Glasilo Udruženja Jugeslov. Utltellslva. ~ Poverjemštvc Ljubljana. Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izbeja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 40'— K pol leta .... 20-— „ četrt leta .... 10 — „ posamezna številka po 80 vin. Za oznanila je plačati od enottoipne petit-viste, če se tiska enkrat . . 90 vin. ,, „ ,, dvakrat. . 80 „ „ „ .. trikrat . . 50 „ za nadaljnja uvrščenja od petit-vrste po 40 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna. Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov; Upravništvo Učiteljsk. Tovariša v Ljubljani, Mestni trg št. 17/m. Poštni čekovni urad št. 11.197. Reklamacije so proste poštnine. Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 60 vin. za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 45 K. Telefon uredništva štev. 312. Članstvo Zaveze jugoslovanskega učiteljstva ima s čianarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati. ALBIN SPREITZ: Vzgojujmo državni čut Pod omenjenim naslovom je tov. Rudolf Dosta! v 27. številki „Učiteljskega Tovariša" izvaial nekaj lepih misli vzgojiteljem v uvažeavnje in v ravnanje. — Bodi še meni dovoljeno, da osvetlim ta ve-levažni postulat moderne osnovne šole po svojem skromnem spoznanju. Res je, da je predvsem državljanom velikih držav državljanski čut svojstven, globoko v duši zasidran. Svetovna vojna je doprinesla sijajen dokaz, da v splošnem brezdomovincev ni. in da je postalo reklo nekaternikov „ubi bene, ibi patria" brezpredmetno, stavek brez stvarne podlage. So to enostavni psihološki vzroki: plemenska duša. ojačena predvsem v mladini po tradiciiah velikih mrtvecev, neoporečnih gospodarjih živih, ki daje ljudem iste narodnosti približno slično duševno mehaniko in jim začrta pot v vseh velikih življenskih vprašanjih. Nadalje pa naravno in razumljivo psihološko dejstvo, da žele mase po svojih voditeljih te ali one politične skupine uveljavljati svoja stremljenja v od narave in okoliščinah odkazanih krajih bivanja in delovanja. Končno pa je še možnost razvitega državnega čuta pripisati važnemu dejstvu, da je izločen vpliv ljudi drugih duševnih ustrojev-tujcev. — fa psihološka dejstva nam naj usmerjajo pot pri privzgojitvi državnega čuta. Ohranimo v naših potomcih čisto plemensko dušo! — Res je, da izhaja iz staršev različne narodnosti več nadvrednih duhov, kakor je to dokazal nauk o podedo-vanju. a pri narodu to nikakor ne pride vidno v poštev. Veliki francoski mislec in socijolog Gustave Le Bon je napisal trvaževanja vredno resnico, da streme najrazličnejše politične stranke pod različnimi imeni za istimi političnimi cilji. V svetovnoslavni njegovi knjigi „Psihologični zakoni razvoja naiodov" (slovenski prevod Alb. Ogrisa) čitamo na 76. strani: „Vzamimo od počet-ka Francijo, to je eno izmed onih dežel na svetu, ki je pretrpela najgloblje prevrate in kier so se v nekaterih letih spremenile ! politične institucije navidezno najlkorenite-ie in kjer so stranke dozdevno najbolj različne. Ako premotrimo s psihološkega stališča ta navidezno tako raznolika mnenja, te vedno si nasprotujoče stranke, lahko konštatiramo, da imajo v resnici popolnoma isto podlago, ki izraža natančno ideal našega plemena. Intransingenti. radi-kalci, monarhisti, socijalisti, z eno besedo, vsi zagovorniki najrazličnejših doktrin, teže pod različnimi imeni za popolnoma istovetnim ciljem: absorpcijo posameznika od države. Po čemer hrepene vsi z isto vnemo, to je stara centralistična in cezarična vlada, država, ki vodi vse, ureia vse. absorbira vse, uravnava najmaniše posameznosti v življenju državljana in ga varuje skrbi, da bi moral pokazati le iskrico prevdarka in inicijative. Naj se imenuje oblast na čelu države kralj, cesar, predsednik itd., to je brez pomena, naj si bo ta oblast kterakoli, ona bo imela nujno isti ideal in ta ideal je ravno izraz čustev plemenske duše. Drugega bi ne trpela. — Toda bodi dovolj! Po analogiji pa ne velja to samo v Franciji. — Od političnih strank najrazličnejših programov torej ne preti takšna velika nevarnost za obstoi države, če tvorijo državo ljudje iste ali slične plemenske duše. Stranke oblikujejo po svoii moči državo, ali v celokupni interes naroda, ali v interes gotovih slojev. Pre-puščajmo presojo v vsakem slučaju politikom ! — Važno pa je, da ne dobe tujci v naši očetnjavi nikdar političnega vpliva, ker le ti so zmožni spreminjati našo plemensko dušo. Nadalje je treba delati na dnševno zbližanje vseh naših treh plemen. O tem pa se je že premnogo pisalo in se še vedno piše. Prav tako! „Uredbe vzgajajo človeka!" Preos-nujmo naša vzgajališča, v kolikor pritiče našim razmeram, po načelih šolskih občin, samovladania učencev. Prinašajmo z eno besedo „več demokratizma v šolsko sobo!" Ustavoznanstvo, ki se ga učenci pridobe na igrajoč način, je zelo važen predmet za pravilno pojmovanje državnega ustroja in ustavnega življenja. Bodoči državljan razvidi z veliko jasnostjo, da za-vise vse uredbe (v najsplošnejšem, smislu besede) od svoječasne prevladajoče naro- dove volje. — Tov. Dostal pravi: „Zavalimo kamen pozabnosti na preteklost, naš pogled bodi vprt edino v bodočnost!" Ne morem se pridružiti temu_ mnenju. Ivan Cankar pravi nekje: „Čim tesnejše so sence, tem silneiše je hrepenenje po luči!" — Ravno poznanje vsega gorja in temnih ciljev