Št. 21 (1867) Leto XXXIV NOVO MESTO četrtek, 23. maja 1985 Cena: 50 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom . ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI 10L1MJSKI IST »TITO V NAŠEM SPOMINU« — V Posavskem r eJU je od sinoči naprej odprta nuZSt^va »Tito v našem spomi-mh ptvoritvi je sodeloval ta-uraški orkester Prosvetnega ustva Oton Župančič iz Artič. »*J je za počastitev 40-letnice Voboditve zbral bogato gradivo • v lskov' predsednika republike ^Posavskih občinah, zato je razs-D a . tudi zanimiv vpogled v v°jna srečanja s Titom na tem °bmočju. Najprej dolžnosti, nato pravice Janez Vipotnik govoril na proslavi ob 40-letnici osvoboditve NOVO MESTO — Pred osnovno šolo 15. divizije Grm je bila 18. maja opoldne proslava, na kateri je več tisoč udeležencev enotno, kot so bili enotni za časa NOB, počastilo jubilejno obletnico konca druge svetovne vojne. ODLIČJA svobode tudi trem našim , LjUbljana- Na prostranem igrišču pred šolo je bilo zbranih kar 450 borcev 15. divizije, med njimi narodni heroji pa tudi aktivisti. Na proslavo je slavnostno prikorakalo tudi 25 mladinskih pohodnih enot, ki so ta dan opravile nad 600 kilometrov poti po Dolenjski. SLavnostni govornik je bil Janez Vipotnik, nekdanji komisar 7. korpu- q --finn — Prejšnji teden sov n i,n. ar-ievem domu podelili štirinajst (jv lc'i Svobode z zlatim aJset odličij Svobode s srebrnim l|sto m enam- odličij li^0rn' Odličje Svobode s srebrnim tur°m so dobili tudi prizadevni kul-Sj delavci z našega območja, in Vi,/ °Jan Brezovar iz Šentruperta, Albr° 'z Mokronoga in ,„j .rt Felicijan iz Sevnice. Po podeli-ren^ ^a v°l‘lno programska konfe- PreH3 SlovenUe- na 'cater> so za Ost Stavn'^a ponovno izvolili Jožeta p^mana, Miha Haler iz Artič je ra f Prcdsednik nadzornega odbo-mii ranC ravnate'j Dolenjskega rir Zteja’ pa eden °d stalnih članov predsedstva ZKO Slovenije. slovesnost na letališču tuk ^ — Včeraj. 22. maja, so na pr ajsnjeni letališču obiskovalcem stavili svoja jadralna in motorna s| °r!na letala, s' predstavitvijo so pro-^ 11 50-letničcZ obstoja Aerokluba v u.Vem mestu, praznik letalstva in 40-ICo osvoboditve. Pohod BERITE DANES! v neznano utri že 17. pohod borcev 9- SNOUB Ljubljanske JD učencev v domovih na 2. strani: • Center je bil nedonošenček kot nosi novomeškem Domu za učence, ki jen lrne.nar°dne heroine Majde Šilc, srJvazrnen° in slovesno vsakokrat ob hi anJu bi u na 4. strani: • Bo novomeška voda še dražja? Z borci 10. SNOUB Lju- in i?S e'..brigade, v kateri seje borila |a 1944 nad Težko vodo pad- b0r letna Majda. Do sodelovanja laveCV te brigade in učencev ter de-SrpxCV doma je prišlo pred 19 leti. 'A-dlO si na 5. strani: • Peskokopa v Neraj- cu ne bo? Pom 'aJ° se večkrat na leto, naj-. marc^" ejši pa sta dve srečanji. 17. nuiei’’,na Majdin rojstni dan, praz-leto 0mski praznik. 25. maja vsako na 6. strani: • Molče se bijejo naprej ne pre- nannPnSe “dpravijo na pohod v nez-i.i ■ “rvič, leta 1968, so odšli na pot v Jel, sku; °v Od tedaj vsako leto obi-0URJ?kraje- k)er seje borila 10. SN-že n Jubljanska. Letošnji pohod bo ■ Po vrsti. ^^loavCm, klaJu’ ki ga obiščejo, se SkUpa Z .mladimi, borci in krajani. dru„ J Pripravijo miting, športna in Piovjn^^Hj*1 ter meddomsko tek-dajo nJe >,T't°- revolucija-mir«, iz-"a tudi meddomsko glasilo. vJi l Jutri, 24. maja, bodo bi- P0DelLr.Ci l0' SNOUB Ljubljanske bližji na takšen pohod okoli 300 ftlaili .’ prejšnji teden pa je domska Pad -r ?,°biskala obeležje Majde Šilc Pr«zn V°da ®be sfečanji sodita v tlneu.UVanje 40-letnice osvoboditve in a mladosti. na 8. strani: • Molk, ki boli na 9. strani: • Smo Dolenjci pri odločanju res samo za okras? na 1 1. strani: • Uničenje prihaja iz vesolja na 20. strani: • Jugotanin res tako nedolžen? .SJ ČEZ KRKO NI VZDRŽAL I na ograji. sa. Obujal je spomine na prehojeno slavno pot divizije, po kateri nosi grmska šola ime in ki je bila med NOB tesno povezana s prebivalstvom Dolenjske in Bele krajine. Govornik se je turnem programu, to je dalo proslavi zares slavnostno vzdušje. Večina udeležencev proslave si je v prostorih šole ogledala še razstavo fotografij »Po poteh 15. divizije.« R B. 11. TEDEN TRADICIJ NOB PRIZNANJE OB DNEVU LETALSTVA CERKLJE OB KRKI — Svečani po-strojitvi letalcev so 21. maja prisostvovali pionirji, mladinci, teritorialci in predstavniki družbenopolitičnega življenja brežiške, krške in sevniške občine. Po slavnostnem nagovoru komandanta letališča Nedeljka Ivkoviča so podelili plakete, priznanja in pohvale najzaslužnejšim starešinam in vojakom, nato pa še družbenopolitičnim organizacijam Posavja, občinskim skupščinam in njihovim organom za vzorno sodelovanje v zadnjem letu. Kulturni program so tokrat pripravili dom JLA in vojaški klub iz Novega mesta. Letalci iz Cerkelj so se še isti dan pomerili s športniki novomeške garnizije v nogometu, rokometu in košarki. Popoldne sta Dom JLA in šahovski klub iz Brežic priredila šahovsko tekmovanje. VIDEM DOBREPOLJE— Dobrepoljska dolina v suhokrajinskem delu grosupeljske občine bo od 25. maja do 2. junija organizirala 11. teden tradicij NOB. V program tedna se vključujejo tudi krajevne skupnosti Videm—Dobrepolje, Ponikve in Struge iz kočevske občine. V tem tednu s e bodo zvrstile številne kulturne, športne, politične in borčevskeprireditve, kijih bodo pripravili mladi, borci, delavci, taborniki, strelci, godbeniki, pevci, upokojenci. V KOLPI PCB POD DOVOLJENO MEJO ČRNOMELJ — Prejšnji torek so se Janez Vipotnik odločno postavil po robu poizkusom posameznikov v naši družbi, kisespo-tikajo ob vrednote in pridobitveNOB in celoten osvobodilni boj. Omenjal je najpomembnejše današnje naloge in dejal, da je vsakdo dolžan svoje sposobnosti in moči dajati družbi ter z boljšim in odgovornejšim izpolnjevanjem dolžnosti najprej prispevati k temu, da lahko rastejo tudi pravice. Borci s prapori, mladi z zastavicami in preko 200 nastopajočih v kul- v Črnomlju srečali zdravniki iz obeh belokranjskih zdravstvenih domov, srečanja pa se je udeležil tudi direktor republiškega inštituta za medicino dela. prometa in športadoc. dr. Samo Modic. Beseda je v glavnem tekla o zastrupitvi Krupe in Lahinje s PCB. Za razliko od teh dveh rek, so ugotovili na tem inštitutu, je v Kolpi ta nevarna snov pod dovoljeno mejo, in to tako v vodi kot v ribah, tako da glede tega ni nobene bojazni ne za kopalce ne za ribiče. Ta republiški inštitut še naprej opravlja raziskave na ljudeh ter spremlja koncentracijo PCB v vodi, hrani in živilih. Doslej so po posebnem vzorcu pregledali že več kot 200 ljudi. Okrogla miza kritično o svobodni menjavi BREŽICE — Udeleženci ponedeljkove okrogle mize o uresničevanju svobodne menjave dela v družbenih-dejavnostih so hkrati z vabilom prejeli gradivo, ki ga je pripravila delovna skupina pri OK SZDL pod predsedstvom Jane Videnič. Namen tega sklica je bil, da bi stališča posredovali zborom občinske skupščine, občinski konferenci SZDL in delegatom republiške skupščine za zasedanje 29. maja. Udeleženci so se v živahni razpravi največ ustavljali pri zdravstvu in šolstvu, ki da v Sloveniji nista ustrezno organizirana. Nekaj zagotovo ne velja, so dejali, če je lani 42 občinskih zdravstvenih skupnosti od 64 poslovalo z izgubo, če naj bi bili do solidarnosti upravičeni razviti in bogati. Sicer pa sploh ne gre za solidarnost, so poudarjali razpravljalci, ampak za boljšo organiziranost. Menili so, da je za Slovenijo nujna enotna rizična skupnost, pa tudi, da zdravstvena skupnost niti ni potrebna v vsaki občini. Predstavniki združenega dela so izjavljali, da delovne orgnizacije zahtevajo odgovor, da pa jim ravno usmerjeno izobraževanje ne daje takih ljudi, kot si želijo. Pred-lagali so združevanje sisov in menili. naj bo delegatski sistem tak, da ne bo v breme združenemu delu. Več o okrogli mizi bomo še poročali. J. T. OSREDNJA PROSLAVA V NOVOMEŠKI OBČINI — Tisoči mladih, pionirjev ter več sto borcev in aktivistov so skupno z Novomeščani 18. maja počastili 40-letnico zmage pri grmski osnovni šoli. (Foto: J. Pavlin) Nov obračun je zameglil sliko Z novinarske konference SDK o gospodarjenju v prvem četrtletju NOVO MESTO — Na novinarski konferenci 15. maja so v Službi družbenega knjigovodstva sporočili prve podatke o letošnjem gospodarjenju. Čeprav je izgubarjev znatno več(običaj v prvih mesecih), ostali kazalci gospodarjenja v poprečju niti niso tako slabi. Zaradi novega sistema obračunavanja pa je v več pomembnih točkah težko primerjati letošnje uspehe z lanskimi v tem času. V vseh štirih dolenjskih občinah je bila dosežena 73,4-odstotna rast celotnega prihodka, medtem ko porabljena sredstva izkazujejo 96,5-odstotno povečanje. Prav pri stroških novo obračunavanje prinaša največ sprememb, zato podatka ne bi smeli šteti k resni presoji stanja. Dohodek se je povečal le za 23.8 odst., amortizacija pa navzlic 63,2-odstotni rasti še ne zagotavlja niti enostavne reprodukcije. Čisti osebni dohodki zaposlenih so se v poprečju v primeri z enakim I obdobjem lani povečali za 72.9 odst. I in so znašali na Dolenjskem ob koncu I YU ISSN 0416-2242 občini Metlika kar 4.8-odstotno rast industrijske proizvodnje. Dokaj ugodno sliko daje izvoz z ostalimi prihodki na tujih tržiščih, saj gre pri tem v primeri z lanskim prvim trimesečjem za 105,5-odstotno povečanje. R B. C F *" OGLED PROIZVODNJE — Člani predsedstva in izvršnega odbora skupščine^ skupnosti spominskega območja Žumberak — Gorjanci so si v novem obratu Novolesovega tozda Tovarna kopalniške opreme v Radatovičih ogledali proizvodnjo kuhinjskih pomivalnih korit iz kerakrila. Prostorski plan za spominsko območje Pri uresničevanju projekta Žumberak-Gorjanci se otepajo s pomanjkanjem denarja RADATOV1Č1 — Na seji predsedstva in izvršnega odbora skupščine skupnosti spominskega območja Žumberak — Gorjanci, ki je potekala prejšnji četrtek v obratu metliškega Novolesovega tozda v Radatovičih v ozaljski občini, je bilo največ govora o težavah pri zagotavljanju denarja za izdelavo prostorskega plana, izdajo turističnega zemljevida in vodiča tega območja. Izdelava prostorskega plana je trenutno najpomembnejši in najbolj problematičen del celotnega projekta Žumberak — Gorjanci. Ljubljanski gozdarski inštitut, ki to dela, nima še na voljo vseh potrebnih podatkov iz občin, glavni problem pa je denar. Za izdelavo plana in turistične karte z vodnikom manjka okoli 13 milijonov dinarjev, v občinah pa tudi ne morejo kar na hitro zbrati potrebnega denarja. Med drugim so na zadnji seji predlagali, naj še enkrat dobro pregledajo vse stroške in jih zmanjšajo, kjer se le da. Tu gre v prvi vrsti za stroške pri izdelavi prostorskega plana, izdajo turističnega zemljevida in vodnika pa naj bi prevzela kakšna močnejša delovna organizacija. Predlog plana naj bi pripravili do konca prihodnjega meseca, do naslednje skupščine skupnosti spominskega območja Žumberak — Gorjanci pa bodo pripravili predlog financiranja tega projekta. Za znanstveno srečanje na temo Žumberak — Gorjanci, ki naj bi bilo v Novem mestu, se je doslej prijavilo 63 avtorjev, od tega 39 iz Hrvaške, ostali pa iz Slovenije. A B. OSREDNJA PROSLAVA POVRATKA IZGNANCEV BRESTANICA — Na grajskem dvorišču v Brestanici bo 8. junija ob 11. uri osrednja republiška proslava 40-letnice vrnitve izgnancev in ena osrednjih občinskih proslav ob 40-letnicaosvoboditve. Na 1. seji pripravljalnega odbora, ki ga Vodi predsednik krške občinske skupščine Branko Pirc, so okvirno že določili kulturni program. ZA PRAZNIK JLA BREŽICE, CERKLJE OB KRKI — Dan jugoslovanskega vojnega letalstva 21. maj, so tukaj počastili akademijo, ki je bila v ponedeljek zvečer v Domu JLA. V programu so sodelovali dramski umetniki, vokalni solisti in vojaški orkester iz Zagreba. V torek dopoldne je bila svečanost na letališču v Cerkljah, kjer je komandant, podpolkovnik Nedeljko Ivkovič, priredil sprejem za vse goste. • Izgub je v celotni regiji za 3,2 milijarde dinarjev in so v primeri z lanskim prvim četrtletjem za 237 odst. večje. Novi obračunski sistem je pahnil med izgubarje prene-katero delovno organizacijo, ki je prej poslovala na meji rentabilnosti, del izgub pa je kot vsako leto pripisati sezonskemu značaju proizvodnje. Nosilci sedanjosti, ne pa pripravniki prihodnosti .. --—........