dvoram Zbonvice za TOI nrvo redno skupščino, odkar je obvezna organizacija. Otvoril je zbor predsednik g. Dragotin Hribar in pozdravil zastopnika bana S-dr. Rudolfa Mama. zastopnika Zbornice za TOI g. Antona Krejčija, g. dr. Frana Win-disdierja kot podpredsednika Centrale industrijskih korporacii, g. Kavčiča kut predsednika Zveze trgovskih združenj, g. Smuča kot zastopnika Združenja trgovcev v Ljubljani, g. Goršeta kot zastopnika direktorja državnih železnic in naposled novinarje, ki se jim je zahvalil za pozo-rnost, ki so jo posvečali delu industrije, in j-ih prosil, da tudi v bodoče podpirajo upravičene težnje naš« industrije. Zatem je g. predsednik s kratkim nagovorom očrta! težave naše industrije in predlagal vdanostjo brzojavko Nj. Vel. kralju Aleksandru in pozdravno ministru za trgovino in industrijo dr. Šumenkoviču. kar je bilo sprejeto z navdušenim odobravanjem. Ko je pozdravil zbor v imenu Zbornice za TOI poslanec g. K r e j č i, je pričel citati zap.snik o zadnji skupščini zveze tajnik g. Gor up, a se je čitanje na predlog opustilo. G. Kavčič je zatem v krajšem govoJu kritiziral pravila in prosi! za pojasnilo, kako tolmači predsedstvo prelevi-tev starega društva v novo obvezno. Odgovarjal trni ie glavni tajmik g. inž. Šuklje, kako se je to zgodilo na D0d':agi zakonskih predpisov. Obširno poročilo o poslovanju uprave je podal-flavni tajnik g. inž. š u k 1 j e, ki je najprej prečital gori omenjeno vdanostjo brzojavko Nj. Vel. kralju in pozdravno ministru dr. Šumenkovičai. Iz poročila povzemamo, da je lanska VIII. redna glavna skupščina Zveze industriicev z dne 15. julija soglasno sklenila, da se zveza pre-osnuje v obvezmo združenje po členu 442. obrtnega zakona, in je obenem odobrila načrt noviih pravil. Zbornica za TOI je pravila odobrila z odlokom od 25. julija lani in posluje zveza od 1. avgusta lani naprej kot obvezno združenje industriicev za dravsko banovino. Število članov je s tem naraslo od 231 na 357. gilcd« 52 podjetij j C vprašanje članstva, odnosno industrijskega značaja še sporno. Poročilo nadalje navaja, da zaken o obr-tih vsebuje nekatere nejasnosti, za katerih razmejitev i« delovala tudi zveza. Glede javnih bretnen zahteva, da se morajo enakomerno porazdeliti v vsej državi in da ne smejo postati tako visoka, da bi onemogočila uspešno gospodarsko udiej-scvovaniie ter oslabila davčne vire. Zatem se bavi poročilo s povišanjem nezgodnega prispevka od 6 na 7 odstotkov zavarovane mezde in s prošnjo, da se zvezi dodeli močnejše zastopstvo v upravi osrednjega urada za zavarovanje delavcev. ^veza se ie dosledno protiviia diferen-ciranju občinskih doklad k neposrednim davkom in občinskim trošarinam na industrijske sir o vin e ni na pogonska sredstva. Prav tako se je protiviia občinskim uvozminam. V prvih dveh predmetih ie imela zveza uspeh. Glede na proračun dravske banovine je zveza protestirala proti nameravanim novim davščinam. Kakor se doznava, je odločitev taka, da je največja nevarnost od-vrnje-na. Poročilo se peča potem med drugim s kritiko banovinskega proračuna in ravnmi davki, pri čemer se je zveza mnogo prizadevala, da se olajšajo bremena. Zakon o zaščiti kmetov je neugodno vplival na gospodarsko stanje v obče in poostril krizo. Namesto predlaganega uki-nienja kmečkega moratorija pa smo dobili uredbo o posredovalnem postopku, ki ie medsebojno zaupanie še bolo omajala. Zveza ie vložila odločen protest proti tej uredfbi in je subsidiarno skupno z Zbornico za TOI in Društvom industrijeev m ve-letrgovcev predlagala najnujnejše korekture te uredbe. Zveza je vložila pri ministrstvu pravde predlog za revizijo zakona o prisilni poravnavi. Kaže, da bo novela tega zakona kmalu uzakonijena. V naslednjem se peča poročilo s peni anjkanjerr. deviz, kar je prizadevalo mnogo brige oni industriji, ki je navezana na uvoz sirovin iz tujine, notem z nazadovanjem izvoza lesa in t železniško-ta.rifnimi vprašanji. Po poročilu g. inž SuMjeta. ki je brlo sprejeto z odobravanjem, je g. inž. Lenarčič omeml nekatere nedostatke v zakonu o obriih. V imenu nadzornega odbora ie poročal g. dr. Pavlin, ki je iz-iavil. da je našel z g. Ravnikarjem vse račune v redu. Predlagana razre^nica odboru ie bila sprejeta Za tem ie orečital g inž ŠukHe proračun za leto 1933.. ki predvideva 904.847 Din dohodkov in prav toliko izdalkov. K besedi se je oglasil g. L a j o v i c. ki je kritiziral proračun, č-.-š. da izkazuje prevelike izdatke, ziasti osebne. Zahteval ie štedenje. Protestiral je tudi proti prav om, češ. da j I li je staro društvo diktiraln novemu obveznemu. Ta pravila je trebi vzeli ponovno v roke in jih proučiti, naic pa naj se proračun ponovno sestavi, u. inž. Š u k i j e je pojasnil proračun- in ga utemeljeval. K debati se je oglasil g. Bo pač. k: ie menil, da ;e uspešno delo odv:sno od nameščencev, zaradi česar sc čudi kritik; te postavke v proračunu. G. Stane V i d ma r ;e zahteva1, da se naj-prej: reši vprašanje pravil, preden pridejo / obravnavo druge točke. Pravila je okfoirala zadmja skupšč:na brez sodelovanja iv.v li članov. Predlagal je, da se odloži razfava o proračunu in da naj se skliče not občni zbor, ki naj bi na.'-prej reš'l pravda in nato nadaljeval razpravo. Predla- gg. Lajovica in Vidmarja pa .ie osta *v manjšini ni bil sprejet. G. Lovšin je p ed;agal. da se zapišejo imena onih. ki so glasovali za predlog, glede na eventualne tožbe, ker novi člani odklanjajo stara jre-mena. Imena so se zapisala. K debati o proračunu se je oglasil tudi g. R : b n i a r, ki je izjavil, da je z:: •proračun glas val, dasi sicer ni popolnoma zadovoljni s prav il. Meni! ie. da ne bi bilo zdravo, če bi se zahteve opozlc je čisto prezrle, l-ovi odbor naj vzame pravila ponovno * pretres in nai Izkuša upoštevati vse upr-v čeiie težnje novih članov, nato pa naj s« skliče izredni občni zbor, ki naj vzame vrazpravo od novega odbora pripravljena pt vila. Obenem je g. Rib-nikar predlaga) se odboru naloži, da v okviru sedanjer.? proračuna čimbolj šied:. Dalje^sta govora k proračunu še gg. škcf in KuvcTi.^Na V asovanje stavljeni predlog g. Ribnikarja bil z ogromno večlr.o sprejet. Besedo je k to povzel predsednik z-Dragotin H r : 1 a r, ki se je v naprej zahvali! za more;;:i.no ponovno izvolitev /n predsednika, če;. da mu starost ne dopušča več prtvzena tako odgovornega mesta. G. n-redsajnik je v kratkih potezah očrta] historiat zveze in navajal, da je vedno vestno celo val v korist industriicev. kolikor je j o v n.lego.vi moči. Na te besede se jc oK a sil g. dr. W i n d i s ch e r. ki je izreke! glcocko obžalovanje, da p"c-neha javno delovati celi mož, ki je vedno odločno stopM a plan. kadar so zahtevali interesi, l/.teči mu moramo naiiskre-nejšo zahvalo z;, njegovo žilavo in požrtvovalno delo. G>vornik je omenjal, da je bil Hribar ttid,: kot Slovenec in rodoljub vedno fant o-d tire. V priznanje njegovih nevenljivih zas je pred'agal g. dr. Win-dlscheru, da ga-zbor imenuje za častnega člana v Iasfcno-iti častnega predsednika. Besedam g. dr VVindscherja je sledilo dolgotrajno burno ploskanje in ie bi! predlog soglasno spejet. G. Hribar se je gi-nien zahvaljevu: za tako pozornost in je izjavljal, da bi1 z-czi še vedno na razpolago s svojimi nasveti. Sledile so volitve, pred katerimi je g. dr. W i n d i s c i e r v dališem krepkem nagovoru poziva ndustrijce na vzaiemnost iu odgovarjal na prejšnje kritike. Rezultat volitev je naslednji: častni predsednik Dragotin Hribar, predsednik Anton Kreiči, I. podpredsednik Avgus-t Praprotnik. H. podpredsednik ,'atnko Jovan; člani nadzornega odbore:, dr. Ciril Pav!:n, Frar Ravnikar ;n Fran Heinrihnr m!.; c 1" r-r: uprave: Gvidcu Birolla, Konrad Golo-granc. Jakob Rrovat, Venče Jaki!, inž. Josip Lenarčič, ni. Franc Miklavc, Viktor Naglas, dr. Frn^t Rekar. Adolf Ribtvkar, inž. Vladimir Svare. Stane Vidmar, Fran Bonač. Lnibotiii}r D-iriovski. in,'ž. Oskar Dračar. inž. Bois Hribar, Zdenko Knez. inž. Milan Lenarčič, inž. Milko Pirkrnajer, Franjo Sire. in«. Vladimir Slajmer, dr. Kare! Born, Iva Maks'lm Hor\vitz Kienach. Rikard m dr. Fran V iidischer. Fricelj. Jcs:p Dek^va, Josip Hutter, inž. Milan Skubec, Avgust Westen Zagrebška vrej^onska napoved za dane«: Oblačno, vreme f? bo Se poslabšalo, v za-padnih krajih de| — Situacija včerajšnjega dne: Baromeirski maksimum sicer še prevladuje nad večini delom centralnega kontinenta. vendar i( '.e v znatni meri oslabel. V severnih kraj! i Evrope ie pritisk pad-d in se je formiralo široko področje nižjega pritiska. Tople jas^ zraka, ki so se dvignile. so povzročif- norast oblačnosti. Zaradi tesa ie pričelo i' zapadnih sorskih krai;'i naše države dež*vati. Prit:sk je narasel za 0.1 do 1 mm le iad južnim Primorjem. 1 marca. Ljubljanski tramvaj, ta naib >'j popularna, najbolj demokratična zadeva naše lo kalne politike, je tik pred fazo novega razvoja Zadnnb par let se je v javnosti neprestano razpravljalo o načrtih ki jih je Maluželezniška družba v zvezi z mestno občino zasnovala za razširjenje »rog na podeželsko periferijo in za uredit;v prometa v mestu samem, toda gospodar'k.?. kr:za je zadrževala realizacijo teh zaim-slekov. Z vzpostavitvijo proge Vič-Št. Vid je bil storjen velik korak v razvoju naše električne ccstne žeiezmce in ob lep h moder nih vozovih so se Liubliančan razveselili, da bo stari, toliko opravljani ljubljanski tramvaj doživel, nov razmah Zdaj so prispeli v Ljubljano strokovniak tvrdke Sie-w»ens-Schuckert in v nekaj Tediiih br> druž- ba pričela delo za obnovitev stare proge in za vzpostavitev krožne prog.- po mestu. Danes »o že pričeli trasirati >rogo Staro progo, ki je že pr.-cei obrabile a bodo pričeli obnavljati na Za!ošk; ce ti V zvezi 7. deli bodo mora!; na ebno .'jenem sektorju promet za nekai ča.sa seveda prekiniti. Delali bodo vsakokrat na tračnicah v dolžini 400 m Z Zaloške ceste bo delo napredovalo skozi mesto proti k ,-lodvoru. Obenem pa bodo pričel'" graditi r.ovo progo jx> Masarvkvi in Jegličevi cesli do Sv Petra, da bodo realizirali že zdavnaj zaželeno krožna progo. ki bo glavn k lodvor po krajši poti zvezala z vodmatskm in mo-ščanskim predmestjem Za zgraditev te krožne proge bo porabljen tudi del parka ma Hrvatskem trgu. S tem bo prožnost in udobnost tramvajskega prom i v Ljubljani mnogo pridobila — saj je bilo vožnja z glavnega kolodvora do ga-raizijske bolnice po širokem ovinku skozi m.sto d le., v resnici precej zamudna. Novih voz za zd.ij družba '-e ne bo naročala. Zamenjali bedo samo -•."■'t voz med šentviško in meseno progo. — Z deli prično čez štiri, pet tednov. Mariborske občinske zadeve M uri b.;r, > 1. ma rca. Ob otvoritvi sinočnje se-e mariborskega občinskega sveta je žuran clr L i po! d najprej poročni. da je ban ka uprava potrdila sklep mestne občine o preimenovanju oziroma delnem novem-imenovanju nekaterih ulic: Slovenska ulic-: ie od;lej Tvr-.ševa v severnem delu nad Movensko ulico; med Čopovo in Vrb a novo je Segenškova ulica: vzporednica med Kamniško in Korošce vo je Prdogova ulica; ned Viiharievo tn Novo ulico ie Sorifč;^ t med Celjsko in Ljubljansko jc vat/ >etva ulica, med Zrinjsksga trgom in Tomšičevo ulico je Dominkuševa ulica, ona od Meljske ceste na glavni tovorni kolotiver pa se ime-nu'e odslej Dovozna cesta Referat gradbenega odšel a. ki ga je poda! obč. sv. Tump-ej. Za tos so bili izvoljeni v gradbeni odbor gg. inž. Jelene, dr. Vauhnik in dr Sekula. za namestnike pa inž. arh. Črnigoj. Tunvej in dr Kac. Odcbrcn-h je bilo več parcelacijskih prošenj in prošnja za vodovod r priključek na Meljskern hribu. — Poroči!- finančnega odseka je pedal obč. svet. :b tv Zadrugi »Pohorska žcieznica« je bil > odobreno najetje posojila 500.Cn:) D'n z amstvom mestne občine pri kakem zasebniku ali denarnem zavodu pod pogojem, a bo pred sklepom po-so:ila zadruga ob .:-tiia občinski svet. Odklonjen je bil predlog Gasilnega društva za napeljavo vod voda na mejo občine pri Košakih za c. inarnico in prošnja za odpis zavarovalnine nove Msgvru-sove lestve. Za škropljenje nromenadne ceste proti Kamnici bo občina prispevala 5 tisoč Din, ostalih 15.000 D n pa sporazumno Auto-klub . ter občini Ro-=poh in Krče- Motnje v želodca in črevesu, ščieanje v trebuhu, zastajanje v žilrem sistemu razburjenosti. »ervoziteti. omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »!• ranz Josc3'ove< grenčice Zdravniki c,Tei • vri epa slovesa hvalijo izboren učinek, ki ga ima »Franz Josefova« voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo, zlasti pri močnokrvnih, korpulentnih osebah, sati-karjih in hemeroidalno bolnih. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in specerijskili trgovinah. vina. Odobren je bil znesek 38.160 Din za adaptacijo hiše v Židovski ulici, kjer bo nameščena policijska vojašnica. Znižana je bila tudi najemnina realne gimnazije od 150.000 na 136.000 Dm, obenem pa prispevek občine gimnaziji od 50.000 na 16.000 Din. Po poldrugo uro trajajoči tajni seji je bi! sprejet sklep, da se glede zamenjave vojašnic med mestno občino in vojaškim erarjem pooblasti za nadaljnje vodstvo pogajanj upravni odbor odnosno njegov predsednik župan dr. Lipold- Zanimiva oporoka Sremska MitrOvica, 31. marca. V Sremski Mitrovici je nedavno umrl v visoki starosti tajnik nekdan e deželne vlade za Bosno in Hercegovino Gjorgje Mani-godič. Mož se je zlasti v svojih starih letih zelo zanimal za ure in je zapustil tudi veliko zbirko vsakovrstnih žepnih in stenskih ur Pri tem pa je tudi misli! na svoje someščane ;n sestavil zanimivo oporoko. Starček ni imel sorodnikov in jc zapustil svojo hišo mestni občini v dobrodelne namene, glede ostalega svojega premoženja, med katerim je bilo tudi nekaj gotovine, pa je v oporoki odredil, naj .se vse porabi za nabavo velike javne ure na njegovi hiši. Pod uro naj bo naslednji napis: »Dloka Manigodič želi M:trovčanom srečne ure in dolgo življenje« To naj bi izvršila mestna občina in potem skrbela tudi za javno uro. Zaradi te čudne oporoke je občinski odbor sklical sejo finančnega in gospodarskega odseka, ki pa je jx> dolgem razmišljanju sklenil, da občina ne more prevzeti odgovor nosti za vzdrževanje ure. ki jo je staTi Gjorgje podaril someščanom. Gjorgje je namreč zapustil baš toliko sredstev, da bi se dala ura urediti in opremiti z zahtevanim napisom, ker pa je pri svoji oporoki pozab i na ustanovitev fonda za navijanje, »naženje in popravljanje javne ure. mu občina želje nc more izpolniti. n in požigi veliko zlo Prekmurja Murska Sobota, 31. marca. To je poglavje, ki meče sence na prekmurske razmere. Kakor bi jim bilo v krvi je kopica brezve;tnežev, ki podžigajo lastno in tuje domove. Drugod je medsebojno ob-raču.nanje s pestmi, tukaj pa rdeči petebn. Ljudstvo je v stalnem strahu za svojo imovino. posebno v tem času, ko je pazljivost našega kmeta majhna, saj po težkem poljskem delu je izmučenost velika. Trije, štirje požari na Goričkem niso nič redkega. Zadnjo nedeljo je baje gorelo na petih krajih. In zaradi pomanjkanja vode je večkrat vsaka pomoč brezuspešna, od stavb ostajajo temelji in pogoreli tramovi. Posebno okrog Sv. Benedikta je gorelo v zadnjem času kar nekaj dni zaporedoma na več krajih, kakor kresovi pred prazni- Velika špionažna afera razkrinkana! Ženska izdala gibanje podmornic sovražniku! Velcfilm po resničnih dogodkih iz svetovne vojne! Velenapeto! NEVIDNA FRONTA Režija: Rashaffji Eishberg Igralci: Trasde v. Mol®, KarS Ludvik Dletsl Paul Horbiger, Trude Berliner, Paul Otto Kot dopolnilo: Naši kraljeviči na Bledu. -- Najnovejši Foxov zvočni tednik in kulturni filrn »Hiti počasi!« Predstave ob 4., Vi8. in 1410. E5itssi kiaso Matica Telefon 2124 .v.