Z60. številka. I LjiMjaii, i soboto 13. loimkra I9Z0. cm. isto Uhaja vrni* dan popoldne tmaatft atflolja ta »renta t. : Prostor 1 m!m X 54 m/m n male oftose do 27 /»/m viSine 1 K, od 30 mim višine dalje kupčijski in uradni oglasi 1 «/« K fr—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 »//it Ko*—. Poroke, naroke 80 K. Zenltne ponndbe, vsaka beseda K t—, Pri .večjih naročilih popust Vprašanjem glede inserak>v naj sc priloži znamka za odgovor. valite* »Slov. Naroda*- la „Narodna Tiskarna« ftaaOova ulica it. Sf pritlično. — Telefon al. 304. nSlotoaaa! Narod« v Jaf oaUTf |1 t celoletno naprej plačan . K 180*— pollemo. «•■•••„ 90— 3 mesečno . 4o*— • a ••••••m 15* velja t LJabllant la aa aodtl i ¥ taoatnealii i celoletno •••••• K 240 — polletno . * < • * m š t* 120*— 3 mesečno 60*— .......20*— Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki nai pošljejo v prvič naročnino vedno po naka2iiic:. Na samo pismena naročila brez: ooslarve denarja se ne moremo ozirati. Uredciitvo retlev. Popisa spra} Naraaa" Knaflova mUea št. S, I, Telefon Mer. 04. le podpisane la se« Rokopisov na vrat n. Posameina Številka velia 1 krono. Postrv na plačana v gotovini. V Ljubljani, dne 12. novembra. Jadranska,..drama je končana. Konec je tak, kakor sca ni pričako-val nobeden še tako črnogledi-pesimist I talija« je prodrla s svojimi zahtevami ra^vsi crti in dosegla več, kakor ji je bilo obljubljeno v zloglasnem londonskem paktu. Upravičeno je nad tem uspehom vzhičeno vse Italijansko časopisje, ki samozavestno poudarja, da pomeni a dosežen sporazum z Jugoslavijo več. kakor velika dobljena bitka. In nad vse tragično je. da ie Italija v diplomatski bitki v Santi Margheriti potolkla tiste, ki so ji s svojim aktivnim sodelovanjem ob razsulu avstro-ogr-ske vojske edini omogočili, da si je iz veje vala svoj Vi t tor io Ve neto. zadnji akt žaloigre je končan, one žaloigre, ki ie dosegla svojo peripetijo s koroškim plebiscitom. Po tem plebiscitu je bilo že jasno, da bo naša država šla v Kanoso. S tem se je moralo računati, ali da bo Ka-nosa za nas tako sramotna, tega ni pričakoval nihče. Govorilo se ie, da se bodo vršila v Rapallu pogajanja med itallianskimi in jugosioven-skimi delegati. Pogaianja? Ironija! Jugoslovenska delegacija jc prišla v Santo Margherito, ne da se pogaja z enakovrednimi in enakopravnimi pogodniki. marveč da sprejme diktat zmagovalca nad poražencem. Vsilhije se vprašanje, ali ie položaj naše kraljevine res tak, da ni bil več mogoč druc izhod kakor da se pokorimo italuanskerrm diktatu m gremo pod kavdinski jarem, ki ga je postavil pred nas grof Sfer za? Naj se presojajo naše razmere *e teko pesimistično, eno je gotovo, da naša država še daleko ni bila pri- nas poraz o jadranskem vprašanju. Ljena v to, da bi morala za vsako ceno sprejeti vsak sporazum, ki ga ji nudi Italija! Ako smo čakali na ta sporazum poini dve leti, ako smo ga odklanjali v časti, ko ie bila situacija za nas neprimerno ugodnejša kakor dmies. bi lahko ta sporazum odgodili še dotlej, da bi se nam nudila možnost započeti končna in odločilna pogaja-nja pod ugodnejšimi pogoji. Ali se naši državniki niso zavedali, da so Italijani namenoma zavlačevali pogajanja do trenotka. da se izvrši plebiscit na Koroškem in da se izvedo predsedniške volitve v Ameriki? Italijani so pač računali s tem. da bo Jugoslavija, ako se plebiscit na Koroškem konča za njo katastrofalno in ako se izvrše ameriške volitve porazno za Wilsona, tega edinega prijatelja in zaščitnika jugoslo-venske kraljevine, v takšnem položaju, da bo morala u od nož. čini sc spusti v kakršnekoli pregovore. Naša vlada in ž njo naša delegacija se očividno nista tega zavedali, zato je naša delegacija šla slepo pod italijanski nož. ki ie sedaj tudi temeljito opravil svoj posel: Izrezal je Jugoslaviji pljuča in jo pretvoril v kadaver, ki lahko pač životari, ne more pa več živeti samostojne, neodvisne države vrednega življenja. Margheritski sporazum je izseka! iz našega narodnega telesa naci-jonalno najčistejše in naiboljše dele ter zaprl naši državi svoboden izhod na morje, v svet. Bolgarska je odrezana od morja. Rusija je zaprta v Črnem morju. Češkoslovaška je brez morske obali. Poljski niso privoščili nobenega pristanišča in sedaj so zatvorili izhod na morje in v svet tudi z morsko obaljo tako oblaRodarjeni .Jugoslaviji! Ali ni v tem sistem? Da, sistem ie. da se Slovane udusi, da se Hh DCtisiie ob tfa, da bodo še nadalje robovali in tfacaiiflš tujcu in se mu dali kakor dos??i izrabljati in Izkoriščat!. In v čem je nas spas, kako se osvobodimo iz sramotnega položaja, v katerega nas je potisnila sovražna mednarodna, prijateljstvo hlineča politika? Samo ena pot ie: vrniti se moramo nazai k ide'i vseslovenske vzajemnosti. Slovani skuoai, vseslovan-ska ideia naj vstane iz grota« ore-kvasi ?n preD-cdi nai vse naše favno živlienje. pa bo že v bližnji bodočnost izbrisana sramota in maščevan poraz v Santi iVtargherit?! —d S. Marghsrita, 10. nov. Včeraj ob šestnajstih se j"2 zbrala ina^eJorcnska delegacija in se posvstovata vso noč in danes v srtdo dopotine. Italijanski delegati so izročiii s/v o j odgovor dar.js dopoldne ob devetih. Ita ila pristaja na rskiifi-kacijo mej. Na severu nam peesašča Itzll-ja fdri.o in Logatec s 7\i'jQ dašasni. Nadalje zahteva Italija te*£tQriIaIno z^aziS z reško državo in suverenitsto naJ Zadrom Ob enajstih dopoldne js possiii naš rimski poslanik AntonU^vić groia Sforzo. Ob 12. le dr. Trumbič pos-jH grofa Sforzo in nato se J3 nadaljeval? sefa delegati?. Končno Jts naSa dsiesaciH sorej^Ia italijanske zahteve. Pristala ie na to, da dobi Italija kopno zvezo z Reko, ki r >stana svoocdra država. Pristal so tudi na to, da dobi Italija suvereniteto nad Zadkom, Jugoslavija dobi otok V!s in vse ototie razen Cresa, Lošinja in Lastova. Ob seJommi- stib 8s šestaneta naša in italijanska delegacija k seji. da se sporazum da na zapisnik. Tako ie sporazum v glavnem dosežen. Urediti je treba is nekaj posameznosti. —d 8. Marjrherita. 11. novembra. £einkai JS duspel ministrski predsednik Giolitti v spremstvu šefov generalnega la za vojno iu mornarico. Giolitti je izrazil željo, naj bodo bodoči odnošaji mod Italijo iu Jue*oslavijo kar iiajpri-srčnejsi. Tekom dopoldne se sestanejo odposlanci k plenarni seji, pri kateri bo navzoč tudi niinistrski predsednik Giolitti. —d S. Mai^berita, 11. novembra, Agenzia Stfclani javlia: Jugoslo vensko odposlanstvo je priobčilo vest, po kateri je priznalo ifalijaaafeo predlogo kot prav U no. Jugoslavija je izjavila, da se s trii j a a priključitvijo Snežnika Italiji in s teritorijalno pripadnostjo neodvisne države Reke z Italijo ter italijansko suverenlteto nad otoki Črez, Lastova in Loriii ki?kor tutli nad Zadrom. Ako se ri rredlogi sprejmejo, bo to ustvarilo trdno in trajno potJiago prijateljskega «porazvma z Jugoslavijo. Pomirljiv duh odposlanstev cbeli držav zagotavlja v bodočnosti mir Srednje Evrope in ba3 ka n - V i h držav. —d S. Margberita, 10. nov. Agenzfa Stjiani poroča: Minister grof Sforza je izjavi! posebnemu poročevalcu list.i »Mes-s*rftiserc<: V bistvn i 3 že prisfo do sporazumi. Italija dob* tudi as vzhodu alpsko mejo. Zader ie rešen. Italijanom, ki ostanejo v sosedni državi, in S'ovencem, kl postanejo italijanski državljani, ie priso-jena plometiito nn!og2, da delujejo za rao-raličrro in gospod a rs!f» prisrčnost med obema narodoma. —d Za«reb, 11. novembra. >Večere poroča iz S. Margherito: Ministrski predsednik Giolitti je došel danes sem-kar|, da Tiod^iso do"*ov orieni sporazum med Italijo in Jugoslavijo, ki je bil v glavnih potezah sprejet. Za nadaljnja splošna podajanja bo od obeh strani določena posebna delegacija, ki bo izdelala podrobne pogoje sporazuma. Kdo bo od jugoslovenske strani imenovan v to de lenarijo, se ni določeno. Utis o iaDnosil —d Beograd, 11. nov. Vesti o sporazuma z Italijo se že komentirajo na ulici. Razpoloženje jo skeptično, ker podrobnosti še niso znane v javnosti- —d Zagreb, 11. nov. Danes opoldne so došle prve vesti o doseženem sporazumu v S. Margheriti. Vsebina spora zama je neugodno vplivala na javnost. Tekom popoldneva so imeli sestanek zastopniki vseh političnih strank-ki so sklenili, da se za nedeljo skliče velik protestni shod, na katerem se bo protestiralo proti amputaciji našega narodnega telesa. Časopisni glasom. —d Pariz, 10. novembra. Časopisi« je začelo prinašati prve italijanske brzo* javke o pogajanjih. Poleg glavnih že navedenih točk italijanskih pretenzij se do-znavajo tudi nastopne: Cres in tudi še nekateri drugi otoki morajo pripasti Italiji; strategična meja za Italijo na dalmatinski obaH; uničenje gotovih utrjenih točk n* obali kraljevine SHS. Prvi dve seji nista podali nobenega rezultata. Delegati kraljevine SHS so razložili svoie glavne težnje, da se Italiji zagotovi gospodarska podpora, braneč čim najbolj svoje stališče v teritorialnem vprašanju. Dopisnik agencije Ilavas pristavlja, da nevarnost restavracije Habsburgovcev rc«no skrbi politične kroge kraljevine SHS; oni bi želeli, da dobijo v Italiji naravno podporo proti tej restavraciji. >Corriere della Sera* smatra po svojih informacijah, da pogajanja re bodo dolgo trajala. Ako v prvih treh dneh ne bodo prišli do povoljnega rezultata, se bo konferenca razšla. V šrvoji št. 256 me >SIovenec<: po tivlja, da naj bodem glasnik politične poštenosti in da naj dam spričevalo o objektivnosti dr. Gosarjevi v dobi, ko je bil poverjenik za socijalno skrb v Liubljani. Trdini, da je bil — kakor je r>ri na=s i iv&da pri vseh strarkah — gospod dr. Gosar samo zastopnik svoje stranko v deželni vladi in da je kot tak skušal uveljavljati vsa načela svoje stranke in tudi vse nakane te stranke. Ta trditev je nopolnoma utemeljena: če vzamete >SIovanea« in Ani ga glasila SLS. v roke, boste citali na vsaki strani, da ss mora naša napredna slovenska stranka ugonobiti, zatreti, z eno besedo, popolnoma iztrebiti iz našega ljudstvo. To je vendar glavno načelo SLS. od tedaj, ko jo je vodil dr. Lampe, pa do danes, ko jo vodi gospod dr. Oosar. Temu načelu služi vsak član SLS, posebno takrat, ee mu je dana prilika, da opravlja javen posel. Da se ni podvrgel tenrn dr. Gosar, bi £.