— ...-------------- V noči s petka na soboto, nekaj pred tijai 0ej°> j® na leseni most čez-Krko iz vasi Potok do Zaloga zapeljal lovorji- j s l,r>Mopnikom, naložen z okoli 20 tonami salonitnih kritin. Hip zatem Hjajts Popustil, na mostu je zazijala devet metrov široka odprtina. Tovor-0 s kabino je zdrsnil v Krko, medtem ko je priklopnik obvisel na czgodi več na 12. strani. (Foto: B. Budja) Deloma jasno bo s popoldanskimi plohami in nevihtami. marca 32.314 din na zaposlenega, medtem ko so šle cene pri življenjskih stroških za dobrih 71 odst. gor. Eden najslabših podatkov je. da je industrijska proizvodnja nazadovala za 3,8 odst., pri tem pa so najbolj »zaslužni Črnomaljci z več kot 10-odstotnim padcem proizvodnje in Novomeščani z 2,7 odstotka manjšo proizvodnjo, obratno pa so v Trebnjem dosegli 0.9-odstotno rast in v »Kakorkoli je danes težko biti mlad, ni druge izbire, kot da živimo in se bojujemo,« so mladi med drugim zapisali sporočilo letošnje štafete mladosti, ki je bolj kot kdaj trezno in realno, pač primerno preresnim časom. Gotovo pa na zaključni prireditvi ob dnevu mladosti, ki bo pojutrišnjem v Beogradu, ne bomo veliko slišali o problemih, ki bolj kol karkoli drugega obeležujejo položaj in vlogo današnjih mladih generacij v naši družbi. Je že tako, da blišč veličastnih proslav in vsakdanjost ne gresta najbolj skupaj. Tudi na sprejemih štafete na njeni tisočkilometrski poti po Jugoslaviji problemi mladih niso bili ravno v ospredju. Ko pa bo zbledel sijaj proslave, bo stvarnost še bolj očitna. Ta pa je skoraj milijon nezaposlenih v Jugoslaviji, od katerih je velika večina mladih. Stvarnost so kljub reformam slabi izobraževalni sistemi. Stvarost je tudi slab standard študentov in druge šolajoče se mladine, vse slabše možnosti reševanja stanovanjskih problemov mladih družin itd. Sporočilo štafete mladi zaključujejo s sporočilom, da se bodo bojevali, da bodo nosilci sedanjosti, ne pa pripravniki prihodnosti. Žal si bodo morali tudi možnost za ta boj še izbojevati. ZDENKA LINDIČ—DRAGAŠ Center je bil kot nedonošenček Po vsesplošni kritiki in posebni analizi so se v Sevnici odločili za ukrep začasnega družbenega varstva za Center za socialno in svetovno delo SELNICA — Kot po teLočem traku so se vrstile te dni razprave na različnih forumih, dokler ni 16. maja občinska skupščina postavila pike na i: v Centru za socialno in svetovalno delo Sevnica je treba uvesti ukrep začasnega družbenega varstva. S tem so že poprej soglašali vsi, od družbenega pravobranilca samoupravljanja do vodstev družbenopolitičnih organizacij, odločitev pa je izvršnemu svetu olajšala še posebna študija republiških izvedencev, ki je v delu centra odkrjla vrsto hudih pomanjkljivosti. V Sevnici so imeli nadpovprečno zasedeno socialno službo, saj je na epega socialnega delavca prišlo 3.000 prebivalcev, medtem ko jih drugje v povprečju kakih 4.000. Vendar kljub temu služba ni temu primerno delala, v centru niso znali dobro organizirati niti zakonske svetovalnice, pa tudi nekaterih drugih nalog se. Ljubljanska analiza očita sevniškemu centru, da ni imel pregleda nad |gcia!no patologijo v občini niti ni razvil zadostnega preventivnega delovanja. V centru se je porodil odpor do uvajanja enotne Tik pred izidom Razstava in katalog o delu Društev kmečkih fantov in deklet na Dolenjskem NOVO MESTO — Dolenjski muzej pripravlja razstavo s katalogom, ki bo prikazala delovanje Društev kmečkih fantov in deklet na Dolenjskem, ki so bila v letih pred vojno pomembna jedra revolucionarne dejavnosti. Katalog je tik pred izidom, razstava pa bo v Novem mestu odprta predvidoma 14. junija, obiskala pa bo tudi vsa ostala občinska središča na Dolenjskem, nekatere delovne orga-nizacijein šole. Ker pa muzej n e zmore vseh stroškov, zlasti ne za tiskanje kataloga, so se 20. maja na sestanku s predstavniki kmetijskih zadrug, zemljiških skupnosti in gozdnega gospodarstva dogovorili za finančno pomoč v obliki reklamnih oglasov. Del stroškov za izdajo kataloga bodo krile tudi družbenopolitične organizacije Dolenjske. Ker je na Dolenjskem v letih pred drugo vojno delalo 25 društev kmečkih fantov in deklet, prva že od leta 1924 dalje, je zgodovinar Tone Šta-mpohar več let sistematično zbiral gradivo in doslej zbral tudi okrog 350 eksponatov s tega področja. R. B. evidence (za kar je taisti center prej dobival celo pohvale v Posavju!). Razen tega ni bilo razvidno, če je strokovno delo načrtovano; mimogrede: center ne premore anamneze enega samcatega socialnega problema. V analizi, ki to ugotavlja, predlagajo ukrepe za izboljšanje razmer, potrebno pa bo sprejeti tudi več samoupravnih aktov, ki zdaj po ugotovitvah pravobranilca samoupravljanja enostavno manjkajo. V razpravah so se spraševali, kako je mogoče, da je center zavozil tako globoko, ko pa so ob imenovanju /a direktorico Boženo Blaznikovo hvalili z vsemi presežniki. Nerazumljivo je tudi. kako se morajo vgnezditi tolikšna nesoglasja v kolektiv, ki mora že po naravi svojega poslanstva imeti bolj izostren čut za medčloveške odnose. Kakorkoli: začasno kolektivno vodstvo. ki ga bo vodil Anton Koren, diplomirani psiholog, pri sanaciji ne bo imelo lahkega dela. A.ŽELEZNIK A NOV DOM OBRTNIKOV — Obrtno združenje in obrtna zadruga Resa Krško sta v soboto slovesno odprla nov Dom obrtnikov v starem mestnem jedru Krškega. Dela so veljala okrog 30 milijonov dinarjev, pridobili pa so 670 kv. metrov uporabnih površin. Zbranim je spregovori) predsednik IS SO Krško Igor Dobrovnik. Predsednik združenja Franc Žabkarje razvil nov prapor obrtnega združenja, na katerega je pripel trak tudi predsednik sekcije avtoprevoznikov Jože Požun, tudi v imenu obrtne zadruge Metlika (na sliki). (Foto: P. Perc) Najboljši kovinarji Posavja Zelo dobro orranizirano tekmovanje v Dobovi DOBOVA — V soboto so se pred Trimom zbrali udeleženci drugega posavskega delovnega tekmovanja kovinarjev in avtomehanikov. Odzvalo se je 80 tekmovalcev. Tekmovanje je potekalo v treh delovnih organizacijah. V Trimu so se pomerili varilci in avtomehaniki, v Tozdu za vzdrževanje voz orodjarji in ključavničarji, strugarji pa v Kovino-plastu v Jesenicah na Dolenjskem. Tam so gledalcem pokazali tudi ročno kovanje, v dobovski Livarni pa vlivanje zlitin v pesek. Na tekmovanju je sodeloval tudi mikroračunalniški klub iz Brežic. Pripravil je program, s 1 ljubljansko, pismo Enaki prejemki za bistveno neenako deio Tovrstna socialna neenakost nas najbolj vleče navzdol LJUBLJANA — Znano je, da zaradi različne zahtevnosti del in nalog ter pogojev dela, ki sojih delavci sposobni opravljati, oziroma jih opravljajo, delitev po delu in rezultatih dela povzroča znatne razlike v višini osebnih dohodkov in s tem močno vpliva na raven porabe, način življenja in podobno. Te razlike, ki so objektivno tudi socialne z vsemi idejnopolitičnimi posledicami, ki jih porajajo, so neizogibne, zmanjšujemo jih lahko le z razvojem proizvajalnih sil in socialističnega samoupravljanja. Delitve po delu in rezultatih dela ne moremo vrednotiti brez vzročno-posledične povezanosti s stopnjo uveljavljanja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v celotnem združenem delu. To pomeni,'da so pridobivanje dohodka, njegova poraba in s tem tudi oblikovanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo rezultat razmer in načina proizvodnje posameznih organizacij združenega dela, njihovega položaja na trgu ter stopnje njihove medsebojne dohodkovne povezanosti. Pridobivanje in razporejanje dohodka pa še vedno poteka tako, da objektivno povzroča nastajanje tako imenovanih neupravičenih socialnih razlik, ki izvirajo iz še ne dovolj uveljavljene delitve po rezultatih dela. V praksi namreč prepočasi uveljavljamo eno od temeljnih načel zakona o združenem delu, to je načelo, da morajo biti osebni dohodki odvisni od doseženih rezultatov, torej od prispevka k ustvarjanju dohodka in k rasti družbene produktivnosti dela, pri čemer pa ni mogoče obiti socialistične solidarnosti in družbene narave dohodka. Tudi subjektivne sile Zhradi najrazličnejših razlogov pogosto pristajajo na miselnost, da si je za bistveno različno delo in rezultate dela — v podobnih pogojih gospodarjenja in pridobivanja dohodka — moč prilaščati približno enake osebne dohodke. Prav to pajetistasocial-na neenakost, ki lahko dolgoročno ovira samoupravne družbenoekonomske odnose in ne spodbuja delavcev za ustvarjalno delo in razvoj. Z zakonom o združenem delu je prispevek delavca k delu opredeljen v odvisnosti od količine in kakovosti dela ter od povečanja dohodka temeljne organizacije, ustvarjenega z upravljanjem in gospodarjenjem s sredstvi družbene reprodukcije, oziroma doseženega z inovacijo, racionalizacijo ali drugo obliko ustvarjalnosti pri delu. Sistemska merila za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke v smislu omenjenih opredelitev sicer še vedno izpopol- • Stališča, da morajo osebni dohodki naraščati v odvisnosti od rezultatov individualne in družbene produktivnosti dela, v praksi ne uresničujemo, saj se uveljavlja težnja, naj bi osebni dohodki naraščali skladno z rastjo življenjskih stroškov, in to tudi v razmerah, ko ustvarjeni dohodek organizacije združenega dela tega ne omogoča. To težnjo je možno ugotoviti tudi pri tistih, ki dosegajo nadpoprečne rezultate gospodarjenja, samo da ni jasno razvidna. Kje so vzroki za takšno ravnanje? Ali takšno ravnanje delavcev ne spodkopava materialne osnove združenega dela? njujemo, vendar jih vsaj v glavnih elementih le uveljavljamo, zato pa smo v hudi zamudi pri reševanju nekaterih drugih, za izpopolnjevanje dohodkovnih odnosov v združenem delu še kako pomembnih problemov. Gre predvsem za sistem družbenega planiranja, politiko cen, problematiko razširjene reprodukcije, dohodka kot rezultata izjemnih ugodnosti ter zagotovljenega osebnega dohodka za zagotavljanje materialne in socialne varnosti delavcev. VINKO BLATNIK Zid bo star, oprema pa bo nova S sodobnejšo tehnologijo in opremo bodo v Iskrinih Uporih trikrat več izvažali ŠENTJERNEJ — V tovarni Iskra — Upori so začeli uresničevati investicijski projekt, vreden 450 milijonov dinarjev. Pretežni del domače! opreme je plod inovacijskega dela šentjernejskih strokovnjakov. V tej tovarni, ki spada k Iskrini družini IEZE, načrtujejo povečano proizvodnjo plastnih uporov od 450 na 750 milijonov kosov. Nova tehnologija in oprema bosta omogočili tudi znatno povečanje proizvodnje kvalitetnih kovinoplastnih uporov. Povečana proizvodnja je v celoti namenjena izvozu na konvertibilna tržišča, kamor tovarna Uori že zdaj pošilja dve tretjini vsega, kar naredijo. V naložbi 450 milijonov dinarjev predstavljajo čez 90 odst. vlaganj uvožena in domača oprema ter tehnologija, medtem ko gre pri celbtni investiciji le za malenkostne gradbene stroške. Večino domače strojne in elektronske opreme izdelujejo kar sami v svojih delavnicah, medtem ko je projektiranje teh naprav plod razvojno inovacijskega dela strokovnjakov domačega kolektiva. Že 500-članska delovna organizacija se po dokončanju investicije številčno ne bo povečala, potrebovali pa bodo nekaj novih strokovnih kadrov. Novo opremo bodo postopoma vključevali v proizvodnjo, vsa dela pa bodo končana do konca prihodnjega leta. Naložba ima velik pomen tudi za nadaljnji razvoj tovarne, saj omogoča tudi proizvodnjo tankoplastnih uporovih elementov. R. B. katerim .so spremljali tekmovalce. ORganizatorji posavskega tekmovanja so bili poleg sindikata Trimo. PPV in Kovinoplast, pomagali pa so: Kovinarska Krško in krško društvo za varilno tehniko, Agroservis Brežice, Uljanik iz Pulja in »Rade Končar« iz Zagreba. Teoretično so bili po zagotovilu predsednika organizacijskega odbora Jožeta Tomca bolje pripravljeni kot prejšnja leta, praktično pa tudi niso zaostajali. Med strugarji so sc na prva tri mesta uvrstili Karel Gabrič iz Metalne Senovo, Janko Bizjak iz. Celuloze in Viktor Orešnik iz Metalne Krmelj. Avtomehaniki so tekmovali v dveh skupinah. V skupini Otto je bil prvi Ivan Tomše iz IMV v Brežicah, drugi Savko Molar iz. Metalne Senovo in tretji Jože Lajkovič i/ Transporta Krško. V skupini Diesel so bili najboljši Drago Jazbec iz Transporta. Ivan Zupančič prav tako iz Transporta in