-*-"r --ijic'* -4- v- KIT Gostovanj „žarevc&v" v drami Javnost p°-zna dijaško o, nizacijo »Žar«. N eni vsak^etni na^top: *o bili dobro obiskani in so po vsem zasluzili priznanje zaradi kvalitetnega dela. Mladina si je izbirala svoj program z veliko resnobo ter je presenečala obč nstvo z globokim pojmovanjem umetnin, ki iih je uprizarjala. Ljubezen do stvari, združena s poostrenim občutjem za besedo in notranji smisel. : zabrisala mladostim ^ciikjšenost na odru vbitih smo. kako se mladi gralci trudijo, da b; njihova igra podčrtala posebnost stila in idejo. V spom;nu se vzporejajo vpri/oritve klasikov (Sofokleja. Shakespeaerja) ob moderne slovenske. izmed katerih so se predvsem posvetili Cankarju. Komedija »Za narodov blagor«, s katero so nastopli v letošnji s^om, zahteva od igralca globoke izkušenosti. V Skrbinškovi režiji je delo kljub okorne mi začetku zadovoljivo uspelo, čeprav je ^jlo videti, da je bila lanska uprizoritev »Hhjr>cev< boli skrbno pr prav!jena Med star'«^ igralce =>0 se uvrstili mlajši. ki morda 1 'sedaj še niso nastooali. Njihove vloge »pričale, da so jim pretežke, ker se ob I7i r>rizadevanju niso mouli rvo zrelosti me-ai? ostalimi- To-, da mladostni zanos m odi ijsrčna volja sta ur.tvarjala mikavnost v ne- Tlnh prizorih, v katerih je celo izkušenemu igralcu nastop vselej problem. V dnejšim igralcem v vlogah dr. Grozda. Ščuke in dr. Grudnove žene Helene je treba priznali lepe uspehe. Posebno zanimanje v komediji vzbuja vselej prizor, ko Ščuka zavezuje dr. Grozdu čevlje, ker je zelo problematičen in izpreminja na mah realističen stil. Ščuka sra je dož vel in izvedel z mladostnim žarom presenetljivo dobro. Malo okorna in mehanična uprizoritev Cankarjeve komedije je zapustila pri gledalcu marsikatere zanim ve vtise. Celo taka. nedodelana predstava je znova potrdila, knko elementarna in silna je Cankarjeva beseda, ki že sama priklene r>ozornosl kljub nekaterim docela naivno izvedenim vloszam. Povoino dramatsko slovstvo ima pred^ njo težko vest. In vendar je nejtajljivo doživetje nekaterih hib. ki so s*> to pot v Cankarjevem delu zelo očitno pokazale. Čutili smo. kako daleč smo se že odmaknili ideološkemu pojmovanju od njegovih dni, ki jih *e pisatelj ostro karakteriž;ral. pa je njihova časovnost baš sedaj malo zanimiva zaradi svoie tesnobnosti in ožine. Edini Ščuka, ki sa je rod 1 Cankarjev genij, je tudi v ideološki osnovi izraz velike kreativne moči, ki 9e je pognala iz časa. J. K. Lep sprejem novega »Hamleta«. V četrtek zvečer je bila v ljubljanski drami premiera Shakespearjevega »Hamleta« v no- kom naših blagovestnikov.,. Čudno se je zgodilo pri gostilničarju Zrinskem v Iva-novcih. Še le pred tedni mu je zgorel kozolec, ki ni bil zavarovan. Da ni takrat deževalo. bi se ogenj razširil še na ostala poslopja. V strahu pred ponovnim požigom si je dal vsa poslopja zavarovati. Ali zločinska roka ga je prehitela. Še isti večer, ko je podpisal pogodbo, so švignili plameni iz skednja in kmalu so bila vsa bližnja poslopja en sam zubelj Goreti so začeli že hlevi in če bi ljudstvo ne bilo tako hitro prišlo na kraj nesreče, bi bila vsaka pomoč zaman. Nevarnost pa je bila tem večja, ker je gnala plamene na vse strani, škoda je velika. Zgorel je do tal popolnoma nov skedenj, svinjaki, nekaj svinj, slama in krma, gospodarsko orodje in drugo. Kmalu nato je kar na dveh straneh in skoro ob isti uri zagorelo v Sebeborcih. Gospodarsko poslopje posestnika Podleska in velika oslica slame pri posestniku Barbariču. Povod je škoda zelo občutna. — Številni požari v zadnjih šestih tednih dajo mnogo razmišljati in tukajšnje prebivalstvo s strahom lega k počitku, ali pa vso noč straži okrog svojih domov. Ne .samo splušna gospodarska kriza, ampak tudi pogosti požari povečujejo obupanost. Gasilci v Prek-murju imajo polne roke. Le hitra in uspešna pomoč lahko prepreči nedogledno katastrofo. Zato se tem bolj čudimo incidentu ob zadnjem velikem požaru v Radencih, ko so številna gasilska društva pohitela k gorečim zdraviliškim objektom, le mirrsko-seboška požarna bramba je ostala doma. Toda ne po krivdi požrtvovalnih gasilcev, ki s« na prvi znak prihiteli v zbor! Bilo je takole: Okrog 20. ure je zapela tromba. Gasilci in ljudstvo so hiteli proti gasilnemu domu. v daljavi se je videl svit žarečih poslopij. Šele po dolgem čakanju so odrinili gasilci proti Radencem, a so se kmalu vrnili. Ko so pa okrog 23. prišli potniki iz Maribora in pripovedovali o obsežnosti požara, je zadonel v drugič rog po suboških ulicah. In glej čudo, čeprav so bili gasilci zbrani in so vedeli, kje in kaj .gori, vendar niso odrinili... Dvakrat se je meščanstvo brez potrebe budilo, ogorčenje je bilo veliko. Gasilska društva iz najbližje okolice Murske Sobote s konjsko vprego so bila v Radencih, požarniki iz sosednje države so prihiteli na kraj nesreče. Murska Sobota, ki je v neposredni bližini, ki ima motorno brizgalno, je ostala doma. Upamo, da bo v tem napravil red in da se kaj sličnega ne bo zgodilo nikoli več. Dva v fifrobu dva pred maSim senatom Ljubljana, 31. marca. Na Trati pri Ko-sovih so se fantje in dekleta 16. januarja zvečer zbrali na prejo. Proti polnoči so začeli plesati »povšter-tanc«. Dva fanta sta vlekla harmoniko, ostalih 15 fantov pa se je z deklici vrtelo in pilo žganje. Zastavni čevljarski pomočnik 221etni Jože Čadež je nabiral za godce in nabral 17 Din. Zaradi 10 Din pa se je vnel med njim in godcem Cirilom Jenkom prepir. Sprva je^bilo vse tako nekako bolj v šali, pozneje pa je stvar postala krvavo resna. Nož je zahteval za svojo žrtev Cirila Jenka, ki ga je Čadež strahovito zdelal. Prerezal mu je vrat in žile odvodnice. Rana je bila dolga 12 cm. Jenko je v nekaj minutah izkrvavel. Pred malim senatom je bil Čadež danes obsojen le zaradi prekoračenja silobrana na 8 mesecev strogega zapora, v povračilo kazenskih stroškov in v plačilo odškodnine za pogreb 1000 Din staršem. V kazen se mu všteje preiskovalni zapor od 17. januarja naprej. Državni tožilec je prijavil priziv in revizijo. Sodišče je spustilo obtoženca na svobodo, dokler ne bo Stol sedmorice končno rešil zadeve. Mali senat je nato obravnaval sličen žalosten dogodek. Pekovski pomočnik Josip Tomažič, ki je lani odslužil vojake, si je nameraval v Ljubljani ustanoviti lastno pekarno in se letos pred pustom poročiti s svojo izvoljenko Anico iz Skaručne. Bil je simpatičen, marljiv, varčen dečko, podpiral je tudi mater. Trda usoda pa mu je prekrižala vse načrte. 19. februarja zvečer se je peljal na kolesu iz Ljubljane k svoji zaročenki. Spremljala sta ga dva prijatelja. Ko so okoli 21. privozili do Skaručne, so bili napadeni. Vitek možakar z dolgimi brki je »aufbiksal« in se spravil nad nje. Z nožem je sunil Tomažiča na tako nenavadno mesto, namreč na notranjo stran desnega komolca, da mu je prerezal žilo-od-vodnico Tomažiča so sicer prepeljali na zarečenkin dom, toda že po eni uri je umrl zaradi izkrvavitve. Tega uboja je bil osumljen 401etni Jakob Volkar iz Vojskega, občina Zlatopolje. Obtoženec je sicer v bistvu priznal dejanje, toda izgovarjal se je, da je bil v silobranu, rekoč: »Dva sta na me padla. V treh mi- vem, kongenialnem prevodu Otona ZapanČi-ča in v novi režiji Cirila Debevca. Za pre-miero novega »Hamleta« se je pokazalo izredno zanimanje in gledališče je bilo zasedeno tako dobro, kakor le redkokdaj ob premierah zadnjega časa. Vse kaže, da bo novi »Hamlet« postal mikavna točka letošnjega in še naslednjega repertoarja. Obsežno j>oročilo našega dramskega referenta bomo seveda še priobčili. Ljubljanski jubilej operete »Pri treh mladenkah«. V sredo je ljubljanska opera ob dobrem obisku in v dobrem razpoloženju sodelujočih petindvajsetič uprizorila znano opereto »Pri treh mladenkah« iz Schuberto-vega življenja in s Schubertovo melodiozno glasbo, ki še vedno ni izgubila svoje ljubeznive idiličnosti v >altwienerisch« duhu. Za člana Umelecke besede v Pragi je bil izvoljen med drugimi slovanskimi in francoskimi literarnimi umetniki naš pesnik Oton Zupančič. Razstava jugoslovanske grafike v Saar-briickenu. Prve dni tega meseca bo otvorje-na v Saarbriickemu razstava jugoslovenske grafike. Razstavo priredi Državni muzej v Saarbriickenj pod vodstvom svojega ravnatelja in prijatelja našega naroda g. dr. Fri-tza Groniga. Največ zaslug za to kulturno manifestacijo pa ima nedvomno član saarske vlade. Jugoslovan g. dr. Milovan Zoričič. Priprave za to razstavo vodi priznani zagrebški slikar in grafik g. prof. Tomislav Krizman. Razstave se bo udeležilo 42 jugoslovenskih umetnikov z okoli 300 deli. Našo grafično umetnost zastopajo sledeči slovenski umet- nutah je bilo vsega konec! Prvega sem samo malo pahniL Drugega pa nič ne vem.« Priča Lojze Žganjar, ki je bil v obtožen-čevi družbi: »Vozila sva se iz Sore na za-pravljivčku. Ko sva srečala fante, je dejal: Počakajva jih in nabijva! Jaka mi je pozneje pravil: Enega sem fejst špiknil!« Priča Jože Stare, ki je bil tudi zraven: »Hitro je bilo vse gotovo! Tema je bila. Volkar je pozneje res rekel: Enega sem zdajle fejst špiknil« Obtožencu se torej zagovor s silobranom ni posrečil in ie bil zaradi uboja obsojen na dve leti robije, kakor tudi v povračilo ■ troškov kazenskega postopanja in materi 1048 Din za pogreb. Grenčica Hun.vadl Janos je najzanesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo. Eden iz vlomilske družbe Ljubljana, 31. marca. Sinoči okrog 21. sta patruljirala komandir orožniške stanice v Dolu Fran Baumkirch-ner in kaplar Marko Raca po cesti proti Be-ričevemu. Došla sta neznanega moškega, ki je nosil s seboj nahrbtnik Kakor hitro pa je neznanec ugledal za seboj orožnika, je krenil s srede ceste in se skušal umakniti v temo, na polje. Orožn:koma je bil tujec takoj sumljiv, zato sta stopila nagleje za njim in ga dohitela. Komandir ga je vpraša! kam gre, nakar je neznanec odgovoril: »Moram v Ljubljano«. Ko ga je orožnik prijel za suknjič, je v žepu zažvenketalo. Tam je bila cela zbirka vlomilskega orodja, vitrihov, malih in vciikih pa tudi votel zvitek žeieza. kakršen služi vlomilcem za iztikanie ključev iz ključavnice. Orožnika sta seveda takoj nato neznanca uklenila. Na orožniški postaji v Dolu je neznanec izpovedal, da se piše Jožef Boštiančič. ki so ga italijanske oblasti prekrstile za Ba-stianija, rojen 1897 v Grgarju pri Gorici. Orožniki so na postaji preiskali tudi vsebino nahrbtnika ter našli notri dolgo zimsko suknjo, rdeče križasto, dalje 9 no?h pisanih moških srajc, dvoje novih spodnjih hlač. več novih robcev, 5 parov novih ženskih nogavic in 3 pare moških nogavic. Nogavice so bile opremljene tudi z listki, na katerih so bile napisane cene. Dalje so našli v nahrbtniku veliko škatlo savskih cigaret, skupno 500 komadov, 3 baterije za žepno svetilko, nov nožič z reklamo Alga. žepno zrcalce. večji nož z roženimi platnicami. stekleničko kozmetičnega olja, komad mila in pa žepno uro s pozlačeno verižico. Boštiančič je šele 12. marca prekoračil mejo. Dalje je povedal, da je živel v Ljubljani že predlanskim, a samo nekaj mesecev ter da je stanoval v Linhartovi ulici št. 12. Po poklicu, pravi, je zidar. Ko so ga spraševali, kje je dobil blago, ki so ga našli pri njem. se je šele precej pozno spomnil in odgovoril, da ga mu je nekdo izročil spotoma. Orožnik mu tega seveda ■r N ^ o> ni mogel verjeti, nakar je čez nekaj časa odgovoril, da je izvršil vlom že pred dnevi v neko trgovino v Linhartovi ulici. Danes dopoldne so privedli orožniki Bcštjančiča na policij-ko upravo v Ljubljano, kjer je imel nadzornik g. Macarol v evidenci več skrajno drznih vlomov v razne trgovine na deželi. Tako je bilo nedavno vlomljeno v razne trgovine na Štajerskem. pred par dnevi pa v trgovino Dušana Humra v Podtaboru pri Naklem. V teh trgovinah so b:!i pokradeni baš taki predmeti, karšni so bili najdeni pri Bošt* jančiču. Po informaciji na policiji so orožniki odvedli aretiranega Boštjančiča, ki je brezdvomno vlamljal po deželi v družbi komplicov, ki .co pa za enkrat še na svobodi, na sodišče, kjer se zasliševanje nadaljuje. Naš goslarski naraščaj Komaj leto dni je preteklo, odkar je bila ustanovljena v Ljubljani banovinska šola za izdelovanje glasbil, a že danes moremo z zadoščenjem trditi, da je bila ideja ustanovitve take šole zdrava. V razmeroma zelo kratkem času so se prvi mladi goslarji že toliko naučili, da izdelujejo brezhibne citre, kitare in violine. Preizkusili so strokovnjaki te instrumente ter dijakov —, tako da .^e bo kader naših go-slarjev povečal v lepo družino. Čisto nič jih ni strah, da ne bi prišli s tem, pri nas še nenavadnim delom tudi do stalnega kruha. Goslarska zadruga, ki bo nabavljala surovine, oskrbovala strojno in polfabrikatsko delo ter organizirala prodajo izgotovljenih glasbil, bo posredovalka med izdelovalci in konsumenti. Ker jih vzporedili s sličnimi izdelki iz inozemstva. pa so se takoj prepričali, da prekašajo tuje po kvaliteti in preciznosti izdelave, a kar je glavno, tudi po tonu. Izdelava violin sloni namreč strogo na načelu starih kremoneških gosli. Dovolj, da* pogledamo njihov spoj in vez, pa se prepričamo, da so izdelane neprimerno bolje in trdnejše od navadnih violin. Veselje je gledati te mlade goslarje, ko režejo, žagajo, pilijo in vrtajo in kako nastajajo v nj'h rokah plemenita glasbila. Seve, izkušeni mojster Mušič mora biti sedaj še poleg ter nadzorovati vsako najmanjše delo. A ni več daleč čas, ko bodo zleteli iz gnezda ter se osamosvojili. In prišLi bodo novi mladeniči, morda jih bo še več ko danes — sedaj je vpisanih sedem niki: Jakac, Justin, Kos, Kralj, Piščančeva, Stiplovšek in Zupan. Kakor smo informirani, bo razstava prenesena iz Saarbriickena še'v Metz in Strasboarg. Nova knjiga Miroslava Krleže. V zbirki Zbranih spisov Miroslava Krleža je izšla šesta knjiga z naslovom »Hiljadu i jedna smrt«. To so zbrane novele iz raznih revij, ki doslej še n'so izšle v posebni knjigi. Tudi šesti zvezek je tehten prispevek k vedno jačji karakterizac ji Miroslava Krleže, ki z izdajo Zbranih spisov šele v polni meri stopa v ospredje. Krleža je danes nedvomno najsilnejši literarni stvarjalec celotne Jugoslavije, edini prozarist, ki utegne zanimati tudi zunanji svet. Zato pomeni izdajanje njegovih zbranih spisov dogodek in bi le želeli. da bi založnica nadaljevala točno po programu. Za prihodnje mesece je napovedan? kakor smo že zabeležili, nov, še neobjavljen Krkžev roman. Bržkone bo to roman o apostolu slovanske misli v Rus ji Juriju Križaniču. Gradivo za novi roman je Krleža že dolgo zbiral doma in v raznih slovanskih deželah. . . . Miroslav Jelie, Albanija. O tej zanimivi sosedi Jugoslavije je izšla v Beograd .1 knjiga nje dobrega poznavalca, ki je edinstvena v vsej književnosti Jugoslavije. Važno je, da se pisec predvsem bavi z današnjo Albanijo in da fe, kakor mu je priznal kritik »Letopisa Matice Srpeke«, »dober in objektiven opazovalec, zato imajo njegovi opisi avtentično vrednost.« Poskusi sinteze jugoslovanske književnosti. Beograjski časopisi prinašajo ocene o vzdrže in bodo vzdržala izgotovljena gla;v bila vsako konkurenco z inozemskimi izdelki tako glede glasu in kakovo-sti. kakor tudi glede cene, ni dvoma, da bo bodoča zadruga vodila usp-ešno tekmo z inozemstvom, ki danes preplavlja s svojimi izdelki jugoslovenski trg. Vpisani goslarski učenci uživajo poleg strokovnega tudi trgovski in teoretični pouk ter bodo p;> triletnem šolanju usposobljeni za samostojno obratovanje, če bodo dovolj praktični, bo vsak v svojem kraju lahko našel zaslužek v domači hiši z izdelovanjem različnih glasbil, s čimer bo produkcija polagoma narasla do take mere, da bo mogla izločiti inozemski trg tudi na tem polju. —l- učbeniku Momirja Velikovica in Miloša Sav-koviea »Jugoslovanska književnost r. in o knjigi istih avtorjev: Primeri stila i jezika jugoslovenske književnosti t. Obe knjigi je izdala Zadruga profesorskega društva in sta prva dela večje celote, ki bo zajela ju-goslovensko književnost v^e do današnjega časa. — Po znanem posk.isu Pavla Popovi-ča, da pokaže tradic onalne književnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev kot celotno knii-ževnost treh različnih izhodišč in središč, pomeni delo Momirja Velikovica in Miloša Savkov ca nov korak naprej v tem, nekoliko apriornem ustvarjanju naše književno sinteze. Beležimo po dolžnosti kronistov samo kot pojav, ki smo nanj bili opozorjeni zgolj posredno. Potrebno bi bilo, da bi o obeh hnjigah temelj to spregovorila slovenska strokovna kritika. Vprašanje teh poskusov je načelno tako važno in praktično tolikanj pomenljivo, da se ne bi smelo opraviti samo z mimogrede navrženimi opazkami v najnovejšem »Domu 'n svetu«. Festival sodobne francoske glasbe bo priredila Beograjska filharmonija v ponedeljek dne 3. t. m Dirigiral bo francoski gost Allbert Wolf iz Pariza. Zgodovino srbske gledališke kritike podaja Borivoje S. Slojkovič v zgoščeni razpravi »Istorijski pregled srpske pozorišne kritike«, ki je izšla kot ponatis iz sarajevskega »Pregleda« v Sarajevu. Razstava »Lade« v Beogradu. V nedeljo se bo otvorila v Umetnostnem paviljonu razstava članov »Lade«, najstarejšega beograjskega umetnostnega ciraštva, ki jo Zadnje foto novosti! Voigtlander-Brillant zrcalna, kamera 6X6, Voigtar 1:6,3 Din 66O.