\ njegovi pristaši ne bili poslali v deželno vlado, in če bi bil pozneje,, ko je bil že v vladi zatajil to načelo, bi ga bili takoj odnokli-rali iz vlade. Vsak javni funkcijonar, ki je član SLS. ne more in ne sme biti objektiven proti naši stranki, ker njegova stranka to izrecno zahteva, čes naprednjastvo se raora uaronobiti. streti in iztrebiti iz ljudstva! V tem ožini je bil dr. Gosar zvest sluga ?vojo stranke. Svoj stanovanjski princip, da je silil Ljubljani one, da grade hiše ali pa da se iztirajo iz domače ljubljanske občine, je izvajal konsekventno samo za Ljubljano; za vso drugo Slovenijo se prav čisto nič ni brisral. Napravil je samo klavrni ljubljanski poskus, pri katerem je moral vedeti, da ne bo ž njim ničesar dosegel, ker se stanovanjsko \i>**a-«anje v Ljubljani ne bo dalo prej rešiti, dokler država ne bo vsaj za urade gradila posebnih poslopij, kakor se to godi na Češkem in drugod. Da ni bil gospod dr. Gosar pri tem objektiven, izhaja že iz tejza^ da si je za svoje žrtve izbral le pristaše nase stranke, katerim je naložil milijone in zidanje na hrbet. Poskušal sem na vse načine, dobiti v roke seznam tistih, katerim jo zagrozil izgon iz Ljubljane, ali pri vsaki oblastniji, pri kateri sem povpraševal, se mi je dejalo, da imen no dajo iz rok, ker se lahko vsaka vsaka stranka zase pri meni oglasi. Nato sem iskal dotičnike, ali pri-šol sem samo do ?t. 59. In glej. med 59 ni bilo ne enega pristaša SLS! — No urnem, kak dokaz se od mene še zahteva, ee trdim, da se je akcija Gosar-jeva obračala le proti naši stranki in da so bili ž njo prizadeti zgolj lc volil-ci naše stranke! Dolje se spominjem slučaja Narodne tiskarne. V tej tiskarni se je odpo- vedalo 6 stanovanj: mislim, da S rooV binska stanovanja in 3 mesečno 3obe posamnikov. Ko smo hoteli izvedeti, a kakim zneskom nai bi ie tiskoml odkupila, imenovala se je naipoprei -vo-ta 600.000 K, končno pa je ostalo pri svoti 300.000 K. Nismo je plaeali, ker bi morali Narodno ti^ksrno takoj zapreti, če bi morali danes v hipu izplačati 300.000 K. — Na drugo stran so je pa v Jugoslov. tiskarni odpovedalo 27 stanovanj, ali brez uspeha sem se trudil, izvedeti, kolikome gospod dr. Go-sar zahteval od tiskarne svoje stranke! Pri takih razmerah — posebno Čase v'poeteva da smo takrot živeli v veri, da stojimo neposredno pred volitvami v mestni zastop ljubljanski — sem smel upravičeno biti prepričan, da po> iTTTTTi------n-ir-m-omrn^s Fran Govekar: 122 (Dalje ) vV francoski uniformi, kajpada!« se ie smejal dr. Podobnik. »Ampak — vzlfc vsemu: človeku je pa vendarle tesno. Če jo sliši. Zlasti če je res, da ponujam mir zmagoviti Francozi večno tepenim Nemcem! Hm. hm... Torej: letos, ko so se cesarski umikali tod mimo ter so Francozi pritiskali za njimi že od Vrhnike doli. je baje neki na piketu stoječi Francoz poklical k sebi cesarskega voiaka. Ta se ie kajpada izgovarjal, da ne sme nikamor, ker ni dovoljeno iti s piketa. Francoz pa ga ie še nadalje lepo prosi! in dejal: .Pridi k meni! Stori mf to dobroto! Ne boj se hudega! Prosim, daj in sezuj mi čevlje!* Cesarski se ie naposled le dal preorositi. šel tja in Francozu sezul čevlje. Kar zagleda, da ima Francoz na nogah parklje in kremplie!« »Hehe! Ta je izborna! Prav gotovo si ie to istorijo izmislil kak nemški obskurant!« se je režal dr. Repič. »Kaj. ziodja ie pa to?' ie zavpfl cesarski. Francoz Da mu je odgovoril: Jaz sem sam hudič iz pekla! A zato se me vendarle nič ne boj! Zapomni si: danes je osemindvajset! dan meseca sušca. Do prvega mainika bom Francozom še pomagal, potem pa — odidem spet do* mov/ In udri se ie pri tisti priči v zemlja« -Danes je 4. malega travna! Torei še'solncem, a se mora hipoma vrniti znova v 26 dni francoskih uspehov in potem nai se za- smradlfivo ječo brez upa. da se mu odpre še čno njih porazi? Pium desideriuni! — Never-:kdaj! Bolje bi bilo nikoli spoznati svobodo! jetno, kakšne bedarije si izmislijo ljudje!« 1 Lažje ie poginiti večnemu sužnju, kakor na- i In vendar! Mene ie uretr^slo. S\0 sem slišal to povest.<* je dejal dr. Podobnik. »Ne moreni se otresti misli: Če bi se vendar le kaj pripravljalo? Ce nič hujšega kot gnil mir? Če nađemo res zopet nazai v temo, ko smo že verjeli, da poka zora in se nam bliža dan? — Eh. kaj mi pomaga ves cinizem modernega človeka, ko pa se mi pri takih-le prilikah oglasi v srcu neka struna, ki me spominja, da ima takozvano praznoverstvo morda vendar le neko podlago. Samo poznamo je ne ter si je ne moremo razložiti, ker je pač še toliko reči med nebom in svetom, ki jih še nismo in lili morda nikdar ne bomo doumeli!« Zamišljeno sta stopala dalje. Tudi dr. Repica je zadela bajka o hudiču na straži. Smei-il se ji je, a vendar se ni mogel ubraniti tesnobnega vriska. In zaskrbelo ga je, kakor dr. Podobnika: Če bi govorica vendar le kaj pomenila? Čc bi se bližal res že zopet konec, ki se ie zdel šele začetek? — Če bi se velike nade mahoma zo-oet razpršile v smešen nič? — Tn spomnil se ie barona Zoisa, njegove skepse, njegovih svaril: »Phaeton, Phaeton! Preveč si upaš... preveč zaupaš!« — Zgrozil se je. Moi Bog. saf je strašno živet! večno v temni ječi: toda neznosno grozno mora biti Jetniku, ki se ie po dolgi dobi začutil blaženega pod svobodnim rodu, ki se igra ž njim zlobna usoda: odklene mu verige, da mu jih po kratkem hipu blazne sreče okuic še tem tesneje. 2e sta stopala mimo cerkve sv. Petra, ko se je ozrl dr. Podobnik na spremljevalca: *^0, veseli doktor moj, kar umolknili ste. Tako hitro vss je disgustirala moja vražja pove s tica?« -Ne tajim: zgodilo se mi je kakor vam. Kakor bi sedel na gugalnici. se mi zdi: zletel sem visoko, previsoko k solncu. ter sem se zdaj pogreznil globoko, pregloboko v ledeno temo! — Povejte mi: kdo se tako kruto roga našemu narodu, kdo ga vlači v svojo brezsrčno zabavo z Iedlšea na vreMšče ter zopet nazaj, kdo nas ima za norca in čemu? ■>Ej. ej. vi pretirani sangvinik! Kajpada, ker ste taki. se morate vsak hip potapljati v melanholijo! Ne ouid nimis! Ohranite v vsakem primeru stoičen mir! Mladi ste še, težko gre. A sčasom se že zdresirate Tudi jaz sem samega sebe. In verlemite: SemTjer aiiauid haeret! Nekai pa le vedno ostane. Zdal vsaj vemo. r*a ie mogoče brez nemške komande dobro in bolie živet!: zdaj smo spoznali svobodo m spoštovanje. Nazai ne gremo! Tn če nas na-rai simeio. zato vendar nikdar več ne nozabi-mio. da je svoboda lenša kot suženjstvo. To nas bo bodrilo in nam dajalo moči za borbo! Ker borbe nismo doslej niti poznali, a brez borbei ni napredka in ni odrešenja!« >Tudi baron Zois govori tako!- se je čudi! dr. Repič. »In verjamete li. da ie baron prvi zaslutil, da visi nekaj v zraku? Odkod?« »Ej, Zois je genij, ki bi spadal na Dunat v Pariz... no, hvala Bogu, da ga imamo v Ljubljani!- je kimal dr. Podobnik. »Pariški mestni grb predstavlja ladjo z napisom: fluoj tuat. nec mergitur. To ie geslo tudi za slovenski narod! Naj ga premetava valovje usode kakor* koli, naša ladja se ne potopi nikoli!« Baš sta dospela do tovarne, ko se je ustavil pred vhodom trop častnikov na konjih. BiH so generala Bernadotte in Murat. podpolkovnik Picard, kapiten Jordan ter še nekaj pobočnikov ter par vojakov. »Ljubi doktor, tudi jaz vas zapustim!« je dejal Murat takoj, ko je skočil s konja in prt* stopil k dr. Reoiču. »Tudi vi? O. zelo neljuba vest, gospod general!« »Po vašega fantka pa sem že doooldue poslal eštafeto. ki prinese pisma iz Trsta. Čd pojde do sreči, bo fantič v dveh dneh pri vas.« »Da niste pozabili? Prisrčna vam hvala! V gomili neprijetnih novic vsaj ena dobra!« »Neprijetnih novic?« se ie čudil Murat in oriiel odvetnika prijazno pod parzdtuha *g »Kakšne?« »2e hudiči na ljubljanskem polite nami groze, da poide francoska armada v kratkem zopet — nazaj!« £. Stran. .SLOVENSKI NAROD«, dne 13. novembra 1920. Stev. ■ $ :>pa dr. Gosar kot srrankar in da no-• ' zmanjkati in razpršiti vrste naših \ dilcev! Končno Je vendar ćiata reemiea, da » dr. Gosar ni hotel podvreči ukra-?m vlade v Beogradu. Ko je prisni idi tega v Izubijano minister dr. Ku* ovec, ga je gospod poveri enik odslo-II, češ da mu nima nidaaar ukazovati, a prizadetim je pošiljal ve^ti, da naj .ioesar ne upajo, ker se on ne hricra za lado v Beogradu, katera mu tu^; ni-ma ničesar ukasovati! Tako postopanje poverjenik* za ocijalno skrb gotovo ni objektivno, '•~.er je vsak poverjenik vendarle podrejen beogradski vladi, tako da je izključeno, da bi moerli častiti poverjenika kot objektivnega moža, če. napravlja revolte proti beogradski vladi. Sicer pa si gospod dr. Gosar še vodno lahko pomaga: na] objavi listo vseh tistih, po katerih je udaril s stanovanjsko svojo pestjo. Videli bomo, da so bili skoraj vsi vzoti iz na Je stranke, in vmes se nahajajo še celo ljudje, ki milijona nikdar niso premogli. V tej listi pa ne bo imen onih, ki so morda tozki milijone rji, katere eo jo pa prezrlo, ker so siitcajflft pripadniki SLS. Ta lista naj ,o oblavi — jaz je svojca* nisem mogel \ roke dobiti — potem pa bomo pa ^ije govorim Končno se kratko pripombo! Oči-vidno je, da postopanje dr. Gosarja ni bilo postavno, ker nimamo zakona, s katerim bi se dovoljevalo odvzetje premožen i;?. Koraki Gosarjevi pa so imeli edini namen, odvzeti premoženje našim somišljenikom. To