Franc Ogorevc iz. Agroservisa v Brežicah. Med konstrukcijskimi ključavničarji je bil prvi Jože Klenovšek iz Celuloze, drugi Mirko Tratar iz Kovinarske in tretji Boris Urek iz. Trima v Dobovi. Varilci so delali v štirih skupinah. Pri varjenju TIG so bili najboljši Ivan Frill iz Kovinarske, Darko Janc iz SOP in Alojz Bizjak, prav tako iz. SOP. Pri plamenskem varjenju so se uvrstili na prva tri mesta Martin Pirc iz Kovinarske, Ivan Zakšek iz SOP in Janko Ferenčak iz Kovinarske. V skupini MAG je osvojil prvo mesto Franc Pleterski iz Kovinarske, drugo Milan Pelko iz Metalne Krmelj in tretje Rezak Gromilič iz Trima, v skupini REO varilcev pa so si sledili od prvega do tretjega mesta Ivan Zabasu iz Kovinarske, Štanko Jamnik iz. Metalne in Vinko Šalamon iz Kovinarske. • Najboljši tekmovalci bodo zastopali Posavje na republiškem tekmovanju kovinarjev od 27. do 29. junija v Titovem Velenju. K uspehu je vs6in udeležencem čestital prt., ednik republiškega odbora kovinarjev Ivan Kramer, Med orodjarji je bil prvi Stane ERžen iz krmeljske Metalne, drugi Sandi Berk iz istega podjetja in tretji Vekoslav Kunjas iz Tozda za vzdrževanje voz v Dobovi. J.T. ZMAGATI NI BILO TEŽKO —V skupini avtomehaniki OTTO sta se med seboj pomerila le dva tekmovalca, Anton Zupin (desno) in Marjan Kužnik (v sredini), ki je zbral skoraj 200 točk več kot sotekmovalec. Zanimanje slabi Okrnjeno tekmovanje kovinarjev novomeške občine NOVO MESTO — Četrto izbirno proizvodnodelovno srečanje kovinarjev občine Novo mesto je bilo minulo soboto v delovnih organizacijah SGP Pionir, IMV in Iskra—Tozd 'FENEC. Za srečanja, ki jih že vsa leta vodi občinski odbor sindikata delavcev kovinske in elektro dejavnosti pri občinskem svetu ZSS Novo mesto, je vsako leto manj zanimanja, za mnoge tekmovalne panoge so imeli le enega prijavljenega, ki se bo prvič pomeril s tovariši iste;. . poklica v regiji. V občinskem merilu so tako pripravili le srečanja, kjer je bilo več tekmovalcev. V poklicu strugarje bil najboljši Miha Drenšek (IMV—Tozd Tehnoser-vis) med rezkalcijvan Kegljevič (Iskra—Tozd Upori Šentjernej) v poklicu pl antenski varilec Stane Žagar (IMV— Tozd Tehnoservis), med varilci MAG (COi) Predrag Dordevič(IMV—Tozd PA) avtomehaniki DIEŠEI. Marjan Kralj (ŽTO—Tozd za vleko vlakov Novo mesto) in med avtomehaniki OTTO Marjan Kužnik-(SGP Pionir Tozd MKI). Regijskegatekmovanjase bodo udeležili po trije najboljši v desetih poklicih. | p PRIZNANJA NAJBOLJŠIM KOVINARJEM AVTOMEHANIKOM — Med varilci po postopku MAG jc na posavskem tekmovanju tekmovanju 19. maja v Dobovi zmagal Franc Pleterski iz Specializiranega podjetja za industrijsko opremo v Krškem (na sliki levo. Priznanja s simboličnim darilom so prejeli po trije najuspešnejši tekmovalci iz devetih panog. (Foto: Jožica Teppey) NASA ANKETA Morje vse bolj daleč Morje, brez katerega za prenekaterega Slovenca sploh ni pravega dopusta, postaja za mnoge vse bolj oddaljeno, letovanje vse tezje dosegljivo. Cene so namreč tako zdivjale, da so jim družinski proračuni povprečnih Slovencev komaj še kos. Videti pa je. da se takšnemu načinu oddiha in nabiranja novih moči za celoletno delo ne odrečemo, če se le da. S seznama potreb izgine preje kaj drugega-Sreča pa je. da posveča večinadelovnih organizacij letovanju svojih delavcev veliko skrbi. Kajti če ne bi bilo prikolic, počitniških hišic in podobnih zmogljivosti delovnih organizacij za letovanje, bi marsikdo. ki sedaj še nekako zmore (velike) stroške letovanja ob morju, že ostajal doma. Hotelskim cenam pa so kos le še zelo globoki žepi. ti pa se pri nas hitro redčijo. NIKO OVNIČEK, zaposlen v obratu IMV na Suhorju pri Metliki: »Nazadnje sem bil na morju pred osmimi leti na poročnem potovanju. Tudi letos ni možnosti, da bi letovali na morju. Avta nimam, z avtobusom pa z. dvema otrokoma ni iti na tako dolgo pot. Poleg tega zidamo hišo, kar že več let zahteva ves denar in prosti čas. Sicer pa v IMV imamo prikolice in bi lahko šel na morje, prav tako imajo letovanje urejeno v Beti, kjer dela žena.« RAJKO TREMPUS, vzdrževalec v IGM Kanižarica: »Letos ne bomo šli na morje, ker smo doma gradili in ni denarja. Pretekla leta pa smo redno hodili v prikolico mojega ali ženinega podjetja. V naši delovni organizaciji je dobro poskrbljeno za letovanje. Prikolic imamo dovolj, tako da se lahko v sezoni zvrstijo vsi, ki želijo-Na hotele pa zaradi visokih cen seveda niti pomisliti ne moremo. Dopust boni preživel doma na kmetiji in ob bližnji Kolpi.« TONICA DERNAČ. prodajalka iz Krškega: »Največkrat gremo na dopust na morje v Nerezine. Tam ima Celuloza, kjer je zaposlen mož, svoje hišice. Ker imamo tudi hladilnik, lahko nesemo s sabo meso in večino hrane. Na morju kupimo le kruh in mleko, zato je tak oddih najcenejši. Seveda si tudi kuhamo sami, kar in kadar - nam tekne. Pri sedanji draginji si drugačnega letovanja ne bi mogli privoščiti!« MARKO KAPUS, strokovni delavec'' SIS. J rebnje: »Še nikoli doslej nisem itfle' težav z letovanjem. Tudi letos jih ne b°; Letoval bom v Poreču, v počitniški hišic* naše delovne skupnosti. Ne bi mogel reči. da sem se težko .zrinil’ na seznam let0" valcev. Zadovoljen sem s cenami in sploh ' vsem. Poln penzion za odraslega stane 1.100 din, za otroka pa 400 din. kar se ni' zdi želo ugodno. Cene v borčevskih Bani" olah so za odrasle višje za 300 din na dah-'' TONČKA OBERSTAR. tajnica v kočevskem Liku: »Še vsako leto doslej smo letovali. Prekrižarili smo tako rekoč ves Jadran. Nekajkrat smo letovali v počitniških zmogljivostih delovne organizacije, kjer je zaposlen mož, nekajkrat pa v Tikovih. Letos pa ne gremo na dopust. Medtem smo dogradili hišo in letos poleti jo moramo pripraviti za vselitev. Zato za dopust ob morju ne bo časa. medtem ko bi se kakšen dinar še našel.« BRANKO BAMBIČ, delavec v skladišču Inlesa v Ribnici: »Morje me ne mika-saj je tam zame prevelika gneča. Polegte" ga ves prosti čas porabim za gradnjo hi^’ prav tako tudi dopust. Če mi ostati kakšen dan dopusta, grem z družino na P knik ali lovit ribe. Seveda pa ne grem na letovanje tudi zaradi tanke denarnice' Osebni dohodki zadostujejo komaj z preživetje.« BOJANA VUKOSAVLJEVIC, občinska matična knjižnica v Brežicah: »Delavke knjižnice smo vključene v Zavod za kulturo, ki nima za letni oddih niti prikolice niti hišice! Zdaj se nam maščuje, da se pred leti nismo pridružili krški počitniški skupnosti. Prepričana sem, da bi se tudi za nas našla kakšna možnost za cenejše letovanje. Sedaj iščemo prosta mesta v kolektivih, kjer delajo možje, vendar je naval vedno večji in že doslej vse niso imele priložnosti za počitnice ob morju. Zame to na srečo ne velja.« m SILVO VIDRIH, upokojenec iz Novega mesta: »Upokojenec, ki dobi slab' 20.000 din na mesec, težko preživi dom8, kaj šele. da bi si privošlil morje, v planih pa tako ne pride več peš. Upokojenski počitniška letovišča so zdravilišča. če prideš na vrsto. Tisti delavec, ki mu delov na organizacija ne bo omogočila letovanji v lastnih domovih in prikolicah, si ob te cenah verjetno ne bo mogel več privošči)1 letovanja, saj en dan v kampu velja Š0rl člansko družino skoraj 2.000 din. Kje P še hrana in ostalo?« ALEŠ JURŠIČ, učenec trgovske smeri iz Sevnice : »Za letovanje si bo treba najprej zaslužiti. Pred časom smo fantje trdo delali v Jugotaninu. Kje bo letos kakšna počitniška zaposlitev, še ne vem. S prijatelji bi se radi to poletje postavili šotor v puljskem kampu. Tja in nazaj bi se peljali z železnico. Drugačnega letovanja si zaradi draginje ne moremo misliti •• kmetijstvo O * » v v oejm/sca. NOVO deljkov MESTO — Na pone-sejem so kmetje pripeljali n "Prodaj 306 prašičev, od tega 106 j^rih 7do 10 tednov, 200 pastarih do 12 tednov. Novega lastnika je ^ ilo le 134 živa|i. Kupcev ni bilo e 'ko, pa tudi cen a je prašičkom ne-®J Padla. Za mlajše je bilo treba s,ct' 6.000 do 8.000 din, za 'arejše pa 8.000 do 10.000 din. JJEŽICE — Na sobotnem sejmu 'o naprodaj 478 prašičev, starih 337 .mesect‘- Lastnika je zamenjalo šivali. Kilogram živetežeje bilo Plačati po 380 din. Znanje je vredno več kot denar V trebanjski občini veliko pričakujejo od strokovnjakov in pomoči FAO TREBNJE — FAO je organizacija Združenih narodov za kmetijstvo. V program te organizacije sodi tudi priprava projektov za manj razvita področja. Seveda se ta področja med sabo zelo razlikujejo, prav tako pa tudi prijemi za njih reševanje. Vendar pa na vsakem takem področju odkrijejo univerzalne rešitve, sprejemljive povsod. V razvoj občine Trebnje, ki je sicer v preteklih letih naredila velik korak v razvoju kmetijstva, se bo tudi vključil FAO. Za začetek s 3.000 dolarji pomoči. O tem smo sepogovarjali z direktorjem KZ Trebnje inž. Dragom Kotarjem. »Čeprav bi se lahko zdelo, da je 3.000 dolarjev več kot skromna vsota v primerjavi s problemi v Suhi krajini, je pri akciji FAO denar najmanj pomemben. Za nas je pomembno, da ZELENO OSTAJA SEVNICA — Po pričakovanju je r3zen delegatskih vprašanj bila na se-J' vseh treh zborov občinske sku-psc'ne najbolj živahna razprava o razvrstitvi kmetijskih zemljišč, ki pre-aJa sedaj z veliko zamudo v občinski Prostorski plan. Boštanjskadelegacija I zboru krajevnihskupnostijevztraja-na sklepih zbora občanov, za Vars,vo kmetijskih zemljišč seje nedv-?un,no izrekla delegacija kmetov °°perantov. Spreminjanje namem-bosti kmetijskega zemljišča 1. obm-°CJa (zelena barva na karti) je seveda n(;sprejemljivo tudi po veljavni zakonodaji. O ŠKODI PO DIVJADI Ljubljana — Minuli petek le bilo v Cankarjevem domu prvo Posvetovanje o preprečevanju kode po divjadi v kmetijstvu. Lovska zveza Slovenije je pridobi-a vrsto znanih predavateljev iz ■ 0rnovine in tujine. Naša industrije predstavila kemična sredstva Za odvračanje divjadi in električne Pastirje. žnovomeSki tržnici N°VO MESTO — Značilne za ponedeljkovo tržnico so bile ^Paradižnika in paprike, ki sojih r°uajali domala na vsaki stojnici. S'CCr lrzn'ca zel° dobro ozena s sadikami zgodnje površne in cvetja. Paradižnikove sadike e bilo možno tokrat kupiti že po 15 IjT pocenila seje solata na 100 din 1 ogram, paradižnika pa pod 550 din * iJo. Stari krompir so prodajali po •n kilogram, novega pa po 220 din. Jeseni nov hlev Pri Zagorjanu v Zagorici pri Čatežu ZAGORICA — »Če bi bilo več takih kmetov, kakor je Zagorjan, potem bi se Slovenci kmalu sami prehranili,« je dejal inž. MAtija Vidmar, kmetijski pospeševalec iz KZ Trebnje. Te izjave sicer Drago Zgorjan ni slišal, bržkone pa bi bil ponosen nanjo. V vse prej kot lahkih razmerah pridela več kot marsikateri kmet v nižini. In zdaj še gradi nov hlev, v katerem bo prostora za 40 glav živine. Zanj bi lahko rekli, daje umen kmet, sam pa pravi, da je začel nekoliko pozno posodabljati kmetijo. Zato pa je več vložil v novo hišo, pa tudi avto si jekupil že pred leti. Obdeluje 18 hektarov zemlje, od tega ima dva hektara ’ najemu od zadruge. Zdaj redi 16giav živine, v poprečju pa je imel v hlevu po 26 do 30 repov. Poprečje bo precej popravil že do jeseni, ko bo v nov hlev, ki ga je začel graditi lani, spravil 50 telet, ki jih bo zredil do 200 kilogramov. Poleg živine, ki jo hrani večinoma z lastno krmi. je glavni vir dohodka še krompir. Tega pridela okoli 30 do 40 ton in prizadevno izpolnjuje pogodbene obveznosti. s Drago Zgorjan: »Kmetje nismo zadovoljni s pogoji kreditiranja. »Saj ne rečem, pri nas kar živimo, samo delati je treba. Vendar pa ne gre brez težav. Če hočeva z ženo vse postoriti, potem potrebujeva mehanizacijo. Ta pa je vedno dražja. Potrebna so tudi gnojila — zdaj jih je na srečo dovolj, ta pa so vedno dražja. Najhuje pa je s krediti. Da o nesorazmerjih med cenami pridelkov in materialov niti ne govorim.« Na srečo je Zagorjan tudi spreten. Hlev je sezidal tako rekoč sam, tudi fasado je ometal, v hiši pa položil vse ploščice, in še bi iahko naštevali. Toda tako mora biti, če naj kmet preživi. Se posebej v Zagorici pri Čatežu, kjer je zemlja skopa. j § bomo k sodelovanju poleg domačih strokovnjakov in Biotehnične fakultete iz Ljubljane pritegnili strokovnjake FAO iz Avstrije in Bavarske iz ZRN. Tudi v teh deželah imajo namreč nerazvita področja in pri razvijanju imajo že precej izkušenj. Za nas je pomembno, da se te izkušnje prenesejo na naša tla.