— Voigtlander-Brillant zrcalna kamera 6X6, Skopar 1:4,5 Compur Din 1.J0C Foto-kino. DROGERIJA KANC Tvrševa c. 3 (nebotičnik), židovska ul. 1. iiiače vesli + Manifestirajmo za naše morje! Ponovno opozarjamo narodnjake, da se bo jutrišnjo nedeljo vršila v Novem mestu glavna »kupščina Jadranske straže. Kdorkoli Utegne, naj se je udeleži, da bo skupščina manifestacija nase jadranske zavesti, dokaz, kako se zavedamo pomena našega morja za obstanek in bodočnost Jugoslavije. iz Ljubljane in nekaterih drugih krajev je že za nocoj prijavljen prihod gostov, ki se bodo drevi udeležili skrbno pripravljene akademije v novomeškem Sokolskem domu. Sprejem udeležencev skupščine bo jutri po prihodu jutranjega vlaka iz Ljubljane, nakar se bo po povorki vršila glavna skupščina v Sokolskem domu. Funkcionarji oblastnega odbora bodo podali obširna poročila, saj so je Jadranska straža vprav zadnji čas pri nas močno razmahu i ia in s- snujejo novi krajevni odbori v vseh večjih krajih, ki kaj t-ajo na svoj nacionalni ponos. Zaloga nape^lih damskih plaščev v Ljubljani A. PAUL IN, Kongresni trg štev. 5. + Vse somišljenike vsedržavne stranke JRKD v škofjeloškem območju vabimo, da se udeleže zanesljivo občnega zbora krajevne organizacije JRKD za Staro '^oko, ki bo v nedeljo 2. aprila ob 15. uri v gostilni sta-rološkega župana g. Antona Hafnerja na Trati. Po običajnem dnevnem redu bodo poročali o gospodarskem in političnem položaju v državi narodni poslanci gg. Ivan Lončar, dr. Stane Rape in Albin Koman. Pripeljite s seboj tudi druge prijatelje JRKD. * 2 ljubljanske univerze. Rektorat uni- vorje v Ljubljani razpisuje mesto univ. asistenta pri institutu za fiziko. Kandidat mora biti absolvent tuzemske filozofske fakultete, ki je študiral eno izme-d matema-tično-fizikainih skupin in pozna polog državnega še francoski ali nemški jezik. Opremljene pr«*nje sprejema rektorat do 13. maja. ♦ Razpis ustanov. Univerzitetna uprava v Ljubljani razpisuje za študijsko leto 11)33-34 dve ustanovni mesti dr. Pavela Tur-nerja ustanove, vsako v višini 42.000 Din, namenjeni za enega j ur ista in enega filozofa slovenske narodnosti, ki sta položila državne (diplomske) izpite ter sii pridobila rtoktorat na ljubljanski univerzi. Ustanovi imata namen, da se omogoči najvrednejšim prosilcem enoletno bivanje v inozemskih kulturnih nn znanstvenih žariščih (Pariz, London. Oxford. Cambridge itd) v svrbo, da nadaljujejo strokovne študije in da si ob ein-m pridobe one splošne in družabne izobrazbe, ki je znak omikanega in kulturnega človeka. Prošnjo s potrebnimi dokazili o izpitih, doktoratu ter o jezikovnem znanju naj se vložijo na rektoratu najkasneje do 15. maja 1933. Podrobnejše določbe ustanovno listine =o razvidne ti z razpisa na de-skah rektorata, filozofske in juridiene fakulteto. LOV ZA MILIJONI Slavni akrobat in pustolovec Luciano Al-bertini v svojem, pri nas v Jugoslaviji, v Dubrovniku in na naših lepih otokih sončne Dalmacije izdelanem sencaiODalnem filmu sLOV ZA MILIJONI« se predvaja od danes dalje v kinu i Ljubljanski dvor«. Predstave ob 4., pol 8. in 9. uri zvečer ob najnižjih cenah 2.—, 4.— in 6.— Din. imelo že pred vojno stike z Zagrebom in Ljubljano. Tretjino razstavljenih del zavzemajo risbe Ljubomira Ivanoviea z motivi iz južne Srbije in z Jadrana. Iz naših revij. V četrti številki »Planinskega veetnikat je pričela izhajati daljša razprava dr. Henrika Turne »R^neška Slove-nija«. Razprava uglednega pis»ea, ki je dober poznavalec te svojevrstne, žal le preveč pozabljene slovenske dežele, se bo nadaljevala. V tej številki so tudi prispevki Mirka Kajzelia (»Dleskovška planota«). Jelke G. ( Zimski poset pri očku Triglavu«), dr. Jakoba Prešerna (>Imenoslovje okrog Begunj-ščice in Stola*). Joža Blejca ("Namesto smuka — ^kuta«) in razni manjši prispevki z društvenimi vestmi in poročili. Številka je b»po ilustrirana. — »Zvonček« prinaša v sedmi številki nadaljevanje povesti like Vaštove »Zlate čeri«, članek dr. Romana Savnika »Človek — otrok prirode«, Ivana Albrechta »Pismo od Soče«, Vinka Bitenca pravljico »Ugrabljeni kraljevič«, E. Gangla pesem »Srca našat. Manict* Romanove »Prve trobentice«, Lojzeta Zupanca pripovedko »Ali si kaj iezen«. Arnošta Adamiča »Dečka iz sirotišnice«. O. Hudalesa »Kaj je povedni boter Matjaž* in drjgo gradivo. — »Književnost« priobčuje v peti številki članke A. Kovača. T. Brodarja. B. K., V. Kostanievca. A K. in pesem Toneta Čiifaria. V znamenju Hegla. Pri Collinn 7 Parizu ie pravkar izšel zbornik »Etudes sur Hegel«. S študijami o Heglovem modroslovju so zastopani B. Croce. N. Hartmann. Ch. Audi«r. Victor Basch. Rene Bertbelot M. Gueroult in E. Vermeil. ♦ Britanski konzulat v Zagrebu se danes preseli na Mažuraničev trg štev. 3. Konzulat bo za občinstvo odslej otvorjen od 9. do 12. ter od 13.30 do 15.30 za občinstvo ob sobotah pa le od 9. do 12. ♦ Sprejem v podoficirsko šolo. V I. pohotno podofiicirsko šolo >Kralja Aleksandra I.« v Beogradu se sprejmejo 1. maja 1533. gojenci iz civila in iz stalnega kadra. Roflektanti morajo biti jugoslovenski državljani, zdravi in sposobni za vojaško službo, rojeni v lotih 1912 do 1916. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 15. aprila. •Interesenti so opozarjajo na razpis v 11. letošnji številki »Vojnega lista«. ♦ Službeni list dravske banovine objavlja v 26 letošnji številki: Uredbo o sodnem poslovniku za sodišča prve in druge stopnje; sodni poslovnik za sodišča prve in druge stopnje ter objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933 ♦ Optanti iz Istre se naseljujejo v Južni Srbiji. Iz Skoplja poročajo, da so se naši cptanti iz Istre začeli naseljevati v Južni Srbiji. Skoraj vsi so dobili zemljišča, zglajene hiše in vso, kar je nujno potrebno. V selu Crničanu je trideset naseljeniških hiš, v selu Predojcu pri Djevdjeliji petnajst, v Stojakovu in Bogorodici pa po 12. ♦ Nezaposleni inženjerji gradbene stroke naj se takoj pismeno javijo Udruženju ju-goslovenskih inženjerjev in arhitektov _ sekcija Ljubljana, nakar jam bo priobčetio važno obvestilo. ♦ Glavna bratovska skladnica v Ljubljani opozarja bivše polnopravne člane Bratov-skih skladnic, ki so izstopili iz zavarovanja ter zaradi toga izgubili iz pokojninskega zavarovanja pridobljene pravice, da so izšla nova pravila Bratovskih skladnic. ki dajo izstopivšim članom možnost, da si izgubljene pravice zopet pridobe in jih varujejo, čeprav ne vstopijo zopet v delo pri podjetjih, včlanjenih v braitovskih skladnicah, s plačevanjem letne priznalninc v znesku 20 Din. Člani, ki svoje zavarovalne pravice obnove in imajo uračunljive članske dobe najmanj 10 let, imajo enako aktivnim članom pravico do pokojnine, ako so izgubili na svoji delazmožnost.i več kot dve tretjini. Zato naj se člani, ki so izstopili :iz zavarovanja prod 1. januarjem 19*>5 in na svoje zavarovanje odpadajočih rezervnih deležev niso dvignili, tec prav tako člani, fci so zavarovalne pravice izgubili zaradi prekinitve aLi izstopa iz zavarovanja po 1. jan. 1925 in žele obnoviti svoje zavarovalne pravice, javijo pri krajevni Bratovski sklad-nici, kjer so bili nazadnje zavarovani, ust-meno ali pismeno v dobi od 1. t. m. do 30. avgusta letos. Članom, ki bi se v določenem roku ne javili, oziroma ne plačali priznal-nine, bi zapadle pravice oživele samo v primeru, če zopet nastopijo delo v podjetju, včlanjenem pri Bratovski skladnica in ga vrše najmanj eno leto. ♦ Ceneni izleti s parobrodom »Karadtor-dje< v Dalmacijo in Grčijo. Da je omogočeno tudi nižjim slojem, ogledati si in stwv znati našo jadransko obalo in važnejša mesta vdoJž grške obale do Pirej (Atene), bo prirejala Jadranska plovitba v letošnji sezoni več izletov po znižani čemi z luksuznim parnikom tKaradjordje«. Ta ladja je opremljena z vsem komfortom, ima lepe in prostorne salone, zračne in udobne kabine, ja-ko lepo promenado na krovu, kopalnicv m brivnico. Hrana na paiobrodu je izborna in obilna, postrežba prvovrstna. Uživa se ta- | ko poleg 11 dnevne udobne vožnje po morju, tudi vsa udobnost na parobrodu samem Potovanje se prične na Sušaku vsakokrat, ob 14. uri ter ima potnik priliko ogledati si važnejša dalmatinska mesta in jadranska kopališča: tako Crikvenico, Rab, šibenifc, Split, Hvar, ev. Makarsko, Korčulo, Dubrovnik, Kotor, Hercegnovi, dalje Krf in •Iteo ter konca v Pireju, kjer je dvodnevni odmor, da si udeleženci izleta ogledajo Atene, glavno mesto Grčije. Cena za te 11 dnevne izlete, vštevši hrano in posteljo znaša 1900 do 3000 Din za osebo, po izbiri kabine Prvi izlet je na velikonočne prazmikc, z odhodom s Sušaka 17. t. m. Prijave in prospekte pri »Putniku«. ♦ Novi grobovi. V ljubljanski bolnici je umrl g Anton Kavčič, društvenii vežibalec Prvega prostovoljnega m reševalnega društva v Ljubljani. Pogreb bo jutri ob pol 15. — Na Anskem vrhu pri Celju je umrl v "četrtek popoldne v 67. letu cestni n nizom ik v p. posestnik in gostilničar g. Rafael Krušič. Pogreb bo danes ob 17 iz mrtvašnice okoliškega pokopališča, ob istem času kakor pogreb naduStelja v p. g. Ivana Adamiča. — V četrtek je umrla na Bregu pri Celju Doranu in Lojziki Hojlkarje- vi 3 mesece stara hčerka edink« Mijdcn. — Pokojnim blag spomin, žalujočim Daše iskreno sožaJje! ♦ Mednarodna kulinarična razstava na Dunaju. Na podlagi legitimacij za kulinarično razstavo in kongres kuharske umetnosti. ki se vrši do 11. t. m. uživajo posestniki razstave prost avstrijski vizum, 25% popust na avstrijskih železnicah, prosti V t: ..JU6EFA" (l t isirrt Gaiew 12. On'* K conti joo ► m 26/t k ti u iyj3. dvakratni obisk razstave, znižano vozova:-co, električne cestne železnice z velja vnost-jo 4 dni. za 5 šilingov in druge ugodnosti. Legitimacija stane 120 Din iu se dobi pri jPutniku*. ♦ Smrtno ranjenega posestniškega sina žmavca Franca od Sv. Andraža v Slovenskih goricah, katerega je zabodel v nodelio Franc Kocuvan pred cerkvijo v Sv. Andražu, so v četrtek prepeljali z reševalnim avtom v ptujsko bolnico. Tu so ugotovili, da je velika zevajoča rana v hrbet smrtnor>o-varna. Zmavc je star še'o 23 let in to mnr-da hudo poškodbo le prebolel. Razgrajače orožniki še lovijo. Aprila prvega vsakdo bi rad potegnil nas, to vemo! Edini Slamič nas ne bo, zato vsi danes k njemu gremo! ♦ Združenje ali udruženje? Prejeli smo: O priliki Pokrajinskega zbera srednješolcev v Mariboru je naše dnevno časopisje pri nazivu srednješolske organizacije uporabljalo besedo »združenje« namesto uo teuaj običajne »udiuženjec- Oglejmo si to spremembo. V Pleteršnikovem slovarju jo sicer samo »združenje«, v njem pa najdemo glagola združiti in udružiniti se. Združenje ('die Vereinigung, die Associption, die Fusion) pomeni ali isto kot zveza ali pa nam pokaže na kad način jep rišlo do skupne organizacije. (Primerjaj: združevati: podobči-ne so se združevale v veliko občino, Levstik (Nauk). Glagol udružiniti se iz katerega je izvedena beseda udruženje pomeni »eine Familie griindon;;! Dijaške organizacije se tudi v resnici same često imenujejo »družine«. Bc-so-da »združenje« je pa v stavku »Zveza jugoslovcnskih srednješolskih združenji tembolj zgrešena, ker se tako v misli pojavlja en sam pojem v dveh besednih inačicah. Pustimo torej srednješolcem njihova »udruženja«, ki so jezikovno neoporekljiva. P. T. ♦ Spet drzen vlom v trgovino. Nedavno noč je bil izvršen v trgovino Vinka Brišni-ka v St. Juriju ob Taboru drzcu vlom. Tatovi so okrog 1. ponoči vdrli v trgovino in odnesli več metrov raznega finega blaga za ženske obleke, veliko množino raznih tobačnih izdelkov, za okrog 800 Din kolekov, nekaj novih dežnikov in drugih predmetov v vrednosti nad 7000 Din. Kam so tatovi izginili z ukradenim blagom, zaenkrat še ni znano. ♦ Damske plašče za pomlad v coni od 195 Din nudi F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. ♦ U. F. svilene nogavice ima v zalosd Ign. Žargi, Ljubljana Sv. Petra ccsta 1V ♦ Obledele obleke jn klobuke kemično čisti, barva, plieira *n lika tovarna Jos. Reich. DAMSKE PLAŠČE OBLEKE, BLUZE ima v veliki izbiri IGN. ŽARGI, Ljubljana Sv. Petra cesta 11. 4719 ..Zvočni kino Ideal" Premiera veselega filma, pri katerem se bo vsak od srca nasmejal! SIEGFRIED ARNO kot trgovski pomočnik, zaljubljen kavalir in dedič milijonske zapuščine. Moyer i Comp. (»Moric ima srečo«) Lepa glasba! Novi, krasni šlagerji! Predstave ob 4., 7. in 9. zvečer. Da se zavarujemo proti krizi. Da si ohranimo telesno in duševno ravnotežje v našem času depresije in skrbi, je potrebno v prvi vrsti, da si ohranimo zdravje. Potežkoče se nam zde večje, ako je naše zdravje slabo. Pomnite, da zavisi zdravje od vrednosti in pravilnosti prehrane. Naša redna hrana vsebuje premalo hranivosti, ♦ Cigani oslepili petletnega dečka. V selu Črncu pri Sisku je pred tremi meseci izginil petletni deček Ivica Stuparič, ki ga domači niso mogli najti. Začeli so sumiti, da so ga morebiti odpeljali cigani, ki so selijo •iz kraja v kraj To dni so cigani Spet prišli v tamkajšnjo okolico. Pri pregledu voza so našli pogrešanega dečka, ki pa je bil slep. Cigane so seveda po:ovi!i orožniki. + Sin in sinsha umorila starega očeta. Pred tednom dni je bil v Petrovcu pokopan sedemdesetletni Damjan Panič. Njegov siln, občinski odbornik Milorad, in njegova sinalia sta hlinila izredno žalost. Sorodnik Živojin Jevromovič pa ni rnoioi pojmiti te žalost,i, ker mu jo pokojnik večkrat tožil, da ga sin i ti snaha mučita in da ga bosta gotovo ubila. Živojin je ogledal mrtveca in opazi! na glavi veliko rano. Nekaj dni po pogrebu jo Živojin o svojem opazovanju obvestil žandarmerijo. Damjan dn Obreuija sva v preiskavi ♦ Vinske sterilizaterje po 60 Din ima na za togi »č> hostaklo« Ljubljana, Komcnskega ulica. ♦ U. F. nogavice v veliki izbiri na drobno in debelo pri Kari Prclog. Ljubljana.z 12 u_ Pogreb Andreja MarCana. Včeraj popoldne, se je vršil izpred hiše žalosti na Rimski cesti pogreb vrlega ljubljanskega obrtnika, niesaiskoga mojstra in posestnika, častnega občana ljubljanskega g. Andreja Marčana Na prostornem Borštnikovem trgu so jc zbirala ogromna množica Ljubljančanov iz vseh slojev, zlasti veliko pa je prišlo obrtnikov, v prvi vrsti mesarjev, mnogi tudi z deželo. Po blagoslovitvi krste so zapeli člani pevskega društva -.Slaveča: in pa pevci društva Krakovo-Trnovo turobno žalosti.nko »Človek glej-. Zatem so prenesli krsto v voz in je krenili ogromni žalni sprevod po Gradišču in Kongresnem trgu ter dal.ie po Miklošičevi cesti in Ko-menskega ulici do kapelico v Prisojni ulici, kjer so spet zapeli druženi povei žalostinko Blagor mu j. žalni sprevod je nato nadaljeval pot na pokopališče k Sv Križu kjer so položili pokojnika k večnemu počitku v rodbinsko grobnico. u_ Nacionalistom Aleksandrove univerze. Pripravljalni odbor Jusoslovenskega nacionalističnega akademskega kluba :Ldin-siva« vabi vso iskrene akademike Jugoslo-vene, da se vpišejo v klub. Prijavnice lahko dvignete vsak dan mod 11. iu 12 liro pri bratu Uraniču Ferdu, Frančiškanska u!i«:a št. C. u_ Socialna prireditev v korist zavetišča za brezposelne gospodinjske pomočnice in hišne delavke so bo vršila pod častnim pokroviteljstvom gospodinj v nedeljo 2. t. m. ob 17. v Delavski zbornici Pri sporedu sodelujejo iz prijaznosti operna pevka Vera Popovičeva konservatoristke Horta Seifert, Roza Luboc, Silva Hrašovec, Vladka Baje t. r pomočnice Mari Kramer in Juika Kožar. Vabimo cenjeno občinstvo, da se odzove v čim lepšem številu in pomaga prireditvi do uspeha damskih plaščev cd preprostih do luksuznih