je cisto jasno. Sedaj mi pa prihaja »Slovenecc, čai ne omilijo ee ti reveži, ki stanujejo se neprestano v železniških vagonih. V resnici, smilijo se mi ti reveži. Vendar pa vprašam: Ko je bil dr. Gosar poveljnik za socijalno skrb. izpraznilo se je mnogo stanovanj. Jeli gospod bivši poverjenik Ie v eno samo tako stanovanje spravil kakega reveža iz železniških vagonov? Za odgovor se prosi! Dr. Ivan Tavčar. Politične oestl. Sestanek okrajnega odbora JDS, 9s vrši danes v petek, dne 12. novembra ob 6. uri zvečer na magistratu kakor običajno. Prosi -e zanesljive udeležbe. se Soeiainodeuiokjatska kandidatna lista. Včeraj so socijalni demokrati, kakor tudi druge stranke, vložili svojo kandidatno listo. V Ljubljani kandidirajo na L mestu Etbina K r i s t a -n a na II. Albina Prcpelnha. na ITT. Ignacija Mihevca in na IV. Josipa Udovca. V kranjskem okrožju so kandidati tile: L Etbin Kristan. II. Anton Kristan- QL Ivan Tokan, iV. Josip Pintar, železniški skla^sčnik Jesenice, V. Josip Kosir, posestnik Gozd ^ri Tržiču, VI. Karel Mršek, posestnik * Ravniku pri Cerknici. VII. Alfred ISlnin, železničar v Radečali. VIIL Fanez Kerbavec posestnik v Gradcu, Vaclav Malavaši*.. dimnikar na Vrhniki, X. Josip Ravnik, železničar oa Selu pri Mostah, XI. Fran Krelj, po-isatuik na Mirju pri Medvodah in XII. Ivan Bedina, čevljar v Tržiču. Inteligenčni kandidati: Zvonimir Bernot, za-seb. uradnik v Ljubljani, Ljudevit Peric, odvet kandidat in dr. Anton Saga* din, ravnatelj zavarovalnice zoper ne-sgode. Njih namestniki pa Stanko Likar, Vinko Zore in dr. Milan Koran. = Odgovor dr. Serneca na pismo SSSriborske duhovščine, Maribor, 11. novembra. Dr. Sernec priobčule danes v »Taboru« kratek odgovor na včerajšnji aapad t »Straži«. V tem odgovora pravi: 2adnja »Straža« me ie imenovala podlega lažnjivca, ker mariborska duhovščina« alma zveze s Šusteršičem. Nikdar nisem trdil, da je bila ravno mariborska duhov. Kina v zvezi z dr. Šusteršičem, trdil pa sam, da ima Šusteršlč svoje zveze razpredene po celi Sloveniji tn da je zlasti mnogo duhovnikov, ki širijo Šustersičev Ban. V »Straži« zahteva mariborska duhovščina, da naj pridem na dan z imeni m objavil bi jih že sedaj, kar pa za enkrat ne smem, ker je ravno preiskava v teku in bi moglo poteku preiskave le škodovati, če bi se predčasno objavila imena prizadetih. Zato je potrebno, da ^Straža« malo počaka, da se preiskava konča. Povdarjam še enkrat, da nisem napadel mariborske duhovščine, ki je popolnoma po nepotrebnem navalila name. Dr. V. Sernec ss »Nova Pravdaš in Javni nameščenci. Predvčerajšnjim smo objavili izjavo predsednika Osrednje zveze javnih nameščencev in vpokojencev v Sloveniji, 'i-Maksa Lillega, včeraj pa izjavo predsednika Saveza organizacije finančne straže SHS g. Martina Kovača. Obe izjavi sta postavili »Novo Pravdo« na laž, ki ie tr-' kragujev^kih demokratov, da naj prevzame tu mesto nosilca demokratske liste z motivacijo, da te ponudbe ne more sprejeti. = Agrarni svet. Beoerad. 11. novembra. V ministrstvu za agrarno reformo je ustanovljen na podlag naredbe ministra za agrarno reformo poseben agrarni svet, ki bo izrekel svojo mnenje o vseh važnih vprašanjih, fcot člani tega sveta so določeni: L) načelniki vseh oddelkov ministrstva, '2.) zastopniki visokih gospodarskih sol v Zagrebu in Beogradu. -3.) zastopniki kmetijskih zadrug. —d zx Protič in demokrati. Beograd. 11. novembrih Današnja ^Samouprava« prinaša članek Stojana Protica. v katerem se ta zaletava v ministra Svetozar Pribićevića in v govor ministra Dra-škovića, ki ga je imel ta v Zagrebu. V članku trdi med drugim, da je iz govora Draškoviča v Zagrebu razvidno, da dempkratska stranka nima programa in da ni jasno, katere cilje zasleduje. Na eni stani zastopa minister Pribi-čević idejo narodnega edinstva in centralizacije, na drugi pa ee zavzema Drasković za decentralizacijo. — Ob tej priliki se vidi. da Protič ne pozna niti programa demokratske stranke, ker se je sicer Pribičevic" zavzemal za državno edinstvo in v glavnem centralizem, a z decentralizirano upravo, torej nisti oba pojma v istini nezdružljiva, marveč se samo dopolnjujeta. Ce trdi Protic\ da demokratska stranka nima programa, potem je treba ugotoviti, da ima radikalna stranka dva in sicer enega pisanega v katerem se propagira na papirju državno edinsivo, in drugega, nepisanega, 8 katerim agiti-rajo med ljudstvom in v katerem se zavzemajo za separatizem ter se stavijo ob stran ostalim separatističnim strankam nase države, kakor so to brvatska zajednika, frankovci, Padićovći, klerikalci, bunjevci in druge separatistične klike. Kako agitirajo s svojim nepisanim separatističnim programom med ljudstvom, se vidi pri radikalcih najlepše v Sremu, kjer skušajo dobiti ljudstvo na svojo stran s propagiranjem gesla: >V>lika Srbija k = Klerikalne laži Osješlri »Jug« poroča: Zagrebška »Narodna Politflrac je prinesla vest, da ie minister za agrarno reformo dr Krizman odredil ostaviti mu dalino izvajanje agrarne reforme. Na me-rodamem mestu Izjavljalo, da i e ta vest iznrStlena, ker ie nasprotno resnica, da ie minister dr. Krizman ukazal naj se S največjim pospeševanjem razdelitev zemlje dovrši. Ta vest »Narodne Politike« le nastala odtod, ker sta ministra dr. Korošec in dr. Kovačevič, hoteča izzvati čim večji nered med narodom, zahtevala, naj se vzpostavi Izvajanje agrarne reforme. Minister za agrarno reformo dr. Krizman Pa se je odločno nprl tel nakani In odredil v^eiii podrejenim oblastvom, da izvrše čim hitreje oddala zemlje v štiriletni zakup, = lfftfbs*wrfka organizacija. »Wfeuer Mittag« poroča, da se shajajo habsbnrSH agenti na Dunaju po dvakrat ti a teden v Strudelhoftt. Na razpolago so jim listi »Monta2sbIan>, »Staatswehr«, »Neues ReiclK in »Politik«, AsentI so v zvezi s Madžarsko in drugimi narodnostnimi državami kakor tudi z raznimi antantnimi misijami v Evropi. Na če!q Svicars'ce organizacije, ki je v najtesneiSi zvezi z avstrijskimi habslmrškimi agenti, stoji baron Veitshbcrier. Važno službo ima tudi bivši reporter krremdenbtatta«, Kari Werk-mann, ki opravlja novinarsko slojfeo pr| švicarskih monarh istih. = Trdovratna Francka. >Humaiiite« Piše. da je revizija versaJlleske mirovne pogodbe neobhodno potrebna Ne glede na to, da to priporočata Anglija in Italija, je mirovna pogodba tako sestavljena* oa jc njena izvedba nemogoča, fdino francoska vlada vztraja še vedno »a svojem stališča, da sc mirovna p gj ' - ne sme revidirati. = Nemčija ne bo sprejeta v Zvezo narodov. »Temps« plso, da Zveza narodov do *cdaj še ni preJ3la nohene nemške mročnje »a sprejem. Nn vsak način pa Nemčija tafcn dolf^i no br» sprejeta, tloklar tte pristopi Afcrik-1 k Zvozi narodov. — Avstrija pro.-*i xa sprejem v Zvezo narodov. ^Pclitische Korrespon-dena« poroča, <)n jo poslala avstrijska vlada generalna mu talništva Zveze narodov v #. Iz Kuni m peš te poročajo, da so izdali nemški poslanoj zapadno Qgr-tke manifest, v katerem zahtevajo Združitev s krono 8V. .^t^fana. Hrvnt.«ki del prebivalstva naj dobi popolno avtonomijo. JITBILRT FRANCOSKE PHPtT-BIvlKE. —d Zagreb, 11 nov. Danes slavi zavezniški francoski narod velik narodni praznik, ker prazuoie oUletnico francoske republike, obletnico integralne prikTopifve v! s - Loreno ter obletnico premirja po krvavi svetovni vojni. Ob I ; priliti Jo tukajšnjem pokopališču na grobih umrlih francoskih vojakov vršila posebna svečanost, ki so ji prisostvovali 'udi zastopniki aasib mradnib krogov- Bana je zastor.al sekcijski svetnik dr, Milo-van Zcričie, vojsko poveljnik savske divizijo a polnoštevilnim casiinž^Vim "borom, župana je zastopal občinski svetnik Muževič. Svečanosti se jo ndo-Icžifa trdi častna četa z godbo. Tukai-i-'nji francoski konzul je imel nad gro->.i spominski srovor ter so vai prisotni nastale ako bi sc težkoče nc odpravile v •zadnjem trenotku. V VARSTVO MADŽARSKIH MANJŠIN. — dBt:diUipešt:;, 11 uovembra. Svet poslsjdsas konference je poslal madžarski vladi nastt^pno spomenico: Svet posk:r;i-škc konfcre'ico jc naprav'! ori vladah sosedni'« držav Madžarske primerne koraki-, da se bodo čuvale na* i-inalne in verske manj§me1 ki so pr jodbeao priznane. IZi 7t UEMM NA MADŽARSKEM. —d Bulimpesta. H. novembra. Z oziroin na umor politi-^ v Je izjavil miuUtr-ki predsednik i'ei°kv. da so zločini, ki »ih isvajajo kuniformirane oseba, ter i zarodi dosegli tako sJopnjo, da se |e v resnici bati revolucijakih dejanj. Vlada je Lila za to prisljena, da ukrene vse potrebno i>roti temu. Policija je v Štirih hotelih aretirala 52 izkazali čast umrlim franco.-kim voja- | oseb. oroti lraterim Je uvedla preiskavo« Policija prirodi |k> večjih mesti! razzij^. Kot posledioo te^ra iz'la ministrstvo za notranje posle po»ebno na-redbot, po kateri bo sbovavafam pravo zelo omejeno. Po asasnco oktobru leta 1918. ustanovljena društva morajo predložiti tvoja pravila nuni-irstvu za notranje posle v svrhu revizije. Eaz-pusčenje društev v splošnem ni nameravano. Edino Izjemo ho tvorilo d^učt-vo probujajoce se Madžarske. I>alje vlada fu-edlapa, da ^e postopanje po prekem sor?u razširi na potovc izgrede. — d Badlmneita. 