« • In kako naj bi potekalo to izmenjavanje znanja in izkušenj? Kmetijski Nova čebula Belokranjka’ ses. ez cebule ni in ne bo kuhinje. Še več: čebula ni le nepogrešljiva trdi V|'na Prehrane, je tudi naravno zdravilo. Ljudski pregovor celo jj°di k v hiši, kjer pojedo veliko čebule, ne potrebujejo zdravnika. ra . |?korkoli, ostaja dejstvo, daje to pomembna kmetijska kultu-vsemM 'co1 ^ sklepali po pozornosti, ki ji jo namenja stroka, pred-ro ?h»htniteljstvo rastlin. e redko je v strokovni literaturi mogoče zaslediti prispevek, na-H|.nJfn temu področju. Zato smo lahko toliko bolj veseli pisanja dr. p Ze J-eskovec v zadnji (5.) letošnji številki Sodobnega kmetijstva, ki t°ca o vzgoji nove sorte čebule, po imenu belokranjka. ^nano je, da je Bela krajina zaradi toplejšega podnebja zelo 'tR-Tna tudi za pridelovanje čebule in česna. Predvsem pri prvi ima m . precejšnjo tradicijo. Domača (avtohtona) sorta lahko njene D °Zn°sti še povdča in prav to so imeli v mislih žlahtnitelji, ko so se e '5 leti lotili dela. Vzgojili so sorto, ki l V I S I v I s * s I s I N J Namesto izgubljene zemlje V Posavju kmetijstvo pričakuje večjo pomoč BREŽICE PRIZNANJE OB JUBILEJU — OB 40-letnici Kmetijske zadruge Metlika je ta pomembna in uspešna delovna organizacija dobila posebno priznanje Zadružne zveze Jugoslavije, ki ji ga je na sobotni slovesnosti izročil predsednik Zadružne zveze Slovenije inž. Leo Frelih. (Foto: A. Bartelj) ružno vinsko klet, vinarska zadruga pa je povezovala 130 vinogradnikov. Vojna je prekinila zadružni razvoj, vendar so že pred koncem vojne, apri- - Strokovnjaki menijo, da bi lahko z namakanjem krško-brežiškega polja pridelek povečali za polovico. Intenzivnejši pridelavi hrane na sedanjih zemljiščih, predelavi kmetijskih pridelkov in še čemu kaže v Posavju posvetiti večjo pozornost. Projektna skupina za kmetijstvo, ki delujev okviru programskegasvetaza Krško polje pri medobčinski gospodarski zbornici Posavja, je na seji 15. maja dopolnjevala razvojne načrte brežiške, krške in sevniške kmetijske zemljiške skupnosti in oblikovala-pripombe na osnutek dolgoročnega republiškega plana. V brežiški občini bo ob gradnji savskih elektrarn izgubljenih 500 ha kmetijskih površin, nadomestili pa naj bi jih z novimi savskimi nasipi, nadobovskem polju in v Obsotelju, vse do Bizeljskega. Krčani naj bi 180 izgubljenih hektarov zemlje nadomestili z novimi, zlasti ob Krakovskem gozdu. Ob tem načrtujejo, da bodo do leta 2.000 izboljšali 1.285 ha, v zložbe zajeli kar 3.445 ha zemljišč, umetno pa namakali 1.600 ha Krškega polja. Z izgradnjo savske verige hidroelektrarn bodo v sevniški občini ob 160 ha zemljišč, ki naj bi jih nadomestili s krčitvijo zaraščenih površin in nižinskih gozdov. Ob takšnih predvidevanjih odpira posavskemu kmetijstvu dobreperpek-tive tudi osnutek vodnogospodarske študije za brežiško-krško polje,seveda ,čc bo za pridelavo hrane na voljo tudi denar. Nekaj že pomeni spreminjanje ozračja v tej družbi, ki je (bila) prevečkrat nezaupljiva do kmeta in kmetijstva. P. P. ŽEJNI TELIČKI SEVNICA — Predzadnjo sredo je nasevniški postaji na slepem tiru stal vlak z vrsto vagonov, v katerih so grški telički čakali na nadaljevanje poti v Italijo. Živali so v vročini presunljivo mukale. Nič čudnega. Na tovornem listu omenjeni napajanji v Gevge-Iiji in Beogradu sta bili že daleč, pa je živina trpela žejo. _____ Zadruga je najboljši plačnik Od litra vina dobijo vinogradniki 60, zadruga pa 40 odst. denarja — V prvem četrtletju 5 din doplačila za kilogram lanskega grozdja_ METLIKA — Odnose in delitvena razmerja med vinogradniki in združeno Vinsko kletjo iz Metlike ureja samoupravni sporazum o proizvodnji grozdja in vina. Delitveno razmerje izhaja iz neto maloprodajne cene vina, od katere dobi trgovina 22 odst., kar ostane, pa se deli v razmerju 60 odst. vinogradnikom in 40 odst. kleti. prav sedaj in danes bodo skupščino slovenske poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo, ki zaseda v Brežicah, seznanili z izračuni na osnovi najnovejših stroškov. - Seveda so v kmečki pridelavi stroški grozdja manjši kot v družbenih vinogradih: v letu 1983 so bili pri litru za 5,64 do 6,70 din manjši. A v kmetijski Do tega delitvenega razmerja so prišli na osnovi študije, ki so jo pred dvema letoma izdelali na višji agronomski šoli v Mariboru po podatkih o proizvodni ceni grozdja v družbenih vinogradih in stroškov nege, stekleničenja in prodaje vina. Podatki so zajeli deset slovenskih delovnih organizacij iz podravskega, primorskega in posavskega vinogradniškega rajona. Ker pa se stroški v posamezni fazi lahko spremenijo, ugotavljajo vsako leto vložena sredstva in delo v obeh fazah, da lahko sproti upoštevajo možna odstopanja od tega delitvenega razmerja, za grozdje oziroma vino lanskega letnika te stvari potekajo • Tako se spet dokazuje, daje pri takih odnosih zadruga gotovo najboljši kupec. Seveda bo potreben čas, da bodo vinogradniki povsem dojeli te odnose in delitvena razmerja in da bodo spoznali, da ima od vsake podražitve vina v tem razmerju kmet prav tako korist kot zadruga. zadrugi Metlika se kljub temu držijo delitvenega razmerja 60:40, čeprav je to izračunano iz podatkov družbene proizvodnje. Poleg tega mislijo v metliški zadrugi, da bodo lahko štirikrat na leto doplačali grozdje preteklega letnika. Seveda je jasno, da lahko doplačajo le za vino, ki so ga že prodali, nikakor pa ne vnaprej. V letošnjem prvem četrtletju je bila prodaja vina iz metliške kleti manjša kot sicer, kajti vina lanskega letnika je precej manj kot ob normalnih letinah in morajo zlasti prodajo belokranjca zadrževati. Vendar so lahko iz teh prodanih količin vinogradnikom doplačali po 5 din za kilogram grozdja in računajo, da bodo skupaj za lansko grozdje vinogradniki dobili okoli 20 din doplačila za kilogram; povprečna akon-tacagska cen za rdeče grozdje je bila 36,91, za belo pa 42,65 dinarja za kilogram. a. BARTELJ Zdravi sinigrin Pomen hrena Hren uporabljamo predvsem kot dodatek k mesu, zelo je okusna tudi mešanica hrana in majoneze. V hrenu je 72% vode. 1,6% beljakovin, 6' i skupnih sladkorjev. V 100 gramih svežega hrena je 55 do 76 m vitamina C, 0,12 mg karotina, 0,05 vitamina B 1,0.3 mgnia-cina, od mineralov je veliko kalcija (105 mg) in 65 mg fosforja. Oster in pekoč okus daje hrenu žveplo, vsebujoče eterično olje. ki gaje kar 128 mg v 100 gramih svežega hrena. in glukozid sinigrin, kije zelo zdravilen. V hrenu so še asparagin. arginin, glutamin. oksidaze in peroksidaze. Hren pospešuje apetit, deluje ugodno na zdravljenje astme in katarjev, znižuje visok krvni tlak. Okus je znatno boljši, če hrenu primešamo naribano jabolko ali smetano. Hren draži sluznico črevesja in želodca, povečuje izločanje seča, ugodno deluje na količino sladkorja v krvi, na revmatično obolenje in protin. Ker pa izredno močno draži, ga .zlasti pri obolelih ledvicah ne smemo uživati preveč, sicer povzroči krvavitve iz ledvic. Pri vnetju mehurja in ledvičnih čašic pa jemljemo manjše količine hrena redno, lahko ga pomešamo z grozdnim sladkorjem in vinskim kisom. Hrenovo vino. ki ga dobimo tako. da 5 dag nastrganega hrena namakamo 8 dni v I litru vina, je zelo učinkovito pri zdravljenju želodčnega čira. neješčnosti. pospešuje izločanje kamnov in seča. DR. MIHAELA ČERNE Kmetijski inštitut Slovenije IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN Spreminjati, ne le besedovati Večja vključenost ZK v kulturno problematiko se začenja z javnimi razpravami NOVO MESTO — Na seji OK ZK 14. maja so se toplo zahvalili Lojzetu Radovanu, ki je bil na lastno željo razrešen funkcije predsednika komiteja ZK, hkrati pa izvolili dipl. sociologa Boštjana Kovačiča na njegovo mesto. Obravnavali so tudi aktualna vprašanja s področja kulture ter kadrovske priprave na volitve. Razprava o kulturi sodi med priprave na sejo CK tokrat pa so v komiteju ocenjevali potek dosedanjih javnih razprav v domači občini. Medtem ko je bilo pismeno gradivo o tem dokaj splošno, načelno—leporečno, pa so v razpravi spregovorili o povsem konkretnih perečih zadevah. Vrsto težav imajo v Zavodu za ohranjanje in varovanje kulturne dediščine, v Domu kulture in v Študijski knjižnici, če navedemo le nekatere najbolj izstopajoče. Ocenili so, da je dosedanja javna razprava zajela bistvena kulturna vprašanja, večina osnovnih organizacij ZK pa ni opravila svojih nalog v pripravah na kulturni plenum CK. Pri obravnavi kadrovskih priprav na 10. kongres ZKS in 13. kongres ZKJ je razprava dala nekaj kritičnih ugotovitev. Da se vse prepogosto isti obrazi srečujejo za istimi mizami.da je nujno prekiniti s prakso, da se nekateri selijo iz ene politične funkcije na drugo, ker dosedanja kadrovska evidenca kaže na zadostno število visokošolsko in višješolsko izobraže- • Člani občinskega komiteja ZK v Novem mestu so s seje 14. maja poslali protestno izjavo CK ZKS, v kateri obsojajo nedavni obisk ameriškega predsednika Reagana na nemškem vojaškem pokopališču. nih občanov, katerim izobrazba daje osnovni pogoj za prevzem pomembnejših dolžnosti. v Na konferenci so sklenili, da bodo komunisti v osnovnih organizacijah začeli kadrovski postopek za organe ZK? obenem pa aktivno soedlovali pri evidentiranju ljudi za celo vrsto funkcij v delegatskem sistemu, v SZDL in za odgovorne dolžnosti v občini, republiki in zvezi. Komunisti funkcij ne bodo smeli odklanjati, če jim ljudje z evidentiranjem izražajo zaupanje, evidentiranje za SZDL in delegatskesku-pščine pa mora seči med širše ljudske množice in se tudi ne sme vrteti le v krogu članstva ZK Program dela občinskega komiteja za leto 1985 je bil izglasovan na tokratnem večurnem zasedanju in je zelo zahteven. R. B. Bo novomeška voda še dražja? V prvem trimesečju je pri Komunali za 30 milijonov dinarjev izgube NOVO MESTO — V novomeški Komunali napovedujejo, da bo izguba ob polletju dosegla preko 60 milijonov dinarjev, če ne bo takojšnje sanacije. Možnost je edinole v povišanju cen, ker letos komunalna skupnost ne bo več odprla blagajne v ta namen. Izvršni svet novomeške občinske skupščine, pristojen za določanje cen komunalnim storitvam, se je že nekajkrat ubadal s Komunalo. Poraba vode je letos znatno upadla. Verjetno so zaradi znatnih podražitev povsod varčnejši, zelo pa se to pozna zlasti v tovarnah Krka in IMV, kjer so za tovarniško ograjo popravili vse okvare na vodovodnih napravah. Izgubo pa sta letos izkazali tudi pogrebna dejavnost in enota za vzdrževanje mesta, ki posluje še po cenah iz lanskega julija, in tudi v gradbenem sektorju. Ugotovili so, da se razmere v Komunali zadnje mesece sicer popra- USPEL SEJEM NOVO MESTO — Da bi v Novem mestu resnično spet potrebovali komisijsko trgovino, je pokazal tudi sejem rabljenih oblačil, ki so ga pretekli teden pripravile prizadevne vzgojiteljice vrtca Dr-ska II. Prodajalci so prinesli nekaj sto kosov predvsem otroških oblačil. V treh dneh so kupci naredili za prek 100.000 dinarjev kupčije kar kaže, da bo podobne sejme še potrebno pripraviti. Pri pripravi jesenskega sejma bi morali razmišljati tudi o možnosti, da bi prodajo naredili tudi zunaj mestnega središča, kjer bi ljudje tako trgovino še bolj potrebovali,« je dejala Julka Lukič, vodja vrtca Drska II. vljajo, znova pa naj bi proučili organiziranost, kajti majhne delovne enote z manj kot lOzaposlenimi morda niso • Prav tako so ob primerjavi novomeških cen za vodarino s cenami v ostalih dolenjskih občinah in v Sloveniji ugotovili, da je novomeška voda najcenejša na Dolenjskem, v Sloveniji pa je Novo mesto v drugi polovici občin na vodarin-ski lestvici. Kljub temu daje tu vodovodni sistem, razen v delu Primorske, najzahtevnejši in najbolj zamotan. upravičene. Letos pridobljeni strokovni kader je že začel uspešno delati. Pregledujejo hidrante in naprave na mestnem vodovodu, kjer so zamenjali že 35 kosov opreme, na katerih so našli celo letnico 1903. PRIZNANJE MLADIM ZBIRALCEM PAPIRJA NOVO MESTO — Pionirji osnovne šole s prilagojenim programom »Dragotin Kette« so se zelo uspešno vključili v republiško akcijo za zbiranje starega papirja, ki so ga organizirali Dinos, Sovan in Antena. S pomočjo pokrovitelja Krke, tovarne zdravil, so uspeli zbrati 12 ton papirja oziroma 226,30 kg na učenca in se tako uvrstili na 