bivših naših avstrijskih krvnikov je prešinilo slehernemu plemenskemu Jugoslovanu vso notranjost in mu ojačilo voljo in pogum za težek boj osamosvojitve. Svobode smo le tedai veseli, če poznavamo sužnosti. Treba je demonstrirati preteklost. Privzgojitev državnega čuta mladini bodi torej najimenitnejša naloga državljanske vzgoje. „Narodna Prosveta" o organiziranju slov. učiteljstva in njega prvakih. Slavnostna številka „Narodne Pro-svete" je' ob priliki kongresa prinesla pod naslovom „Jugoslovanski pokret učiteljstva v Sloveniji in zasedenih krajev"' članek. ki opisuje slovenske učiteljske organizacije in delovanje naših stanovskih prvakov tov. Luke Jelenca in Engelberta Gangla. Od obeh prinaša tudi slike. Članek se glasi v prevodu sledeče: Slavnosti odkritja Prešernovega spomenika v Ljubljani I. 1905. se je udeležil tudi srbski tovariš Jovan P. Jovanovič, urednik „Prosvete" v Kragujevcu. Ob tej priliki je s slovenskim učiteljstvom. ? az-pravljal, kaj bi se storilo v prilog medsebojnemu spoznavanju in zbližanju vsega jugoslovanskega učiteljstva. Ko se je vrnil Jovanovič v Srbiio, je napisal v „Prosveti" članek: ..Jedna misao i jedan predlog", kjer se zavzema za to, da bi pričelo jugoslovansko uči-teljstvo vsako leto prirejati obče jugoslovanske skupščine in razstave. Zaveza jugoslovanskega učiteljstva v Ljubljani je šla še dalje in je skušala ustanoviti Jugoslovansko učiteljsko zvezo. V to se je nudila prilika 17. do 22. avgusta leta 1906., ko je v Beogradu praznovalo Učiteljsko udruženje 25 letni jubilej svo- jega obstanka in se je vršil prvi kongres srbskega učiteljstva. Na XVIII. skupščini Zaveze jugoslovanskega učiteljstva v Ljubljani, ki se je vršila dne 2. junija 1906 v Šoštanju, je stavil tov. Ivan Šega sledeči predlog: „Delegacija Zaveze izvoli štiri člane, ki naj se udeleže srbskega učiteljskega kongresa v Beogradu dne 17. do 22. avgusta 1906. da se dogovore o vsem potrebnem zaradi ustanovitve Jugoslovanske učiteljske zveze. V deputaciio so bili izvoleni: tov. Engelbert Gangl, I.uka Jelene. Ivan Šega in Milivoj Berberovič. Pripravljalni odbor za snovanje Jugoslovanske učiteljske zveze je sklical ustanovni shod te zveze v Beograd. Konferenca se je vršila dne 29. avgusta 1906 in so bili na njo povabljene vse zveze učiteljskih društev jugoslovanskih narodov. Konferenco je otvoril tovariš Luka Jelene iz Ljubljane in predlagal za predsednika tovariša Davorina Terstenjaka iz ! Zagreba. Poročevalec je bil tov. Ivan Šega. Konferenca je sprejela sledečo resolucijo: „Učitelji Srbi. Hrvati in Slovenci, | ki prisostvujejo L srbskemu učiteljskemu | kongresu, enodušno izrekajo željo, da bi se učvrstilo in organiziralo moralno edinstvo med jugoslovanskim učitelj-stvorn. Zategadelj poživljajo vse navzoče, da razmišljajo, kako bi se popularizirala ta ideja, in poživljajo začasni odbor, ki je vodij to posvetovanje, naj ukrene, da se ! skliče leta 1907. ob velikih počitnicah prvi | jugoslovanski učiteljski sestanek, ki naj | realizira to idejo." Poročevalec tov. Ivan šega je sestavil pravila, in začasni odbor jih je razposlal učiteljskim zvezam s pozivom, naj se Izrazijo o njih. Tedanje državne razmere jugoslovanskega plemena na gorenjem delu Drine in Save so pa onemogočale. da bi se realizirala ta ideja. * Ob prevratu in razpadu nasilne Av-| strije. sta pa zopet prihitela v Beograd tov. Engelbert Gangl in Luka Jelene, kot zastopnika siovenskega učiteljstva, da i pospešita združenje in stanovsko ujedi- LISTEK. t Anton Fakin. „Blagor mu, ki se spočije, v črni zemlji \ grobu spi!" Fr. Cegnar. In zopet je odšel eden iz naših vrst v boljšo bodočnost. — Umrl je namreč tov. Anton Fakin, nadučitelj v p., na Repentabru v sežanskem okraju na Primorskem. - Kakor je bil že „Učit. Tovariš" poročal. Pokopali so ga na Binkoštni pondeljek (24. 5.) na Repentabru z velikimi častmi. Ker je tovariš Anton Fakin deloval 40 let na učiteljskem polju vztrajno in dobro, je vreden, da se ga spominjamo v Posebnem „Nekrologu". ter ga s tem ove-kovečimo, kajti zasluge na šolskem polju Še umestno uvaževati in to osobito z ozi-rom na sedanje žalostne čase. Anton Fakin se je porodil 9. junija leta {848. v Škrbini pri Komnu na goriškem Krasu od kmetskih staršev. — Pohajal je v ljudsko šolo v Škrbini in potem je ostal — po dovršeni ljud. šoli — doma. Ker bi se rad nadalje naobraževal, sprejel ga je bil Josip Kavčič, tačasni notar v Komnu, za svojega pomožnega pisarja. Vsak dan ie hodil tri četrt ure dolgo pot iz Škrbine v Komen k notarju pisat za malenkostno plačilo. — V prostem času je rad čital knjige razne vsebine; priljubile so se mu učiteljske in pedagoške knjige, koje je rad prebiral. — Več let se je sam — kot samouk —pripravljal za težavni učiteljski stan. Končno se je oglasil na učiteljskem izpitu ! in ga srečno izvršil po znanem starem šol. | zakonu. Dne 11. novembra 1873. 1. je bil 1 imenovan potovalnim učiteljem za Kazlie-Štorie pri Sežani in 5. marca 1. 1877. ie nastopil učiteljsko službo na enorazrednici na Repentabru pri Opčinah, kjer je služboval več let kot učitelj-voditelj. Ko se je bila šola razširila v dvorazrednico, je tam bil imenovan nadučiteljem voditeljem dvo-razrednice ter je tam služboval uspešno do 1. septembra 1. 