11. novembra. Minister za notranje posle je radi dogodkov l dne 5. t m. odredil proti budimpeštanski i centrali, kakor tudi proti krajevni skupini ? društva probujajoče se Madžarske, novo [ preiskavo In je tudi začasno ustavil upra-1 vo budimpeštanske centrale in daištva ! probujajoče se Madžarske. UMORJEN REDAR. —d Budimpešta, 10. novembra. (Na-\ rodna skupščina.) Poslanci Hursar, Jar-; mm in Balla so v imena odseka za zuna-I nje stvari, oziroma državnopravnega m gospodarskega odseka predlo?tt! referat odsekov o predlogi glede ratifikacije trla-nonske mirovne pogodbe. Delavski odpo-I slanec ht blvsf minister 2a narodno blagl-i njo Daniel Olah le InterpeHral zaradi ustavitve dela v tvomicah vsled pomanjkanja premoga. Minister za trgovino Rurnnek Je odgovoril, da se vrše pogajanja, ki naj za-gotove preskrbo industrije s premogom. . On se nadeja, da bodo pogajanja omogo-: čifa vzpostavitev najmanj 90 odstotkov tvornlčnlh obratov. Zbornica ie \vela ta odgovor na znanje. Potem jc interpeliral • poslanec Tassler zaradi političnega posto-f panja nadžupana. Med to interpelacijo je predsednik pozval podpredsednika Jurija i Smereczanvja k redu in ga opozoril, da ga bo v zopetnem primeru naznanil Imunitetnemu odseku. Po govoru Tasslerja ie Izjavil Smereczanv, da odstopi kot podored-sednik. Po govoru o umom redarja Sol te. je prebral poslanec Huszar policijsko poročilo, ki veli, da je IS do 20 mož v častniških uniformah pretepalo civilista in hotelo nohec niti, ko sc je bližal redar. Ko jih ie redar ustavil, so rekli: Mi smo častniki in vam nismo nič mar. Med prerekanjem je počilo več strelov. Napadalci so zbožati v hotel ^Britannia . docim se je SoTta smrtno ranjen zgrudi!. Ko je hitel dfng redar na pomoč', so se napadalci vrnili in tepff ranienca. Redar le mora? bo?ati —d Dunaj. 11. nov. Kakor poročajo listi iz Budimpešte, so nocoi v hotelu Brl-tašJBf zaprli častnike, na katere leti sum, da so umorili redarja Sol to. XE>fTFT HA MVTV/ARSKEM. — Bndimpe^. 11. novmebra. Umor r!veri polirii^kth stražnikov in pokrom v zadnjem času bo drli budimpeštanski vladi povod, da se je odločila na energične korp,ke. Tekom noči je dala z vojaštvom obkoliti hotel -Britanija*, kjer so je nahajal čaTJdru-Senje probujajočfh se Madiarov« v »vezi z zadnjimi pogromi v Budimpešti fn z nemiri po provinci, so bile centrala tejra društva v Budimpešti in podružnice po def sli stavljene pod kontrolo. Danes popoldne je priSla policija ▼ prostore centrsineaa društva ter jih ša- kom. Ob 11. dopoldne j«"1 pričelo v francoskem konzulatu ter j|e ob ie] priliki v imenu vlado čestita! ban dr. La-prinja, 7.0 njim nadSkof dr. Baner, zastopniki vojsko, mestni župan ter v-i tnii konzuli in dragi odličujaki. —d Pari/, 11. nov. Današnji dan se ie slovesno praznoval kot ."jOIetnioa proglasitve francoske republike t^r obletnice premirja. Središče svečanosti je tvorila poklpnitev manom Gambette in smrtnim ostankom nepoznaneora vojaka. V Pantb^nu jo imel predsednik MHIerahd pred mnogoštevilnim občinstvom slavnostni ^ovor. v katerem se je spominjal bitke ob Marni in ponosnetza francoskega ljudstva. Omenjal je, da. se je zopet začelo delo in da so fc starim dolžnostim prišle se nove. Kar ie porušenega, ?e mora zopet zgraditi. Kar bi iuoglo državi škodovati, se mora cd-vračati. Nato se je razvil sprevod, v katerem so nosili relikvije Ganb^ttn in nepoznanega vojaka. Sprevod je sel po najvažnejših cesta!) med *rosrim špailr-jem občinstva, ki je metalo na poze-meljskc ost mke cvetice. Pri slavoloku. l"jer se je vr-ila svečana npotheoza. so sc slovesnost! končale. VPRAŠANJE JUŽNE ŽELEZNICE. — d Duna". i J. novembra. Generalni ravnatelj inžne železnice je razposlal nastopno obvestilo: V današnji «9Ji Tmra^e-ga sveta južne žc-Iczmcc je poročal generalni ravnatelj dr. Fali o razgovorih, ki iih jc imel v Rlmn z Italijansko vlado Kakor se da posneti iz njegovega govora, se bo vršila v mirovnih pogodbah v St. Ger-mainu in Ttfanom: predvidena konferenca štirih držav, ki so udeležene pri južni železnici še meseca novembra. In sicer v Parizu. Francoska vlada le dala k temu inicijativo m je pozvala vse štiri interesi-rane vlade, da pošljejo k pogajanjem svoje zastopnike. Dalje se je pri tej seji odobril mezdni red za avstrijsko osobic južne železnice, po vzorcu mezdnega reda. ki velja za osobje avstrijskih državnih železnic. BOLGARIJA IN ZVEZA NARODOV. —d Pariz. 10. novem. Kakor poroča »Temps--, je prejelo generalno tajništvo zveze narodov noto bolgarskega ministrskega predsednika, v kateri prosi Bolgarija, da M jo pripustili k zvezi narodov. V noti sc izvaja, da bolgarski narod ni odgovoren za sklepe, katere je leta 1914 in 1915 storil bivši kralj in njegova vlada. Današnja Bolgarija želi popoln sporazum s svojimi sosedi in je svojo politiko končno veljavno orientirala po politiki en-tente. RADI SPOMENIKA CESARJA JOŽEFA. —d Praga. 10. nov. V imenu kluba nemških socialno-demokratičnrh poslancev sta danes dopoldne poslanca dr. Czech In Czermak z ministrskim predsednikom razpravljala o političnem položaju, ki je nastal vsled zadnjih dogodkov. Zahtevala sta, da se razveljavi odredba glede odstranitve spomenika cesarja Jožefa v Tep-Hcah. Ministrski predsednik je izjavil, da so se, kolikor on ve, češke stranke bavile z vprašanjem, Itako bi se moglo rešiti vprašanje slede spomenika froočnovefjav-«0 ali začasno na način, Id bt zadovoljil oba naroda. Ker je zlasti poslanec dr. Czech zahteval, da se z administrativno odredbo prizna prizivu tepltSkega mestnega zastopstva odloži vo moč, je Izjavil ministrski predsednik, da bi se moglo Iti po tej poti ako bi stranke pritrdile tak! odredbi. Danes zvečer so imeli predsednik Masarvk ter poslanca dr. Czech In Czermak porazgovor o političnem oolozafu: Imenovana poslanca sta obrazložila nazore svoje stranke o rešitvi konHik4!, M ocroža nadalina pogajanja, morda celo konference zbornice. Govorilo se je tudi o * pečatila, — Napram tem vestem, ki iz-" " jI » BMloiBcih. ki M Tirajo p« večini is vladnih in ofirijos- nih virov, se z druge strani ugotavlja, da se progromi v Budimpešti In nemiri po deželi od dne do dne bolj širijo in zavzemajo že nevarne oblike. V Budimpešti so vse trgovine zapite, delavstvo se pa že od ponedeljka sem ni vee podalo na delo. V Kebanju* budinme-sianakvin mestnem delu. so deiavd s rdečimi zastavami pod vodstvom častnikov ? (leče armade in teroristov mani-lostiraH po ulicah. Prišlo je do hudega >K>ja 8 policijo, več delavskih voditeljev je bilo aretiranih, eden pa aa meata Uj-treijen. Prebivalstvo mesta skuie Ležati, kar je pa zelo težavno, ker Je ^sled i^omar.kanja kuriva ustavljen te dva dnova ves promet, s&mo en brao> vlak odhaja dnevno v smeri proti Dunaju. Včeraj je prišlo pri odhodu tega vlaka do stra^uiii prizorov. Med potni* M so se vneli bo i i za vsak prostorček in je bilo mnosro težko iu lahko ranje* nih. Nad 8000 oseb ni moglo odpotovati. — rJndi poročila iz drujrih madžarskih mest pripovedujejo, v kolikor jih Je sploh mocroče dobiti, ksr je mestoma pretrgana telefonsa in brzojavna zve* /•a. o velikih r^rromih in nemirih. PESTA — SREDI&ČE ČASNIKARSTVA. —(i Duna]. 11. novembra. >Arbeitev Ztg.c javita, da je oklenil polkovnik t, glail Marconijcve dražbe, po-irod'o glede zgraditve brezžične postaje v Bnaimpešti, ki bo naj\ eeja postaja v Srednji Evropi. Na ta način bo posta-\i Budimpešta sreoHsče mednarodnega < 'likir.-tva - srednji Aro^t. POGAJANJA MED NEMČIJO IN POLJSKO. d Varšava, 11 novembra. Gospodarska pogajanja med N7omČ!jo in Poljsko, ki «»e vrše v Berlinu, niso dovedla do zaključka. N'emška vlada je odbna prediofS za rešitev gospodarskih vprašani, katera jc hotela priključit! političnim vprašanjem POLJSKA IN M AL V A.VTANTA. — d Varšava, 11. novembu »Journal de Poiogne priobčuje razgovor t ministrom zunanjih pos!ov 5apteho o razmerim Poljske do male antante. Minister je izjavil med drugim: Mala antanta hoče garantirati izvedbe petii mirovnih pogodb, od katerib je Poljska intereslrana pravzaprav samo na st. germainski. Pač je ra druga pogodba, ki je za Poljsko posebno važna, to je mirovna pogodba v RigfcvPolJ-ska bi bila prioravliena. privoliti v koov binaciio, ki bi garantirala privilegij dragih. Položaj je nastopen: Na eni strani imajo pogodbo v Rigi, ki še ni izgoto vi jena, na drugI strani je Poljska po raznih dogodkih bolestno zadeta in ni v stasu gledati rra gotova približevanja simpatično. POLJSKO - BOUTSEVISKA MPROVNA POGAJANJA, —d Varšava, 11. novembra. £jyjet-^kl delegat: v Rigi so naznanili poljski vladi, da se sov^eifka vlada etrinja S tem, da se takoj započno pogajanja glede repatriarije vojnih vjetnikov, talcev in beguncev. Poljski zastopniki so si rakol preskrbeli potrebna pooblastila in «»0 se napotili z oddelkom Rdečega kriza v P igo. IZSELITEV V AMERIKO ONEMOGOČENA. — d Berlin. 11. novembra. Unrted Press* javlja Iz Washtrigtomi: Na kongresu priseljeniškega odbori, M sc bo vršil v decembru, bo predložen zakonsM načrt, ki bo zapiral Zedlrrjene države rm več tet vsrArŠnerati prisefjevan|n. Iz naSe kralleolne. — Zasebni jiameseenrt v Zagreba. Min zasebnih nestavlleneev v Zagrebu je imela 10. t. m. posvetovante. na katerem se [e razpravljalo, aH sa proglasi stavka. Organizacija delodajalcev je odgovorila, da se na podlagi predložene spomenice ne more pogajati, sklenilo 6e ie, da se prvotni sklep o vstopu v stavko rrenotiK) ne izvede In da se tozadevno ^klepanje odgodi sa 48 ur. —d____ \mM wMSk hiMm. M a 1* i b o r, 10. novembra^ Ma so v Mariboru postale razmere v prav "m pomenu besede neznosne, je najbolje razvidno iz nastopne resolucije, ki jo je predložilo društvo jugo-slovenskih akademiko\- v Maribora vsem tukajšnjim oblastim ln poverje-ništvu za notranje sadove v Ljubljano« rTekonfiscirani del resolucije slovi: Povodom druge obletnice ujedinjenja moramo z žalostjo potrditi, da ie z drleka ni^ izpolnjeni upi in nade, ki smo jih po pratfBtu stavili v našo osvobojeno domovino. Bi vir.da vedno ono gnilo avstiijakanstvo in upognjena hrbtišča navajena biče v avstrijskih valptov se so nUo izravnala. Treba ja da se enkrat za vselej iztrebi iz naše sredo vse, kar nas ee količkaj spominja prejšnje tisočletne sužnosti. Zato pa zahtevamo z vso odločnostjo od me-rodajnih oblasti: 1. Da se uvede v vse nase urada jugoslovenski državni jezik, a to ne samo na papirju kakor doslej, marveč dejansko. Prenehati mora dosedanje švabcarenje po oblastnljab, ki je najjasnejši dokaz, da se še vedno ne moremo uziveti v nove svobodne čase. Z isto neupogljivo doslednostjo, kakor se je v presnjih časih uvajala v urade nemščina, uvedimo slovenščino. Po-vdarjamo, da bomo neizprosno stali na straži in vse ahičoje omalovaževanja našega jezika javno ožigosali. 