modelov čudi F. LUKIČ. Stritarjeva ulica u_ Kvartet solistov, ki izvaja v ponedeljek, dno 3. t. m. solistični dol Beethovnove »Missa solemnis^, je brez dvoma naj-odličnejši kvartet, k ir'smo jih imeii -do sedaj na našem koncertnem odru. Vsi štirje solisti se čudovito ujemajo in tvorijo prekrasno ubiano c<-loto. Vsak posameznik spada med najodličnejše naše soliste, zato je ta ubranost tako lahko dosegljiva. Gospa Zlata Gjungjenac-Gave.lla, odlična umetnica iu izredna pevka obvlada vse višine z naravnost čudovito lahkoto. Krasno se ujema s celoto sonorni alt ge. Bornot-Golobove Franje, tenor Josipa Gostiča in polni bas Julija Betetta izpopolnjujeta in zaokroža-la ta Kvartet. Kakor rečeno: takega kvarteta do danes še nismo čuli. V »Missa solomnis-j; ima v resnici veliko naiogo, ki io bo izvršil v vsakem pogledu častno Prav tako težko in odgovorno nalogo pa :mata tuJi zbor in orkester. Obema faktorjema poi umetniškim voustvoru g Mirka Poliča popolnoma zaupamo in pričakujemo prvovrstno izvedbo Beethovnovega nesmrtnega ie a. •Izrecno poudarjamo, da se ponedeljkov koncert ne bo prenašal po radiju, zato valimo vse one, ki žele biti deležni izrednega umetniškega užitka, v unionsko koncertno dvorano v ponedeljek 3. t. m. Sedeži in sViji-šča so v predprodaji v Matični knjigarni. u_ Francoski institut v Ljubljani opozarja. da bo predaval v ponedeljek ob 21. v društvenih prostorih francoski literarni kritik g. Leon Pierre Quint in sicer o Ar,-dreu Gidou. Vabljeni! u_ Prvi poljski tjovoreči film v Ljublja ni. V teku zadnjih let so Poljaki uvideli važnost filmske industrije in jo povzdignili na nivo, na katerem more z uspehom tekmovati s vsem svetom. To se vddi iz prvega filma, katerega premiera bo za Velikonočne praznike v zvočnem kinu Sokolski uoin v Šiški pod imenom Bog v življenje«, v ru-sko-poljskom jeziku. Ta film presega razne nemške in ameriško filme in vsebuje vso veličino iti tragičnost slovanske raso. »Beg v življenje« je snimal Soofilm, rožiral ga je Jož^f I.iejtes, učenec Mavorholda, bivši režiser Hudožestveuega teatra in sedaj najslavnejši režiser Poljske. Vso brutalnost življenja, romantiko in poezijo je on krasno povezal v celoto. Film se v glavnem odigrava na rusko-poljski meji za časa invazije boljševikov. On je ustvaril delo, ki se smatra za rcprczontaeijo filmske umetnosti. Najprijetnejši letošnji družabni večer s plesom bo nedvomno danes zvečer v Kazini. ^^ Priredi ga Gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okraj pod pokroviteljstvom župana dr. Dinka Puca. Pričetek ob uri Vabimo vse one, ki se želijo naužUi prijetne zabave in plesa. 4108 zato js po hrano, ki j olrebno, da jo spopokiimo s jc izredno bogata na vseh onih snoveh, ki dajejo zdravje in energijo. Ovomaltine je dragocena in ekonomična hrana. 7o sta za današn je čase dve važmi lastnosti, ker moramo stremeti za tem, da dobimo za vsak izdatek kolikor največjo možno vrednost. u_ 2>ša,-ighai Expres« z. Marleno Dietri-chovo v Elicnem kinu Matici. ZKD je stavila na svoj filmski snoro.i to pot film :šanghai-Expresj eno zadnjih del režiserja J. Stersberga in najpopularnejše filmsk.-j umetnice Mariene Dictrichove. V velonapo-tom vsebinsko zanimivem filmu nastopi tndi lepa K i tja j ka Ana May Wcng, ki je dole-o že nismo ndeli na platnu. Film, Šangha -ExproSj se predvaja danes ob' 14.15 in zadnjikrat jutri ob 11. Priporočamo osi i tega lepega, filmskega drla. u— Dijaiki koncert. Pomladek Rdrčo a križa na državni klasični gimnaziji priredi v četrtek ti. t. m. ob S. zvečer koncert v dvorani Delavske zbornice. Na sporedu mladinski, ciošani zbori in oktet ter violina, solo (Uroš Prevcršek). Vsi prijatelji mladinskega gibanja, prisrčno vabljeni. M— Za Trnovčane in Krakovča.-ie prire :i Zveza kulturuih društev v prostorih g. Oblaka, Pred k mjušnico, danes zvečer ii S. predavanje o denarstvu. Ker je tema pr -davanja posebno za srrdanje razdrapn.i.-denarne razmere zoio vaina. je zanimati vsesplošno i:i se pričakuj«' Cenj. občinstvo vljudno obveščam, da sem danes otvoril Inoga ob:s.. v Ljubljani na Mestnem trgu št. 5 (I nadstropje) ter se j ipo-ročam za cenj. naročila, zagots -ijajoč točno in sol: o izvršitev po nizki ceni, Joško Dol enc. u_ Sočani se odpeljejo na glavno skupščino Jaaranske straže v No".■ m mostu s posebnim avtobusom jutri, v ne Mjo ob 6.45 izpred Mestnega doma. Prija' sprejema s. Pavšič (trgov na Jelačin) in pa g. Sfiligoj. na nocojšnjem predavanju pri >'uevu<. u_. Mladinski odsek Sokola I vabi starše dere in naraš.-aja na roditeljski sestanek, ki se bo vršil v ponedeljek 3. t. m. ob S. z v 'čer na Ta _ Starši udeležite .- polnoštevilno ega s-stanka. katerega ti.-mon je, navezali še ožje stike med s- - i telovadeče mlouine in vaditelji oziroma mladinskim oi s-k mi: u_ Bliža se cvetna, oljčna nedelja in naše Kolašice se ->.• pripravljajo za predajo oljkovib vejic. Nc samo na cvetno nedeljo, temveč že te de i prej bodo oljke m lazpo-lago. Oljčna ve : a je simbol miru. 2ato naj ne manjka v i jeni hiši. Kdor le mote, naj kupi v sa' nalo vejico, saj izkupiček oljkovih mladi* >o i-rine-^i obilo blagoslova v hišo, kjer jc revna deca. Naše kolašice bodo nn'. botni det . u— Preporodov«! bo rodni občni donar >rid revni sla- Danos ob 3. popoldne /,'i-depo odobrena p^lo" :čna vožnja v Maribor l"deleženci tekme Ilirija -Maribor i:i pos •• niki državnega tekmovanja v cr< stotin1 ryju se lahko vrnejo v Ljubljano žo z .kom ob 17.30. u— Esperantisti, poslušajte nada ' valr.i tečaj v radiu, ki s<* bo vršil vsak ponedeljek <0*1 IS.30 do u— Otvcril sem drogerijo na Krekovem trgu in s'' prip;« oam Mirko Jančigaj. u_ Tenis orostari telesno-^'itlurneea društ\ a A'ena ? ure jeni in sc pričenja se-zija že ju"'i. KAVARNA LESK v s&bciz in KedeJjo CELO hOČ ODPRTA u_ Včerajšnji trg ni bil tako bogato založen kakor je il navadno doslej. Se veti a s tem ni rečeno, da je blaga primanjkovalo, no, še vedno je bilo na razpolago zadostt zelenjave in "k> najrazličnejšo, krompirja, sadja in druaih pridelkov. A kakor pravi>> poznavalci, do \ >ke noči no bo gneče na trgu. Kmetski Ij t d je imajo zdaj pač mnogo časa. zato mnog- ženske no morejo več zjutraj odhajati na ljubljanski trg. Prav veliita pa je bila včeraj na trgu izbira rib. Gospodinje so pridno -^-gale po sardolioah, ki su šo najcenejše. Morske postrvi so se prodajalo po 30 do 3o Din kg. Najdražje in naj-plemmitejše RK.rske ribe, bracini in bar-boni so bili vo 40 Din, uvožene ščuke t»» 21 Din. kar p' pa po IS Din. Velika jc rila tudi izbiia /: bjih Krakov. Polži so bili včeraj že dražji u je veeraj hudo poparila z vrelo vodo 14 m.'S Čtia delavska hčerka Lucija Maroltova. Polila so je s kropom po levici in vratu. Njen« -}, ikodbo so hude in bo le težko ostala pri ž rijenju. V šr.ški jo nekdo podrl 39 letnega dožnikarskega pomočnika Franceta Bratnža s kolesa. Pri padcu si jc Bratuš hudo poškodoval levico. Smnčarfi ia turisti! Uporabljajte dr. Kmetovo mazilo IN OLJK ZA SOLNčENJE. Dobi se v vseh lekarnah ln drogerijah po 10 Din. PRVOVRSTNA OLKA ki ceni zopet na zalogi darski zvezi. 4077 KLOBUKE pomladne novosti, v zadnjih modnih 'oar-včih in oblikah, razne kakovosti dobite pri Mirko Bogataj, Ljubljana Stari trg 14. 4723 Sprejemajo se popravila. — Cene nizke. u— Obsojen ponarejevalec kovancev. Kovačev sinko Janko, doma iz lepega letoviškega kraja na Gorenjskem, je bi! včeraj j.red malim senatom obsojen na 3 mesece strogega zapora in 240 Din denarne pazci, j>ogojno za tri |pt.a, ker je letos jamarja ponaredil 10 dinarske srebrnike. Izdelal je nekaj komadov. Dva falzifikata je potem spravil v promet na Jesenicah. V jeseniški kolodvorski restavraciji pa je imel smolo, ker so takoj spoznali falzifikat. Janko je pred sodniki protestiral proti očitka obtožnice, da bi bil imel res pravi namen ponarejati denar. jTo ni res! Samo poskušal sem, kako bi sc dala ta stvar napravici.? :Kdo vam bo to verjel, ko pa ste denar spravili v promet?« ga je zavrnil predsednik. »Zmotil sem se, gospod sodnik!« je zatrjeval Janko. Predsednik pa je o falzi-f.lkatih ironično pripomnil: >Čisto dobri so za domačo vporabo. drugače pa slabi.dal v tajni seji občinski svetnik g. Roglič. a_ Iz magistratne službe. Mestni občinski svet je na zadnji svojo sc.ii ugodno rešil prošnjo magistratnega direktorja g. Alojzija Kohlerja, ki je trajno upokojen. Po pragmatiki pa sta napredovala ravnateljica > Vesne« ga. Marija Rapočeva, ki ji je občinski svet vštel tudi dosedanja leta v državni službi, in šolski sluga g- Alojzij špringer. a— Za inžeujerja kemije je bil dpio-miran na tehnični visoki šoli v Pragi gospod Zoran P puš, sn pokojnega odvetnika g. dr. Pipuža. Čestitamo! a— V kazinski dvorani je razstava sbk grafik in sikulptur. Priporočam metanom, da po možnosti podprejo stremljenja mia-dih umetnikov in odkupijo nj hova dih Dr. Franjo Liipoid, mestni načelnik. a_ Sokoiska tcmijoia bo jutri ob 14. v največjem obsegu in bo gotovo privabila množice ljudi od blizu in daleč. Pozornost vzbuja po izrednem številu lepih dobitkov razstava v garaži hotela >Orel«. Povodom tombole bo v nedeljo ob 11. na Trgu Svo bode promenada; koncert osojilo 42.50 — 43.50, 8n/o Blair 38.50 — 40, 7" n Blair 34 — 35, 7J/o Drž. hip. banka 41, Trboveljska 150 bi. Zag»eb. Državne vrednote: Vojna škoda 182 _ 183.50. 7®/» investicijsko 42.50—43.50, 4ft/o agrarne 22 — 24 7'/o Blair 34 — 35.50. S"/o Blair 36.50 — 3S. 7"/o Drž. liiiHitekarna banka 40 — 42. 6fl'o begluške 30.5(1—31.25: industrijske vrednote; Narodna šumska 25 do 26. Sečerana Osijek 105 den.. Trbovlje 140 — 150: bančne vrednote: Narodna banka 3600 bi., Priv. agrarna banka 188—101. Beograd. Vojna *kod 183.50 zakl., 7°/« investicijsko 42 — 43. GV« begluške 30.50 Jo 31.25, 7° o Blair 35.50 bi., 7n'o Drž. hipoteknr-na banka 42 bi.. Narodna banka 3420 zaklj., Priv. agrarna banka 192, 191 zaklj. Borzna tržišča LRS + Ljubljanska lx>rza (31. niarca). Tendenca za les mlačna. Zaključen je bil 1 vagon tesanega lesa. ŽITO + Chiccgo (31. marca.) Začetni tečaji za maj 53, za julij 53.625, za sept. 54.25; koruza: za maj 29.75, za julij 31.375, za sept 32.75: OT-es.- za maj 19.125; rž: za maj 49.50, za julij 50.50. 4- Ljubljanska borza (31. marca). Tendenca za žito čvrsta. Nudijo se: pšenira »mlevska voznina slovenska postaja, plačilo 30 dni): baška 76 kg 260 -262-50: baška. 77 kg 267.50 do 270: turščica (mlev voznina. slov postaja, plačilo 3n dni): času primerno suha. promptna 105—107; za marc 112 — 115; moka (mlevska v«»-nina. slovenska oostaia. plačilo 30 dni): baška »0; 425—430; banatska. sOgi 440 do 445. + Novosadska blagovna borza (31. marca.) Tendenca nespremenjena. Pšenica: baška. okolica Novi Sad. okolica Sombor, srednje baška, gornjebaška. baška potiska, sremska 202.50 — 205; oornjebanalska 200 _ 202.50. Ov es: baški, sremski. slavonski 97.50 — 100. 102.50; pomladni 66/67 kg 105—107.50.4p58 Ječmen: baški, sreni., 64/65 kg 100—102.50; pomlad. 66/67 kg 105—10750. Koruza: baška garant. 60—62; za april. maj. junij 05 do 67; sre.mska garant. 61—63; banatska 58 — 61. Moka: baška. banatska. in »Osg« 85—Bo5; s2i 315—335; ;5: 295—315; 275—285; >7«180 —190; »8i 67.50—70. Otrobi: baški, m sremski, v jutastih vrečah 60 — 62.50; banatski, v jutastih vrečah 57.50 — 60. — Fižol: baški in 9remski beli brez vreč 100 _ 105. + Somborska blagovna borza (31. marca). Tendenca mlačna. Promet 39 vagonov. Pšenica: baška, okol. Sombor. banatska potiska gornjebačka. sremska 202.50 — 205; banatska 201 — 203; baška potiska 205 — 207.50 Jermen: baški in sremski. 63/64 kg 100 — 105. Koruza: baška 59 — 61; za april junij 64 — 66; Dunav ali Tisa slep 64. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 340 — 360; »2« 320 — 340; »5« 305 — 320; »6« 280 — 290; »7« 185 — 195; »8« 70 — 72.50. Otrobi: laški 00 — 62.50. Fižol: baški 107.50 — 110. -f Budiinpeštanska termin^ka borza (31. marca). Tendcnca slaba, promet siab. Pšenica: za maj 13.65 — 13.66, za okt. 13.05 — 13.07: rž; za maj 7.62 — 7.64; koruza: za maj 7.02 — 7.04, za julij 7.52 — 7.54. ŽIVINA -j- caKovSKi živinski sejem (29. t. m.) Dogon precejžen. živahna kupčija. Povpraševanje po mesnih svinjah iz Avstrije. Cene za kilogram žive teže: svinje mesne 8.50 do 10.50, srednje 6.50 do 7.50, za pleme 6.50 do 8.5C, krave za klanje 1.50 do 2.50, biki 2.50 do 3.50, junice 3.50 do 4.50, teleta 4 do 5.50 Din. 4- Kariov-skj živinski Sejem (29. t. m.). Dogon slabši. Porast cen. Kupčija živahna. Tudi za tujino (Italije in Avstrijo) se je nakupilo precej živine. Cene za kilogram žive teže: nOada živina 4—5.50. voli 3— 5.50. biki 3—4 krave za klanje 3—4.50, krave za pleme 4—6 svinje zaklanje 8— 8.50, svinje za pleme 8—9.50 Din (najvišja cena svinjam v Karlovcu letos). Repertoarji DRAMA Začet.-k ob 20. Pobota. L: Hamlet. Izven Nedelja. 2.: Ob 20. Hamlet. Izven ponedeljek. 3.: Zaprto OPEŠA Zafereb oh 20 Sobota, 1.: Samson in Dalila. B Nedelja, 2.: Ob 20. Pri treh mladenkah. — Izven. Znižane cene. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČ S. Začetek ob 20.15. sobota. L: Študentje smo. Opereta. Nedelja, 2.: študentje smo. Opereta. Opereta »študentje smo« 6e ponovi drevi in jutri v šentjakobskem gledališču. Libreto slika študentovsko taborjenje na otoku Rabu. iSvoboda zlata? je dana vsem študentom, da ee razgibljejo in uganjajo svoje nedolžne šile po mili volji. Pravi prisrčni humor brez moderne banalnosti. Zato je priporočljiva ta opereta vsem. ki ljubijo prelepo petje in 6e hočejo nasmejati. Metka in Danilo Bučar sta dala Slovencem res lepo delo. Vstopn'ce se dobe od 10. do 12. in od 15. do 17. v veliki dvorani Mestnega doma. Napolnite dvorano! MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20. Sobota. 1.: Orfei v podzemlju. A. Vedelja. 2. Ob 15 uri: Maks in Moric. — Otroška oredstava pri globoko znižanih cenah od 2 do 8 Din Zadnjič v sezoni — Ob 20 Dežela «mehlinja. Gostuje tenor s. Peter Burja. Znižane cene. — Zadnjič v sezoni. ZANJ NI VESELJA! Celo doma, v zakurjeni sobi, ga nadleguje strašen kašelj. Neštetokrat ga prisili, da prekine igranje. Anipal: jutri bo mati preskrbela KRESIVAL Ul tedaj bo v nekaj dneh rešen prehlajenja. Dovoljeno od Min. socijalne pol. in narodnega zdravja S. št. 16562 od -29. IX. 1932. Tržaški svedrovci na delu Kostanjevica, 30. marca Preiskava o vlcmu v občinsko blagajno v Kostanjevici vodi do sklepa, da so b i i vsekakor spet na poslu poklicni tržaški vlomilci. O tem priča moj-strsko Jeio, ki o ga morali izvesti silno hitro. Na blagajni so izrezali odprtino s »svinjsko nogo«, so preskočili ograjo ter takoj .stopili na vrt, kjer so bile sveže prekopane gredice. Sledovi čevljev na njih kažejo, da so bii na poslu trije. Utrli so šipo, odprli okno in navrtali blagajno na levi ^ c i a n i in sku-zi odprtino segli v prazen predal. Takuj nato so navrtan blagajno še na drugi sna-ni m našli 12.000 Din. Imeli so pač res srečo. Občinska blagajna je navadno prszna. Baš te dni pa občina prejela denar za oddajo občin--»ke;ia lova. obenem je tudi prejela denar od občanov za koruzo in drugo žito, ki je^ b:!o razdeljeno od občinske pomožne akcije. Ali so imeli vlomilci zaupnika, ki je izvohal, kdaj in koliko je denarja v blagajni r Preiskava je vsestranska, toda vlomilci so bržčas že daleč. Policijski uradnik i r. Ljubljana je na blagajni posnel več prstnih odtisov, ki jih je našel tudi na drugih predmetih v sobi. Tako bo policijska preiskava v Ljubljani morua ugotovila, ali so bili na poslu že znani vlomilci, saj v kriminalni razvidnici hranijo prstne odtise skoro vseh vlomilcev, ki od bzsa do časa prirejajo izlete čez mejo v naše kraje. MS/ flL Sobota, 1. aprila LJUBLJANA 12.15: Plošče. - 12.45: Dnevne vesti. — 13: čas. plošče, borza. — 17.30: Salonski kvintet — 18.30: Angleščina. — 19: Podpore ob nezgodah. — 19.30: Zgodovina filozofije. _ 20: Večer ruske glasbe, 21: Ruska glasba na ploščah. — 22: Čas, j.oročila. — 22.15: Nekaj za prvi april. Nedelja. 2. aprila LJUBLJANA 7.45: kmetijstvo. — 8.15: Gimnastika. — 8.45: Poročila.'— 9: Versko — - Pfpnno <.orl.