1913. to je skozi 36 let. — Ves čas svojega učiteljevanja se je uspešno trudil zadostiti učiteljevi zaidači in je imel na svoji šoli dobrih uspehov. Skušal se je v teku dolgih let nadalje na-obraževati. da bi bil zadoščal zahtevam novejšega časa in novejših zahtev. — Po 40 letnem učiteljevanju je stopil na lastno prošnjo v pokoj 1. septembra leta 1913. — Istega leta je bil na Repentabru imenovan 9. julija repentaborskim častnim občanom za šolske zasluge v občini, ki si jih je stekel kot šolski voditelj in obenem kot občinski tajnik. — Čast občini, ki tako časti svoje učitelje! — Anton Fakin je lepo živel v miru na Repentabru, kajti stanoval je kot vdovec pri svoji ljubki hčerki Marici, ki je bila tam — in je še sedaj — učiteljica. — Tako je veselo in skoraj brezskrbno preživljal prijetne čase v miru po dolgem delu ter obenem skrbel še za sina, ki se je taikrat še šolal v mestu in je sedaj slušatelj prava na zagrebški univerzi. — Pa prišli so tudi za našega Antona Fakina bridki Časi vojne in vsled vojnih razmer jo je popihal v begunstvo na Štajersko. kjer je živel 14 mesecev v Čreš-njevicah pri Radgoni. Potem se je vrnil srečen in vesel zopet na Repentabor, ker je bila njegova iskrena želja doživeti zadnja leta na priljubljenem mu Repentabru in biti po smrti tudi tam pokopan. — In tako se mu je izpolnila srčna želja — po pesnik-ovih besedah: „V zemlji domači da truplo leži," kajti tam so ga pokopali z veliko častjo. — Impozantnega pogreba se je udeležilo ogromno ljudstva domačinov in tudi zunanjih, sorodnikov in okrog 30 učiteljev in učiteljic, ki so mu došli ska-zati zadnjo čast. Na splošno se mora omeniti, da je bil pogreb za Kras, kjer so vasice precej narazen, nekaj posebnega ob sedanjih razmerah. Ob odprtem grobu sta se od rajnkega poslovila dva govornika, in sicer sedanji nadučitelj na Repentabru g. Jos. Ravbar v imenu učiteljstva in šole ter g. obč. odbornik Anton Guštin v imenu starešinstva. — Prilično mu je zapelo domače ..Pevsko društvo" dve v srce sega- joče žalostinke in sicer tako, da je mlado in staro plakalo. — Anton Fakin je bil tih in miren človek, v društvu je bil rad vesel in je marsikako povedal v razveseljevanje navzočih. — Imel je posebno manijo, da se je nosil vedno v črni obleki, s salonsko, črno suknjo, črno kravato in trdim, črnim, okroglim klobukom. — Ako bi ne imel brk in brade, bi ga bil nepoznanec lahko smatral za duhovnika. Kot učitelj je bil vesten in naprednega mišljenja. Pri vsakoletni okrajni učiteljski konferenci in tudi pri zborovanjih „Učiteljskega društva za sežanski okraj" se je gotovo pri debati oglasil tudi on „k besedi" vstal je in povedal vedno kaj smešnega. Smejal se je sam in smejali smo se vsi navzoči v veliko radost označenih besed, koje je znal vedno primerno pogoditi. — Naš Anton Fakin je bil dober tovariš jn prijatelj. Še celo iz begunstva —- iz Češnjevice — mi je večkrat dopisoval in jaz njemu. To sva delala — kot begunca — tudi ob času. ko se je bil že vrnil na Repentabor, kajti tudi od tam. akoravno pod italijansko cenzuro, mi ie pisaril pisma in dopisnice v be-j gunstvo. — Tako na primer mi je ■ pisaril žalostne vesti iz begunstva iz | Češnjevic pri Radgoni. Baš tako so me ! zanimala poročila iz Repentabra še po vr-! nitvi iz begunstva. — Zadnje dopisnice mi je pisal 20. novembra in 30. decembra njenje vsega jugoslovanskega učiteljstva v naši državi in skupno delo za korist in napredek učiteljskega stanu. LUKA JELENC, predsednik „Zaveze jugoslovanskega učiteljstva v Ljubljani". Zvest drug pri delu je bil Ganglu tov. Luka Jelene; Ganglova desna roka, ali pa narobe. Kar je Gangl v idejnem in inicijativnem pogledu za slov. učiteljstvo, to je tov. Luka Jelene v neprecenljivem pomenu v administrativnem pogledu. Tov. Luka Jelene je ravnatelj meščanske šole v Ljubljani. Jelenčeve zasluge za učiteljstvo in šolstvo nam odkriva njegov spominski spis, ki ga je sestavil ob priliki petindvaj-setletnice ..Zaveze jugoslovanskega učiteljstva v Ljubljani" leta 1913. V njem se zrcali ves notranji ustroj in delovanje učiteljske organizacije pod njegovim vodstvom. Predsednik ..Zaveze jugoslovanskega učiteljskega društva v Ljubljani" je že Jelene od leta 1895. Pod njegovim vodstvom je slovensko učiteljstvo v stanovskem pogledu razrušilo nenaravne deželne meje in se je združilo prvo med stanovi v združeno Slovenijo. Jelenca odlikuje posebna spretnost v parlamentarnem vodstvu zborovanj, neumorna delavnost in požrtvovalnost za učiteljski stan in povzdigo šolstva. Njegove zasluge se ne dajo očrtati s par stavki, ker vsebujejo ono ogromno in vztrajno podrobno delo in izpeljavo vseh načrtov in sklepov celokupnega slovenskega učiteljstva. kar zna ceniti le oni, ki je že sam kedaj deloval v enakem smislu. Jelenčeve zasluge za učiteljstvo in šolstvo so vklesane v mogočno stavbo stanovske organizacije slovenskega učiteljstva in se razpenjajo v njej kot jeklene vezi mogočne monumentalne betonsike stavbe, ki jo predstavlja stanovska organizacija slovenskega učiteljstva. Danes šteje organizacija slovenskega učiteljstva 34 okrajnih učiteljskih društev, ki so razprostrta po teritoriju bivših dežela Kranjske, Štajerske, Koroške in Prek-murja. Po razpadu Avstrije in do danes je slovensko učiteljstvo razprostrlo svojo organizacijo in ustanovilo okrajna društva po Koroškem in Prekmurju, kar zaradi prejšnjega sistema ni bilo mogoče. Vsa okrajna učiteljska