2. Zahtevamo, da z isto doslednostjo, s k»tero preganjajo naie oblaetni-je tevoje sorojake, začno preganjati taja, rovarske elemente, Se ie mad 260 štev. »SLOVENSKI NAKOO% Unu i3. novembra 1920. 3. slrattv r.a stotine nam sovražnih tujerodeev, i izrabljajo nažo potrpežljivost, da hujekajo ]>roti jngoslovenKki državi. Vsi ti ljudje imajo lepa obširna stanovanja, napi ljudje pa prezebajo po va" gonili in barakah. Vsled tega zahteva-o, da se tem elementom odvzamejo stanovanja in sc izženejo tja, kamor c padajo in kamor jih vi oče .^rec. Ravno tako naj se iz vseh uradov in obratov odstranijo vse nezanesljive osebe, njihova mesta pa prepustijo koroškim be-cruneem. o. Odk»čno obsojamo gonjo, ki so jo pričeli povodom zadnjih izgredov gobovi slovenski Časopisi, ki ima v ozadju ogabno volitvene špekulacije. Ne i'k>remo dovolj ožigosati kooperacije uotovih slovenskih strank z Nemci pri predstojećih volitvah. Na ta način dokazujejo ravno našim nasprotnikom, da so Se vedno odločujoč faktor. To mnenje jim pa moramo enkrat za vselej izbiti iz glave. 4. Zahtevamo od merodajnih oblasti, da poskrbe. da bodo nove napisne table pisane v pravilni slovenščini. Ne smemo dopustiti, da bi nas $e nadalje izzivali ljudje, ki žive od slovenskih žuljev s svojo spakedrano slovenščino. 5. H konca apeliramo še enkrat na naše oblasti, da slečejo rokavice in nehajo s protežiranjem in božanjem nasprotnikov. Zlasti v našem obmejnem Mariboru je nujno potrebno, da zlomimo njih odpor in jim pokažemo, da hočemo napraviti red, če treba tudi z železno roko. zapustim vašo hišo. — Ta slučaj do- } validn Matiji Debeljaku iz Stare Oaeli Bfteuine oesfl. V LjubianjU 12. novembra 1920. — Mimo cilja? Ko sem napisal svoj članek o stanovanjskem uradu in Pri norcih,, sigurno ni.cem hotel polemizo-vati nc s stanovanjskim uradom, ne s kom drugim. Opozoriti sem hotel le na gotove krivice, ki se dogajajo vsled pomanjkljivosti našega zakonodajstva. Če ■ i se d'janski take krivice ne dogajale, bi tudi jaz članka ne bil spisal. Res je, da se Imajo po naredbi 74119 odpove-uati stanovanja vpokojenrem. vdovam itd., če ni mi jo v občini domovinske j-ravice in Če niso ogroženi nujni eksistenčni pogoji rodbino. Toda, ker je dru^a okolnost prepuščena presoji stanovanjskega urada, se polaga glavno važnost na prvo okolno.:. Na primer: Vdova z dvema hčerama je došla pred i>etimi leti v Ljubljano. Hčeri sta se izšolali v trgovskem tečnju, ena je bila nameščeno pri nekem tukajšnjem uradu, druga se išče službe. Izšolali sta se s podporo sorodnikov, sedaj pa živi ce-ia rodbina od zaslužka 20ieti:e hčere in še jedne podnajemnice, ki je tudi uradnica. Stanovanjski urad odloči, da morata mati in hči brez službe iz Ljubljane, nedoletna hči, ki je v službi, dobi mesečno sobo in instotako podnajemnica. Kako bodo sedaj živeli, ni umi j ivo, ■— pa vendar baje eksistenčni pogoji niso ogroženi! — Takih slučajev bi našteli lahko se več, — Vemo, da je stanovanjska beda silna in ravno radi tega pišemo sine iura et studio, kajti naš namen ni. onemogočiti stanova cUko akcijo, ampak jo speljati v pravi tir. Če pa se, kot v gornjem slu- • ajii v stanovanje, v katerem bivajo doslej 4 osebe, naseli 2 osebi, od izgnali ih pa 2 izžene. a dvema nakane 2 meni sobi, je jasno, da smo razburili narod po nepotrebnem, ker nismo pridobili niti za jedno osebo prostora, pač »a dve izostavili pod milo nebo! D. P. — Podse! bolgarske brzofavne agencije v Ljubljani. G. dr. Mthail P u n d e v le dospel v službeni misiji v Ljubljano, da naveže stike bolgarskega časopisja s slovenskimi nsti. Dr. Pundev, ki je posetil tudi nase uredništvo, je danes odpotoval v Prago. — Kršenie volilne svobode in tajnosti. Pišejo nam: Župnik Bernik v Komendi je rekel na prižnici, da je ^ntrten tfreh. če kdo z nasprotno stranko voli. in dostavil, da bo od vsakega zahteva! pri spovedi izjave, kako je volil. Ker se duhovniki rudi drugod podobno izjavljajo, opozar-famo vse volilce. da duhovnik ne kazuje, da naša ultramontanska duhovščina sistematično širi v Šuster-šičevern duhu gonjo proti pravoslavnim bratom Srbom. — Tiitermlnlsterijatna carinska koml-: sija v Mariboru končala svolj delo. Marl-, bor, 11. novembra. Tu bivajoča intermtni-1 sterijama carinska komisija je včeraj ra-| ključila svoje poslovanje. Kakor se zatrjuje, so uspehi konferenc te komisije jako ugodni. — V imenik odvetnikov s sedežem v Ljubljani ie vpisan g. dr. Oto- kar R v b a f. — Iz Trbovelj nam pišejo: Občinski proračun presega, nad 1 milijon kron izdatkov. Z usodo obč. premoženja gospodarijo sami tujci in sedaj, ko je nevarno zbolel edini domačin v gerent-skem sosvetu srosp. Kramer, nimamo domačina y gerentstvu, ki bi nase razmere le približno malo poznal. Nič ne — Iz zdravniške službo. V IV. Či-novni razred so pomaknjeni dr. Uroš K r u I j, šef zdrav3tvenega odseka za Bosno in Hercegovino dr. Ivan O r a -žen, šef zdravstvenega odseka za Slovenijo in-Istro in dr. Laza Marko-v i e\ ^ef zdravstvenega odseka za Banat, Bačko in Baranjo. V VI. činovni razred je pomaknjen primari j dr. Ivan Robida. Za začasnega vodjo bolnice v Mariboru ie imenovan dr. Mirko O e r n i č. — Demonstracije v Ljubljani. Vesti o sklenjenem sporazumu med Jugoslavijo in Italijo so povzročile v Ljubljani uajclobo-kejši vtis med vsemi sloji prebivalstva. Naš list, ki je prvi prinesel pozitivne vesti o sporazumu, je bil pc Ljubljani bliskovito razgrabljen. Proti poznemu večeru ra je dala odrasla mladina du^ka ogorčenju, katero se je polastilo vsega prebivalstva. Pri kavarni »Zvezda? se je zbralo večje število mladine, ki je naio priredila demonstrativen pohod po glavnih ljubljanskih ulicah, korakajoč od kavarne do kavarne ter zahtevajoč, da se vse kavarne 2apro. Kavaruarji so tej želji ugodili ter takoj zaprli vse kavarne. Zelo komičen je bil prizor pri kinu »Ideal«, kjer bi se imela pričeti predstava, a so prišli do kina demonstranti, ki so zahtevali njega za-tvr.ritev. Obiskovalci so kino takoj zapustili Gledališči: operno in dramsko ste odpovedali večerne predstave. Pred deželno vladno palačo se je zbrala precejšnja množica, ki je demonstrirala z najrazličnejšimi, tudi za to priliko nekvalificiranimi vzkliki. Nagovor nekega legionarja je demonstrante pomiril, nakar so vsi odkorakali mimo Narodnega doma proti poslopju italijanske delegacije na Dunajski cesti. Nedaleko od kavarne »Ev rope i je demonstrantom zaprl nadaljni pohod močan policijski kordon pod vodstvom g. Finžgerja. Zabranil jim je dohod do dele- ) sacije. Na policijo so se čuli klici ogorčenja. Slednjič je policija potisnila demonstrante zelo nazaj, do trgovine Schneider & Verovšek, nakar so vsi odšli do kavarne »Zvezda«, kjer so potem živahno dispu-tirali z nekaterimi stražniki. Okoli 10. ure zvečer ie nastal popolen mir. Do aretacij ni prišlo. — Policijsko ravnateljstvo objavlja: Pri včerajšnjih demonstracijah se je pripetilo, da so demonstranti psovali stražo z najhujšimi ostudnimi psovkami kakor: avstrijski hlapci, fašisti, karablnierji itd. To je razžaHenje najhujše vrste ta se vsak stražnik samoobsebi umevno čuti razžaljenega v svoji narodni časti. Ako bi se ponovila pri eventuelnih demonstracijah še ta« sme pri spovedi tepraševati. kako ie I to bivanja in razžaljenja, bo straža naj- kdo volil, ker je s tem kršena volilna j strož,e ^stopala, tajnost. Zato ie vsakega dolžnost, da — Javno vprašanje na ministra ovadi takega duhovnika, ki bi pri železnic dr. Korošca! Prejeli smo s spovedi izpraševal kako ie kdo voli!, prošnjo, da priobčimo to-Ie iavno \ko bodo na prižnici to srovorili, iih naznanite sodniji ali glavarstvu, ker so tam dolžni varovati čistost volitev. Ko bo par takih Susteršičevih mešetariev šlo ričet fest se bodo pa spametovali fn prenehali s takimi grožnjami — ljudje bodo pa imeli mir nred temi hujskači. — Vložitev in prijava kandidatnih list. Tekom včerajšnjega dneva so vse politične stranke, ki se nameravajo udeležiti volitev konstituanto. vložile pri predsedstvu ljubljanskega deželnega sodišča kandidatne liste za volilno r-krožje Kranjsko in meeto Ljubljano. :'eIo številno RO prišli k predsedniku deželnega sodišča dr. O. Papežu pristali klerikalne stranke, ki so protestirali, da ni.«o bili kot prvi zabeleženi. Tekom celega dneva so se potem vršile točne presoje podpisanih predlagateljev kakor tudi kandidatov. — Z vseučilišča, Na tehniški fakulteti našega vseučilišča je imenovan za profesorja arhitekture Josip Plečnik, profesor na umetniško obrtni šoli v Pragi, na juridični akulteti za pogodbenega profesorja za pravno zgodo vino Jutroslovenov Mihael J a s i n - k i j - Niketič, vseučiliski profesor v Kijevu. — Iz politične službe. Inšpektor dr. Viljem B a 11 i č je imenovan za načelnika I. razreda pri mi ni s trs tvu^ za notranje posle oddelek za Slovenijo, za dvornega svetnika dr. Josip F e r -j a n č i o, vladni svetnik okrajnega glavarstva v Borovljah, za vladne svetnike: dr. Ignacij Kut ar, dr. Fran V o d o p i v e c, Friderik L o g e r, za okrajne glavarje Vinko Borštnik, dr. Rudolf Steininetz - Sorodol-s k i, Josip Žnidaršic, dr. Alojzij Gregorin, dr. Marko L a j n s i 6, Maks W r i s c h e i% dr. Fran S v e -tek, za vladne tajnike Gustav Goli a, Rihard Koropec, Gašper Li-povšek, dr. Peter V&vpotič. dr. Otmar Pirkmaier, Vaclav P o 1 a k, Bruno Stare, Ivo Poljanec in Karel Tre ten jak. vprašanje: I. Ali Vam je znano kot odgovornemu vrhovnemu šefu ministrstva železnic, da je zaradi neopravičenega zavlačevanja tega ministrstva izumitelj naprave proti trčenju vlakov po več kot enem letu odpovedal ponudbo in da prodaia svoj izum fnozemcem ? 