-ve>ie b\ — 10: 0 električni razsvetljavi. — 10. i j: \J živnisKih (>raviovenskt; narodne. — 11.45: Plošče. — 12: Čas. plošče. — 15.15: Varuj jezik! — 15 30: CitrašUi koncert > Ves ne". — 16.30: Plošče. — l7: Salonski kvintet. — 20: Violinski koncert g. Karla Rupla. — 21: Samospevi ge. Jos. Siv-čeve. — 21.30: Salonski kvintet, vmes napoved časa in poročila. BEOGRAD 12.30: Jugoslovenska glasba, _ 10.30: Ksilofon. — 16.50: Plesna glasba. — 20: Orkestralen koncert. — 21: Mešan program. — 22.20: Balalajke. — ZAGREB 12: Schubertova glasba na ploščah. — 17: Jazz. — 20: Pevski koncert. — 22.10: Lahka glasba. — PRAGA 19: Prenos iz Brin. — 20: Mešan program. — 20-30: Pevski kvartet. — 21: Koncert orkestra. — 22.20: Plesna glasba. — BRNO 19: Vojaška godba. — 20: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 17: Klavirski koncert. — 20: Zborovsko p't-e. — 21.C5: Orkester. — 22.05: Pesmi in na-pevi. — 22.30: Godba za ples. — DUNAJ 94j: Orgle. — 10.30: Brahm.-ove komorne skladbe. — 11.25: Simfoničen koncert. — 12.45: Lahka godba. — 15.30: Komorna glasba. — 17: Popoldanski koncert. — 20: Operetni večer. — '22.35: Plesna glacbi. — BERLIN 20: Orkester mandolin. — 20 30: Orkestralen koncert. — Lahka in plesna glasba. — KONIGSBERG 20: Prenos operetnega večera z Dunaia. — plesna glasba iz Bcrlim. — MCHLACKER 19.30: Zabaven program — 20.05: Operni večer. — 22.45: Nabožne pesmi. — 23.15: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 18.20: Pevski koncert. — 19.15: Opereta iStambulska roža'. — Vremensko porcčiio Meteorološkega zavoda v Ljubljani. SlevilKe za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja. 2. stanje barometra. 3. temperatura, 4 relativna vlaga v %, 6. smer in brzina vetra, 6 oblačnost 1—10, 7 vrsta padavin. 8. padavine v mm _ Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo 31. marca Ljubljana 7, 762.5, 9.5, 73, ENE1, 10, —, LJubljana 13, 762.1, 13, 56, ENE1, 10, _, —; Maribor 7, 761.4, 8, 80, mirno, 9, —, _; Zagreb 7, 761.7, 10, 80, ENE1, 9, _ Beograd 7, 762.6, 11, 60, SE5, jasno, —', —; Sarajevo 7, 764.2, 6, 70, El, jasno," —, _; Skoplje 7, 76C.4, 7, 70, mirno. 3 ——; Split 7, 762.6, 11, 90, mirno, 1," — —, Kumbor 7, 761.4, .11, 90, mirno 6, —. —. Temperatura: Ljubljana 20, 8.9: Maribor 17.8, 7; Zagreb 20, 9; Bt-ograd 20, S; Sarajevo 20, 4; Skoplje 21. 2; Split IS. 9; Kumbor —, 10. Sonce vzhaja ob 5.45, zahaja ob 18 26. Luna vzhrS ob 7.28; zaha>'„ ob 23.58. Čas Trii svet in Ifiidi 0 ZDRAVEM IN NEZDRAVEM ZRAKU Od želiš inu drevja cn za človeka zdrav hifr vengre. Od lud . mu žrv:»e pak en n^ zdrav luft vendiha. Zatu je Da dežel . mu eploh zvunaj hiše zdraviši luft. iiakor v meist h. hlevih, i n hišah. Goreče oglje, d rn. "mlad plesznina. nu -merdhve reči luft pokaže Veliku ludi v enu hiš v krat-k in ve« dobri luft posopp'o. mu z škodi -vrn na pot'n'o. ker tu hudobn nmiore pvnč iti. inu ta dobr n.-mest rnega ;>r dti Kadar čl o v na čisr luft pr'de. se kuma- odri ilinp. Zatorej nvrno na nro«t:rri 'uft' r>rP h vat. kar mnno^p hšo «n*žnu deržat. inu oresaHt Tu morf»mo tudi /v- ni v hlevih pc-rvoš ti. inu hleve snažnp der-ž j t. Hvale vrp-d-rru j" r?:i na kmpf:h mb Inu nabira Sapa je gorka. mu kakor dim na-kvišku vunhiti L>obru je. de so hiše prostorne inu viszoke. Stan. bo n ludje huš1 sapo maio. zatu n; dobru mladm zraven njih ležati: ker od bolnikov hud uft vun-gre. je treba h\šo luftat. z jesihom kropit . i kaditi Od sopenia poka žen lutr vmori ži-| veoe stvari vgasne luč. inu nared; ludi bo/rastne Cista -=apa je potrebna zlasti per v-oeinskh bole/neb koza,h. once madeže ven vzame. Zda.| je brs a za metle narbolši dakler še pirja nepože-nts, tedaj se zda) z u jtlam preskerb; Mav-rohi po t;m perv m dažji za suejgirn rastejo: za pove j, da jih otroc nabero Vevt-r.ine, kreša. bobovn k. motabiic. inu druge p< mladne pervine so zdrave, nu to čez zimo nabrao pušobo iz že1od;a treh jo. Trav-n ke z brano prevleči de mah ven p-ot^r-«jaš: jih z papel-m "U sr.en m praham po-treszi. Pepel meh morv; sneni pran -enu zaseje Buče. kumare, d i r. e vsad , inu gle-d tj. da bodo pečke cd prpdlani. En pogla vitni vuk. kater iga so že gec3k< piszarji prej 2500 lpjtmi kek.>r eno staro skušno perporočali. jp: de v-aku no'sku a! verrnu sejme ima vsaj lansku. aku ne predlanski! bit:, zatorej na jesen nikol lejtas perdela- no erž. ali pšenico o esej, temuč vlantko. VertTie semena so pred'viantKe narb-jiš. krompir zasadi, je zdrava jed nu je rodo-v ten. Oben gnoj ny tauu stanoviten inu dober. kakor od stolčenih kosry. rogov ali od uszLna i.uu k vedro v. kar šuštarjcin ostane, l a gnoj vsaij vertam p^rvuš. aku ga is n ve nv dosti. Bolhe na tiancah z pe-peiam. stoičen.m ogLjam aLi čresiam po-treszi. Ovce striži. za made jagmeta ske^b imaj; goveji živini, kadar se gol . dobru streži. Goszim peresza za pszanje izipuil,. Mlade koprve poparjene Inu razsekane med otTobnui kokušam jest: daj. bodo raj ši ne«le: mladih koprrv nasuši. da jeh b š po zimi v časzih putam poparit mogel, mlad hmel skuhan, z ogUrm nu jesiham zabp-len. je enu zdravu jedvlu. inu krv čisti. Kakor h:tru murva ozelenv, se nič več mraza neboj. Inkvizicija Madrit, 25 da.n Grudna 1797. Inquisition je pravdniga vučenika per visoki šoli v Salamanki Ramen de Salas na eno leto v ječo, inu štir v kiošter obsodil, ker pravio, da je navul-.e vučil, kateri po krivoveri di-še. (Inquisition to je: preinkar.je je ena sodba, katero imajo Dominikanarj:, al tudi drugi minihi v rokah, de preišejo. al lud je pravo vero imajo, inu ludi zavol njih v:re sodio). Dva svetvalca znajdeta, de je Raraon krivično obsojen, neseta Kralu Si dbo naprej. Kral jo okol verže, inu s,pu-sti Ramora iz ječe. To kaže de bo mo~e-b;t v kiatkim te sorte duhovna gosposka iru zalazvanje ludske vere odstavleno. V ccsarskeh deželah ni bilo nikol take du_ b ovne sodne gosposke, temuč škofje, duhovni, inu kloaterski z lubeznio vsakiga podvuče. in.u če je v veri kriv, ga brez krivave sedbe na pravo pot nepelejo; vera nevela nič, ako je persilena. Grom, tresk in toča Dvojna jeza nam zagrina večerni inu polncčni svit, za černim koltram zdaj za-s'p'e treš nu tručo za deželo posmertit, tudi nagaja deiečave rev, nasreče, inu je-zere milih solz; gorje deželi, aku se to nei prelet i. 28 da.n zadnja me?ci je bil v L>ubia:ni Prašni grorr inu četeri tresk, eden cd tih č;ter;h žlakov je ubil enisra študenta, trepet inu groza sta zagrin^a celo mesito. Ljubljana 14 dni brez mrliča Stari ludje ne pomnio, de bi kdaj poleti tako ma1© merli.Vv per nas bilo, kakor letaš. Deslih je vročina na na.srlim začela, vunder nobeden ni vmerl skuz štirinajst dni od per\"iga dne tiga mesca do petnai-f»t;ga. Sicer je v Lublani kaj posebno red- k;ga. kader dva al tri dni nobeden nevmer-jp. K?ko odženeš mravlje od drevja Aku merdečo inu gnilo čovešiko vodo enekrat okoli drevesza cblieš. bodo oirov-Ic iejnale na drevu h^d'ti. ker je lud ika v od i si'nu zunerna. Tudi ie rlob-u ■penela okoli natroszit;- vendar «» more pepel na novu potresti. kadar ga dež ali ros a pomori. Pregan jan »e krtov Položi v kerti.ne mertve rake: kadar ginio. kcrt: smradu neterpe. inu proS bejze. Kor-Hndrovu ze'iš j;h tudii prežene, ali pak dobra kuhanu korjandrovu sejme, alku se v kcrt'ne dene. Angleški mtsionarji Ang.ezki miszionarji so bili z veselam prejeti v otoki Otahita na unim kraji sveta, so dobili zemlo za kmetio. Kral je z veselam vzel naročje eniga novič rojeniga otroka naših miszionarjov. Ena šela je zidana, ker se otahitarii uče brati inu pisati v svojim jeziki; oni radi gledajo, kako naši ludje cimprajo. kujejo, hiše izdelujejo. Od kruhoviga drevesa kruh so misizionarji začeli hostie za mašo peči; ta kruhovec je belejši. kakor naš pšenični kruh. Nerbol čudno se Otahitcam zdi sila no vitni zakon per naših ludeh; zakaj oni so na vse žene navajeni; menic de naši niso človeki. Na. vado imajo ludi Begu na čast klati, ali miszionarji upajo, de jih bodo odvadili od t.e nečloveške navade. Kako poješ prižgano svečo Izrezi iz repe a>! iz eniga jaihuika en eve-e podoben konec; na mest -talita natakni jedro od miindel/na. ali od lešnika, katero si tako ožigal, de kakor otrmak venvidii. To svečo peržigi. jo pojej gledalci bodo menili. da si eno pravn svečo snedel. Če opahne jezik od tobaka Raiztaraj sol: ta rja na vodi, inu to solitar-jasto vodo v vustah en časz derz, bede jezik t^plahni.l. Kako se ohrani meso poleti Den i meszo na kosce razsakano v kis!« mleku pust ga notri ležat: drugi dan ožmii meszo, verži mleko proč, inu n>al; gor dru-giga kisliga mleka. Potlej se zna vsak dru-gni dan mi'eko ponoviti. Preden taiko m os o kuhat postav š, ga pn»s>ti pol ure v vedi stati, de mlečni duh venipotegne. Žena, ki hlače nosi Ena lepa reč za nauk ženam inu možem se je ne davno pergodila v Lublanski Kra-szii. En mož pride pred gosiposko zavolo tožbe, ker ga je en sosed tožil; on prosi, de bi gosiposka nesilila, de bi se on sam čez tožnika zagovarja, temuč de bi gosiposka njegovo ženo namesti njega gorivzela. Gospod ga praša: alj si neupaš sam tožniku odgovor dati' ali je mar žiena gospodar per tvoji hiši ? Mož pravi: Prosim, naj žena namesti mene pravdo izpele, zato ker pervič ob sedanjim časi vse narobe po sveti gre na] pa tudi žena namesti moža i bede. Drugič jes sim per hiši le kakor otrok brez starišov, ona pa dela, kar oče, inu hlače nosi. Tretič bo pravda narbol go_ tovo skuai njo doblena, zakaj nje jezik je zmiraj na mokrim, njena bo vselej ta zad-na. Ta pergodba ni zmišlena, ampak resnična. Enoten čas za vse polarne kraje Nove svetil\ke v Ljubljani Ponedelek tiga tedna so jeli tukaj v L»ub-lanskim mest: nove svetila ali lampe po noči peržigati. Te lampe so po podobi Du-nejskih sturjene, vse ena drugi podobne iz stakla ali glaža. Stare .ampe so v predme-sta pienesene. Noveh po mesti je veliko več, kakor je sfareh bilo; en gospod iz Du-neia je na se vzel vse razsvitlenje presker-beti preti enim denarju, kakor je z našim rrestam zglihal; 1 a nape bodo sleherno leto skuzi sedem zimskih meseov gorele vsako noč brez mesca. Vožnja z godbo po Ljubljanici Torek popre j šn: ga tedna so musikanti Dublanskiga mesta se z muziko po Lubla-mci na čolnih pelali, inu zvečer ob deseti uri nazaj peršli. čolnovi so bi.i z lučmi inu baklami razsvitleni Eden je pustil eno razveselenje z ognam naredit to je, rake te z pulfram napolnene peržigat; ti so šli visoko na kvišku, so se razpočili. inu po_ dobe od kač ali pak od zvezd imeli. Iz mesta je vse g edat vrelo, kakor bi bil poln sod odmašil. Cetertek so oficirji tukej okol stoječih regimentov inu batallicnov eno vožnjo po Lublanici z muziko naredili, inu zraven z enim kanonam kateriga svines je za kugle po dvanajst liber. strela-t pustili, de so lu-dem na žabieki šipe po oknih pokale. Ludi je vkup pertekm brez števila, ziale prodajat. Hudič na straši Nisem kriv. de v časi noveh reči zman-ka. ker jeh sam ne morem narediti. Na. mest tega bom eno staro povedal. Letaš pomladi, koder so še cesarski tukej memo nazaj poteguval im francozi pak od Verh-nike doli za njimi pertiskali, so ludje eno čudno reč govorili, namreč: de je en na piketi stoječ fiancoz eniga cesarskiga k sebi klical. Ta se zgovarja, da ne srne. ker ni perpušeno, iz piketa iti. Francoz ga lepo prosi, rekoč: pridi k meni, stori meni dobroto, neboj se nič hudiga; prosim, de mi čevle izuješ. Cesarski se pusti sprosit; gre; mu čevle izuje; kar zagleda, de fran-coz ima parkle inu kremple na nogah. Kaj z: od j a je to! zavpie prestrašen. Francoz odgovori. Jaz sim sam hudnik iz pekla, nikar se nevstraši. Denes je osem in dvajseti dan mesca Sušča. noter do perviga maj. nika bom še francozam pomagal. ANEKDOTA Ena baba ni dru-giga delala, kakor kanala. imu Luidn opraivla'a. K^r so ntjo zobje v eno boleli, je večkrat arcatu r.epokoij delala. Arcat se je hoče zneb ti. i.nu njej svejtuje. reko: Žena! v se prevečkrat z jez:iT »Kaj meniš prijatelj, zakaj je ta dama tako vitka in zdrava?« »Mislim da zato, ker pije vsak dan Franz Josefovo grenčico, ki se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah « Pošasti v Lfublfanl?! Po dolgotrajnih pogajanjih med državami, ki so posebno interesirane na polarnem ozemlju, je prišlo do končnega sporazuma med Rusijo, Norveško in Kanado glede uvedbe enotnega časa, po katerem se bodo ravnale bodoče ekspedicije teh dežel. Imenovane države so sklenile pogodbo, ki določa, da se postavi na ledniku polarnega morja pri 78. stopnji 45 minut severne širine in 1 stopnji 4 minute vzhodne dolžine ura, ki bo tekla vse leto in po kateri se bodo ravnale ladje, ki bodo vozile tam mimo v i0 opazili ponočnjaki, ki so se vračali domov, pod Zmajskim mostom v valovih Ljubljanice nenavadne vodne pošasti. Obvestili so o tem bližnje gasilce in policijo, ki jih je začela nemudoma zalezovati. Našemu fotografu se ,1e posrečilo, da je ujel trenutek, ko so skaka!! gasilci in civilisti v valove, da obvarujejo našo metropolo pred grozečo katastrofo FRANCOZI V RIMU IN PAPEŽ Rim, 29. grudna 1798. Ena čudna per. godba v Rimi nam veliko skerb dela. ker se neve, kdo je kriv, inu kdo bo čez to pokorjen. Več dni je bil v Rimu hrup med ludstvom; noben ni vedel, kaj pomeni. Včeraj ob štirih popoldne pride dosti mož z orožjem pred hišo francozkiga poslanika Jožef Bonaparte. generaloviga brata; kri-če na ves glas: zdrava bodi prostost, zdra. vo Rimsko hidstvo! Jcref Bonaparte se začudi, kaj to pomeni: glavarji tih nerodnih pridejo gori v negov cimmer. on ih debelo gleda; mečejo denarje skuzi okno med lu di doli, on im veli vun iti. ludi k pokoju spravit. Med stražo mestne inu med lud-stvam se začne streianje; Bonaparte inu dva generala gredejo doli. ludstvo potolažit; jezdio okoli, mahajo z klobukmi. obe. tajo perjaznost. žele en perjazen pogovor imeti. Puntarji odgovore z pužami. vstrele na ravnast pruti francozam. inu francozki generai Dufot pade na smert ostrelen iz kojna na tla. Bonaparte mu general ši-r-lok vidita ae niso mehke hruške, skočite v en bližni ve rt. ludstvo za njima strela, med vso nevarnostjo .mnder vjideta. Kar ni mogoče zapopasti. je to, de nobeden <-d mestne oolasti ni peršel mir i^m pokoj iia-rejat inu df tiancozki poslan1-; inu general sta komaj dcbila popotna pisma od rimske gosposke, da sta smela iz Rima proč izbežat. španski inu Toskanski poslanik sta jimc. pomagala, de sta srečno vš'a inu posze dcbila — Kaj v Parzu pc^ rečejo, neverno Se je bati. de ta reč ne-bede debrga sturila. Iz C:za'plnie gredo francozi na treh krajih proti Rimu Papež je spet slabiš:, malo spanja po noči ima. VOŽNJA PO ZRAKU Morebit so moji bravci že kaj slišali oo vožne po lufti a i po zraki, vender tiga še niso vedel: kar je te dni eden v Parizu sturil de se je na eni hrambi na tla doli ;z visokiga sipoistil. On je tako sturil: je na redil en velik okoliš ali kugio iz žide. ta je narazen rasipeta, znotraj prazna; v ne.i je zakuril; luft postane skuz to tanek, okoliš z tankim luftam napolnen hiti na kvi. ško; kakor smrekov les v vodi per verh: plava, tako namreč tudi tanši luft grede na višavo, inu zgoraj svoje giihe luft iše Na ta okoliš je gospod Garnerin v Pariz: pervezal svojo narejeno brambo iz žide na- razen razpelo inrj na šel pol votlo kakor ena skleda, v to brambo je stopil, inu se spustil v ziak na kviško uzdignit: kader pride 200 sežnov visoke, prereže veruvce, na katerih je hramba zuper padec perve-zana: pusti okoliš naprej v zrak ali luft iti. on pa na svoji brambi stoječ na tla doli pade brez vsiga poškodovanja. Je- vender res, porečete, de so vsake sorte norci na sveti; je« pa pravim, de iz eniga taki. ga znajdenja se zna z časom desti prida za človeštvo perdobiti. Sledne poi-vo znaj. denje se ludem smešno dozdeva, kader ie le za kratek čas mdem pokazano: al kader se pokaže, de zamore kej prida per-nesti. takrat šelej ziajo, inu pravio: kdo bi bil rekel de bo iz tiga prazniga meha kej moke? Strela Um dan je eden od strele na tla veržen zvumaj mesta Magdeburg na nemškim. Tiga bi morebit ne bila strela zadela, ako bi ne bil koso na rami nosil, kader je iz pola domu beža1 pred hudim vremenam. Kosa je železna, inu ima tanek ojst; metali z asti špičast inu ojster uleče na se bliskov ogen; zatorej ni dobro v turnih prebivat, kateri imajo špičaste zvezde verh sebe, tudi ni varno zgoniti k uremenu, ker zgonov: so iz metalla, inu še bol na se potegujejo blisk, kader brenče. Vemo, da je dosti mežnarjev pobitih, zlasti, ker cir-kve na visokim, al na poli stoje. Boj med krojači in pisarji Velki pondelik je bil boj v gradiši med žnidarji inu šribarji; v velikonočne nedele jutro je en žnidar vmerel, inu eden na smertni poste'i leži, inu eniga šribarja je boj na rotouš zaperl, inu še en drugi v pokorni hiši ali cuhthauzi v železji tiči. Priprava za odganjanje tatov V Meklenburgi na Prajzovskem je gospod Behrens znajdel eno perpravo za po. nočne tatove odverniti. Kjarkol oče tat v hišo predreti. al skuz okno, vrata al zid. bode vselej odgnan, zato ker je perprava tako narejena, de ona zdajci pozgoni. luč peržge .hišo razsvetli, inu, če kdu oče, eno pušo siproži Kako se želve ohranijo zdrave Potopi šildkrote vsak teden enkrat v frišno vodo skuz eno nr.nuto čas/a: h- ;io vedino zdrave ostale; če je tudi katera v/e fcermižlava mu bolna, se vendar skuz po-topienje v [r šno vodo zupet o.dravi. Voltairova smrt Voltaire si je otl skuz močno pitje ko. feta žulenjp obvarvati, pa je vmerl, kadar ga je 32 tas ali sk edec popil. Milo iz praproti Kmetje u engiondars'kj deželi žajfo za svojo domačo potrebo tako narade Naberejo vel ka prapreti. kadar je suha. jo per tihim vremeni v erm v tla skopani jami sežgo Pepel od te prapreti pomočjo z iu-gam. narede z njega kepe. katere na d posuše. nu neme^t žajfe v perilu ma/ i. 