2. mesto. Minulo soboto so v polčasu tekme Zagreb—Dinos Slovan prejeli zasluženo nagrado — računalnik Sinclair. Pretenek cestni dinar V metliški občini zmanjkuje denarja za redno vzdrževanje cest — Več predvidenih del METLIKA — Za lansko leto bi morala metliška občina oziroma njena skupnost za ceste od tako imenovanega cestnega dinarja dobiti nekaj manj kot 10,$ milijona dinarjev, kar naj bi zadoščalo za redno vzdrževanje vseh kategoriziranih cest v občini. S tem denarjam bi že tako in tako težko prišli skoz, poleg tega je zadnja huda zima zahtevala precej več denarja za vzdrževanje cest kot sicer, najhuje pa je, da je metliška skupnost za cene do konca lanskega leta dobila le tričetrtine obljubljenega denarja. V metliški občini imajo v načrtu za naslednje srednjeročno obdobje s tem cestnim dinarjem opraviti več del, seveda pa bo to moč izvesti le, če bo denar pritekal tako, kot je po delitvenem ključu sprejeto. Na gorjanski cesti nameravajo do meje s Hrvaško obnoviti nekaj manj kot 5 km cestišča, kar bi po sedanjih cenah stalo okoli 48 milijonov dinarjev; enako delo je v dolžini okoli 2,5 km predvideno na cesti Metlika-Črnomelj v vrednosti 25 milijonov dinarjev. Največje predvideno delo v tem obdobju pa je posodobitev 2 km ceste od Drašičev do mejes Hrvaško v predračunski vrednosti nekaj manj kot 109 milijonov dinarjev. Poleg teh del je v planih Cestnega podjetja še obnova mostu čez Sušico na cesti Metlika-Semič, mostu čez Sušico na cesti Metlika-Grabrovec-Bušinja vas ter mostu čez Obrh naces-ti Metlika—Rosalnice, kar naj bi stalo skupaj okoli 6 milijonov dinarjev. Seveda s temi deli še zdaleč ni izpolnjen seznam vseh potrebnih del, saj tu niso predvidenadela na lokalnih cestah, ki za sedaj še niso v programih vzdruževalnih del Cestnega podjetja. Osnovni vir sofinanciranja cestnega gospodarstva je delež v maloprodajni cent goriva, ta pa je realno vedno manjši. Tako je bila udeležba prispevka za ceste v ceni goriva leta 1969 več kot 30 odst., danes pa ne dosega niti 10 odst. in bo letos ta vir predstavljal le polovico sredstev za redno vzdrževanje cest. Menjka torej kar polovica sredstev za vzdrževanje in ves denar za posodabljanje. Seveda se metjobčina ne bo mogla izogniti težavam, ki tarejo celo Slovenijo, raje jih bo še bolj občutila. A. B. NOGOMETNI TROBOJ V METLIKI METLIKA — V nedeljo ob 10. uri dopoldne se obeta na igrišču na Pun-gartu spektakularni troboj v malem nogometu med ekipami, ki jih z manjšimi okrepitvami tvorijo člani metliškega ansambla lndust bag, uredniški konzilij glasila OO ZSMS Metlika Razmerja in medkrajevno moštvo potujoče diskoteke Sraka, ki ima sicer svoje gnezdo v Novem mestu. DVAJSETLETNICA MATURE Učiteljiščniki, ki so končali šolanje v Novem mestu v šolskem letu 1964/65, bodo praznovali 8. junija dvajsetletnico mature. Zbrali se bodo v novomeškem hotelu Metropol ob 20. uri. Vsi. ki se nameravajo udeležiti srečanja, naj to sporoče Toniju Gašperiču, Ulica L maja 2, 68330 Metlika. Ker je novomeška občina v prvem polletju že izkoristila najvišje možne cene za vodarino po družbenem dogovoru, sanacijskih sredstev za Komunalo pa ni, je izhod le v podražitvi za drugo polletje. Pri tem pa je izvršni svet zelo previden. Znova so imenovali strokovno komisijo, ki bo natanko pregledala stroške, ki jih Komunala prikazuje kot »vodovodne«. Vse kaže. da se občutni podražitvi vodarine v drugem polletju ne bo mogoče ogniti. ____________________R. BAČER KAJ JE Z ODSOTNIMI? NOVO MESTO — Medtem ko je velika večina osnovnih organizacij ocenila, da je bila letošnja progamska seja 'občinskega komiteja ZK zelo dobro organizirana v treh delovnih skupinah, na kat erih je bilo 49 razprav — pa so tudi zahtevali, naj neupravičeno odsotne delegate na tej pomembni konferenci pokličejo na odgovor. Posledica je: v 10 osnovnih organizacijah se za sklep niso zmenili, delegatov niso poklicali na odgovor, zato bo komisija za organiziranost in razvoj proučila, kakšne so možnosti za delo v teh partijskih celicah. Hkrati ■ bo komisija dala predlog za ureditev razmer, ki so očitno razglašene. Pojoči trgovec Če slovi trgovina, ima predvsem dobrega poslovodjo ŠENTJERNEJ — Čez trgovce nasploh ljudje radi godrnjajo, Alojz Bambič iz Šentjerneja pa je pri tem gotovo svetla izjema. Pred kratkim je prav za svoje uspešno in vestno delo v trgovini dobil najvišje krajevno priznanje — Plake-toŠentjefneja. Blagovnica, ki jo vodi vrsto let — v tej trgovini seje tudi izučil — je znana po vsej Dolenjski. Ljudje iz najrazličnejših krajev prihajajo v Šentjernej, največ po gradbeni material. Medtem ko v Novem mestu ugotavljajo, da kupna moč uhaja drugam, je v mnogo manjšem Šentjerneju obratno. »Kar 30 odst. naše kupne moči predstavljajo stranke od drugod,« pravi Bambič, prav tako kot dober trgovec znan kot pevec v Šentjernejskem oktetu, kjer prepeva že 23 let. Alojz Bambič Poslovodja Bambič ima shranjeno inventurno knjigo iz leta 1959, ki na svojevrsten način priča o razvoju prav te šentjernejske trgovine. Takrat je imela 5 zaposlenih in za 15 milijonov dinarjev zalog, danes pa je v njej 42 trgovcev, vrednost zalog pa znaša skoro 900 milijonov dinarjev. »Kljub temu da skušamo pri nas kupcem postreči z vsem. kar je mogoče v Jugoslaviji kupiti — če nimamo danes, dobimo jutri promet upada. Pred leti smo prvi v novomeški občini začeli dostavljati blago strankam na dom, prizadevamo si ljudem ustreči z različnimi vljudnostnimi prijemi, ampak to ne zaleže, ko ljudem zmanjkuje denarja za najnujnejše. ZDi se mi, da smo že prišli v to obdobje,« meni Bambič., R. B. ZGODOVINA V ŽIVO —Na kontrolni točki IV. v Beretičevi zidanici, kjer je bila julija in avgusta 1942 partizanska bolnišnica, je ekipam o dogodkih med NOB govoril borec jurišnega bataljona 30. divizije Ciril Beretič. (Foto: J. Pavlin) i PRAZNIK KS URŠNA SELA Uršna sela praznujejo vsako leto svoj krajevni praznik 21. maja spomin na 21. maj 1944, koso bile na Lazah izvedene prve volitve v novo demokratično oblast takratnega novomeškega okrožja. Letošnje prazno vanje je bilo združeno s proslavo veli kih jubilejev. KS je v soboto, 18. maja pripravila krajšo kulturno prireditev kjer je bil gotovo najlepši nastop do mačih pionirjev pod vodstvom tov. Zdenke. Program so popestrili pevci iz Birčne vasi. Na proslavi so bili v orga nizacijo ZSMS sprejeti pionirji iz Ur-šnih sel, podeljena pa so bila tudi krajevna priznanja OF. KS je od lani do letos veliko napredovala. Tudi že začete akcije kažejo na to, da bo do pred kratkim ena najmanj razvitih KS naglo napredovala, zato je bilo letošnje praznovanje veliko bolj upravičeno kot prejšnja. Za zasluge pri tem razvoju so prejeli letošnja priznanja: domačina Jože Klobučar in Janez Jakše ter zunanja sodelavca Franc Bartolj iz Birčne vasi in Peter Lavrič iz Novega mesta. V nedeljo je bil v okviru praznika orientacijski pohod ekip ZRVS domačinov, Birčne vasi, Šmihela in Gotne vasi, nato pa opravljeni izpiti. Po tem je bilo tekmovanje v streljanju za prehodni pokal. Ekipno so zmagalg Uršna sela. J. S. NOVO V OSNOVNI ŠOLI BRŠLJIN Pred kratkim nas je obiskal pevski zbor »Mavrica« iz osnovne šole Grm. Pel je zelo dobro in poslušalci so bili navdušeni. Najboljša pesem pa je bila tista, ki smo jo zapeli skupaj. V soboto, 11. maja, je bilo v Šentjerneju tekmovanje mladih tehnikov, na katerem so sodelovali tudi naši učenci. Posebno dobro so se odrezali modelarji, računalnikarji in fantje s klip-klap orodjem. Dan prej smo v Krkinem klubu organizirali ples za sedmošolce in osmošolce. Obisk je bil pod pričakovanji, a ta ples nam bo kljub temu ostal še dolgo v spominu. NATAŠA MIKLAVČIČ OŠ 12. SNOUB Novo mesto Znanje odločalo Občinsko tekmovanje veščinah SLO in DS ŠMARJETA — Osnovna šola 29. oktober je bila minulo soboto orga nizator občinskega tekmovanja učen cev osnovnih in srednjih šol novome ške občine v veščinah SLO in DS. Na 6 km dolgi progi po obronkih goric nad Šmarjeto seje med seboj pomerilo 15 osnovnošolskih in sedem srednješolskih ekip. zmagovalk šolskih tekmovanj na obrambnih dnevih. Med osnovnimi šolami so največ znanja pokazale petčlanske ekipe o.š. »Ivan Kovačič—Efenka«iz Mirne peči. o. š. Škocjan in ekipa XV. divizija Grm. Med srednjimi šolami usmerjenega izobraževanja pa so pokal in priznanja prejeli: SŠTZU »Boris Kidrič« —II. ekipa. SŠPTNU in SŠTZU »Boris Kidrič« — L ekipa. Po koncu tekmovanja je predsednik odbora za pripravo tekmovanja Silvo Polak povedal: »Tekmovanje je bilo ob pomoči članov ZRVS in ZSMS iz krajevne skupnosti res vzorno pripravljeno. Za dobre rezultate, ki sojih dosegle ekipe, gre pohvala tudi prizadevnim mentorjem po šolah.« Pionirski odred osnovne šole 29. oktober je ob tej priložnosti izdal posebno številko glasila in pripravil razstavo o naših oboroženih silah. Pokrovitelj tekmovanja je bilo Zdravilišče Šmarješke Toplice. J. P. Poklicno z amatersko kulturo Zadnja seja OK ZKS Metlika je bila posvečena vprašanjem kulturne dejavnosti v tej belokranjski občini — Brez poklicnih delavcev v kutluri ne bo več šlo METLIKA — Razprava o kulturi v metliški občini, čemur je bila namenjena zadnja seja občinske konference Zveze komunistov, je, kot že prejšnje razprave v osnovnih organizacijah, pokazala ali vsaj opozorila na dobre in slabe plati kulturne dejavnosti v širšem pomenu besede v tej belokranjski občini. Vsekakor ni moč zanikati precej razvejenega in dokaj bogatega kulturnega dogajanja v Metliki pa tudi v nekaterih drugih krajih v občini, prav tako pa je res, da v največji meri kulturna dejavnost sloni na zagnanosti peščice posameznikov, ki so še vedno pripravljeni svoj prosti čas, znanje in sposobnosti zastonj žrtvovati za kulturno delovanje, in na članih kulturnih društev in skupin, ki si poleg vsega tudi večino denarja za svoje delovanje zaslužijo sami. J ako rekoč vsa kulturna dejavnost v metliški občini je ljubiteljska, saj je edina profesionalna kulturna ustanova Belokranjski muzej. V razpravi so večkrat opozorili na že dolgo znano, a vedno nekako odrinjeno dejstvo, da dolgo ne bo šlo brez ljudi, ki bi se s kulturno dejavnostjo v tej belokranjski občini ukvarjali poklicno. Seveda se nihče ne poteguje za to, da bi ukinjali amaterske kulturneskupinein jih nadomeščali s poklicnimi, pač pa za to, da bi tudi metliška občina imela stalno zaposlenega knjižničarja, kot jih imajo vse ostale slovenske občine, da bi našli možnost za zaposlitev organizatorja in animatorja kulturne dejavnosti v občini, ki bi imel kaj delati in bi veliko pripomogel k nadaljnjemu razvoju te dejavnosti v občini. »Ampak dokler stvari gredo tako kot do sedaj, si s tem nihče v občini noče beliti glave. Kaj lahko pa se zgodi, da bo kulturna dejavnost v naši občini stagnirala ali celo nazadovala,« je med drugim opozarjala ena od razpra-vljalk. Franci Šali pasejeobtem malo ironično vprašal, zakaj se delo v gospodarstvu in politiki ne deprofe-sionalizira, če lahko celotna kulturna dejavnost v občini poteka na amaterskih osnovah. »Kdor zares hoče politično delati, lahko dela tudi neprofesionalno. Gotovo bi bilo za metliško občino manj škode, če bi bil en poklicni politik manj, kot da ni nobenega poklicnega človeka, ki bi se ukvarjal s kulturo, kajti naložba v kulturo je neposredna naložba v človeka in če tega ne bo, tudi ne bo dobrega, človeškega socializma. Samo pomislimo, kakšne neumnosti pri nas produciramo, in to samo zato, da bo več dohodka, ne pa zato, da bo več kulture, človečnosti!