2. Ali se zavedate zlih posledic a) neprimerno dražjega zopernejra odkupa tesra izuma iz rok inozemcev in b) še nadaljnjega nesocijafnegra in negospodarskega postopanja ministrstva železnic, ki hoče kljub temu. da ie na razpolago izboren domač izum, še v naprel z isto brezbrižnostjo in po nepotrebnem ogrožati Življenje in zdravje železniških potnikov, že itak dovoli obremenjenim davkoplačevalcem pa naprtiti vsako leto še mmogomilnonska bremena za povrnitev škode železniških nesreč na železniških strojih, vozovih, na blagu in na ljudeh? 3. Ali hočete brez vsakega nadaljnjega zavlačevanja in to čim prej upeliati tako izum proti trčenju vlakov kakor rudi izum proti raztirjeniu vlakov na Jugoslo-venskih železnicah, in obvestiti o tem interesirano in upravičeno ozlo-voljeno javnost? — Kdo ie proti Srbom? »Politika« priobčuje dopis nekega srbskega pukovnika, ki služi v Ljubljani. Pukovnik piše: Imel sem služkimo, pošteno Slovenko, s katero sem bil popolnoma zadovoljen. Nekega dne pa mi ona izjavi, da ne more več ostati v moji hiši. Prosil sem io. nai mi vsaj pove, zakaj nas zamišča. Služkinja je molčala in je šele do dolgem laganju rekla, da se ii srodi pri nas zelo dobro, da pa ii njen duhovnik, naravno katolik, ne dopust!, da bi ostala še nadalje v moti hiši. . Rekla je: Spovednik mi ni hotel dati I odveze, dokler mu nisem Javila, da ee pri Kranju se je po nesreči sprožila puika ter se je ustrelil v desno nogo. — Nezgoda z opeklino. Sedemletna posestnifcova hčerka Marija Zaje Iz Stožic pri Jezici se je pri ognjišču težko opekla po desni strani života. Prepeljali so Jo v deželno boluišnico. — Brat proti bratu. V deželno boi-nieo so iz Slovenske vasi pripeljali težko ranjenega Jurija citieneja. V pre- piru ga {i njegov brat trikrat udaril s sekiro po glavi in hrbtu. — Velika tatvina cigaret. V ekl; dišču glavnega kolodvora je bil ukr; člen zaboj tobačne tovarno, ki je tehtf I 4(» kg in v katerem jo bilo egiptovski cigaret v vrednosti 16.000 kron. — Umrl je že marca v italijanskem vjetništvu narednik domobrai skega pp. g. Ivan Z i t k o z Vrhnika. Blag mu spomin! H^]m»oei£a poročila. Jadrassfta konferenca. — >.iina Mae h eri ta Ligure, 1. novembra. Sporazum med jugoslovanskimi in ».airanskimi delegati je govto. Po tem sporaznmu pripade Jugoslaviji Idrija, Logatec, Rakek in Planina. Meja bo med Postojno, ki pripade Italiji, in Planino, ki pripade Jugoslaviji. rečemo gospodu perentu Mrcini, saj je i št. Peter in železnica, ki vodi na Re- pootenjak io iii pristranski delitelj pr*i- J ko, sta italijanski. Glede črnogorskega vic, ampak on ne more imeti vpogled v celi občinski ustroj in mora tisto verjeti, kar mu njegovi svetovalci nasve-tnjejo. Oni pa zopet saini ne poznajo razmere kot tujci. Za tako velikansko odgovornost kot ga ima vodstvo občinskega gospodarstva v Trbovljah zahtevalo odločno — naj vla<&a za Slovenijo takoj ukrene vse potrebno, da pridejo v gerentski sosvet domačini: po eden zastopnik uradništva. obrtništva in kmetov. Soda j komandi rajo občino žuu-rik, dva demokrati in zastopnik rudnika. To ne gre. — Promocija. V četrtek je bil na češki univerzi v Pragi promoviran za doktoi-ja vsega zdravilstva g. Zoran Jošt iz Celin. — Preskrba Maribora s tobakom. la Maribora poročajo, da zahteva mesto Maribor ves tobak, ki ga le pošiljala doslej I Ljubljana na Koroško v tri glavne oddaje, I zase, ker je bilo mesto Maribor doslej vedno prikrajšano na račun Koroške. — invalidski oddelek poverjeniStva za socijalno skrb deželne vlade za Slovenijo se preseli 1!. t m. iz dosedanjih uradnih prostorov v palači deželne vlade v št. Pe-tersko vojašnico, 1. nadstropje (vhod na vogalu proti deželni bolnici za Št. Peter-sko cerkvijo). Istočasno se preseli tjakaj tudi oddelek za nakazovanje voj. pokojnin, invalidnin in preskrbnin, ki je bil doslej na-siarijen v barakah na KodeTjevem ter Komisija za preskrbo vračajočih se vojnlkov iz dosedanje pisarne na Gradišču Št. 4. Invalidski oddelek bo imel svoje lastno vloZiSčc«. Vse vlosc, ki se tičejo vojaških pokojnin, invalidnin, preskrbnin (za voj. vdove in sirote), zdravljenja in šolanja invalidov, oddaje traiik, podpor vseh ekonomskih in upravnih zadev Invalidskih zavodov, vseh zadev dobrovoljcev in sp'oh glede vseh vprašanj, ki spadajo v omenjene referate, je oddajati odslej v novih uradnih prostorih v Št. Petrski vojašnici. Naslov: Poverjecanstvo za socijalno skrb deželne vlade za Slovenijo, invalidski eđ-delek. Komisija za preskrbo vračajočih se vojnikov bo poslovala kakor doslej samostojno. Padi ureditve pisaren bo mosoče vprašanja so Italijani popustili. Crna-gora ostane sestavni del jugoslovenske kraljevine. Aspiracije razkralja Nikole po definitivno pokopane. V vprašanju Skadra bo odločil najvišji zavezniški svet v Parizu. Njegovi odločitvi so pridržane tudi meje napram Albaniji. V gospodarskem ozira ho nam nudila Italija, kakor zatrjujejo listi, največje ugodnosti. Italijani prično Čim najpre-je z evakuacijo krajev, ki pripadejo .Jugoslaviji, a »o fm sedaj okupirane po italijanskih četah. ITALIJANI SO POPOLNOMA ZA-DOVOLJNI. —d Beograd. 11. nov. Iz S. Mar-Kherite javljajo: Vidi se. da so Italijani popolnoma zadovoljni z vtisom, ki so j?a napravili na našo delegacijo z načinom, s katerim so pričeli podajanja. Pravilo, da ie zelo veliko, da žrtvujejo Dalmacijo in skoro vse otoke za to, da dobe dobre stratecič-ne mete na severu in za to. da se dosežejo dobri gospodarski odnošatt z Jugoslavijo. O tem se je tudi včeraj govorilo med našo in italijansko delegacijo, DOleg česar se je razpravljalo tudi o donavski konfederaciji. Italijani hočejo z Jugoslavijo vred započeti akcijo proti ustanovljenju donavske zveze in proti temu. da se Habsburžani povrnejo v Avstrijo. Z ozirom na to, da so Italijani zahtevali Javomik in Snežnik, dokazuje italijanski deiegat Bonomi. da je to potrebno z obrambnih razlogov. Na isti način obravnava Bonomi potrebo tcritorijalnega koridorja z Reko. in izjavlja, da Italija nima nič proti temu. če dobi Jugoslavija Kastav, ki leži severozahodno Reke. POGAJANJA SE VRŠE V JUGO-SLOVENSKf HIŠI! —d Beograd, 11. nov. »Politiki« javlja njen posebni poročevalec iz S. Marcherite: Pogajanja v jadranskem sprejemati stranke Sele od pondeljka, 15. j vprašanju se vrše v veliki dvorani novembra t l. dalje ob dosedanjem času i vjie< kj "je nekdaj pripadala znani (io.—12. ure). j robini Spinola iz Gene ve. Sedaj pa ie — Pristaše Demokratske strank- v j v?ja ja5t Dubrovničana Mihanovića. Spodnji ŠlSkl opozarjamo, da se vrši zaup- j k{ je znan vsjed cCTomGo8posvet<=ega zvonac. — Državna oosredovalnica za delo naznanja, da so uvedene ;>ri njenih podružnicah v Ljubljani in je neobičajno razkošno opremljen. Santa ?Aargherita Lieure. 11. novembra. Giolitti in Badoglio sta dospela danes z vlakom. Na oostaji ju je pozdravil Vesnfć. Giolitti i: sveže razpoložen. Danes se je vršila plenarna seiii Pogajama bodo končana iutrl. Ves-nič na to odpotuje. Italijanski listi govore o žrtva! in naglašajo. da značaj sporazum; računa na bodoče skupne interese. Sledilo bo priznanje naše Kraljevine s strani italijanske vlade. Črnogorsko vprašanje. Skader. Albanija se prepusti mednarodnem!' sporazumu. S. Margherita Ligure. 11. nor. V sredo v seji parlamenta se le dr opoldne verovalo v neuspeh pogajanj, popoldne pa je Giolitti izjavil, da odpotuje v četrtek v Santo Mar-gherito, kar ie povzročilo veliko iz nenadenje zlasti še, ker Giolitti ni podal nikake določnejše Izjave. Z doseženimi rezultati, pogajanj nacuonallsti niso zadovoljni, marveč povdarjajo še vedno velike Italijanske žrtve. Dospela sta zjutraj ob ool 10. Giolitti. Aton. šef mornariškega generalnega štaba, in general Ra-doglio. OIOLITTI NAŠ PRIJATELJ. — Santa Margherita Ligure, 11. nov. Ministrski predsednik Giolitti je danes ofep S. v dvorani, kjer le preje tonferln! t grofom Siorzo, sprelel zastopnike fugo. slovenskega časopisja. Sprejel Jih K1 z vo» Ilko Uubeznji\>>tjo In vljudnostjo. V svojem govora ie naffašaf, da je vesel, da more sprejeti predstavltolio jugoslovenske, predvsem pa beograjske Javnosti; povdmv jal je. da je bn od nekdaj pobornik prijateljstva med !t«IH*ffl m JugoslovenL Kot poslanec je vedno zastopal to Idejo In fe kot državnik preprečil, da svoječasno Av* srro-ogrska nI napadla Srbije, Italijo ki Jugoslavijo vežejo skopni Interesi fn no* henega pravega razloga nI, da bi ločilo obe državi neprijateljstvo, to tem mani, ker m obe v gospodarskem ozira popolnjujetL Koncem svojega govora le Giolitti nagla« S al. da je sporazum med Italijo In Jugosle« vljo delinftivno zaključen, kar bo vzpostavila prijateljske odnosaje med obema so* sednima, dosedaj £al razdvojenim« drža* vama. MINISTRSKI SVET. —d Beograd. 11. nov. (PB.) D*4 nes !e bila sefa ministrskega sveta, ki je trajala od 10. do 14. Na seli sar je razpravHalo o jadranskem VDra*j šaniu in o razdelitvi monitorjev. BOLGARSKI MINTSTRSK1 PREDSEDNIK PRIDE V LJUBLJANO. — Sofija, ll. novembra. V dohro fn* formiranih političnih krogih se zatrjuje, da posetl bolgarski ministrski predsednik Starabuliski, ki je sedaj na poti Iz Pariza v Prago, po svojem obisku pri centralni vladi v Beogradu tudi Zagreb In Ljubljano, da stopi v stik tudi z zagrebškimi In ljub* Ijanskimi političnimi činitelji. MisIfiirE. Repertoir narodnega gledališča v Ljubljani. Drama: Petek 12. novembra. Podbevškovt loarcja. Izven. Sobota. 