'i a žajfa ob-stoj-i dolju. je dobra za ne- !u. inu nediši nevsecnu. kakor druga žajfa. VzMih po miru Tako še ni zadosti z pomorjenimi na-polnenih grobov? ni še dosti krivi prelite na potaptanih ir.u sežganih poljeh. rasd-janih mestah inu deželah ? tudi ne solza inu revni ga upi tja zapušenih žen inu otrok, stisk zd:hvania človeštva ? Spet se uzdigne sr.iert z vojstro koso. inu oče mir zatreti. aj proč z njo. proč z straham. dokler je urat železnih še neman.. ka dobre zašte-pnosti, inu poti k bolšimr inu upajna. aru ra\mo zadno biti zna. Slovenski jezik Krajnci so en odi-a^sl.k veiiikiga sioven-6kiga naroda, katen zdej prebiva od ter-žaškiga morja notei do zmerzi ga morja v Mučikovio skuz 400 mii. široko, inu od pcm-sikjga noter do Ježe't Kanišacka na konec moSkovitarskitga cesarstva še čez tavže..it mLl na dolgost Skoraj vse ludst\-a v t m prostori so slovenci; to so kramoi. slovenoi. hravatje, daknatnni, bosn^aki, slavonci. si■> vaJci. sem ter tje po tursk m inu ogersfliim; ti so ta kraj Donave. Na urnim kraji Donave pak so Punci, moravci, polci, pimurja-ni, užici. vandali, vendi. litavci, Leti, inu eno neizm rjena prostra.nost mo.škovitarskih prebivakov po Moškovii, Severi:, inu na meji Tartane. Ti vsi imajo spioh ime. de so Slovenci, inu imajo jezik od envnti smo tedaj narkrajni, r.ar dalaj od drug I, sioven.-ov, kateri so /'-iti^j pruti polnoči; mi smo tncjaci prur; Lšikim. Slovenci v goraloh deželah so d. bili ime, de so GorotaVi od gora. Od tod pr.de Ki> ratan. gc.rošči al: koroški. Kras se imenu.ie po slovensko en ska-lovit kraj; krasma ena skalov pokrajma; zatorej so krajnci prebivalci ksmena:e dežele med Vipavo n Terstam. Kras, Kokra. Trov.ne. Drava. Sava. Ko ka. Kopa. Terst, Logatec. Cee. Hrušic Pola so s;'no stare mena; m 13k Slovenci Rod, kater se je rar dalej proti poldnevu podal, je h "'i kra jrviki imencxvaji. to je nar na kragii stoječ; ker je na meji laške Luiblana. Nove mesto, Bistr ca. dosti dr -gih. F^mona je b h že razdjama, kader so si • vetu Ji r.a krajinsko peršli. inu so ta kra., ker sedaj Lublana stofi. Grad ■ menova-li; niso namreč vedeli, de to poderto mesto je per R mciih melo ime. Emona; drug'pi pa nj b lo vndit, k:kor raz.va.leoo ozktjo, to je ra/ljan grad. ali gradiiše. V gradiši se jc ta mesta začela Luiba ali Luiblana -menovat. ker je na lepim inu !>u-bim kraji, per vodi mu per pol- ležioča Dolenci še dan da::aš:ii v več krajih pravo Lubjem a. ne Lublana; de si l'h je Lublan* tudi prav. od besede: lu-blam, to je: za lu-bo. rad imam. Slovenci so tudi na stajersikmi en terdn Grad imeli, keter' ^e notri do danes imenuje: slovenji Gradec. Zvuna.j krajusikiga je dosti slovenskih, imen. kar pi.meini, da še t m sfovemc; pre-bivajo, al de «o nefleidaj prebivafli; tak? imena so: Gor:ca. Oglej. L'pioa. Kraim-siki jezik ie mefso kitarski m nai+ml ■podoben: bol. kakor vsem dru-grn slovenskim 'zrekim. '^loSkovitarji so dosti bos^ii ohranili, katere so se per nas pozabile, isil iz navade peršie. Posrečeno križanje zebre in nosoroga Dr. Potegonu, ravnatelju zoološkega vrta v Eprilu na Irsl :em, je nepričakovano dobro uspelo poskusno križanje zebre in nosoroga Hertncs: Železničar (Maribor) Ker m v nedeljo v Ljubljani nobene večje nogometne prireditve, se je Hermes sporazumi; i Železničarji iz Maribora i-i m-vanžno kvalifikacijsko pokalno tekmo Kakor nam je zri-"no, je prvo tekmo v Mariboru odločil v svojo korist Železničar, ki je zmagal z rezultatom 0 : 2. kar pa dejansko oe odgovarja po igri in po znanju moči obeh moštev Železničar gre v boj kot favorit Pese-nočenja pa tudi niso izključena Hervnes se je za tekmo dobro pripravil ter bo ceko-liko pregrupiral svoje moštvo. Goi b" n^J-brže zaupan novemu možu Ako h o o. iler-mes zastopat slovanske železničarje v finalnih tekmah, mora doseči rezultat najmanj 5 .- 0 Začetek tekme ob 15.15. Sodi g Dolinar. Jadran : Hermes. Kot predtekma bo borba za točke v prvenstvu Ljubljanskega II A razred:'. Hermes razpolaga danes s precejšnjim številom prav dobrih .gralcev. tako da more • postavit- kar dve moštvi, ki bosta zastopal v dveh važnih tekmah barve svojega kluba Obeta sp nnm zanmiv boj. ker je tudi Jadranovo nvoštvo v dobri kondicii Prejšnjo nedelo je o dom vil svojega rivala Slovana s 3 : 1 Začetek ob 13 30 Sodi 2-Janeigaj. Obe tekmi se vršita ob vsakem vremenu na igrišču Ilormesa. Vstopnina ei nimalna. R T Medkluhska tekma v slalomu na Zelenici SK Tržič razpisuje na velikonočni ponedeljek 17. a j "da medklubsko slalom tek-BK) za posameznike (dame in gospode) ter zu moštva za prehodni pokal dr Gerharta Guklerja Start ob 19. blizu Zelenške koče r. plazu Begunjščice. Pravico starta imajo vsi člani, ki ho verificirani pri J/-SS. Tekmuje se po saveznih pravilih. Žrebanje bo v nedeljo zvečer v Zeleniški koči. Vsak klub lahko prijavi največ dve moštvi. Moštvo obstoji iz treh tekmovalcev. klasificirata se le prva dva. Pokal prejme v prehodno last moštvo, ki doseže skupno najboljši čas, toda le tedaj ako je •vsaj eden tekmovalcev tega moštva u vriše cn med tri najboljše. Ako ta pogoj ve do ./polnjen, pokal letos ne bo oddan. Pokal preide v stalno last kluba, ki si ga pribori 3krat zaporedoma ali 5krat v presledkih Prijavnino sprejema do inkl. petka 14 apri-3«. športna trgovina Stranskv Rud: in g. Se-Ijak Anton, Tržič. Ptijave je poslati na ji'redpisanih tekmovalnih prijavnicah s prijavnino vred, ki znaša za posameznika 10 Jilin, za moštva 30 Din. Prijavnina za moštva se vrne. ako se moštvo udeleži tekmovanja. Naknadnih prijav se ne bo sprejemalo. Pri tekmovanju posameznikov prejmejo prvi trije plakete, dama. ki doseže najboljši čas prejme istotako plaketo. Vse eventuelne spremembe razpisa s-i pridržuje odbor SKT Vodstvo tekme: V^isednik g Seljak Anton, tehnični vodja g Šarabon. starter g Rudi Stransky. sodniki na cilju f. dr Elbert, g. Selja.k časomerilca in zapisnikarja gg. Kalan Seme in Pezdir Prehodni pokal in plakete so razstavljene pri tvdki Goree, Ljubljana, poleg nebotičnika. genca Reke zaradi vrnitve zneska 300 Din, se odstopi JNS. Javornik ee poziva, da uredi po predpisih igrišče in javi LNP zaradi verifikacije. Vzame ese na znanje demisija g. Zerovca Adolfa kot odbornika M() Celje ter koop-tira v odbor g. Korče Adolfa od Jugoslavije. SK Svoboda. Vič. se kaznuje s tromeseč-no zabrano igranja do inkluzive 1. julija 1933. ker ni nastopila k prvenstveni tekmi ter tli pravočasno javila LNP svojega nena-etopa (obremenilno ponovni primer). Na dopis SK Maribor zaradi klubske kazni igralcu Pišolu I., se ta kazen ne vzame na znanje, ker je Pišof že prej preklical prijavo za Maribor. Na dopis Reke od 28. t. m. zaradi verifikacije igralca Dernovška Andreja se sporoča. da je p. o. pravilno postopal. Sporazim med Hermesom in Jadranom za odgoditev prvenstvene tekme, se ne vzame na znanje, ker je prepozno vložen. V odbor za kaznovanje sodnikov (OZKS) se imenujeta glasom soglasnega sklejia gg-Kralj in Doreec. člana u. o. LNP ter se poziva sodniška sekcija, da javi svojega predstavnika. — Tajnik I. Kdo bo državni prvak v cross coun-tryju? V zvez- z našim včerajšnjim člankom pod gornjim naslovom smo dobili iz Maribora obvestilo, da meri Železničarjevo igrišče 620 m -n da bo proga za cross coun-try popolnoma odgovarjala pravilom. Tudi glede organizacije teka sa m e smo la.h.ko brez akrbi, ker bo vse urejeno tako. da bo Maribor, kar se tiče izvedbe teka. prekosi Ljubljano i.n Zagreb Tečaj za savezne n&stavnike in klubske trenerje. Od 1 do 23. aprila priredi JZSS tečaj pn Staničev koči pod Triglavom. Savez ie mogel sprejeti v ta tečaj le 23 prijavljenih, in sicer 4 z Sarajeva, 2 iz Zagreba, 2 iz Celja. 7 1z Maribora in po enega iz Suibotice. Kamnika. Rakeka. Tr-bovfija. Ljubljane. Rimskega vrelca. Šoštanja. Mežice in Kranja Vodstvo tečaja je poverjeno sa veznemu smučarskemu nastav-niku H Kode 11"ju in Norvežanu Arne Gut-tormse-nu. Turni smučarski tečaj v Triglavskem i pogorju. Skupni odhod udeležencev .z Mojstrane je v nedeljo 2. aprila zjutraj Zberemo se v soboto zvečer po prihodu večernega vlaka ob 22 v hotelu Triglav Člani SPD in JZSS naj si oskrbi1] o u ver en j a za polovično vožnjo S seboj v nahrbtnik najnujnejše stvar . Nahrbtnike nosijo na željo nosači proti plačilu 4 Din od kg Snežne razmere v Trglavakern pogorju so idealne, snega do 3 m Nevarnosti plarov ni. Udeležencem je na prosto dano. da se po potrebi počijejo 2.. 4 al 5. dan zleta. Smer izleta je iz Staničeve kroee čez Aleksandrov dom na Kaniavee (2550 m). Velo polje — Prevala — pl v Lazu — Triglavska jezera — Hribarca — Vrati ca — pl Ovča-rija — p!, nn Kraiu — Bogatin — Sija — pl. Vogel — Orožmova koča Nočuje se na Staničevi koči Vele m po'Hi. pri Triglavskih jezerih ;n na nI nn Kraiju Tečaj vodi učitelij JZSS J K veder, soremlja g. B;-tene in vodnik Rekar, ki bo po zahtevi Službene objave LNP (Seja p. o. dne 20. marca 1933.) Navzoči gg.: Stanko, rav. Šetina. Novak, Kovač. Brumen. Petrič, Benedelič. Saksida: odsotni (neupravičeno) Zupane. Anko in Oman. V nedeljo 2. aprila se določijo prvenstvene tekme: Ljubljana igrišče Hertnesa ob 14. Slovan : Korotan. ob 15.30 Jadran : Her-nms. Službujoči odbornik g. Brumen Vsak klub mora postaviti po tri reditelje in stranskega sodnika. Igrišče Ilirije ob 10. Reka: Disk. Službujoči odbornik g. Anko. Reka mora postaviti sest red'bdiev. Maribor igrišče Maribora ob 15. Maribor - 11'rija. Dovoli se oredtekma Maribor II. : '1'^'ezničar II Službujoči odbornik 2. Fischer Celje igrišče A'let'kov ob 15. Atletiko : Laško Služb 1-jočega odbornika določi MO. Trbovlje igrišče Amaterja ob 15.30 Retje : Dobrna Dovoli se predtekma rezerv. Službujočega od-borpika določi MO Zagorje igrišče Zagorja ob 15.30 Zagorje : Hrastnik Dovoli se predtekma rezerv. Službujočega odbornika določi MO Hrastnik igrišče Hrastnika ob 15.30 Rudar : Amater Dovoli se predtekma rezerv. Službujočega odbornika določi M O M irska Sobota ob 15 Mura : Svoboda. Službujočega odbornika določi MO. Odobri se mednarodna tekma Rapid: Fturm Gradec 2. aprila dojioldne v Maribor;. ako Rapid pošlie dovoljenje politične oblast do sobote popoldne. Prav tako se sporoča Svobodi. Maribor da se ne odobr mednarodnih tekem, dokler ne predloži do-volienia politične oblasti. Odobrijo se prijateljske tekme Primorje : Železničar 2. aprila v Lmbliani. nadalje Trbovlje : Celie ob 10 v Trbovljah e predtekmo Trbovlje II : Svoboda. Zagorje in Mura : Jugoslaviia dne P. aprila v Murski Soboti — Tajnik TI. (Reja n o dne 29 marca 1933) Navzoči: Satanko. N. Bulievič. Kralj. inž Kuljiš. Jugovec, Novak. Pevalek. Melicer Friedl Dorčec. Malovrh. Logar in Drufovka Upravičeno odsotn': gg Rvbar. dr. Kosil. Knret. ravnatelj Šetina, inž. Debelak. Ber-dais. ^osnernik. Vzamejo «e na znanje novoizvoljeni odbori klubov: Laško Doberna. Korotan. Kranj Korotan Domžale Oradianski SK Čakovec Sna rta. Takovečki SK. Trrri~j?3 Elana Litije. Bratstvo in Korota na. Kranj se bodo pregledala povodom prve prjiatelske tekme po saveznem sod n'k.1 Dopis ONP se vzame na znanje. Na podlagi zapisniki seje MO Maribor od 19 t. m «« predajo OZKS s. e. 23 Skalar in Bizjak '7 Maribora Dopis SK Retje od 21 t. m He ndatopi OZKS Na znanje ee vzame pri favn KrSVeaa RK od 14 t m št. 4 za spre V»m v .TV? ter dovoli odigratne poizkusniV t»>kpm in n odstom .pg« v nadalirtr rešitev Na dopio Cakovečki SK v zadevi spr-membe T>odflflve7np lige. se oi-govori pisme •->. da ni mogoče uzoditi teriho o tem raz. ki r«dnA slavna skupnima LNP. Ur- todi nosil stvan. Skupni stroški za tečaj 550 Din. V tečaju se poučuje v glavnem smuk in obrati na strminah ter praktično in na splošno o vsem. kai je potrebno smučarju na turah poz mi. Prijave sprejema pisarna SPD v Ljubljani in g. Bitenc. Smučarski dom. Rateče—Planica Da bodo koče dovoljno opremljene za bivanje ;n hrano, je treba, da se udeleženo pravočasno prijavijo. Naknadne prijave se ne bodo upoštevale. Smučarska tekma s Savinjskega sedla na Okrešelj. Smučarsk klub v Celju bo priredil na velikonočni ponedeljek tekmo v smuku s Savinjskega sedla na Okrešelj: Frischaufov dom na Okrešlju ho o praznikih odprt in popolnoma oskrbovan. SSK Celje bo 'grol v nedeljo ob 10 dopoldne v Trbovljah prijateljsko nogometno tekmo s SK Trbovljami Občni zbor športnega kluba Ptuj se je vršil preteč en- teden v klubskih prostorih v Društvenem domu Zelo dobro obiskan zbor ie vedil predsednik Josin Fiirtn-ner. Zbora so se ude'ežili tud of'cirj* in podofieirji *ukajšnje ga mizi je. ki so tud' č;ani društva n katere je g predsedn:k še prav prisrčno pozdravil Društveno poročilo je podal član g Verze! jz katerega posnamemo. da ie društvo priredbo 10 nogometnih t<>kem Zmagalo jp v treh tekmah, dve tekm; sta ostal' neodločeni, pri petih na je bil klub poražen Končn" rezultat 3.5 : 22 v škodo kuha Med letom se ie ustanovila tud'- ha.zena. ki pa j° kljub kratkemu treningu nastonila v treh tekmah s končtrm uspehom 11 : 42 v škodo kluba Kljub temu, da ie ha ženska sekcija še mladi. belež1' lep u=tpeh. VcPko pozornost je klub posvečal tud"' zimskemu športu, predvsem smučanju Razen tega pa goji klub tud veslanje, motoeiklistiko kolesarstvo, lahko in težko afetiko ter ten;s Vse sek-c je so pokazale zelo lepe uspeh Pri volitvah je bil! "zvoliem nori oa-no za predsednika g. Fiirthner Josip, za namesto ka, g Franc Nedog. II. predsednik J NVagranJl. blagajnik J. Heller, II blagajnik g Schon-laub, gospodar Pogačnik n Verze!, tajnik Uršič. v odbor pa kapetan Markovič, Ornu-lec. Dam sch Ervin in Kamensek. »Motor Šport«, ki izhaja v Zagrebu, prinaša v zadn}; številki važne podatke o korakih za znižanje takse na motocikle Revija »Motor Šport« je tudi službeno glasilo Moto-Saveza kraljevine Jugoslavije ter jo vsakemu motocikl stu najtopleie priporočamo Posamezne številke se nar oče pri tajništvu Motokoles. kluba »Ilirije« v Ljubljani. ASK Primorje (nogometna sekcija). Prvo moštvo igra v nedeljo na Jesenicah Danes od IS do 19. morajo dv;«niti opremo na igrišču: Krivačč. Jerš°'k. Molk. Batim Habiht, B ogrne Caleari. Šinkovič. Jež. Tr-ček. Petelin. Renerva igra v nedeljo ob 15. trening tekmo s SK Sparto. SK Reka. Za prvenstveno tekmo prot^ Disku morajo biti v nede1-'o ob 9. na igrišču Iliriije ob vsakem vremenu: Pikic. Ven-turini, Bojan. Furlan Korle. Drage. Nino S., Pike, Ane. Broni. Eržen. Oto Istočasno sestanek vseh nogometašev v svrho slikanja za verifikacijo TKD Atena (bazenska sekcija). Današnji sestanek zarad: odpovedi tekme odpade Jutri ob tO trening za vse igralke r.a igrišču. Iz življenja na deželi w II Zletni znak in zletni lepak izbrana Po razpisanem natečaju je bilo ob roku predloženih 26 osnutkov za zletni lepak in 14 osnutkov za zletni znak. Ocenjevalna komusija pod predsedstvom g. arh. Josipa Costaperarie in ilanov prof. Gojmira Antona Kosa inž. arh. Josipa Flatnerja, prof. Janka Ravnika in tajnika zletnega odbora br. Prar.a Ahčma je svoje delo izvršila 30. marca v sejni dvorani Ljubljanskega Sokola in razsodila tako-le: za zletni lepak se prisodi: 1. nagrada 1500 Din osnutku pod geslom »S 70«, čigar avtor je Ivan Si i k 1 a v e c iz Ljubljane. 