društva so združena v Zavezi jugoslovanskega učiteljstva. ki ima svojo centralo v Ljubljani. Tu ima tudi svojo stalno pisarno — urad, ki se nazivlje strokovno tajništvo in svojega stalnega strokovnega tajnika. Ta organizacija je prava predstavi-teljica strogo stainovske-strokovne nepolitične organizacije, ker je v njej združeno učiteljstvo raznih političnih naziranj. Opozicijonalno skupino med učiteljstvom pa tvori druga učiteljska organizacija v Sloveniji, ki se imenuje „Slomškova zveza". Ta se razprostira le po teritoriju bivše dežele Kranjske in ima le prav malenkostno in neznatno število učiteljstva na svoji strani. Ona tudi ne črpa svoje sile in moči iz borbe za pravice učiteljstva, temveč si ustvarja svojo moč le iz klerikalne politične stranke, na katero se je izključno naslanjaia, ker je ista dosedaj vladala v Sloveniji. Tendenca „Slomškove zveze" ni stanovska in nestrankarska, ampak je strogo politično klerikalna, kateremu cilju podvrača vse stanovske interese. Na teritoriju bivše dežele Primorske za Istro je še velik del jugoslovanskega učiteljstva, t. j. slovenskega in hrvatskega. Ti naši stanovski bratje ječe še pod italijanskim jarmom. Na tem, od Italije okupiranem teritoriju je še devet okrajnih učiteljskih društev slovenskega in hrvatskega učiteljstva. Ta društva so združena v „Zvezi jugoslovanskega učiteljstva za Julijsko Benečijo" s sedežem v Trstu. To je del bivše Zaveze jugoslovanskega učiteljstva v Ljubljani, ki ga je po svetovni vojni odtrgal italijanski imperijalizem od svojih rodnih bratov. Tudi časnikarska organizacija tega učiteljstva tvori svojo popolnost. Zaveza jugoslovanskega učiteljstva v Ljubljani izdaje svoje stanovsko - politiško glasilo „Učiteljski Tovariš " in pedagoško-znan-stveno revijo „Popotnik". „Slomškova zveza" izdaje svoj list ..Slovenski učitelj". Zveza jugoslovanskega učitebstva za Julijsko Benečijo izdaje svoje stanovsko glasilo „Učiteljski List". Učiteljski naraščaj v Sloveniji t. j. učiteljiščniki v Ljubljani so izdajali svoje glasilo „Jugoslovanski uči-teljiščnik". Odločno gospodarsko emancipacijo učiteljskega stanu pa predstavljajo gospodarske učiteljske organizacije v Sloveniji. Glavna opora učiteljskemu gibanju v Sloveniji ie „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Ona ima svoje pododdelke: zalogo šolskih tiskovin, tvornico šolskih zvezkov, knjigoveznico in svojo učiteljsko knjigarno v Ljubljani z eno filijalo. V zadnjem času se je ustanovila strogo učiteljska zadruga „Tvornica učil in šolskih potrebščin v Ljubljani". Velikega pomena za slovensko učiteljstvo je „Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani", ki ima namen zgraditi učiteljstvu v Sloveniji lasten učiteljski dom. Nadalje ima slovensko učiteljstvo svojo lastno „Učiteljsko hranilnico in posojilnico v Ljubliani". Enako se je v zadnjem času osnovala zadruga „Učiteljski zdraviliški dom" v Rogaški Slatini. Nadalje je v Celju „Učiteljska gospodarska in kreditna zadruga", ki ima namen dobavljati učiteljstvu razno blago. ..Vdovsko učiteljsko društvo v Ljubljani" ima namen podpirati učiteljske vdove in sirote. „Učiteljska Samopomoč v Ljubljani" je zavarovalnica, ki ima namen podpreti učiteljstvo v slučajih smrti. V gospodarskem programu slovenskega učiteljstva je pa še: „Učiteljska zavarovalnica za življenje". „Učiteljska bolniška blagajna". „Učiteljsko morsko zdravilišče" in ..Učiteljska ali kulturna banka". Vsa ta podjetja so pod svojimi lastnimi upravami in je sedaj naloga bodočega Udruženja Jugoslovan. Učiteljstva. da ta podjetja razširi po potrebi na vso Jugoslavijo, da jih fuzijonira z enakimi društvi drugih pokrajin, in da najde v zvezi z avtonomnimi upravami teh podjetij primerno formulo, da se ta podjetja socijalizirajo v prilog vsemu jugoslovanskemu učiteljstvu in se bo njih čisti dobiček izrabljal izključno v izpopolnitev in razširjanje podjetja samega in v prilog nove skupine jugoslovanske učiteljske organizacije. Tudi svojo kulturno učiteljsko organizacijo ima slovensko učiteljstvo dobro razvito. Prvi kulturni zavod vsega slovenskega učiteljstva je „Slovenska Šolska Matica v Ljubljani", ki izdaja redno strokovno-znanstvene knjige za učiteli-stvo in deluje splošno za kulturno povzdigo učiteljstva. „Zaveza jugoslovanskega učiteljstva v Ljubljani" izdaje pedagoško-znanstveno reviio „Popotnik" in mladinski list „Zvonček". Poleg tega zalaga mladinske spise kot „Jan Legova knjižnica" in druge strokovne in stanovske spise za učiteljstvo. Že likvidirano deželno slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani je založilo mnogo knjig za mladino in učiteljstvo. 