13. novembra: Figaro se ženi. Red D. Nedelja, 14. novembra: Fisaro se ženi. Izven. Ponedeljek. 15. novembra; Zaprto. Opera; Petek 12. novembra Zaprto. Sobota, 13. novembra: Dalibor. Hed E. Nedelja. 14. novembra: Lepa Vida. Izven. Ponedeljek. 15. novembra: Zaprto. — Konec gledališke stavke. Zastopnllč Mariboru Odslej nepretrgane Uradne I ministrstva prosvete, skladatelj g. Petar Ure Od 8. me ZJUtraj dO 5. Ure ZVC- ; Konjovič Je imel včeraj konference z de- čer. Strankam'bo s tem ustreženo, !?ftf luj,™2.en,a naših \*™lc.?v- teJ T40*" vendar so m nrrv:i»o na *p TcrlaSain nlkl *lcoal»ske uprave. Izjavil je. da Je na-™alS £a Pr,(^T!^Hr«c^ zmfm i daljno pogajanje mogoče le pod pogojem, po možnosti v dopoldanskih urah. ako igralsko 0Mbje ^ preneha $ sttv. — Na Doieniski cesti je ob kra- : ko ter začne zopet igrati. Udruženje Je ua JU pot za pešce, ne pa tudi za razne ! to zahtevo odgovorilo pritrdilno, tako da ročne vozičke in kolesarje. TamkaiŠ- ; se s predstavami začne le danes ali vsaj njo policijo prosijo prebivalci na Jutri Upati ie, da le s tem nepotrebna Dolenjski cesti, da ukrene, da bodo stavka ukinjena in da zavlada v gledališču kolesarji, mlekarice in drusi taki I zape* Potrebna disciplina-mali vozniki vozili po sredi, ne nai -^K1i\!^kik"22rt *?tona *f+ sta. Ob priliki koncerta klavirskega virtuoza Antona Troeta, ki se vrzi dne 14. t. m. v >TJnionu£ nekaj podatkov is življenja umetnikovega. Leta 1908 izbruhu svetovne vojno se j pffaitiH mojster Trost na Dunaj, kjer si je pridobil z več koncerti trdna tla in bil kot pianist rečeno upoštevan. Pred prodaja vstopnic pri Anončni ekspedlHjl AJ. tr« T. nadatr^ po pešpoti, ker ie vendar nerodno, da se mora zdai pešec vsak trenutek umikati vsem tem vozilom, ali je pa v nevarnosti, če se brž ie pa v nevarnosti, ce se brž ne je 6WM1 v Ljubljani dmnazljo In šo umakne kakemu kolesarskemu dir- i0 Glasbena Matice, kjer le prihodnji kaču. da *a ta pahne ob cestni kamen ali ob koštani. Ce padeš v tra- leto nadomestoval prof. Proh-zko. ki Je bil takrat poklican na konzervatorij vo. se lahko lepo zahvališ, da si na v Prago. Leta 1912. ko je dovršil s od- — Poškodbe in nezarode. Posestni- ličnim uspehom in državno dmiomo dv- kova sinova Ivan in'Martin Vcael sta v najsko akademijo, se je vmil Trost v St. Lambertu pri Jablanici % uioaroi- Izubijano in poučeval dve leti na Soli tom razstreljevala drevesni štor. Bila Glasbene Matice. Leta 1911 je nas vir- sta neprevidna. Pinamitovi izstrelki so tuoz napravil z violinskim mojstrom ju težko ranili po celem životu, tako da Slatko Balokovioem skupno turnejo v so in odpeljali v deželno bolnico. — In- J Egipt, kjer sta žela obilo uspehov. Po I dn poudarja potrebo obrtnih iu Matelič, Kougreeni TeL 174. — Šaljiv in zbadljiv list *Metla* i1 prilogro »Breneelj začne izi.ajati V Ljubljani v prihodnjem letu. Opremljen bo z zelo posrečenimi naslovnimi Bilkami, kazočimi ▼ smerni luči najrazUo-nejLM nastop metlo Ime! bo ,-tevilne in-vime slike in prinašal tudi obilo smešnih karikatur iz sedanjih nezdravih gospodarskih, političnih in narodnih' razmer, katero bo pometal. Razločeval se bo bistveno od prejšnjih slovenskih' šaljivih listov ter bo pisan na najbolj poljuden način. — »Kal se ne posodi< se imenuje sepna knjl?!ra, ki Jakg dobro opisuje vse ^ctbe navnde. ki po razširjene med ljudstvom, in je obenem izvrstna svetovalka, kako se mor? človek obnašati V vsaki dostojni družbi. Prinadna je sa vsak stan in za vsako priliko. Dobi se za ceno 10 kron v vsaki knjigami. I»-dal in založil anončni zavod >Vedea«. Msribor, Grep^orl?eva ulica 6. — Trije moški zbori Izdalo In založilo pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«-. Cena 10 K. Dobe se pri društvu in v vseh ljubljanskih knjigarnah. Pevska društva fn pevci, sezite pridne po njih! S poštnino 11 K. katere naj se pošlje v naprej. — Namen, rasvoj in orga^nzAcija obrtaejra in strokovne^ Šolstva drn-jrod fn prt nag. Spisal prof. M. PresL Založil Urad za pospeševanje obrti ▼ Ljubljani. 1920. Lepo in koristno delo, katero nsa je razveselilo. V predgovoru oznaoi avtor namen knjižice« t uvo* 4« stran« s> »' .SLOVENSKI NAROD*, dne 13. novembra 1920. 2b0. fter. tovnih Šol in preide na to k prvemu (zgodovinskemu) delu, kjer hoče informirati čitatelja o razvoju in postanku obrtnega šoletva v inozemskih kulturnih državah. V Člankih o posameznih državah razpravlja pisec v najkrajši obliki, kako so pri organizaciji omenjenega šolstva postopale druge državo in kake vrste je njih šolstvo. Ozira se avtor pri tem vedno na one momente, ki čo važni ?a organizacijo našega cbrtne^ra šolstva. V drugem delu govori avtor o našem obrtnem in strokovnem šolstvu in o načinu, kako naj se organizira, upoštevajoč načela in iskusni e, ki so se izkazale za dobre v drugih državah. Knjižica bo zanimala ne le strokovnjaka, ampak tudi obrtnika, industrijca, narodnega gospodarja in politika. Politika tudi predvsem mategadelj. ker $e v njaj govor o upra-cvi te vrste šolstva. Priporočamo knji-£o tudi širšemu občinstvu, ker je še melo informirano o važnosti obrtnega šolstva. Tuja literatura je težko dostopna in je Proslova knjiga prva te vrste. Profesor Presl ie" opravil res sraslužno delo, ustregel je živi in aktualni potrebi, zakaj naša literatura te stroke je več nego skromna Pisatelj ie rešil nalogo, katero si je stavil, prav srečno. Soholsruo. — Tekma članov Ljubljanske sokolske rope se vrši v soboto, dne 13. in v nedeljo, dne 14. t. m. v telovadnici Narodnega doma in sicer: V soboto ob 8. zveier tekma posameznikov za župno prvenstvo, na orodju In v prostih vaj ali. V nedeljo ob a. dopoldne: a) nadaljevanje tekme posameznikov za prvenstvo župe v prostih strokah, b) Tekme vrst v višjem, srednjem m'nižjem oddvlke. — Tehn. odsek ljubil, ^ok. župe. — Sokoli pozor! Večji denarni zavod v Liki išče dobrega knjigovodjo "ood zelo ugodnimi pogoji. Bratje vadi- telji naj odpošljejo prošnje do 13. t. m. Sokolskomu Savezu v Ljubljani. Službe iščejo 1 absolvent trgovske šole (dober telovadec) in .-estru. Podrobnosti poda Jugoslov. »Sokolski Savez. — Za orkestralni odsek Sokola f. je darovala vesela družba ??0 K. br. Dra-šček Karol pa v spomin na umrlega brata Mihe Verovška 100 K. Srčna hvala! k — Zahvala. Kot odkupnino za uo-voporočeno sestro Ivanko Pečnik -Hostnikovo je poklonil g. ženin Adolf Hosrnik ^Sokolskomu odseku Jezica* vsoto 500 K. Iskrena hvala! Zdravo! Odbor. k Društvene uesf! in prireditve. 1L medicinski ples, ki bi se moral vršiti v soboto, dne 13. t. nu ie vsled nastalih razmer oderoden na nedoločen čas. Odbor. — Splošna organizacija vojnih vdov in s^rot za Slovenijo, priredi svojo prvo veliko veselico v soboto dne 13. novembra 192«) v Hotel Union ob 7 uri zvečer, ter uljudno vabi za obilni obisk te dobrodelne prireditve. Na sporedu je perje in ples, nakar se obeta obile zabave. k Izpred sadista. — Čital ie časopis. Gospod Josip Fer-jančič ie nalahno stopal po tratoarju mimo iusricne palače, zamišljen čitaloč časopis Cim je stopii s tratoarja na Pražakovi ulici, se je začu! rezek klic voznika: -hop!* Bilo je prepozno. Gospod Ferjančič ie ze ležal na tleh, nekoliho poškodovan. Voznik se je opravičeval. Včeraj pa je bil voznik klican pred sodnika na okrajno sodišče. Obsojen ie bU na 50 K denarne kazni ali na pet dni zapora. Gospodarske cesti. — ii Ivo z: mineralnih oU. Glasom razpisa ministrstva za prehrano in obnovo dežel z dne 29. oktobra 1920, sme odsek za prehrano v Ljubljani dovoljevati uvoz mineralnih olj samo v množinah do ene^a vagona iu samo onim uvoziukom mineralna olj, ki doprinesejo hkrati s prošnjo tudi potrdilo, da so pra ilno protokollrani in da so plačali davek za prošlo leto in prvo polovico tekočega leta. Odsek ne more izdajati ponovnega uvoznega dovoljenja uvozniku, ki prosi za uvoz sukcesivno ali pa ponovno v kratki dobi. Uvozne dovolitve za količine, ki presegajo en vagon, izdaja izključno imenovano ministrstvo na podlagi prošenj, opremi »enih v zmislu odstavka I. —g Betonsko železo. Urad za pospeševanje obrti ima v zalogi nekaj vagonov betonskega železa po nizkah cenah, interesenti - obrtniki nai se obrnejo direktno na omenjoui urad, Dunaj-čvka cesta št. 22. Gostniiićarska šola t Ljubljani In kongres v Beograda. Dne 9. t m. se ie vrši! v prostorih predsednika Kavčiča mnogobrojni obiskani shod Osrednje zveze gostilničarjev in kavarnarjev. Ko je tajnik Pintar prečita! resolucije za Beogradski kongres, ki se vrši 15. in 16. t m. se je vnel razgovor o raznih nedostatkih in težavah sedanjega obrata In o važnosti mno* goštevflne ndetežbe Slovencev na kongresu. Obravnavala se je potem druga glavna tečka: ustanovitev gostimičarske šole v Ljubljani. Predsednik Kavčič je poročal« da je mestna občina ljubljanska dovolila od nove doklade na prenočišča 10% za šolski fond in poudarjal potrebo, da se šolska akcija z vso energijo zasleduje, ker je tudi na programu beogradskeca kongresa. Na povabilo zveze le nato dr. Krls-per — ki je svoj čas kot predsednik deželne zveze za tujski promet skupno s hotelirjem Kendo organiziral oflcijame gostil-ničarske kurze kot nadomestek šole — v obširnem g ovom pojasnil načrt in program take šole. Za prvo naj bi trajali Ie 6 mečev, pozneeje 1 leto. Učtteljstvo hi te deloma naj bilo stalno. Sprejemajo uaj sc le kvalifikovani učenci, ker se n. pr. v Švici smatra praksa za prvo. Šola za drugo Najboljše šole so v Lozani, na Dunaj« in visoka šola v Dusseldorfn. Važen predmet bodi gostilničarsko knjigovodstvo, nauk o serviranju, hotelsko knjigovodstvo in dopisovanje, kletarstvo z vinom in pivom, pouk v zdraveznanstvu (higijenK in načelih tujskega prometa. Sola naj bo državna, v začetku naj prispeva iin^novard fond in