2. nagrada 1000 Din osnutku pod geslom »Polet« avtorjema inž. arh. Domicijanu S e -rajniku in grafiku R. G o r j u p u. obe. ma iz Ljubljane 3. nagrada 750 Din osnutku pod geslom »Vidovaan« slikarju-grafi-ku Janezu Trpinu iz Ljubljane. Za zletn znak pa prejme: 1. nagrado 1500 Din kipar Lojze Dolinar iz Beograda, 2 nagrado 1000 Din osnutek pod geslom 3>Tyrs« medaljer Drof Anten Se. ver, 3 nagrado 750 Din za osnutek pod geslom »Sedemdesetletnica« br. Mitja š v i g e 1 j. S prvo ceno nagrajeni zletni lepak kaže nad diskretno silhueto Ljubljane in vihrajočo državno trobojnieo poči-vajočega srebrnega ptiča-Sokola z lovorje-vim vencem za jubilanta Ljubljanskega Sokola Osnutek za zletni znak ki mu je prisodila ocenjevalna komisija prvo ceno. pa prikazuje simbolično pod okriljem mati. ce jugoslovenskega Sokolstva. ki praznuje 701etnico, v boljšo bodočnest korakajoče sokolske vrste. Vsi osnutki bodo v prihodnjih dneh razstavljeni v eni izmed izložb nebotičnika, na kar opozarjamo sokolsko članstvo in ostalo občinstvo. Sokol Brezovica vprizori jutri v režiji brata Volka ml. dramo »Vrtinec« po avtorju g. žugarju. Drama je zajeta iz kmetske. ga življenja in bo gotovo naredila globok vtis na vsakogar, ki jo poseti. Z Ljubnega na Gorenjskem. Mlado ?o-kolsko društvo v Ljubnem na Gorenjskem uprizori v nedeljo 2 apr la t. 1. ob pol 4 v svojem domu Špicarjevo ljudsko igro »Ljubo doma« Vsebina igre se vrti okrog usode slovenskih izseljencev v Ameriko, torej okrog zadeve, ki nas mora vedmo zanimati. in vab mo vse prijatelje od blizu in daleč da obiščejo to lepo prireditev in tako podpro naše kulturno cielo. Sokolskn gledališče t Radovljici. Po daljšem presledku se je preteklo soboto naše sokolsko gledališče zopet poizkusilo z ope-rpfo, in sicer to pot z uprizoritvijo »Pri treh mladenkah« Kako veliko zanimanje vlada za take prireditve, je pač pokazala nabito •Milna dvorana, kakor smo je bili vajeni v. »dobrih starih časih« Opereta je bila na študirana in podana izvrstno OdFčno 9e jf iveljavil pomnoženi sokolski orkester pod mdstvom br flermaka. ki je abeolviral vse 'očke brezhibno Videti je. da je z bratom Ciermakom pridobilo sokolsko društvo od ličnega dirigenta. 7a orkestrom pa niso nrav nič zaostajali pevci na odru. sa so naši pevci po svoji kvaliteti itak znani po celem Gorenjskem. Marljivi in neumorni pevovodja br. Kobentar, ki je vodil vse priprave za uprizoritev, je lahko popolnoma zadovoljen z uspehom. Zadovoljno pa je bilo tudi občinstvo, ki ni štedilo s pohvalo ter ; vebkokrat aplavdiralo kar pri odprti sceni. Sokolsko gledališče v Radovljici ponovi jutri ob pol 4. popoldne opereto »Pri treh mladenkah«. Vstopnice kupljene za prete-čeno nedeljo, veljajo za to predstavo Opereta je pri premieri odlično uspela pri po. polnoma razprodani dvorani. Celotno prireditev je predvsem povzdignila nova, okusna scenerija izpod vešče roke br. Pun-tarja ter balet sestre Horvatove. — Zvečer ob 8. uri pa priredi Sokolsko društvo v sokolskem domu poslovilni večer svojemu starešina, br. dr Ivanu Vidmarju, ki odhaja na novo službeno mesto v Celje. Vabljeno članstvo in prijatelji brata sreskega načelnika. Iz mirenskega sokojskega okrožja. Sicer je zimska sezona na koncu, vendar društva v okrožju še vedno prav pridno igrajo. Tako je v dneh 18. in 19. t. m. igralo Sok. društvo Mokronog uspelo igro »Zaklad« v režiji br. P Herbsta Istega dne je igralo Sok. društvo Št. Janž Goljevo igrico »Jurčka« ki jc mladini in odraslim prav ugajala Sokolsko društvo Trebnje je priredilo v sredi marca lepo in dostojno Strossmaverjevo proslavo Pa tudi v telovadnici se vse prav pridno giblje. — Okrožno načelništvo obvešča tem potom vsa društva, da se vrši 2. aprila v Trebnjem sestanek načelnikov m prosvetarjev Iz novomeškega sokolskega okroij^i. Na praznik 25. marca so se zbrali k prvi okrožni seji vsi društveni načelniki in načelnike NSO v prav polnem številu. Zbor je vodil okrož načelnik br M. Šlibar. ki ie uvodoma podal obširno poročilo o delu v vseh društvih, nakar so št. poročali vsi načelniki Pri sledeči točki so bili določeni datami nastopov: 6. avgusta okrožni zlet v Kostanjevici. 11. junija nastop v Novem mestu (zjutraj župne izbirne tekme), 28. maja priredi §kocjan, Št. Jernej ima 9. julija, Toplice 16. julija. Bela cerkev 23. julija. Mirna p°č s četo Karteljevo pa 10. septembra. Sledilo je zanimivo poročilo o prosvetnem delu: 15 predavanj, 19 nagovorov, 3 igre in 12 društvenih večerov z razgovori, kar je za 8 društev in 4 čete premalo. Pri slučajnostih je zbro izvolil namesto odišlega br. Valentin-čiča za okrožnega podnačelnika br. Vidmarja, nakar ee je izvršila v telovadnici predelava vseh vaj, ki je izpadla še dokaj zadovoljivo. —ar.__ Oglašujte v „Jutru" Iz Tržiča č— Jubilejni občni zbor podružnice SPD v Tržiču bo " soboto, 1. aprila, v društve. nih prostorih hotela Lončar. Med poročili funkcionarjev bo posebno zanimivo ono o delu v preteklih 25 letih, odkar obstoja podružnica SPD v Tržiču. Prvi ustanovni občni zbor se je vršil 17. junija 190S. in je bil za prvega načelnika izvoljen tovarnar g. Franc Dev. Podružnica namerava proslaviti 25ietnico svojega obstoja prav slovesno vprav na tisti dan. Dolgoletni načelnik podružnice SPD ravnatelj g. Lajo-vic odhaja na Jesenice in tre-ba mu bo iz. brati vrednega naslednika. Torej, planinci, udeležite se jubilejnega občnega zbora pol-noštevilno. č— Koncert mladinskega zbora kranjske Glasbene Matice, ki se je vršil preteklo nedeljo, je Vil za Tržič v vsakem oziru dogodek. Mlada grla. nad 70 po številu, so nam izredno lepo zapela prav dobro izbrane mladinske pesmice, od katerih je gotovo najbolj ugajala zadnja x V hribih se dela dan«, ki jo je spremljal mladinski orkester .Slednji je nastopil tudi samostojno s 7 točkami in žel za svoje lepo podane skladbe gromek aplavz Občinstva ni bilo ravno veliko, ne naravnost, sramotno malo, kakor da je kultura Tržiču nepetreb. na; opazili nismo ne enega zastopnika ta-kozvanih višjih krogov. Lahko pa ie vsakomur žal dii ni slišal tega visoko stoječega mladinskega zbora. Koncertni vodja g. Albin Fakin je za glasbo navdušen človek, ki zna In ve pesmicam vliti užigajo. čih snovi. k; spretno vodi 140 mladih cči. da ga vse gleda in uboga. Kranjčani so na svojega ravnatelja Glasbene Matice lahko ponosni. Njemu ob strani pa stoji soproga kot steber spremljevalca zbora in orkestra. Bil je užitek, za katerega smo Kranjčanom v resnici hvaležni. Popoldne je napravila mladina izlet k Dovažnovemu mostu, nakar se je z večernim vlakom vrnila v Kranj. Z Jesenic s— Kino »Radio« predvaja veselo opereto »Car valčka« ali ^Ljubezen je vsemu kriva« danes ob 20. in jutri ob 17. in 20. Iz Kranja r— Zvočni kino Narodni d«m predvaja danes ob pol 9. uri ter v nedeljo 2. aprila ob 4. in 6. uri pop. in pol 9. uri zvečer film »žena brez pižame«, najboljšo salonsko komedijo te sezone. Iz Trbovelj Trajno, vodno in železno ondulacijo, barvanje in beljenje las, kakor vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje najfineje prvovrstna moč v salonu FRANC FILIPOVIč, Trbovlje I., Loke 49. 4094 t— BanOvinSka pom°č revnim rudarskim družinam. Po prizadevanju JRKD In občine je banska uprava nakazala 30.000 Din za nabavo koruze. Naročeni so 3 vagoni koruze ki bo v Zagorju zmleta in se bo potem razdelila izključno med one aktivne rudarje, ki so zaradi praznovanja hudo prizadeti. Od navedene količine meke sta namenjeni 2 tretjini za Trbovlje in 1 tretjina za Hrastnik. Za omiljenje brezposelnost^. Pri jav. nih delih na cestah proti Podmeji. Sv. Katarini in Knezdolu bo zaposlevb okrog 50 naših brezposelnih, okrog 30 pa jih bo šlo na delo na cesto Radeče-Liubljana. Z deli se prične prihodnje dni. S tem se bo brezposelnost vsaj nekoliko ornjjila. t— Meso se je podražilo. Ne Kateri mesarji so podražili ceno boljšema mesu za 2 Din pri kg in utemeljujejo to s tem. da je cena živini poskočila. t— Srečke državne razredne loterije dobite v podružnici »Jutra«. Iz Novega mesta n— Sp°ro;anK) vsem svojim cenjenim odjemalcem iD javnosti, da je tvrdka Sin. ger, šivalni stroji d. d. v Novem rr.es^u, preselila svojo trgovino na trg Kraljeviča Petra št. 20, v bivšo trgovino g. Blažiča, hišo krojača g. Midorferja. Iz Kosjic nj— Zb°r kmetske mladine iz konjiške okolice v nedeljo 26. marca je potekel kar najlepše. Vodil ga je sreski kmetijski re_ ferent Ivan Nemec, ki je pozdravil preko 70 fantov in deklet in nato govoril o nalogah današnje mladine, posebno kmetske. Nato je povzel besedo veterinar g. Kulte-rer Filip, ki je imel krasen programatičen govor o javnem delu kmetske mladine, zlasti na naši vasi. V lepih besedah se je spomnil našega kmetskega vladarja, kateremu je prisotna mladina navdušeno vzklikala. Predsednik sreskega kmetijskega odbora g. Križnič Alojzij je obravnaval razna gospodarska vprašanja in svaril mla_ dino pred hujskači, ki posebno Iščejo svoje žrtve zunaj na vasi. Banovipski sadjarski referent g. 'iiž. Lunman iz Ljubljane je razpravlja' o veliki koristi sadjereje In posebej nato o stališču kmetske mladine v naši poljedelski državi. Sreski kmetijski referent Zupan iz Laškega je ozpodbudil kmetsko mladino k složnemu delu za pro-speh kmetijstva in naše države. Za predsednika društva je bil izvoljen Kobaie Fr., za Podpredsednico Goleš Marija. Ob za. ključku zbora je bila odposlana pozdravna brzojavka g. banu. želimo novemu društvu, ki ima pred seboj težko, a sila hvaležno delo, mnogo uspeha. ni— Sresko društvo JOU za srez Ko. njice je zborovalo v ponedeljek v Narodnem domu ob skoro polnoštevilni udeležbi ačiteljstva. Po rešitvi čisto stanovskih za. dev je imel g. Nemec Ivan vzorno in vestno sestavljeno predavanje o reorganizaciji kmetijstva in predavanje »Učiteljstvo in kmetijstvo«. G. Križnic Alojzij je v imenu sreskega kmetijskega odbora prosil učiteljstvo za pomoč pri delu zunaj na vasi. Veterinar g. Kulterer Filčp je dal_ primerna navodila giede sodelovanja učitelj. stva pri pobijanju nalezljivih živinskih bolezni. Pred zaključkom tega izredno posrečenega zborovanja je bila sprejeta soglasno primerna resolucija glede odpusta poročenih učiteljic. ■k BLED. Zvočni kino Bled bo predvajal danes in jutri 100% nemški film »Možim se s svojim možem«. Čitaite tedensko revijo »ZIVUENJE IN SVET« za Savsko banovino prevzamem cd kake večje tovarne. 4051 C. Malavašič, Vrhnika 420 Iščemo perSektnega ©e (Ztisehneider) Ponudbe naj vpošljejo samo gospodje z večletno prakso v konfekcijskih tovarnah na TIVAR ODIJELA tekstilna industrija d. d., Varaždin. 4041 Specijelni entel oblek, ažuriranje. predti.sk, najhitrejša postrežba, najfinejše delo pri Matek B MifeeS, Ljubljana poleg hotela štrukel. Vezenje raznovrstnih monogramov, perila, zaves, pregrinjal; entlanje, izdelovanje gumbnic. Vsled najmodernejše ureditve podjetja — najnižje cene. 79 i. avgusta oddamo stanovanje z vsem kemfortom, obsegajoče celo prvo nadstropje. Pripravno posebno za zdravnika, odvetnika ali druge podjetje. Ponudbe pod šifro »Miklošičeva cesta« na oglasni oddelek i J litra«. 4057 PRI IZMUČENOSTI se uporablja fizijološki ekstrakt iz živalske žleze zdravih in močnih živali (vKale-fluid«). Ta ojačuje sekretarno deiovanie vseh žlez. Kalefluid« se priporoča v vseh slučajih, kjer je delovanje teh žlez oslabljeno in pri stanju, ki je posledica tega. Jači živčni sistem in krepi organizem. Uporablja se pri oslabljenih živcih, izmu-čenosti in poini nevrasteniji. Brezplačno detajlna literatura, zahtevajte: Beograd, Kralja Milana 15, Miloš Markovič. »Kalefluid« se prodaja v lekarnah in drogerijah. Odobr. od min. soc. pol. in nar. zdr. S. br. 5300 od 28. III. 1932. 4025 OTVORITEV GOSTILNE n Vsem svojim cenj. gostom, prijateljem, znancem in p n. občinstvu vljudno naznanjam, da prevzamem z dnem 1. aprila, staroznano gostilno Dalmacija", v hiši ge. M. Ferlieeve v Novem mestu, Tavčarjeva cesta. Ob tei priliki se cenj. gostom in posetnikom iz mesta in okolice, ki so obiskovali moio -ostilno katero sem doslej vodil več let v hiši g. Kondriča, me s tem podpirali nailepše zahvaljujem. Obenem se kar najtopleje priporočam za nadaljnjo na-klonienost kakor mi je bila odslej izkazovana od strani cenj. občinstva Svojo obrt bodem tudi v nadalje vodil, kot doslej, kar najsolidneje ter se potrudil, da bo po meni vodena gostilna »Dalmacija«, ustrezala željam vsakega cenj. gosta. Točil bodem Dristna dalmatinska kakor tudi domača dolenjska vina. Prvovrstna kuhinja pa bo DOlee ostalega poskrbela še posebej, da bodo vsak petek gostom na razpolago raznovrstne, sveže, morske ribe. Otvoritev novoprevzete gostilne bo v nedeljo, dne 2. aprila. Sprejemajo se abonenti! Vsem se priporoma 4079 Novo mesto, dne 29. marca 1933. IVAN ŽIC, gostilničar. Vinotoč pri Rotovžu Hestni trg št. 3 nadaljuje 1. aprila s točenjem prvovrstni! namiznih in desertnih vin po znižanih cenah Lepa pridobitev Krekovega trga |e NOVA DROGERIJA MIRKO JANČIGA J. t W. MECKAUER: 28 Hana išče poti Roman. Hitro je pojedla, se preoblekla in vzlic vsej naglici šele ob devetih stopila v Uršulino stano-vante na Bavarski cesti. Tu je b»lo seveda dosti bolj preprosto kakor zunaj v Ostenkotter-jevi vili. A tudi v teh malih prostorih, ki so bili prilagodeni Uršultoi drobni postavici, se nj manjkalo udobnosti in razkošja. Uršula jo je vesela pozdravila. »Tudi jaz sem se pravkar vrnila domov. Joallim me ni hotel pustiti same, ker je pri nas vse razburjeno. Tudi požarna bramba je prišla, policija je bila tam in ljudi brez števila. In tako sem morala čakati, da se je peljal v mesto na tisti zoprni razgovor, ki ga ima z londonskimi prijatelji. Kar dobro je. da niste prej prišli. Zelo sem vesela, da boste prebili večer z menoj.« Vzela je liani plašč in klobuk in ju sama odnesia venkaj. »Kaj vam je, da ste tako bledi?« je vprašala, ko se je vrnila v sobo. »Ali vam delo pri Ostenkotterju ne priia?« Tako govoreč je vzela sadno solato s postrezne omare in jo postavila na mizo. »Moja služkinja je šla dol. Pri meni je vse čisto preprosto.« »Kdo je tista novinarka, ki si je vzela življenje?« Hana ni mogla delj zadrževati vprašanja. Uršula je ravnodušno skomignila z rameni. »Neprijetna ženska. V vse: okolici je bila strašno nepriljubljena.« »In kako ji je bilo ime?« Hanino srce je razbijalo, kakor da bi to vprašanje odločalo o njeni sreči. »Prav za prav niti ne vem, ljuba gospa Hana. Kad so mi mar vse te reči? Nikoli se ne menim za to, kaj se godi pri sosedih. Preveč posla bi imela! Vem le to, kar je povedal šofer. Ta je bolje poučen. In tudi služkinje prineso marsikaj v hišo — in iz nje. Kar ob pamet so; ves večer že stikajo glave.« »Ali nihče ne ve, zakaa se je umorila?« »S tem si največ belijo glave. Menda ie bila še dokaj mlada ženska, brez svojcev. Njen oče je bil baje neki baltski veleposestnik.« »Ali ni bila Američanka?« »Mislim, da. Očividno po materini strani. Nerada se vtikam v vse te govorice. S strahovitimi liudmi je občevala. Vsakovrstna sodrga je ob belem dnevu prihajala k njej. Menda je bila z nekim tujcem tudi zaročena.« Hanine oče so dobile zamišljen izraz. Nehote se je bila spomnila čudnega srečanja z možem, ki je imel ranjeno roko. Pomislila je na to, kar se je bilo izkazalo: da je bil ta človek vratar hiše, v kateri je stanoval dr. Schroter. Njena splašena čuvstva so se vrtila okoli te točke in sledila za nadaljnjimi zvezami. »Ali veste, Uršula, ali je ta dama nosila naočnike? Kakšni ljudte so prihajali k njej?« »Vsakovrstni ljudje, ljudje z ulice, ljudje, ki nimajo drugega posla, kakor da obdolžujejo svoje bližnje. Skratka, t udje, ki so ji znašali snov za študije in senzacije.