1919 ter najzadnjo dopisnico 17. marca 1920. — Na prvih dveh je bil omenil, da se ima dobro v domovini, ker biva pri hčerki in dobiva pokojnine, kolikor prej kron — toliko lir in še 48 lir mesečne doklade." Nadalje je omenil, „da v domo-movini (Repentabru) je precej dobro, ker je polna kruha in vina ter da naši Kra-ševci preganjajo otožnost. a čutijo, da so doma, četudi vsled groznega poloma." V pismu od dne 30. nov. 1919 omenja, „da je vesel, ker uživa svoboden kraški zrak, pije dober „teranček" in živi pri svoji ljubki hčerki." Z zadnjo dopisnico z dne 17. marca 1920 mi je pa omenil, „da se ima še precej dobro, kajti lira ie več vredna kot sedem kron ter da je vesel, ker ga oživlja solnčice, ki je gorkejše, nego štajersko in kjer,, bolj blišči in hrib mu lepši zeleni." — Ob koncu te razveseljive dopisnice pa omenja: „Točasno sem še precej bolan na želodcu, pa upam, da ne bode hujšega." — Žaiibog se je glede tega varal in je kmalu podlegel smrti. — Glede njegove bolezni mi piše njegova hčerka gdč. Marica sledeče: „Že januarja meseca se moj rajni oče ni počutil dobro. Takrat je polagoma pričenjala njegova bolezen. Po vsaki jedi ga je v želodcu tiščalo. Dan za dnem ie manj užival in vedno hujše mu je bilo. Naposled mu je že- lodec popolnoma odpovedal — tako, da ni mogel razen tekočin ničesar več uživati. To je bilo že proti koncu marca. Hranili smo ga umetno, a revež ie vendar le pešal in upešal popolnoma. Od Velike noči se ni upal več pokoncu biti. Silil se je sicer vstajati, oblekli smo ga. a le za kake pol ure — nakar je moral spet v postelj. Takoj pričetkom njegove bolezni iskali smo pomoči pri zdravnikih, ali vse naše prizadevanje in trud zdravnikov je bil zaman. Nobeden zdravnik ni znal z gotovostjo konstatirati bolezni. Okrajni zdravnik sežanski dr. Verčon je omenil, da utegne biti rak." — Za časa bolezni A. F. se je vrnil sin-jurist iz Zagreba domov ter je tam z veliko ljubeznijo pomagal sestri streči svojemu očetu. In v isH.-u • sinovem in hčerkinem naročju je oče A. Fakin — izdihnil svojo blago dušo. Težko ie očetu umreti, videč svoje otroke ob smrtni postelji, a: „Grenko je mreti in umreti, a mrtev biti je sladko" — piše naš pesnik A. Medved. „Sladko" tedaj spavaj, dragi tovariš, v zemlji domači, kojo si nad vse ljubil. Naj ti v smislu našega Cegnarja: „Lepše solnce sije. lepša zarja rumeni." A. Leban, Zatična (Stična) na Dolenjskem. Enako je pedagoško društvo v Krškem izdalo mnogo knjig strokovne vsebine za učiteljstvo. „Društvo za zgradbo učitelj- | skega konvikta v Ljubljani" izdaje redno in zelo pogosto mnogo knjig za mladino. Tudi Učiteljska tiskarna v Ljubljani je založila mnogo knjig, ki so jih spisali učitelji. Učiteljska organizacija je pa dvignila in vzgojila tudi mnogo učiteljev, ki so se odlikovali drugje na kulturnem polju. # Danes stopa učiteljstvo Slovenije kot popolen in dobro organiziran del stanovske celote v krog svojih srbskih in hrvatskih bratov in tovarišev, da sprejmejo njega delo in organizacijo kot poklonilen dar v oporo mladi državi. ENGELBERT GANGL, prvoboritelj slovenskega učiteljstva. Z dnem ujedinjenja jugoslovanskega j učiteljstva v samosvoji državi se izpolnjuje najvišji ideal Engelberta Gangla. Engelbert Gangl je višji šolski riad- 1 zornik v Ljubljani, idejni organizator slo- j venskega učiteljstva. Kar je Davorin Tr- i -,tenjak za hrvatsko učiteljstvo, to je En- j gelbert Gangl slovenskemu učiteljstvu. ! Mogočna zgradba stanovske organizacije ; slovenskega učiteljstva je v veliki meri j Ganglovo delo. On je med prvimi borci za j materiialna in pravna prava med sloven- i skim učiteljstvom. Kot izboren govornik ! je s svojimi učinkovitimi govori dvigal za- j Vest slovenskega učiteljstva v najhujših j časih in ga združil okrog sebe, v eno ve- j liko stanovsko celoto. Po notranjosti ga j diči najgloblji in najširši demokratizem, ki j ga je vcepil v široke plasti učiteljstva tako, i da preveva danes vso stanovsko organiza- i cijo slovenskega učiteljstva demokratska j ideja in socialna zavest. j Na časnikarskem polju si je stekel za i učiteljski stan velikih zaslug, ker je dvaj- I set let urejeval stanovsko-politiško glasilo i slovenskega učiteljstva „Učiteljski Tova- j riš". Poleg tega je bil tudi urednik mladin- i skemu listu „Zvonček". Svojo borbo za stan je prenesel tudi ' na politiško polje in je bil deželni poslanec od leta 1908 do svetovne vojne. Kot politik se ie zavzemal vedno za najširše pravice ljudstva, nikdar pa ni pustil pri tem neizrabljene prilike za povzdigo materijalnih in moralnih pravic učiteljstva. Gospodarska organizacija slovenskega učiteljstva ima v Ganglu močnega in odločnega zagovornika in propagatorja. ker tudi Gangl gleda v gospodarski osamosvojitvi tudi družabno povzdignjen in osamosvojen učiteljski stan. Globoko socialno naziranje in demokratsko prepričanje ga je dovedio tudi do tega, da deluje kot organizator jugoslovanskega Sokolstva. Obsežno je njegovo delovanje na kulturnem polju za slovenski narod, kot pisatelj in pesnik: Kot četrtoletnik na učiteljišču v Ljubljani je že leta 1891 stopil prvič pred slovensko publiko. Deloval je kot gledališki in operni kritik, kot mladinski pisatelj in pesnik, kot dramaturg in pripovednik. Njegova dela so: „Iz luči in teme", „Moje obzorje", „Pisanice", „Sin", „Sad greha", „Zbrani spisi za mladino" (6 zvezkov), „Slava Prešernu!", „Veliki trgovec". „Trije rodovi", „Beli rojaki" itd. Tudi na polju šolstva in pedagogike srečamo Gangla kot zvestega sodelavca za prospeh slovenskega naroda. Njegove članke strokovne in pedagoške vsebine vsebuje „Popotnik". Odlikoval se je pa tudi kot pisatelj šolskih knjig ter je za ljudske šole sestavil „Drugo berilo" in „Tretje berilo s slovnico". Kot višji šolski nadzornik je reorganiziral slovensko šolstvo na narodni podlagi in v najodločilnejših tre-notikih storil na svojem uradnem mestu mnogo dobrega v prid šolstva in učiteljstva. Deloval je tudi na polju preosnove šolske zakonodaje in izdal ob prevratu s tov. P. Fleretom „Načrt za preosnovo narodnega šolstva." Hren: Učiteljstvo in pasivna volilna pravica. Ne mislim pisati dolgoveznega članka o tem, kako so se borili v našem narodnem predstavništvu za naše pravice, katere so samoobsebi umevne po zdravi pameti. Borba je bila na vsak način huda, ker je izzvala vladno krizo. Pravzaprav je bila pa ta borba samo pretveza za krizo, ker so jo hoteli imeti. Javnosti hočem izročiti samo misel tovariša in prijatelja P., ki jo je omenil pri razgovoru o naši pasivni volilni pravici in ki je vredna, da se o njej razmišlja. Rekel je nekako takole: „Vsak državljan ima napram državi dolžnosti. Zato pa ima v njej tudi pravice. Cim višja dolžnost ga veže napram državi. tem večje moraio biti tudi njegove pravice. Najvišja pravica državljana je, da more biti voljen v državno zastopstvo, v parlament. Največjo dolžnost pa zahteva država od svojega člana takrat, ko ga kliče na branik, da žrtvuje tudi življenje, ako je potrebno. Višje dolžnosti ni! Ako nam država nalaga najvišjo dolžnost, mora nam priznati tudi najvišjo pravico. Ako pa nas odveže od dolžnosti, da tudi v slučaju potrebe ne bode treba tvegati za njo najvišje dobrine — življenja, potem se radi odpovemo tudi najvišji pravici, namreč pasivni volilni pravici. Seveda bi pa moralo to načelo veljati za vse stanove. Privilegijev ne sme poznati nikakih res demokratična država ne pri stanovih, ne pri spolih. Vsem enake pravice pa tudi vsem enake dolžnosti.. Pa sem mu rekel, naj to on napiše, čemu bi svetil pod mernikom. Odvrnil mi je, da sedaj nima časa. ker stavi — piramide. On je namreč izboren risar in arhitekt. Ker ne vem. kedai konča s svojimi piramidami, stvar je pa aktualna, zato sem jo omenil jaz, ki bogme res ne stavim piramid, pa vseeno mi ne preostaja časa. Umetnost in vzgoja. Piše prof. Fr. Suher. (Dalje.) Delavcu umetnost! Za vse sloje zahteva umetnost tudi Walter Crane. Umetnost za vse! Umetnost v vsem in z njo preobrazenje in raz-svitljenje vsega življenja in razširjanje sreče tudi med najmanjšimi! — Globoko sočutje ima z delavskimi sloji in z resno voljo jim hoče služiti. Vse težnje, umetnost prenesti v narodove bajte, morajo biti za-manj, dokler to ljudstvo nima domoviite: Moramo mu ustvariti dom, v katerega ne bode samo begal, da bi po deset-, dvanajst-. šestnajst- in celo po osemnajstur-nem trdem delu hitro enkrat na par trenutkov svoje trudne oči zatisnil:.. Eksistenčni pogoji umetnosti so eksistenčni pogoji človeškega življenja, tako rekoč so njih naj vzvišene jši izraz. — Umetnost naj se popolnoma demokratizira, prava umetnost je čist izvod „socijaliz-ma". Da bi oživila veselje do novega življenja, vzplamtela požrtvovalno ljubezen do človekavrednega dela in sporazumela in spojila narazen stremeče dele naroda, to je visoko socijalno poslanstvo, do katerega je menda poklicana umetnost. Pri nas se snujejo novi temelji državi. V Eksistenca je delavcu zagotovljena. Država žrtvuje vse v dobro vsakemu sloju. Imamo sedai domovino! Ljubimo jo! — . V Cehih in Nemcih so se pojavile težnje, da narod sam. preprosti delavec, razširja delovni dan, da bi dvignil produktivnost državi in pripomogel do njene blagosti. Bog daj, da bi tudi pri nas vse delavstvo prišlo do spoznanja, da je državi treba dati, kar ie njenega, potem bode tudi država mogla delavcu utešiti željo po „kruhu in igrah." Dala mu bode primeren delovni dan, po njem pa vesel praznik in ž njim umetnost in blagoslov naroda. Ce smatramo umetnost v tem zmi-slu kot višek dela. moramo ceniti njeno vzgojno silo. obenem pa njeno veliko gospodarsko važnost. Umetnost stvarja z najmanjšo upora, bo materijala največje vrednosti; torej z njo najbolj štedhno. Gojitev umetnosti je činitelj, s katerim mora računiti narodno gospodarstvo v državi. Kakor se razvija umetnost iz obrti, tako črpa obrt naopak iz umetnosti. In obrt je vir blagostanja. V Franciji je bil umetniški čut vedno razvit. Zgodovina risanja nam pove. da se je tam ta predmet najbolj razvijal. Vplival je na umetniški čut in na razvoj v obrti. Francija je še vedno prednjačila v obrti in odtod mnogo njenega bogastva. Kateri narod bi bil mogel prenesti barbarske udarce Nemčije tako kakor jih je Francija? Vsak drugi bi bil izginil. Francija pa je danes zmagovita. Zmagala je s silami duha, ne z brutalnostjo, ki je čisti umetnosti tuja. Kdo ve, ali bi se bila mogla razviti v Nemčiji ta pohlepnost in samogoltna pre-širnost, ki jo je tirala v propast, ko bi bila umetniška vzgoja tamkaj boljša, ko bi bile zmagale struje, ki so zagovarjale goreče umetniški moment v vzgoji, nad utilitaristično strujo, ko bi bila res stremljenja vse Nemčije iskreno kulturna, ne pa surovo samopašna? Monakovo. umetniško mesto, govori drugače. Zato pa so tudi med vso vojno vladala na Bavarskem bolj človeška načela, ki na niso mogla priti napram surovi sili pruskega in prusaškega militarizma v pravem času do veljave. (Dalje prih.) __l , i ..