interesiram krogi, Ie potem bode šola imela korenino v narodu. Ustanovi naj se jeseni L 1921. Učne knjige se imajo do tedaj preskrbeti. Slovensko servirno knjigo že imamo, za hotelirstvo eksistira izboren rokopis v neki drugi slovanski državi. Zborovale! so navdušeno pritrdili temu načrtu. Končno se je sklenilo, da se generalni komisarijat za tujski promet povabi na sodelovanje za ustanovitev šole in sklenilo, da Osrednja zveza zahteva pri deželni vladi primemo interesno zastopstvo v prometnem sveta tega koinisarijata. —g Italija in južna železnica. Z Dunaja poročajo, da so se pogajanja med italijansko državno upravo in južno železnico prekinila, ker Italija noče vrniti zasedenih nrog južne železnice tako dolgo, dokler no pade tozadevna odločitev na posebni konferenci, ki bo v smislu mirovne pogodbe rešila vsa vprašanja, ki se tičejo južne železnice. Za to dobo pa sta stopila v upravni svet južne železnice dva italijanska delegata. Borze. —d Praga, 11. novembra. Valute: Jugoslovenski dinarji 240—212, nemške marke 114.85—115.55, romunski leji 139.75—141.25, bolgarski levi 100.25—101.75, švicarski ranki 1534.50 do 1537.50. norveške krone 1314.50 do 1317.50, italijanske lire 333.50—335.50, francoski franki 577.50—580.50. angleški funti 335—337, ameriški dolarji 99..25—100.25, avstrijske krone 17.05 do 18.05, poljske marke 21.50 do 22.50. —d Dunaj, 11. novembra. (ČTU). I>€*-iza: Curih 7000. Tečaji v prostem prometu: Zagreb 33S—356, Budimpešta 94—104, Praca 554— 582, dinarji 1330 do 1380. d Curih, 11. novembra. Devize: Berolm 7.47,/2, Holandijal94.90, Novi Jork 654, London 22.12, Pariz 37.85. Milan 22.17»/j, Bruselj 40.45, Kodant 85.75, Stockholm 123, Kristija-nija 85-75, Madrid 82, Buenos Alres 230. Praga 6^5. Varšava 1.65, Budimpešta 1 22»/- Bukarešta 9.40, Dunaj 1.75, avstrijske žigosane krone 1.20. d Zagreb, 11. nov. Devize: BerHn 184— 186. Italija 528—53?, London 0.—0—, Novi York 152—153. Pariz 890 - 999. Praga 165—1 «6. Švica 2200- 0. Dunaj 28.75 —29.50, Valute: dolarji 148—149:25,avstrijske krone 32—33, carski rublji 95—98 20 kron v zlatu 0—0.— frir.cnski franki 900—0. napo!»ondoti 490—494, maike 186—190, romunski leji 0—240, italijanske lire 525—530. bolgarski levi 0.—, turske lire v zlatu 0.—0— čehoslovaike kione 160 —165, souvereign 0—560. Poizvedbe. Koclje spodnji deU izdelan iz najboljšega materijala (oljnate osi) je bil ukraden ponoči od 5. do 6. septembra t. 1. v okolici Medvod. Nagrada 1500 K istemu, ki bo pripomogel izslediti tatu hi robo. rTelnri-cher, postaja Skorja Loka, Pozor potovale!! Z vlakom sem se peljal v ponedeljek, dne 8. t m. iz Škofje Loke v LJubljano in mi Je sredoČ padel le suknje levi čevelj Iz rjavega finega usnja. Vljudno prosim poštenega najditelja, naj mi posije proti 200 K nagrade čevelj nazaj. Sem ubogi delavec. Najditelju en sam Čevelj ne koristi kakor tudi meni ne eden. Moj naslov je: Anton Valentinčič, Loke št 103, Trbovlje I. Gfavni urednik: Raste Pust osi eni š e k. Odgovorn? urednik: Božidar V o d c b. hfii is S8t» proti dobri plati Ponudbe; .Restavracija' Ahicljcta c 15 8461 Sprcmem otroka v dobro ftrfrrhn ^e dobrimi pogoji. Na-v5Hl U0» siov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 8479 1000 K onemu, kateri ml preskrbi sobo in kuhinjo ali večjo sobo a štedilnikom, prazno ali rneblovano. Ponudbe pod »Preskrba 8484* na upravo Slov. Naroda. 84S4 Proda se koni 15 pesti visok potegne vsako težo dvoje sani z enim sedežem ln več novih zapravljence? na štiri peresa in oljnate osi ter 10 vagonov bukovejra og 1 ja. A. Jakoaial Kočevje.___8421 Ms Ml Mm 8 m Si. Paul pri Preboldu sprejme poslovođi? 2* trgovino z mešanim blagom. Re-iektrra se le na starejšo, popolno iz-nTjeno samo stoj no moč z dobrimi priporočili-___,_8473 Kdo preda grobnico pri Tfri7H ? Petane pod .Grobar. JUUU. nfc* 8442' na opravo Slov. Naroda. 8442 Kdor si Želi nabaviti pristnega in znanega haložana naj se blagovoli poslužiti tvTdke: Prva hsloska trgovina s vinom Ante SCoreatak ln drug pri Sv Barvali v Halozah. 7317 Violi, ie rzobralena. se sprejme ta in IrMita Ponudbe pod ,Vdova 8453' na upravo Slov. Naroda._8453 Honiprisfinfa, z dveletno prakso, zmožna knjigovodstva m korespondence, išče primerne službe. Gre tudi na deželo. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 84^0 7P oior!x Debelo Drobno Razp&IHIatn v mike od 8—80 flstov, radirke.peresa, crnilo, *viottiike, kredo, taše, pečatni vosek barvice, griftlne, tablice, noteie, držala, trg. knjige, p is. Base. ko t ene, indigo, ogleni. pisarniški, trgorsti, črtani, kariram, svileni risalni, ovojni, cigaretni, pivnik, krep la še drage papirje, stročnice razglednice ti ustne Is narodne. Og. trgofd, sole, Jami nridi pri večjem naroČita popust Debelo Drobno Jos. Omerza Uubllnna Duajaka o. **■ B. I. nad. listje za strope izdeluje in prodala na debelo in drobno m1 po K 4*80 pri večjih naročilih znaten popust Stolner Anton, Ljubljana, Jeranova ulica 13. Trnovo« 4256 Kočiia-kupe poDOlnoma nov, konjska prsna oprema z nikljastim okovjem in konjska prsna oprema z medenim okovjem, popolnoma nova. se po nizki ceni proda. A. Sniflik, feleznina. Llebljina. 8425 Posestvo na deželi v škofjeloškem okraju pripravno za begunce, obrtnike ali poljedelce, obstoječe iz močne kmetiške hiše hleva, velikega dvorišča, travnika, gozda se proda iz proste roke. Prijazne ponudbe pod .Posestvo št 106" na postnoležeče Ljubljani. 84133 Ženitna ponudba! Gospa, samostojna. 28 let stan, s lepo opremljenim lastnim stanovanjem, želi znanja v svrho ženltbe z dobrosrčnim inteligentnim gospodom radi trajnega prijateljstva. Le resne ponudbe pod s Odkritosrčnost 8481* na upravništvo Slov. Naroda. Na anonimna pisma se ne odgovarja. 8481 Pozor! Houoporoiencl! Ugodna prilika za nakup pohištva se* stoječega iz komplet spalnice Čresnje-vega lesa, kompl. obednice, orehovega lesa, kuhinjsko pohištvo, belo emajlirano. Skupna cena lO.tTO dinarjev. Ogleda se pri Prane Wltzaaatt. Sv. Lovrenc sa Pohorja nt Stkzulški postaji. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je nas nadvseljubljeni sin in brat IVAN ŽITKO narednik domobranskega pešp. po dolgi in mučni bolezni v krutem italijanskem ujetništvu v 27. letu cvetoče dobe meseca marca 1920 mirno v Gospodu zaspal. Ni mu bilo usojeno uživati svobodno domovino, po kateri je vendar tako hrepenel. Vrhnika, dne 12. novembra 1920. gidbdko žalili rolMu Stkm Kontorlstinlo zmožno popolnoma slovenskega tn nemškega jezika, slovenske In nemške stenografije, iščejo Strojne tovarne ln livarne d. d. v nabijani. 8478 Hilii vešča slovenskega in nemškega jezika v govoru ln pisavi,, kl mora znati perfektno stenografirati, se išče. Ponudbe pod »M. 8485* na uprsvništvo Slovenskega Naroda. 8485 Prevzel sem zastopstvo prvovrstnih tvoru i C: nudim elektrotehnRni materijal, betonsko železo, različen železni materijal in motorje. Zahtevajte ponudbe Gjorgje Grujić BcograJ, JfileHia nL 15. Vel „Slovenski Narod" m fprtjne iako|. Oglasiti se je v upravi lista Brašna (moke) svih vrsta prima kvalitete dapače i samog broj 0 nudja na vagonske partije 1L LdDiBfl Jnfiuii iliu 8. Brrslav „Herana" Tel. Int: 5-9B. lile se Wm igralec na llaiir za en večer v tednu. Ponudbe pod .Ples 84W na upravništvo Slovenskega Naroda. S499 Kup! se m belih mili. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 8455 Kante id petroleja platoi? po II51 za dve z zabojem vred postavao na vsako žeL postajo Sever at Eonap. LJubljana. 8448 Odda se doplek v popotno oftiiio zanesljivi osebi proti dobremu plačilu, event se tudi prispeva z živežem. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 8480 M BđpBteiaiija se iriipo! tu ca tov sukanca. Slov. Naroda. ceni 20 Naslov pove uprava 8456 Temia mnilia zimslia seWa %S£ sc proda. Na ogled: Breg št. 211 desno. 8462 Besefoo sobo iRe mlađ iolenler nhkni P0"04*^ P°d »loženjer 8493* luJU]- na upravniitvo Slovenskega Naroda. 8493 pisalni stroj „jCammond" dobro ohranjen s čisto pisavo m folo-grafičnf aparat 9X12 z dvojnim izvlečkom, objektiv »Rodenstock Doppel-Anastigmat .Eurvnar" 1:6, 8 f -135 mm, zapiralo Ibso in tri kasete, se prodajo pri Iglica, Kolodvorska nlica 28. Bled Zarad inadzorstva vile se dasta v najem dve pritlični meblovani sobi s kuhinjo za dobo od 15, novembra do konca marca 1921. Najemnina postranska stvar. — Ponudbe pod ,R. L., Ljubljana 8494■ na upravništvo »Slovenskega Naroda.* Avstrija - Graz! Zelo moderna, centralnoležeca 4 nadstropna vogalna hiša v Grazu z 22 stanovanji in visoko rentabiliteto, 1914 dograjena, se takoj pod zelo ugodnimi pogoji zamenja proti centralno ležeči, če tudi manjši trg hiši v Ljubljani ali kakem drugem večjem mestu SHS. Pojasnila pri M. Seršen v Ljutomeru ali oskrbniku J. Pokornv, Graz, Jakominigasse 41. Perfekten strojnik za Dieselov motor se sprejme takoj oziroma najpozneje s 1. prosincem 1921. Ako te popolnoma vesc elektrotehnične stroke, more prevzeti vodstvo obrata. Ponudba naj obsega dosed njo prakso in plačilne zahtevke. PAVEL MAYR, elektrarna v Kranju. Dospela je velika poSiljatev raznih gumbov, igel, modnih stvari, vezenin, finih žh'č, rinčic za čevlje, zapon, toaletnih stvari, čevljarskih potrebščin, orodja itd. — Za oblilen obisk se pri poroča tvrdka J. Peteline, Litina. St. Petra inti It. 7. Jfofntila oaaa na drobno ln debelo. Veliko zalogo osako-orstnlh 8tiobulton prodaja po najnižjih cuuh L Kranjska razpošiljala Schwab & Bizjak, Ljubljana, Dvorski trg št> 3. Ne rabite inosemskeae in importireneee mila, ker Je to draiio. — Kakovost ZLATOROG MILA dosega kvaliteto najboljših inozemskih izdelkov- Slano zastopstvo za (Miško: t^Z:^-. »reje Listata* ta Usk »Narodne tiskarne* Za iateratal del odgovore* Valentin Kopitar, U. 669954 73 18