« »Da, senzacije so nevarna reč. Človek se lahko opeče. Morda se je tudi ona.« »Tako domnevajo. A kdo more kaj vedeti? In še nekaj drugega je bilo. Nisem se tako podrobno zanimala. Nekakšna zadeva z neko ladjo. Na tej ladji je menda zašla v vihar, m nekdo ji je rešil življenje. Ce ni bila tudi to samo senzacija? Mislim, da so mi pripovedovali to v zvezi z govoricami, da je zaročena.«, »Zaročena?« »Da — a več res ne vem. Žal mi je. Ce bd bila slutiila, da vas bo zanimalo, bi bila natančneje vprašala.« Hana bi bila rada izvedela kaj več. »Ali se ni pisala Voll-scheidtova?« je vprašala odkrito. »Filza Vollscheidtova?« »Mogoče. Tako nekaiko, se mi zdi. Da, zdaj se spominjam, kai so pripovedovali: da svoje zaroke ne sme javno razglasiti. Njen zaročenec je baie postal sovražnik vseh ljudi, odkar je bila tista nesreča na morju.« Ko je Hana še in še vpraševala, je Uršula začudeno dejala: »Kakor je videti, vas ta reč silno zanima. Aii mar poznate koga izmed prizadetih?« »Da. če je tista, ki domnevam, da je, tedai poznam n;'o in vratarja. Ta je tudi zabavljal nanjo. »Kateri vratar?« »Nu. menda eden tistih čudnih liudi, ki so prihajali k njej. Videla sem ga. ko sem vas čakala pred hišo. Uršula.« Nato je povedala prijateljici ves pripetljaj. »S krvavečo roko je prišel proti nični. Kar ustrašila sem se ga.« »Zakaj mu je krvavela? < »Ne vem.« »Ali ga niste vprašali?« »Ni bilo časa.« je odvrnila Hana. Tako čuden je bil in tako srdito scheidtovi.« »Morda vam mož lahko pove kaj natančnejšega. A saj ne veste njegovega naslova.« »Pač. slučajno ga vem. Ta človek je vratar v hiši, kjer stanuje dr. Schroter.« »Doktor Schroter? Ime mi je nekam znano. Kdo je to?« »Doktor Schroter je moj dober znanec.« »Nič mi niste povedali o njem. AH ste ga že poznala, ko sva biči na trgovski šoli?« -Vaš avtomobil je tako? prišel, je zabavljal gospodični Voll- Cene malim oglasom lenttvm ir dopisovanja, vsaka beseda ot» i*— tet enkratna pri-mojblna ta ttiro ali ta dajanja maslovt Din i—> Oglati trgovskega M reklamnega enačaja. vsaka beseda Dm L—i Po Din I.— ta besedo te tm-očunajo nadalje vsi »glasi, ti spadajo pod rubrika »Kam pa kam*, »Automoto*. »Kapital*., »V najem*. »Posest*. »Lokali*, »Sta sovanja odda* »Strop*. »Vrednote*, »Informacij**, mžtvali*, »Obrt* in »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* In »Zatlu-tek*. če tm t oglasom muth tasluiek, vziramm, če te tiče potnika. Kdor t! pa pod tema rubrikama Oče tatluika ali tiuib«. plača ma v znamhah rtako besedo 50 pat. Pri vseh oglasih, ki aa earačunajo po D** l^-ta besedo, te taračuna enkratna pristojbina Din 5.— ta Ufro aH ta dajanje naslova. V n ostali oglasi metalnega tnač&Ja te računajo po 50 par ta vsako besedo Enkratna pnstojboia t* iifro ali ta dajanje naslova pri oglasih, ki te zaračunajo po 50 par za vsako besedo, tnaia Din 3.—. NafmanfB tnesek pri oglatih po 50 pat ta besedo, je Din 10 irl oglatih po I Din ta besedo pa Din 15.—. V se prtstofbtne ta male ogl as t /e plačati pri preda fi naročila, oziroma bh la vposloti v oismo obenem t naročilom. tič« taslužka, plača sa vsako bftsndo IVO par: ti nasl-orv sli iifr« 9 Din. — K(i- nt. tu Ji komisijsko ti-icg» hi prevzel od zmožne Tin-';.- firme, oziroma pro-<1:nemira, za Ljubljano i® il a-.t-ko banovino. — Po-itvi-Pe rtei »gasni del-ek »Ju:ra« i>u*i »\ mo 7< 1075S-3 Pouk fc>em*i» 1 l>n; e» dajanj« naslova aH ca šifro 6 Din Dtvaki tri i.ščej« vnstrukoije, plačaj« rsaku hewd« 50 par; ta šifro ali za la-mn!« naslova ?! r>»Tv (4) Profesor v p. p-ipra.v1ia dijake mi od- • •«■..•. fra.n«osko. nemško, latinico. — Ponudbe pod »Vetrno 228« na oglasni oii.i. ek »jimac. KHi.lM Dipl. učiteljica po-iPtr« klavir, nemščino lo fratievš.': u.o. Klavir /.a vaj. na ra z. p.'ago. Naslov T trafiki Tivoli." 10723-4 Citre poučnie Eml! Mesgotits, Prečna ul. k Ul. 10738-4 Oglasi trg. značaja po I Din beseda; ta d« i.mj« naslova »Ji «a Šifro 5 Din. — Oglasi so^ainega «načaja p« vsaka beseda 50 par; let star. želi premeaM mes*o kot kavarniški aii restavrac>ij.sld plačilni Pote i: 10—15.000 Dim kav o-je. ReGekUne le na bolj-mpfio — nudi za «z»no P«>mi4be n-a 5. oJdotak ».r-itra« ood »PiaSiini« 10492-2 Trg., elektrotehn. in kletar, izvežban m..>iki. pno^-i kakršnokoli v Ljii-hljani. L>o[i:tj« na oglasni oddelek »Jutra« povon-dence. stenografije, »troje-pie.a. n>vntik.:ga. slove-n-skefja .in hrvaškega jezika v gororn ter pisavi, ižče »lnžbo. P'>rMi, ve.rzi-ran v inain.ufakturni, mn>d-nti. pair*ii-sia^i i.n spere>rij-ski Jt.nuki, duber i'zlo.žbt-M aran./.er, s r..-rff'ktn:iii zna-nj«m slovenskega, srbohrv. lin jeziika, še-M prememiiti službo — na..j-raje v Ljubljani. Cenjene j>o>n.uidiV>e na oglat*, oddelek »Jirt.ro* [>od »Ag.ilen 22*. 10605-2 Inteligentna dama strokovno naobražena, želi nitasto go^pod.i.nje v kakem večjem goetilmSkem trg..>v»ke-m obratu, alii tudi pri &a.nM>st.oj.nem privatnem n;.i. JTasloiv v ogla«, oddelku »J ultra«. 10606-2 Plačilna z dobrima spričevali, ki gre tn4i k-o.t donašalka. Išče kjerkoli mesto v pošteni iroetilni. Nas-t.opi lahko takoj. Ponudbe na ogi. oddelek »Jutra« wd Šifro »Zaneeljsvio 32«. ' 10663-5 Skladiščnik starejša, do.bra moč, rer-zlran v ko.boiniijaln.i stroki, s primerno £T:.r-in<-ljo. -šče m-esbo. Ponudbe na oglas, ndi.elek »Jutra« pod šifro »Veste.« 19:»«. 10661-2 Poslovodja mešano stroke, na-obražen. veAč kmijigopodetva. s primerno k«vei.jo. išee mesto kn.* vo«Ija podružnic-e ali večjtga obrata. Ponudbe na og:n=ini oddelek Jutra pod »Samostojen 1963«. 106(2-2 Pek treaen tn pošten, vešč veeh del. tudi so-bosli.karetrva iti m i.7.a rstva. želi službo. — Vetoelaiv Furman. Loče. 10635-2 Brivski pomočnik m'ad, z manjem nemSke-tra in hrvaškega jezika. Išče stalno mesbo. Nastopi lahko takoj ali po dogo-VMvru. Alo.lz.ij Ž l.i br-ivc, Rojatec. 10754-2 Izurjena šivilja za fin« oibleke in perilio, gre po nizki re>ni na dom. Pismene pomudbe na ogl. oddflek »Jutra« pod ši.fro »1SS1«. 10690-2 Mlada frizerka pratfciikaaitiinja. vešč-a d.eil, iščo primerno s4užbo. Stiriov pri podruž. Jutra v Mariboru. 106E8-2 Službo dobi Vatka »eeede SA par; u dajanj« aa"lov» ali ta Ufro pa 8 Dia. fll G. Th. Rotman: Vrtismrček in Šilonoska spet na delu 8. Mir je bil torej sklenjen. »To moram ta-k o j pokazati mami!« je vzkliknil Mihec. >Ali me bo občudovala!« Kar kihal je od smeha, ko se je zavihtil čez plot. A Kašajev Tine, ki stanuje zraven njih. mi je pozneje pravil, da je Mihca oče teko pretepel, da »e je kar kadilo. Kuharice sobarice, dekleta, prodajalke im vsakovrstno ie-nsko •»»bj« dobi zapos.le®je v Be«gradg!as. oddelek »Jutra« t>od »Talf>j pleče m«. 10420 10 Avtomobile In motocikle svetovnih znamk, nove m malo rabljene po najnižjih cenah prodaja a-vtotv-rdka Žužek. Ljubljana. Tavča' j-ev« lil. 10643-10 Oakland limuzino. Essex limuzino. 2 odprta avtobusa ln rezervne za laške zove proda Lučič, F'orl-janska uli-ua 4 — pri Kaj-feS.ii. 1071S10 Prodam Otrlaas trg. »naiaja po 1 Dia beseda; ta da janje aaslora aH ta šifro S Dia. — OgLa«i »ccialDen tnačaja voa ka beseda 30 par; ta . dajanj« uaakrra ali ta ' »itn« p« S Dia. (6) , Gospodinje ako potrebujete trpežno lo periloo b'ago sa predipes o-ike. blnao. vsi a d aa je ob-k*ke. ma istega veliko saiogo pw najmižjih oenah tm-dka F. L Goričar v Ljub! jami. 9v. P^tra ceeta št. 29. 106H7-6 Orodje za izdelovanje podložk (Unfterlagseheclben) e-koraj popolnoma novo. iz najboljšega jekla, radi vpeljave nov ega predmeta kom.plet.no prodam po zelo ugc Diin v centru mesta prodam. Ponudbe na podruž. .l.itra v Mariboru pod »S-t. 10500« 106ai-20 wm. i Vwk> twe« ils 1 Dia, | i ta dajanj« aaateva aii j 1 n iHro ps i S Dia. (19 > { Bufet-vinotoč prodam pod ugodnimi pogoji alii o-ldam na račun. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šdiro »Bufet«. 10403 19 Lokal s skladiščem na Miklošičevi cesta takoj odda drogeriia »Hermes«. iI'klošičova 30. 10587-19 Mizarsko delavnico s stroji odda v najem J. Pogačnik. Skofja Loka — kolodvor. 8J»1 19 Trgovina t me^amm blagom, dobro vpeljana. ca promt-'aa dajanj« naslova at> ; ta Hfi« pa 5 Din. (M. j Naznanilo! Na za.logi imam stalno svežo zelenjavo karfioio. salato vseh vrst ia drugo. Zahtevajte ponudbe ali kličite telefon št. 34-58. B. Tober. Ljubljana, Vidovdanska c. 6. — Cene brezkonkurenčn«! 89i ©-33 Semenski krompir gorenjski, beli »Oneida« in zgodnji »Rožuik« dobavlja po ugodni ceni Kmetijska •>krajna zadruga v Kranju 8762-33 Orehe nad dva vagona, tudi v manjših količinah ugodno prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Orehi«. 8686-38 Črni Ink ta jel«, Ik prve roke kg a Din —.65 pakovan« u vrečama i kg 50 brutto za netto. Ponzečem šalje sva ku količino Trgovina te maljakth proitvoda Jovan Predojervč. Nora Gradiška 10522 33 Stanovanja VsaJta beseda SO par: ta dajanj« naakraa ali «a Šifro I Dia. (21 -al Stanovanje z 1 ali 2 ma.njšiina sobama. išče mirna stranka S oseb. Ponudbe na f^r asni o^Idelek »Jutra« pod šifro »Točmo&t«. 10708-21/a ; Vsaka beseda 1 Dte. j ta dajaojs udon ali ! aa iifr« pa 6 Din. (SUi Trisob. stanovanje s kopalnico, oddam e 1. majem v Kamniku. Naatov pove oglae. oddelek Jutra ▼ Ljubljani. 10486-31 Stirisob stanovanie komfortno, oddam z ma jem. Nasiov v oglasnem mideJku »Jutra«. 10686-81 Dvosob. stanovanje s pritiklimami oddam z majem za 500 Din. manjši stranki ceneje, na Vodo-viodni cesti 75. 10678-21 Stanovanje trisobno, s kabinetom in balkonom, zračno in mirno, v centru mesta takoj ugodno oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jirtra« 10689-21 Enosob. stanovanje s kuham jo oddam takoj v S. p. šiškd, Polakova uiiea št. 13 10723-21 \eifTfUtan I Vsaka beseda 1 Dio: ta dajanj« aaaiova ali is Ufro pa 6 Dio. (26) Kratek klavir dobro ohranjen, ali piani-no kup-ni- — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Lep glas«. 107:11-26 HHH^jKSBBffTSn lafiiTi iifca i?l S iiPtfr Vsaka beseda 1 Din: te dajanj« naslova aii aa iifro pa 8 Dio. (27' H .trške kanarčke samce iiu naprej proda Jože Bi-tenc, Karliovška c. 911. 106S3-27 Več parov golobov proda Slavko Omejec. St. Vid pri Ljubljani. 10703-27 Mlad ovčar l-ep, i7vrs.ten čuvaj, upo»I-no naprodaj. Lagler, Kapiteljska ulica štev. 7. 10696^7 Sobo odda j Vsaka beseda 50 par. I i ta dajanj« naslova ali , ; ta irtro S Din. (23: • 4 pisarniške sobe v pritličju takoj oddam v najem. Poasnila daje Ro-jina. L'ubl ;ana. Kolodvor ska ndVca 8. 5408-23 Stalnemu gospodu oddam takoj pri sodni ji veliko sobo s sou.porabo kopalnic«. Tavčarjeva ui. št. 4/I1I levo. 10635-23 Sobo z 2 posteljama in posebnim vhodom oddam v Roani dolini, cesta 11/7. 10660-23 Veliko, lepo sobo oprem.lje.no in se-pariramo. oddam 1 ali 2 boljšima osebami. Ogledati med M. im 14. uno na J.gič-evi c. št. 1. 10668-23 Opremljeno sobo s posebni.m vhodom ter 1 ali 2 posteljama |>o 12." do 1(» Di.n za osebo oddam blizu tramvaja v Spodnji Šiški, Cernetova št. 31 /1-4 10687-23 Opremljeno sobo oddam 2 aii 3 gospodom, ozir. za konsikeoiu paru v Vovem Vodmatu, V o d morska ulica 19. 10719-23 Gospoda ali dijaka sprejmem kot sostanovalca. — Istotam sprejmem tudi gospodično na stanovanje. X«sl^yv pove o-glasni oddelek Jutra. ____10385-23 Opremljeno sobo separirano. ev^nt. dve. prt operi, « souporabo telefona. kopalnice m klavirja oddam. Naslov v o^las. oddelku »Jutra«. 10715-23 Stalnemu gospodu oddam za takojšnjo vselitev oprem.! j eno sobo s [►osebnim vhodom in balkonom v vili v M.-i' -imi-i ulici št. 14. 10690-33 Opremljeno sobo z električno razsvetljavo in parketom, tik gorenjskega kj-iodvora oddam. PoJakov« 11. 107il3-23 Prazen kabinet separi.ran. sred.i mesta po-ce.n.i oddam gospodični. — Va.slov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11(712-23 Snbo z 2 Dosteliama oddam v centru mesta. — Naslov v oglasnem •.••M»'ilcn »Jutra«. 10701-e3 Opremljeno sobo lepo, s soupo-rab« kopol-mice oddam v centru po zmerni coni. Naslov po v« oglasni oddele.. »Jurra«. 10704-33 Opremljeno sobo z 1 ali 2 posteljama oddam v Rožni ulici št. 19. 10736-23 Ooremlieno sobo na Aleksandrovi eesti -oddam boljšemu gospodu. — Naslov v- oglasnem oddelku »Jutra« 107^2-23 OpremHeno sobo lei>o in soinčno. s posebnim vhodom takoj oddam blizu univerze. Kopališka ulica 20. nasproti Mirja. 10733-23 Opremljeno sobico oddam gospodu v Krakovski ulici 29. 10753-23 Sostanovalko sprejmem. Naslov v o.?'as. oddelku »Jutra«. 10760-23 Vsaki b»«eda 1 Dtu. m dajanj« TaslOTra a!i z* »ifm pa 5 Din. fSO) Kozmetični salon Slava Orli. Beethovnova 15 pa-rtor d-t-no. cadi lamam moderno nego obraza 10388-30 Novost! Kriza! Dame! N <>vo otvo r j c,i,a - j a :-na [jtikroje.va;m<'a — modni salon J"ia Kumelj, Ljub-Ijajia. Miklošičeva c. 14/1, diplomirana v i.iozemrtvu v ajig,o-francos.' ih krojih, nudi damam mižni^t.. da v tej de.imrtti i:rizi. v w-ogib ve.5j.im stroškom Jedel u je j o svojo garderobo sune d-o-rna. 1- eT jim prikroji vsaInO o!.!-ko po meri in žurnalu, „. željo napravi prc.oo -a -zproba. in d.i vsa pads1 -' \ navodila o iideie.vi. — - otam r-kroji (šniti) r>. meri. — Modni m>!oo :n S[M»e';n;"ia prikrojen aInica, Miklošičeva cešta 1-VI. 1(u>>1-30 Vsa.ka tros^da .VI par; ia daja-nj« asalo^a ali ta šliro 3 Dia. (23-a) Ooremlieno sobo UJ."T *j-'WV Ponudbe l.-k »J«? Separiraii • ■ 'ee i-.- nu _r eisni odd.- »Str-«S0-2y a Vsaki t>eseda 50 t*ir: ia 3a;aaj« na 'ov-a ali ta Bfro pa S Din (281 Torbica z orodjem od motocikla, j« :i- gubljf-n.' uo i«rog® Ljub';« na—Tržič. Najditelj na.i jo proti nagrad, itroč; na naslov: Stane Knge -i----ge.r. T-ržič. 1C679-28 2—3 sobe pr-TikftnaiiK. iščem . aprilom al-i ie-jtl- P^. ti .lo 2. oddelek »loč '.JI 1. me;.m vrtonj v i-ii.e je p--h-»rila na ogl. ».Tm-- * a« j«od šilro :0743-2:.* Vsa«a t>e»e«l!i i f>., ut aa^anje nssiova aii 'j> šifro r* 5 O™ (3*> Člane vseh posmrt. zavarovalnic kate,r'h poslovanje je bil® ukinjeno, oozivamo. da -« v njihovem ia^tuem tete-r-esM nemudoma zg!ase v pisarni »Soli dam os ti« t L;ubijam. Aleksandrova a. št 5. 7j.i pi-m.-n »dgf-or priložit« za 2 Din zna ■ -» KH287 31 Pomoč v vseb zadevati nudi »Jutrov« mali oglasnik. BANČNI PROKURIST diplomiran jurist p trgovsko in industrijsko prakso," mlad. samski, na dobrem ne-odpovedanem mestu išče iz osebnih razlogov drugo primerno službo pri solidnem podjetju "katerekoli vrste. Ponudbe na ogl. odd. ;; Jutra<. pod šifro Agilen m zanesljiv«. 4081 ZASTOPNIKA krajevnega, agilnega, za Ljubljano in vse večje kraje dravske banovine za prodajo st zonskega predmeta i&oemo. Pismene ponudbe z referencami na Publicitas" d. d., Zagreb. Ilica 9, pod .,-Zastupnik S-F«. 4058 OpremHeno sobo v centru most« ndd.im so-'.id.nemii gospodu. Naslov v .>g"asiK-.m oddelku Jutra 10671-33 Lepo sobo separirano i.n m/rno, Miru gav.ne.ga k.olodivora oddam.. Nas-loiv v og'a snom oddelku »Jutra«. iij6S7-t23 Sobo Nini Tfthinike od»iam. Naslov pf>ve oglasni oddelek »Jiurac. 10672-H3 Na Taboru oddam opremljeno sobico s poseb. vhodom in elektriko. Naslov v oglasnem oddelku »J litra«. 10716-23 Dve sobi lep in svetli, v I. nadstr. s posebnim vhod.om takoj odda za pisarno drogerija »Hermes«, Miklošičeva 30. 10720-23 Sostanovalca ^nrejmem na Emoniski pasti 4/1. 10731-33 Lepo, zračno sobo z 1 ali 2 posteljama ter posebnim vhodom takoj oddam na Miklošičevi cesti l.VIV, desno. 10706-23 LEPE GEUDI ovrote «n no>rma«ne polnosti v 4—5 tedikh pri NERAZVITIH GRLDIH ali kadar prša u-obnejo zaradi boier-ni aH otroške }». Zahtevajte brezplačno ilustrovan cenik. — 40*51 0b6aaa Ljot>ljaDa V«atm pogreb« savod Prvo prostovoljno hi rešev. '.no dru^t\xi L,.fubljana-mesto naznanja žalostno vest, ria je preminil po dolgi, mučni bolezni njega zvesti i;: vzorni član, gospod Rnton ilaočfč društveni vti nalec Pogreb blagopokojnega bo . nedeljo, dne 2. aprila 1933, ob uri popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Kr u. V Ljubljani, dne 1. aprila 3^33. 4731 Odbor. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za Konzorcij >Jutxa« Adoli Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskaraarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Nova^ Vsi v Ljubljam.