■—« Šolske zvezke *Zr™„£t na razpolago in sicer L-1 do L-5, L-11 in L-12. Šolskim vodstvom priporočamo, da jih naročajo za novo šolsko leto že sedaj, ker ni izključeno, da bodo cene radi velikega pomanjkanja papirja pozneje višje. Okrajna učit, konferenca za cerkniški šolski okraj. se ie vršila 3. uiliia t. 1. v Cerknici. Vodil to ie orav spremo okrai. šol. nadzornik tov. Miloš Kabai. Za svofega namestnika ie imenoval tov. Kobala. za zaoisnikaricl oa sta bili izvoljeni tovarišici Premrov in Ukmar iz Cerknice. Konference sta se udeležila tudi g. vladni svetnik Fran Zup-nek. ki ii ie prisostvoval do konca ter e. dekan Ju vati ec iz Cerknice. Nadzornikovo poročilo ni bilo suhoparno :n šablonsko. kot smo bili navater.i, pač pa polno zlatih zrn za olodonosno delovatnie učiteljstva v šoli in v učiteljski oreanizaciii. Tov. Kosin ie izdelal podrobni učni načrt iz zemlieoisia in zgodovine, kar bode vsakdo prav s pridom oorabil. Tov. Kobal ie poročal o kmetijskem nouku v osnovni šoli. V svoiem referatu ie pokazal, kako ie vzbuiati veselie in zanimanie do kmet. stanu ori mnogih predmetih osnovne šo'e. Poročal ie nato še o šolskih zamudah ter stavil nrimefne predloge. ki nai bi iih upoštevale šolske oblasti. Sklenilo se ie uvesti na vseh šolah '-Vidnovo »Moie nrvo berilo« in »Šolski list«. Čemivčeva računica 1. in 2. zvezek nai se čimorei oonatisne. Snreiet ie bil samostoien predlog tov. Kobala. da se kaznuieio z globo 2—5 dinarjev starši onili otrok, ki iinalo v šol. naznanilu v vedenju 4 ali 5. Tov. Modičeva ie proti ocenjevanju učitelistva oo šol. voditeliih. Tov. Kobal se v bistvu strinia s oredloaom. stavi pa izpreminievalni nredloe nai se izreče službena ocena iavno povodom nadzoro-vania šole ori kraini učit. konferenci, kar ie bilo soglasno soreieto. Ker ni bilo več kakega predloga, za-kliuči predsednik konferenco, tov. Kobat pa se mu zalivali za soretno vodstvo. Pc konferenci se ie vršil skupen obect v hotelu Žumer. Učiteljstvo ie bilo za 30 K izborilo postreženo. Obeda se ie udeležil tudi g. vladni svetnik, ki ie naklonil za konferenco 600 K. za kar mu bodi na tem mestu izrečena zahvala' Iz naše organizacije. Skupite zadeve. Poziv. Dne 27. in 28. avgusta t. 1 .se bo vršilo v Mariboru Zavezino delegacijsko zborovanje. Ker se bo v sledečih dneh vršil v Mariboru tudi Sokolski zlet. bo težko dobiti prenočišča. Zaraditega naj se že sedaj čimprej zglašajo udeleženci zborovanja za stanovanja pri gosp. Dragotinu Humeku, ravnatelju deške meščanske šole v Mariboru, Krekova cesta 1. Vsak. ki se zglasi, mora priložiti frankirano dopisnico, da se mu javi stanovanje. Za one, ki se ne zglasijo pravočasno, odklanja pripravljalni odbor vsako odgovornost. Pripravljalni odbor. Društvene vesti. + Učiteljsko društvo za politični okraj Ljutomer zboruje v četrtek, dne 12. avgusta t. 1. ob 9. uri v dvorani gostilne Rosenberger v Slatina-R.'!-dinci s sledečim sporedom: L Zapisnik. 2. Dopisi. 3. O vzhodnoazijski kulturi. Poroča inženir Ferdo Lupša. 4. Poročilo o učiteljskem kongresu v Beogradu. 5. Razne stanovske in društvene zadeve. Pol ure pred zborovanjem pevska vaja. Ker se posebna vabila ne bodo razposlala, vabi tem potom k najobilnejši udeležbi — predsednik. + Učiteljsko društvo za pol. okraj Ljutomer je zborovalo dne 1. julija 1920 v Ljutomeru ob zelo dobri udeležbi. Tov. predsednik pozdravi navzoče še posebej novo članico tov. Horvatičevo, gosta tov. Gorupa iz Koroške in obenem želi no-voporočenemu paru tov.-ici Velnerjevi obilo sreče. 1. Po prečitanju zapisnika se je opravičevala odsotnost raznih članov. Neopravičeno je izostal tov. Pertl. 2. Tov. Cvetko nam je nazorno in temeljito razlagal, kako zmagujemo dividiranje in tozadevno vporabne naloge. Predsednik se predavatelju prisrčno zahvali za njegov trud. 3. Gosp. ravnatelja Robiča se naprosi, da sestavi društveno kroniko, kar je kot najstarejši član društva Pripravljen drage volje storiti, pa šele v počitnicah, ker mu zato primanjkuje potrebnega časa. 4. Sprejeli so se sledeči predlogi: a> Resolucije učiteljskega društva za Maribor in bližnjo okolico z dne 15. aprila 1920. so se iz-vzemši prvi del V. točke do stavka: Tudi smatramo kot potrato . . . vse sprejele. b) Za delegacijsko zborovanje v Mariboru so bili izvoljeni sledeči delegati: predsednik Mavric Kari, nadučitelj pri Sv. Petru; njegov namestnik Ivanjšič Ludv., nadučitelj pri Sv. Juriju ob Ščav-nici. Prvi delegat tov. Erlinda Bemardova, učiteljica pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Drugi delegat Aleksander Koprive, nadučitelj na Ščavnici. Prvi namestnik Franc Cvetko, nadučitelj v Vučjivasi. I^rugi nam. Nada Miheličeva, učiteljica v Ljutomeru. c) Sprejete resolucije in predloge in njih rešitev naj stanovsko glasilo skupno v prilogi objavi iz teh razlogov: 1. Da se nam nudi pregled vsega društvenega dela. 2. Da zaznamo kako se naše delo vpošteva, kje nam treba dopolniti in v kaki smeri imamo zastaviti uspešno delovanje. 3. Da ugotovimo sami pot nastajajočih oblastvenih uredb. 4. Da sami zberemo sklad potrebnih snovi, kojernu damo nujno miselno podlago, da morejo iz njega organično izrasti naredbe zdravega šol. napredka. 5. Izvoli se naj poročevalec, ki bi iz stanovskih in vzgojeslovnih (odnosno iz dnevnikov, znanstvenih in književnih) listov zbral vsa važna na učiteljsko znanje se nanašajoča vprašanja. O teh m tudi o novih vzgojeslovnih delih bi imel vedno poročati na naših zborovanjih. 