« je pribil šali. BARTELJ Novomeška kronika FROME I' — Miličniki, ki ob konicah urejajo promet v kandijsket* križišču, nimajo lahkega dela, *aJ novomeški avtomobilisti bolj_ slabo razumejo govorico rok in piščalke-Promet se še nekako kotali, ko ka# mož postave smer naravnost, zrnf" j šnjava pa nastane, ko se odloči, da bodo avtomobili zavijali samo nalev* ali desno. Nespretnost novomeški voznikov pripisujejo dejstvu, da se nimajo kje uriti, saj so prometniki na ogled samo po nekaj minut na dan- TESTI — Rezevni starešine neke novomeške krajevne skupnosti (vo)*" ška skrivnost katere) bi morali pt® dnevi v okviru rednega urjenja dela testne naloge iz vojaške teorije. Pa ji bilo nič, ker na zbor ni bilo možaka, bi moral prinesti pole z vprašanji- v . ga ni zajel sovražnik? MOSTOVI — Kaže, da bomo* kroniki morali odpreti rubriko mostovih. Potem ko smo v prejšnjist*; vilki omenili bedno stanje mostu P Znančevem mlinu in konstrukcije- k je vodila v Ragov log, je meni ničte nič od nekod pripeljal tovornjak 1 dobesedno sesul most v Zalog’ Vemo, daje zelo betežen, ozy'orna<1)0 pol zaprt tudi most v Dragi. Če bo s tako naprej, bodo kmalu nastopiliz!a ti časti za brodarje, saj mostov, tako kaže, ne nameravamo več popravlja11, kaj šele graditi. Ena gospa je rekla, da nekated sprašujejo, ali spada zelo uspel' sejem rabljenih otroških oblačil1 okvir novomeških prireditev ob sti" ridesetletnici osvoboditve. V času od 9. do 15. maja so ' novomeški porodnišnici rodile: Mah' ja Prešeren s Potovega vrha —" Alenko, Vanda Krese s Podturna " Damjana, Jožica Repše z Mosta Špelo, Mira Brodarič iz Rosalnic l ino, Anica Schvveiger iz Butoraja-' Jasmino, Ljubica Perko iz Prapreč-' SAšo, Tatjana Jabuka iz Podbočja^ Marto. Marija Gričar iz Dolnjih Jese-nic — Majo, Vlasta Pungerčar iz ŠkO" cjana — Roberta, Zdenka Pužina lZ Uršnih sel — Tadeja, Ankica Radina11 iz Zaluke — Marino, Ivanka Žibert n Kostanjevice — Majo, Miranda S«' ničar z Dolenjih Kamene — ManO?' Biserka Plut iz Rožnega dola — De!"" sa, Marjeta Vtič iz Zabrdja — Danfi*" na, Marina Hadjur iz Kanižarice ^ Sanjo, Danica Koren iz Trebnjega^ Lili, Cvetka Kaplan iz Bele cerkve-^ Anito. Martina Miketič iz ČrnomU Denisa. Nevenka Poplašen !, Gorenje Straže — Zorana, Ana.Mi*!, iz Štefana — Jasmino, Ružiča Žab® iz Donjega Bukovca — Gorana. Silvr Podlogar s Podboršta — dečka, Slav!' ca Šolar iz Črnomlja — dečka. Mat"' na Moravec iz Podklanca — dečka- Marica Razgaj s Sopčič vrha — "j? klico, Cecalaja Goršin iz Gobočdo' — dečka in Jadranka Kambič 1 Črešnjevca — deklico. IZ NOVEGA MESTA: Marija Fa- bjan iz Valantičeve 13 — Barbaru' Klara Bubnjič iz Kettejevega drevOf da 49 — deklico. Čest itamo! Sprehod po Metliki GRIBELJSKI PEVSKI ZBOR dr"' štva Niko Zupanič ne miruje. 13. maj1' so pripravili pevke in pevci uspe koncert v gasilskem domu na Krast'1! cu. Nabito polna dvorana je najpre-| toplo pozdravila dekliški pevski z.bo iz J rebnjega, nato pa še gribeljsk6 pevce in tamburaše. Zanimivo je. d? vodi trebanjska dekleta in gribeljsk' mešani pevski zbor ista zborovodk'" nja: Tatjana Mihelčič, tamburaše P* njen oče Silvo Mihelčič. S koncertot11 na Krasincu so Gribeljci pokazali, d" so dobro pripravljeni na 8. srečanj6 obkolpskih pevskih zborov, ki bo -j junija popoldne v Gribljah. Vabljen1- OB VHODU NA METLIŠK^ POKOPALIŠČE seje pojavila posod* za odlaganje smeti, vendar je bolj prazna kot polna, kajti navada je železna srajca in ljudje raje mečejo uvel* rože in vence za obzidje, ker je tak11 enostavneje in brez napora. Ve|ik" Kolpe bo preteklo, preden bo zavladal zaželeni red, a nič zato? prvi koraki, i11 ti so najtežji, so tu. .METLIKA JE VELIKO ČISTEJŠA kot prejšnja leta, vendar še vedno ne tako, kot bi bilo želeti. Vrečk, papirjev in druge navlakejcše vedno naj; več od samopostrežne trgovine prot' železniški postaji. Kdor ve. da ni na tem koncu niti enega koška za od; padke, se temu niti nečudi. Teh neka) vrstic bo zaleglo: že čez nekaj dni bo adeva urejena. L Črnomaljski drobir časa TOLAŽBA — Semičani se že dolgo jezijo nad starimi, zbrisanimi Pametnimi znaki v njihovi krajevni s™pnosti. Naj jih potolažimo, da ni ?Ž°jovljeno, da bi bili s cestno signa->zacijo zadovoljni, če bi bila nova. k°l primer naj omenimo samo tabli z napisi krajev v viniški krajevni skup-l°sti, ki sta sicer novi, a potnik, ki vo-znJ' ne.sledi po zemljevidu, lahko z njiju izve, da se pelje skozi »Suhor rVini-C!" (namesto Suhor pri Vinici) in '^H°Vec<'' k' mu Je nekj° s tablo vred “odlomil« tudi prvi dve črki D in r. NEZNANJE ALI LENOBA? — Jcer pa jmaj0 na Vinici , k« imajo enomen, za katerega pa ne pripisujejo "»h« sebi, ampak tistim, ki so izdali [azglednico o njihovem kraju. Tako so ' Povečali Vinico kar še za del Črno-'Ja. Zakaj, je več odgovorov: morda solo storili v goreči želji, da bi tudi Vije* imela mestni videz, ali je bilo Posredi neznanje ali preprosto malomarnost, morda tudi lenoba, pa sejim Je zdelo to, da bi na zadnjo stran azgjednice napisali, da poleg Žup-."ujčeveg3 rojstnega kraja prikazuje di Črnomelj, prevelik napor. ZELENI JURIJ — Društva in kultne skupine se morajo v glavnem , ajh sami, če hočejo preživeti, in vse ^aze, da so se člani folklorne skupine deni Jurij iz Črnomlja kar dobro ** Tako so pred kratkim izdali acko o svoji skupini, ki jo jemočku-P'.' Pn tlokloristih, 22. junija pa bodo Pripravili že tradicionalno prireditev z aslovom Kresna noč, na kateri bo let: °s zabaval ansambel Slovenija. De- kor ^ S' ®a Eodos tem prislužili, bodo na ristno porabili, saj odhajajo julija balkanski festival folklore v Ohrid. [§bni niški zobotrebci , Razstava orožja — ob etošnjem velikem prazniku, 40. oble-JPci osvoboditve in zmage nad »;• 'zavuuuuiuc m zmage asizmom, so tudi v Ribnici pripravili azstavo orožja in vojneopreme. Pred /?<>vmo Mercator sta bili na ogled Prema in oborožitev, ki jo upora-Jajo vojaki iz ribniške vojašnice pri sakodnevnem pouku in izobraževali; Del opreme je bil prikazan tudi v ocevju pred tamkajšnjo osnovno šolo. Z DELI NADALJUJEJO — Zna-°je, da v Ribnici nimajo kanalizacije d vse, kar precej prispeva k težavam. drugi polovici preteklega leta so ato delavci novomeškega Cestnega Podjetja začeli z. deli na ulici, ki vodi Proti Hrovači. Letos nadaljujejo, tako a bodo povezani Ulica Veljka Vlaho-ica. Prijateljev trg, Struška ulica in ruge. Naslednja na vrsti za prekopa-Je bo Seškova ulica. SREČANJA — Občinski odbor ouečega križa je ob 40-letnici delova-Ja tc organizacije v socialistični J ugo-oviji pripravil prvo srečanje starejših .. canov. Srečanje je bilo v Domu .A, Gosti starejših občanov so bili cene i osnovne šole in tamburaši iz • rižice, ki so ob tej priložnosti vc‘uli kutlurni program. y Mercatorju ne hite — že doberi On L.meset v Mercatorjevi trgovini v . rit-'ku ne morejo prodajati mesnih pdelkov. Inšpektor jim je namreč to n.cp°vedal. ker v trgovini niso imeli dtTrVt^ne. Icbtn'ce 'n posebnega hla-- a- Seveda je zaradi tega promet nIeCuT manjši, a v Mercatorju prav nič ».ird< kuPce ki bi odpravili pomanj prizadevajo predvsem (jfrobne iz Kočevja kočev vRl SO' KADROV NI — V viši,. . °bfini menda kar mrgoli JipoU V'soko izobraženih. Vsaj tako la c ,11° poročilo, ki gajepripravi-'a služba na občini. Toda za vodilna ZmV',u mesla. teh kadrov Jih delo« tfe^a dobiti ljudi na mesta, teh kadrov m več. ratlo J'“ -i'b 73 Tekstilano. za Itas, sk-da i-"*^3 ^'dnike- Torej bi lahko rekli, z.dra ;,drov v kočevski občini dosti, le pri^"'kov za gospodarske bolnike lik n'1 -BOD° REKLI PREDSED-koče Ni GOJU —V kratkem bo K«oj_ ________________ S,0J2*° občino obiskal predsednik lnVCnsk-=>“ °goj. Kočevci se že pripravljajo na vnr-' k Le odgovora na eno kai še nimajo. Ne vedo namreč. la ko|»'p*0 rckli- če bo Šinigoj začel ta-V- Pa dobro, pri vas slabo gospoda rit,. , P" ’ 'oda zakaj lahko Ribničani... Trebanjske iveri ZVPI.ILNI POSTOPEK SE JE š|r V . — Vse kaže. da bi se morali nJ 'n .lavne, demokratične raz- aVe ter volilnih postopkov učiti pra-, yP/av v trebanjski občini. Tu na-živM nckaJ časa tudi »ulica« mi ° vazpravlja, kdo bo prevzel kr-1(1 v občini. Nekaj kandidatov J?vnda že odpadlo, pojavljajo se nov ratka: postopek leče. s Da gre. tesnilom slabo?- v-?da so to iz trte izvite vesti, ki ji,, in k* Pr v žv e k uj ej olj u bi j a n s k e srajce 'mjavljajo tudi včasopisih. V resnici L/' lesnilom še kako dobro, saj so T h’ nabavila nov audi. Malo abte pa gre mokronoški Iskri, ki ji nabavila R — 30, ki je bil doslej v last I Lsnil. Resda je bila karoserija pred Hom dni obnovljena, toda\ na števcu r vnda piše kar za 100 tisoč kilomet °v manj, kolikor jih je avto v resnici Prevozil ra V Črnomlju v nedeljo za samoprispevek Z njim bodo pomagali šolam, vrtcu, knjižnici in domu starejših občanov ČRNOMELJ — V nedeljo, 26. maja, bo v črnomaljski občini referendum za uvedbo samoprispevka, s katerim bi uresničili program naložb v družbenih dejavnostih v obdobju 1985—1990. Delovni ljudje in občani bodo glasovali za samoprispevek, s pomočjo katerega bodo, če bo izglasovan, v petih letih zbrali 250 milijonov dinarjev. Na zborih občanov, ki so jih imeli po vsej občini, so ugotavljali, da so ustanove, zajete v program samoprispevka, najbolj potrebne pomoči, čeprav je res, da bi pomoč potrebovali še marsikje, a denarja ne bo moč več drobiti. Tako bo za gradnjo prizidka semiške celodnevne šole namenjeno 30 milijonov dinarjev, za adaptacijo in razširitev starotrške osnovne šole 20 milijonov, za posodobitev sedanjih šolskih prostorov, toplotno izolacijo in zgraditev ustreznejše telovadnice na Vinici pa dvakrat toliko. Šoli v Župančičevi ulici v Črnomlju bodo dozidali še 8 učilnic, kabinete, večnamenski prostor, razdelilno kuhinjo, knjižnico in telovadnico, v Loki pa vsaj še 8 učilnic, vhod v garderobo, upravne prostore in zbornico. Za knjižnico v Črnomlju, ki naj bi jo uredili v dijaškem domu, bodo namenili 10 milijonov dinarjev, prav toliko za vrtec v Semiču, za dom starejših občanov v Črnomlju pa 40 milijonov. Če bo samoprispevek izglasovan, bodo prebivalci črnomaljske občine zanj od 1. julija 1985 do 1. julija 1990 plačevali 1,5 odst. od neto osebnega dohodka, nadomestil OD ter pokojnin, 0,35 odst. od katastrskega dohodka, 1,5 odst. od dogovorjene osnove OD obrtnikov in 3 odst. od ostanka čistega dohodka obrtnikov. Ta denar bodo morali v občini, kot so opozorili delegati občinske skupščine, ko so sprejemali odlok o razpisu referenduma, porabljati skrajno racionalno ter graditi standardne objekte, da bodo lahko z. denarjem občanov zgradili čimveč. B. M. Mladina se bo predstavila V Črnomlju pester program ob dnevu mladosti IZ NKŠIH OBČIN ii Marija Švajger Šola se polni ADLEŠIČI —Stavba adlešiške osnovne šole, sicer enota črnomaljske šole, je bila zgrajena po vojni predvsem s prostovoljnim delom. Še do leta 1973 je bila popolna osemletka, potem pa je zaradi pomanjkanja otrok postala podružnica s štirimi razredi. Danes se število učencev zopet povečuje, saj jih je v dveh oddelkih prvih štirih razredov 50, v mali šoli pa že kar 22. Razmere za pouk pa so že tako slabe, da 2 učiteljici včasih že obupujeta. »22 let učim v tej šoli, prirasla mi je k srcu, hudo pa mi je, ko gledam dotrajano streho, slabe sanitarije. Neprestano zmanjkuje vode, ki jo imamo napeljano iz premajhnega vodnjaka,« potoži Marija Švajger, vodja enote. V centralni šoli so obljubili, da bodo do začetka novega šolskega leta šolo v Adlešičih preuredili. S tem se ne bi izboljšale le razmere, ampak bi lahko v Adlešičih sprejeli tudi učence iz tistih bližnjih krajev, ki se sedaj vozijo v Črnomelj. S tem ko bi se povečal adlešiški šolski okoliš, pa bi se razbremenila tudi šola v Črnomlju, tako da tam nebi uvedli dvoizmenskega pouka, kise ga črnomaljski stgrši tako boje. »S tem v Adlešičih ne bi imeli več kombiniranih, ampak čiste oddelke, s čimer bi tudi našim otrokom lahko zagotovili takšen pouk, kot ga imajo njihovi vrstniki v drugih krajih,« razmišlja za naprej Švajgerjeva. Peskokopa v Nerajcu ne bo? Ne strinjajo se niti krajani niti urbanisti — Nov kop v Hrastu? KANIŽARICA — Delegati krajevne skupnosti Dragatuš so na nedavni seji črnomaljske občinske skupščine dejali, da vztrajajo pri tem, da iz prostorskega dela družbenega plana črtajo odprtje peskokopa pri Velikem Nerajcu zaradi zunanjega videza, bližine polj in tudi zato, ker bo zaradi majhnih zalog uporaben le 10 do 15 let. Ker pa v občini peskokop nujno potrebujejo, so predlagali lokacijo v Hrastu. In kaj pravijo pri IGM Kanižarica, uporabniku peskokopa? »Novi peskokop v Velikem Nerajcu bi bil od sedanjega oddaljen 200 metrov, zato separacije nebi prestavljali, ampak bi do tja zgradili le cesto, odkrili plast prsti in začeli z delom. Že poldrugo leto se dogovarjamo o odprtju tega peskokopa. V začetku so bili ljudje pripravljeni odstopiti zemljo, seveda za zamenjavo za drugo, sedaj pa so proti, verjetno tudi zaradi tega, ker so se prav v tej krajevni skupnosti borili proti central- družbeni razvoj zato tem bolj zavzeto iščeta možnosti za kopanje peska v Hrastu, kjer je že peskokop, ki ga izkorišča zasebnik. Prestavitev meha- • V IGM se zavedajo, da bodo morali sedanji peskokop v Velikem Nerajcu sanirati, vendar postopoma, saj sicer stroškom, ki bi po sedanjih cenah veljali okrog 10 milijonov dinarjev, ne bi bili kos. Prav tako bodo poravnali vaščanom škodo, ki jo je povzročilo miniranje, če jo bodo seveda dokazali. Sicer pa sek Lunarju, po njegovih besedah, ni prišel še nihče pritožiti zaradi škode, razen lastnika bližnje njive. ni deponiji odpadkov,« pravi direktor IGM Lunar. »Opravili smo že lokacijski ogled, vendar tudi urbanisti niso bili preveč navdušeni nad lokcijo, ker bi po njihovem mnenju preveč okrnili naravo, čeprav bi šlo le za horizontalni, in ne globinski kop.