6. Naše društvo zavrača vse neutemeljene na pade na osebo nadzornika tov. Koropca. Izreka mu popolno zaupanje m zahvalo za njegovo stro-kovnjaško, taktno in v vsakem oziru v najboljšem namenu zamišljeno delovanje. V društveno učiteljsko razsodišče so bili izvoljeni: preds. tov. Ivanjšič Ludvik, preds. nam. tov. A Mavričeva, prisednika: tov. Cvetko Fr. m tov. Mahorčičeva Hermina, pris. nam.: tov. Fürst in tov. Jandlova. Zborovanje se je začelo in sklenilo s pesmijo, kar je na vse navzoče napravilo najboljši vtis in se tudi v prihodnje ne sme opustiti. Po zborovanju je bil skupen obed v gostilni Triglav. Kmalu se je razvila v veseli družbi živahnost, h kateri je največ pripomogel salonski orkester tov. Caherla. Posebno mlajšim je poskočna godba nudila velik užitek. Prihodnje zborovanje se vrši v Radencih, dne 12. avgusta 1920. 4- Učiteljsko društvo za brežiški in sevniški okraj je zborovalo dne 8. julija t. 1. v Dobovi ob prav dobri udeležbi. Med drugim je bil na dnevnem redu tudi pogovor o resolucijah, ki jih je poslalo mariborsko učiteljsko društvo. Prve 4 se soglasno sprejmejo, ostale se pa odklonijo. Vodstvu »Zaveze« izreče društvo popolno zaupanje. Nadalje se sprejme predlog, da prispeva vsak član našega društva za delegata, ki se udeležita skupščine N. J. N. v Beogradu še po 15 K. — V društveno učiteljsko razsodišče se izvolijo: Predsednik: Janko Knapič; namestnik: Fran Jamšek; 2 prisednika: Fran Drnovšek, Simon Gajšek: 2 namestnika: Ivan Pišel, Vincencija Novak. — Določita se tudi kandidata za učiteljske namestnike v obeh okrajnih šolskih svetih. — Tovariš Jamšek poroča o zborovanju zadruge tvornice učil in o zborovanju Učiteljskega konvikta. — Po obedu smo obiskali čebelnjak tov. Vadnala, kjer smo sledili z velikim zanimanjem predavanju o čebelarstvu. Tov. Vadnal nam je povedal marsikaj lepega in zanimivega iz življenja čebelic in pridobil je čebelarstvu dokaj novih prijateljev. — Prihodnje zborovanje se vrši v Brežicah. Čas določi predsedstvo. •-avrfrnrmifa^-iMirTirT^T-i i "™ Iz Jugoslavije. — Umestna zavrnitev. Nek delegat je v „Obzoru" napisal listek, kjer se pritožuje o zapostavljanju Hrvatov na kongresu v Beogradu. Neutemeljene napade zavrača predsednik Saveza hrv. učit. dr. v „Riječi" sledeče: „Sa kongresa jugosla-venskih učitelja u Beogradu. Pod tim nat-pišom iznosi iedan od delegata „Saveza hrv. učiteljskih društava" svoje dojmove 0 kongresu u „Obzoru" od 25. o. mj. Da ie taj delegat zaista putovao u Beograd — kao sam kaže — „s uvjerenjem, da če stvoriti jednu organizaciji!, koja če biti od koristi i na zadovoljstvo svakomu od triju plemena," ne bi u svom članku iznosio stvari, koje su se dogodile sasvim slučajno, a ne s nepažnje prema Hrvatima, niti bi mnoge stvari pri kaziva, o n e - 1 s t i n i t o, več bi s večim raznmijeva-njem gledao na rad kongresa i njegovo značenje pa i drukčije o njemu sudio. Be~-gradski drugovi bili su obaviješteni, da če posebni vlak sa Slovencima i Hrvatima stiči u Beograd 16. o. mj. u 10 sati prije podne, pa su se i spremili za doček. naru-čili glazbu itd. Što je vlak stigao čitavih 12 sati ranije, nijesu oni krivi, pa nije li-jepo da im se ta nezgoda koja i njih boli iavno spočitava. Putnici su doduše brzo-javiil iz Sunje, da dolatze naveče, no ta ie brzojavka stigla u Beograd noču, te je predana predsjedništvu udruženja tek üjutru. Nije istina. da su samo Hrvati imali zajedničke stanove u vojnoj akademiji. pa da su Slovenci privatno stanovali, več je naprotiv istina. da su i Slovenci kao i učesnici kongresa iz Bosne i Dalmacije imali zajedničke stanove u školama i sirotinskom domu. Zajedniüki stan Hrvata bio je valjda jedan od najboljih. o čem sam se sam uvjeril. U privatnim stanovitna stanovalo je tek nekoliko Hrvata i Slovenaca. O pravilima raspravljalo se je više puta u različnim odborima i svaki-put su bili zastupani Hrvati jednako kao i ostala plemena, a s Hrvatima se pa če o pravilima raspravlialo ioš i nanose, pa su Gotovo i s ve njihove želie uzete u obzir. Dakle tu ne može biti ni govora o zaoo-stavlianiu Hrvata, a jednako iniie istina. da ta pravila na kcmierenciii delegata uoči kongresa niiesu ni pročitana. Pravila su na toi konferenci pročitana i na osnovi ras-pravliama golemom večinom primliena. usorkos komunista, koii su im se protivili. A Posliie toga pievane su himnev i tako je svečano završava konfereaciia. Što su komunisti htieli da ometu rad kongresa ne može se sooči ta vat i orirediivačima kongresa. kako to neopravdano čini delegat iu »Obzoru«. Da ie na banketu bilo 85 Slovenaca. a Hrvata tek 30, niiesu krivi prirediivači, ier su ulaznioe dobili delegati, a Hrvati niiesu izabrali u svoioi skupštini 14.o.mi. delegate za svako kotarsko učitelisko društvo kao Slovenci, nego samo pet delegata, koii su trebali da zastupaiu čitav Savez. Ne razum iiem nikako. zašto delegatu niie pravo što te na kongresu bio i g. mini star pro-> sviete i što ie nazočnom učitelistvu iz či-tave države razvio svoi orosvietni program. To bi bila dužnost svakoga ministra prosviete u lovukivoi orilici. bez obzira na niegovo politiuko uvierenie. i svaki minii-star. koii iskreno skrbi za napredak škole i učitelistva. nastoiao bi. ¿a svoie mtišlie-nie obrazloži onima, za koie do dužnosti treba da radi i da nastoii mediu niima razviti raziumiievainie za svoie dielovanie. Kad ie i ovako liieoa ooiava. koioi treba da se svatko samo veseli, črna u očima delegata, onda ga dakako niie mogao rad kongresa da zadovolji i teško ie dokiučiti. što bi uopče moglo na nii novolino utiecati. Delegat ie na svakotne koraku vidio neko mimoilaž