« Zato je Lunar predlagal delavskemu svetu, naj za stranke nehajo prodajati pesek, sami pa ga ne potrebujejo, čeprav se zaveda, da so za to delo registrirani in so ga zato tudi dolžni opravljati. Izvršni svet in komite za Sodražica slavi Za krajevni praznik bodo predali namenu nov otroški vrtec SODRAŽICA — Krajevna skupnost Sodražica praznuje svoj krajevni praznik 25. maja. Na ta dan leta 1944 je bila Šodražica osvobojena izpod jarma fašističnih okupatorjev in domačih izdajalcev. Osrednja proslava bo 25. maja, ko bodo v tem kraju predali namenu nov otroški vrtec, v katerem bo prostora za 82 otrok. Kakor je že znano, je bil vrtec v veliki meri zgrajen iz sredstev samoprispevka. Zanj so začeli zbirati denar pred dvema letoma, samoprispevek pa bo trajal do leta 1988. V celoti bo vrtec veljal 46 milijonov dinarjev, kar ga uvršča med večje investicije' v ribniški občini. Otvoritev vrtca bo ob 16. uri popoldne. Pripravljen je bogat kulturni program. Istega dne bodo podeljena priznanja OF. kijih bodo dobili: Jože Lušin iz. Lipovščice. Franc Lesar iz. Vinice. Ludvik Zajc iz Sodražice. Jože Belaj iz Žimaricin Ivan Lovka iz. Zamosteca. M. G. Skrbi jih novi devizni zakon V kočevskem Liku bodo letos izvozili za 7,5 milijona dolarjev pohištva KOČEVJE — »Za nas je izvoz nuja. Z našimi zmogljivostmi smo namreč preveliki za domači trg, poleg tega potrebujemo iz uvoza nekaj materialov, ki jih moramo plačati z devizami. Zato moram reči, da se pri nas močno bojimo, kaj bo prinesel novi devizni zakon. Če se bodo izpolnile napovedi, potem bo z našim izvozom konec,« je dejal Matjaž Lesar, direktor tozda Blagovni promet v kočevskem Liku. Zakaj.sc v Kočevju tako boje nove- šnemu kupčku deviz, je v resnici ČRNOMELJ — Jutri, 24. maja, bo v Črnomlju sprejem črnomaljskih in dugoreških osnovnošolcev v mladinsko organizacijo. Sprejem sedmo-šolcev v to organizacijo je zadnji dve leti, odkarstaseosnovni šoli pobratili, izmenoma v Črnomlju in Dugi Resi. ga deviznega zakona? Če se bo namreč uresničilo, da bodo potem ostali brez deviz, se jim bo podrla reproveriga. Brez dobave surovine in materialov, pa ne bo mogoča proizvodnja. Če pa bo proizvodnja že tekla, ne bo moč na zunanji trg. Prodaja na tujem trgu znaša 7,5 milijona dolarjev! Kdor se v sedanjih razmerah lahko odreče tolik- V soboto, na sam dan mladosti, pa bo ob 12. uri na stadionu v Loki tekmovanje okrog 400 pionirjev in mladincev gasilcev. Ob 18. uri se bo v jurjevanjski dragi začela prireditev, na kateri bodo svoje delo predstavila črnomaljska društva, osnovne organizacije mladine, folklorni skupini iz Semiča in osnovne šole Črnomelj ter mladinski ansambli iz. vse občine. Po skoraj dve uri trajajočem programu pa bo nastopila še skupina Pohorje express. Če bo slabo vreme, bo ob 20. uri v Kulturnem domu le kratka proslava, nato pa bo sledil koncert skupine Pohorje express. pogumen. »Pri nas že vemo. kaj je negotovost v prodaji in nabavi.« pravi Lesar. »Lani smo imeli za petino slabšo prodajo kakor leto poprej. Udarec je bil hud. Predvsem se nam je poznalo, da se je zmanjšala naložbena poraba. In tako smo prodali manj pohištva za šole in vrtce, kakor smo nameravali. Zato smo načrte za letos zastavili precej bol j previdno. T oda letos imamo še druge probleme. Manjka nam kvalitetne bukovine. In prav zaradi pomanjkanja materiala ne moremo izdelati toliko pohištva, zlasti kolonialnega. kolikor bi ga lahko prodali. Zato smo zdaj vse naše sile usmerili v nabavo le-sa za naše potrebe. Le tako bomo do kraja izkoristili naše zmogljivosti, kar je seveda tudi pogoj za uspešno poslovanje.« V Liku izdelajo na leto po 230 tisoč tako imenovanih kolonialnih stolov, poleg tega pa še 70 tisoč stolov iz proizvodnega programa trip — trap. Zlasti po stolih trip — trap je takšno povpraševanje na tu jem tr.gu, da jih za domači trg ne ostane nič. 1 zboljšuje se tudi prodaja šolskega pohištva. S tem pohištvom so prodrli tudi na zunanji trg. Z Libijo so se dogovorili o prodaji tega pohištva v vrednosti milijon dolarjev, s Sudanom pa za pol milijona dolarjev. Zdaj čakajo samo še na plačilo in potem bodo pohištvo odpremili. J. SIMČIČ Podvig na zunanjem trgu Donitov tozd Pletilnica iz Sodražice je štirikrat povečal izvoz — Dobro sodelovanje z Donitom Matjaž Lesar: »Naše usmeritve so znane, mi bomo vztrajali pri izvozu. SODRAŽICA — Donitov tozd Pletilnica iz Sodražice zaposluje 173 delavcev. ki izdelajo na leto okoli 1.500 ton različnih mrež iz kovinskih in plastičnih materialov. Okoli tretjino proizvodnje prodajo ostalim Donitovim Praznik krajevnih skupnosti Preteklo soboto so bila zaključena praznovanja štirih krajevnih skupnosti — V spominskem parku govoril dr. Avguštin Lah — Poudarek moralnim vrednotam TREBNJE — Preteklo soboto je bilo v Trebnjem končano praznovanje krajevnih skupnosti Trebnje, Dolenje Nemške vasi, Račjega sela in Stefana. Na zborovanju v spominskem parku je govoril dr. Avguštin Lah, nekdanji podpredsednik izvršnega sveta Slovenije in borec Cankarjeve brigade, ki ima domicil v občini Trebnje. Po slavnostnem delu v spominskem parku je bilo v avli treban jske osnovne šole tovariško srečanje, ki so se ga udeležili mnogi krajani iz vseh treh krajevnih skupnosti. Za zabavo je poskrbel ansambel Franca Potočarja. Že dopoldne so v osnovni šoli Jožeta Slaka — Silva pripravili otvoritev spominskega kotička narodnemu heroju, po katerem šola nosi ime. Hkrati so tak kotiček pripravili tudi o učiteljici Zdenki Krapš. Prenovljeno spominsko ploščo, posvečeno spominu te učiteljice, pa so postavili na staro osnovno šolo na Baragovem trgu. Ob 13. uri je bila v sejni sobi trebanjske občinske skupščine slavnostna seja vseh treh skupščin in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij. Na seji so podelili priznanja OF, ki so jih prejeli posamezniki iz teh krajevnih skupnosti. Na zborovanju v spominskem parku pred stavbo občinske skupščine je govoril nekdanji borec Cankarjeve brigade dr. Avguštin Lah. V govoru je posebej poudaril, da so borce poleg poguma in predanosti narodnoosvobodilnemu boju odlikovale tudi moralne vrednote: čut za odgovornost, predvsem pa za skupnost in skupne cilje. Prav tako bi moralo biti danes, ko bi morala biti sleherna delovna organizacija kot borbena enota, ki se bori za skupne cilje. Resda se veliko razpravlja o tem, ali imamo dober sistem, kdo je kriv zaslabosti in podobno. Dejal je, da je marsikaj mogoče izboljšati, toda sleherni med nami mora za to vložiti svoje najboljše moči. NE ZADRZI JIH NOBENA OGRAJA TREBNJE— /Vi je le res. da v Trimu nimajo dosti dela. Vendar pa delavcem ni dolgčas. Kljub visoki ograji, številnim čuvajem in menda tudi kaznim se še vedno zabavajo s lem. da tihotapijo pijačo v tovarno. Seveda je odveč razmišljali o tem. ali bodo na ta način povečali proizvodnjo, prodajo na tuji trg itd. Za konec pa še namig: če delavci nimajo kaj početi, bi morda laltko uredili okolico tovarne. 'Tako hi najlepše izkoristili čas. ko čakajo na material... nizacije v Hrast, prestavitev daljnovoda za 800 do 1000 metrov, nizkonapetostno omrežje, nakup novega mlina bi veljali namreč okrog 20 milijonov dinarjev, v IGM pa, kljub temu da so letošnje prvo četrtletje zaključili brez izgube, še vedno ne ustvarjajo rezervnega sklada. Zato se dogovarjajo z večjimi odjemalci o sovlaganju. Da ne bodo stranke prikrajšane, bodo, kolikor časa bo le še mogoče, kopali v Nerajcu, čeprav je zalog le še za dva ali tri mesece, a še tu gre le za »strganje«. »Če bomo naleteli na razumevanje tamkajšnjih ljudi, borne peskokop v Hrastu lahko začeli izkoriščati še letos. Poleg tega, da je bol odmaknjen od prometnih poti, ima t: peskokop pred sedanjim te prednosti da je material boljši, zato bi bili pr oizvodni stroški manjši, zajoge b zadostovale morda tudi za 100 let, bol pa je tudi oddaljen od naselja,« našte va Lunar. M.BEZEk REFERENDUM BO SEPTEMBRA ALI OKTOBRA KOČEVJE — Na nedavni sej predsedstva OK SZDL so člani obravnavali program samoprispevka. Ni seji so ugotovili, da pri programi manjka navedba ostalih denarni! virov za izvajanje del. Zato bo poseb na strokovna komisija pri občinskeu izvršnem svetu skupaj s predlagale programa pripravila dopolnitve. Program bo junija objavljen v Kočevskih novicah, ko ga bodo lahko kritični pregledali tudi občani. Kot pričakujejo v Kočevju, naj bi bil referendum septembra ali oktobra. tozdom, ki uporabljajo mrežice kot armaturo za tesnilne materiale, ostalo pa prodajo drugim kupcem. Potrebe po teh materialih se povečujejo, zato si v tem tozdu prizadevajo, da bi izdelali še več mrež. Vsako leto povečajo produktivnost za doma- la 10 odst. V naslednjem srednjeročnem obdobju pa bodo vložili denar v modernizacijo proizvodnje. Zastavili so si tudi cilj, da bi izdelovali v tovarni končne izdelke. Za zdaj imajo v načrtu predvsem preproste filtre, ki pridejo v poštev v industriji. Direktor tozda Pletilnica Franc Bojc sicer pravi, da se je pred dvema letoma izvoz skoraj ustavil in so s proizvodnjo komaj krili stroške, da pa je letos veliko bolje. V prvih štirih mesecih so povečali proizvodnjo, prodajo' na domačem trgu. na zunanjem trgu pa so naredili pravi podvig. Prodajo za devize so povečali domala za štirikrat, od tega pretežni del za konvertibilno valuto. Povečal se je čisti dohodek na delavca, močno pa so se popravili tudi osebni dohodki. V Sodražici se pohvalijo z zglednim sodelovanjem na ravni delovne organizacije in sozda. Po njihovem mnenju odlično delu je interna banka, še več pa pričaku jejo od pomoči na zunanjih trgih. Prepričani so. da jim je sodelovanje z Donitom, s katerim sodelujejo že 14 let. zelo koristilo. J. S,- Najprej telefon KS Velika Loka bo razpisala referendum za samoprispevek VELIKA LOKA — »Nasestanku vaških odborov SZDL smo ugotovili, da brez samoprispevka ne bo šlo naprej. Zato smo se odločili, da junija razpišemo novega. Dogovorili smo se za pet let in za 3 odst.,« je dejal Tone Žibcrt, predsednik sveta krajevne skupnosti Velika Loka. »V preteklih letih smo veliko naredili. Zgradili smo dva vodovoda. položili asfalt na okoli 7 kilometrov cest. popravili in razširili precej potov in makadamskih cest in še bi lahko našteval. Seveda denar ni vse. Krajani so veliko prispevali tudi s prostovoljnim delom, materialom, pa tudi z dodatnim denarjem. A vsega še zdaleč nismo naredili. Prav zato smo se že lani, ko seje konec leta iztekal prejšnji samoprispevek, odločili, da razpišemo novega. V prihodnjih letih bo prednostna naloga gradnja telefonskega omrežja, katere se lotevamo skupaj » krajevno skupnostjo Čatež in Šcntlovrenc. Naša želja je. da bi se na telefonsko omrežje priključilo sleherno gospodinjstvo. Poleg tega moramo položiti asfalt še na nekaj pomembnejših cest. Vodovod I Ione Žibert: Najpomembnejša naloga je napeljava telefonskega omrežja. bomo potegnili še v Scmergo. Denar pa bomo potrebivali tudi za redna vzdrževalna dela na doslej obnovljenih cestah, za obnovo pokopališča v Sentlovrencu. za popravilo doma kulture, skratka: zbrali naj bi 18 milijonov dinarjev, dela pa bodo veljala še enkrat več. Kako bo s samoprispevkom, pa se bodo krajani odločili 9. junija, ko bo referendum. Seveda pričakujemo. da bo večina za samoprispevek. Sicer z našimi načrti ne bo nič. prav tako tudi ne / razvojem naše krajevne skupnosti.« je poudaril predsednik fone Žibert. J. S. IZ NKŠIH OBČIN Molče se ne prebijejo naprej Delegatom jemljejo moč in voljo preobilica formalnega gradiva in občutek, da je že vse odločeno — Zahtevajo glasilo s povzetki BREŽICE — V zadnjih šestih letih seje v delegatskem sistemu zelo malo spremenilo. Današnje stanje je precej podobno rezultatom takratne analize. Učinkovitost delegatskega odločanja je letos preverjala delovna skupina pri občinskem komiteju ZKS. Razpravljalci so bili danes teden začudeni in ogorčeni nad tem, da skoraj polovica osnovnih organizacij ni odgovorila na vprašalnik, saj upravičeno domnevajo, da niso ocenjevali delegatskega sistema v svojem delovnem kolektivu in krajevni skupnosti. Če so to vendarle naredili, potem z molkom niso prav nič pomagali k celovitejši predstavitvi delegatskih razmerij. Delegacijam se najprej zatakne pri gradivu, saj ga. po odgovorih sodeč, vsi bo^e preberejo kot člani. Izjema je le vodja, ki marsikdaj ne utegne in ne zna na kratko in jedrnato pojasniti bistva obsežnih gradiv, za katerih branje porabi po več ur. Vsi po vrsti pogrešajo povzetke, zato tudi člani komiteja podpirajo njihovo zahtevo po izdajanju delegatskega glasila. Najbolj pa bodejo v oči odgovori, da delegacijam zelo rade pomagajo osnovne organizacije ZK, direktorji, tajniki samoupravnih organov in predstavniki delavskih svetov, vendar se to v praksi nikjer ne pozna. »Če bi bilo res tako,« so opozarjali Urška Uebleis Jože Zevnik Marija Divjak Program, ki mora uspeti Pred nedeljskim referendumom v KS Brestanica BREST ANICA — V krajevni skupnosti Brestanica se bodo v nedeljo, 26. maja. krajani odločali na referendumu o uvedbi samoprispevka za (sofinanciranje programov vzdrževanja in posodobitve cestnega omrežja, vodne oskrbe in kanalizacije, telefonije, pokopališke dejavnosti in za dograditev osnovne šole v Brestanici. Dober teden pred referendumom so nam krajani povedali, kaj menijo o samoprispevku. URŠKA UEBLEIS. predsednica skupščine KS Brestanica: »S samoprispevkom naj bi v petih letih zbrali približno 25 milijonov dinarjev, pretežno za komunalne dejavnosti, po 15 odst. sredstev pa za pokopališče in telovadnico. Ker so krajani že jeseni lani na zborih vseh osmih vaških odborov, Anže, Armeško, Brestanica, Dolenji Leskovec. Gorica. Lokve, Raztez in Stolovnik, sami povedali, kaj bi želeli uresničiti s samoprispevkom. sem prepričana, da bo referendum uspel. JOŽE ZEVNIK, predsednik KK SZDL Brestanica: »Zbori so bili zelo uspešni, saj ljudje vedo, da lahko leta-ko hitreje napredujemo in še pričakujemo določeno pomoč širše družbene skupnosti, predvsem komunalne skupnosti in združenega dela. To je zanesljiv vir in prav bi bilo, da sebi in predvsem mladim rodovom omogočimo, da nebi zaostali za drugimi okolji. Program, ki je ljudem blizu, mora uspeti.« MARIJA DIVJAK upokojenka, iz Brestanice: »Novo pokopališče je nu- jno. saj je sedanje že pretesno, 'telefonija se bo še hitreje razvila, potrebujemo pa jo, da pokličemo zdravnika. kmetje živinozdravnika. veseli smo. če se pogosteje vsaj slišimo z otroki. Telovadnica pa je potrebna mladim, ki pozimi nimajo takih možnosti za zdrav razvoj kot drugje. Za naše vasi bodo sodobnejše ceste na stežaj odprto okno v svet.« P. P. člani komiteja« potem bi morale delegacije odlično delovati. Seveda ponekod družbenopolitične organizacije redno sodelujejo z delegacijami, kar se odraža predvsem na dobri udeležbi na sejah skupščine in SIS Nasploh je veliko izostankov, vendar OO ZK niso nič ukrenile proti neodgovornosti, samo ugotovitve pa ničesar ne spremenijo. Delegatsko gradivo je za večino preobsežno in premalo razumljivo. To je leeden od vzrokov, ki ga navajajo za molk na sejah. Najpogostejši razlogza to, da ne sodelujejo, je občutek nemoči, občutek, da je vse že odločeno in pa to, da sklepov in odločitev neizpol-njujemo. Osnovne organizacije zato predlagajo, da bi morali odločitve delegatskih skupščin na kratko posredovati tozdom in krajevnim skupnostim, predvsem pa opozarjajo na boljšo povezanost DPO z delegacijami. Poleg tega menijo, da bi ob vseh pomembnejših odločitvah morali sklicevati zbore delavcev in krajanov. Delegati opozarjajo, da jifh jemljejo moč in voljo do dela prevelike količine formalnih poročil in drugega gradiva, v katerem se zgubljajo. V razpravi na teji komiteja so menili, da bi bile delegatske razprave še kako živahne, če bi odločitve in sklepi zares zaživeli Delno krivdo za to zagotovo nosijo tudi delegati, saj ob prihodu v delovno organizacijo ne pometejo pred svojim pragom. Ko na primer v zboru zd-’ ruženega dela kritično zahtevajo učinkovitejšo štipendijsko politiko, doma molčijo, čeravno je tudi njihov kolektiv med tistimi, ki ne podeljuje kadrovskih štipendij in čeprav gospodarjenje nazaduje predvsem zaradi pomanjkljive strokovnosti v proizvodnji in v spremljajočih službah. J. TEPPEY S srcem doma Slavko Prah sodeluje, četudi je kot šofer dos- ti zdoma___________________ BREŽICE — V krajevnih skupnostih je malo voznikov, kijimza-radi pogoste odsotnosti lahko zaupajo dolžnosti v lokalni samoupravi. Slavko Prah se jih nebrani, ker ga življenje v domačem okolju zanima in privlači. Rad sodeluje. Tudi v delovni organizaciji prevzema različne odgovornosti. Trenutno je predsednik sindikata v tozdu Brebus, kjer je življenje vse prej kot mirno. Največ prostih ur posveča delu v Združenju šoferjev in avtomehanikov. Predseduje mu že osmo leto. Do izteka mandata ga čaka še precej dela. Med najpomembnejšimi nalogami je sodelovanje pri preverjanju znanja poklicnih voznikov v delovnih organizacijah. Pred vrati pa je že tudi šoferski praznik. 13. julij. Tedaj se spomnijo tudi bolnih sodelavcev in jih obiščejo. Predsednik se pri uresničevanju vsakoletnega programa lahko zanese na člane odbora, ki mu vedno pomagajo. Združenje si samo priskrbi denar za dejavnost. Nekaj dobi od tovornjaka, ki ga ima v najemu avto šola. nekaj pa jimvsako leto vrže veselica. Voznik Slavko Prah je bil zadnje dve leti veliko na tujem. Vozil je zdomce iz Karlovca do Muenchna in nazaj. To obdobje je bilo zanj zelo naporno, saj je bil odsoten po štiri dni in štiri noči v tednu. Zdaj Slavko spet vozi po domačih cestah, da si malo oddahne. potem pa bo najbrž spet krenil na daljše poti. J. T. Enakopravnost najlepše plačilo ____Za duševno prizadete v krški občini je dobro poskrbljeno KRŠKO — Na Dolenjskem in v Posavju je razmeroma dobro poskrbljeno za duševno prizadete osebe, celo bolje kot v nekaterih razvitejših okoljih, za kar imajo največ zaslug društva za pomoč duševno prizadetim, kakršno deluje tudi v krški občini. mizar. Uspešno so sodelovali s lesom. Šopom. Papirkonfekcijo in Impe-rialom. Predlani so nekateri varovanci celo neposredno delali v dveh kolektivih. V srednjeročnem obdobju načrtujejo ureditev pritličnih prostorov bivše leskovške šole, dolgoročno pa nameravajo še razviti domsko varstvo. Društvo je imelo veliko dela z ustanovitvijo in rastjo delavnic, razvcsc; Eakšne so ocene odgovornih mož republike Zveze za pomoč duševno prizadetim, ki pa je pred kratkim z anketo prišla do nič kaj razveseljivega podatka: kar 6$ odst. anketiranih v Sloveniji je namreč odgovorilo, da jih nihče ni obiskal, niti s socialnega skrbstva niti duhovnik! V krški občini jim je v društvo uspelo prodobiti že preko 400 članov. Delavnice pod posebnimi pogoji v Leskovcu so imele v letih 1982 do lani od 20 do 24 varovancev, za katere so skrbeli le trije zaposleni delavci: specialni pedagog, socialni delavec in Telefoni pod Bohorjem Akcija v treh krajevnih skupnostih BLANCA — Če kje potrebujejo telefon, je to po oddaljenih zaselkih pod Bohorjem. V akciji po tej nerazviti kozjanski krajevni skupnosti naj bi na kraju dobilo telefonske priključke 190 domačij. Predsednik odbora je Jože Rošto-har iz Selc. zaposlen kot prodajalec pri Petrolovi črpalki v Sevnici. Omenjeno število priključkov‘še ni dokončno, če se bodo vključili še na Žagarskem vrhu in Gornjem Brezovem, jih bo še okrog 50. Jože pri tem navaja, da delajo na območju treh krajevnih skupnosti, poleg blanške, ki opravlja inves-titorstvo. Segajo še k sosedom v Sevnico in na Senovov sosednji občini. Po lanskem predračunu so bila dela ocenjena na 23 milijonov dinarjev, kar je nedvomno spoštljiva številka. »Ljudje hočejo v korak s časom, vsakdo sc je obvezal prispevati po osem starih milijonov, sodelovati mora s 100 do 120 urami dela, prispevati drogove, prevoze in še kaj,« našteva Roštohar. Kot predsednik gradbenega odbora je nadvse zadovoljen z delovno vnemo krajanov, sodelovanjem novomeškega ptt podjetja in posebne monterske skupine iz Ljubljane. Kaj bo vse skupaj gotovo? Jože omenja letošnjo jesen za I. fazo. ki zajema glavno omrežje. V novem srednjeročnem omrežju mora PTT kajpak razširiti blanško centralo na končnih 384 šte- • V Krškem imajo tudi ambulanto za ogrožene otroke. Doslej še niso imeli otroškega psihologa, ki bi 3-letne otroke lažje testiral in prepričal starše, naj otroke vključijo v vrtce, šole, dokler ni prepozno. Oblikovali bodo mobilni razvojni oddelek s specialnim pedagogom, psihologom, logopedom, da pa bi lahko pomagali tudi telesno prizadetim otrokom bi radi zaposlili še fizioterapevta, a seje zataknilo pri odobritvi občinske komisije za režijske zaposlitve. Ijiv pa je lep sprejem krajanov, ki sodelujejo z varovanci na raznih delovnih akcijah. Dobro je sodelovanje društva z osnovno šolo dr. Mihajla Rostoharja s prilagojenim programom v Krškem. Med 76 učenci jih je kar 31 socialno ogroženih, zanimivo pa je. da se želi večina učencev čimprej zaposliti. Junija letos naj bi končno le pričeli prenavljati stoletno šolsko stavbo. P. PERC TRŽIŠČE: NAD 300 PIONIRJEV GASILCEV TRŽIŠČE — V soboto je bilo v tem kraju tekmovanje pionirjev gasilcev sevniške občine. Prihitelo je kar 27 ekip ali nad 300 nastopajočih. Sodniki sojih razvrstili v šest skupin. Pri mlajših pionirkah je zmagala desetina Brega, pri pionirjih te starostne skupine pa sta si delila prvo mesto Breg in Telče. Pri starejših pionirjih so bili najuspešnejši Sevničani. pri pionirkah pa Loka. V posebni skupini mlajših pionirk je bila prva Blanca, pri pionirjih C pa Poklek. Domačini so gostesprejeli nadvse prisrčno, celo s slavolokom. Vse je presenetil industrijski obrat Pohorje z Doba, DVA DNI DAROVANJE KRVI SEVNICA — Spomladanska akcija darovanja krvi v tej občini bo v ponedeljek in torek v dvorani I VD Partizana. Krvodajalska akcija v Krmelju bo v juniju. SEDEŽ MEDOBČINSKIH DPO BO POSLEJ V KRŠKEM BREŽICE — Komite občinske konference ZK je na četrtkovi seji brez pripomb sprejel informacijo o poenotenju sedežev posavskih družbenopolitičnih organizacij (ZK, SZDL in sindikata) z namenom, da bi laže koordinirale svoje delo. Do zdaj je bil sedež MS SZDL v Sevnici, sindikata v Krškem in MS ZKS v Brežicah. V Krškem so dobili prostore v novi skupščinski stavbi, ki bodo precej cenejši kot v dijaškem domu. UTRJUJEJO SODELOVANJE KRŠKO — Delegacija občine Brežice pod vodstvom predsednika občinske skupščine Miroslava Kambiča se je v petek mudila na obisku pri najvišjiH predstavnikih krškega javnega življenja. Tudi predsednik krške občinske skupščine Branko Pirc je menil, da neposredni stiki predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in občinskih skupščin obeh občih lahko prispevajo, da bodo v prihodnje še bolje sodelovali, tudi pri zadevah, ki so dokaj zapletene, a jih je moč s strpnim, prijateljskim pogovorom uspešno rešiti. Darovanje krvi zasluži dela prost dan Krvodajalstvo v Krškem KRŠKO — Krvodajalstvo v krški občini seje že lepo uveljavilo, čeprav marsikje še ne dosegajo zastavljenih ciljev. O 10.459 delavcev v občini jih je lani darovalo kri 1.726, predvidevali pa so. da bo krvodajalcev kar 2.453. Pohvaliti kaže delavce nekaterih kolektivov, ki so po odzivu presegli vsa pričakovanja. To so delavci brestaniškega Tesa.senovskega rudnika in Metalne, Sopa, Iskre in GG Kostanjevica ter učenci Srednje tehnične šole Krško. O letošnji krvodajalski akciji, ki bo 29. maja v Leskovcu v osnovni šoli, v četrtek, 30. maja, v krški Celulozi. 31. maja na Senovem v osnovni šoli in v ponedeljek, 3. junija, v Kostanjevici v zdravstvenem domu, pričakujejo, da se bodo bolje odrezali zlasti v delovnih kolektivih, kjer število krvodajalcev najbolj odstopa od plana akcije. Predsednica OK SZDL. Margareta Marjetič, predsednica občinskega odbora Rdečega križa Meta Ha-bicht in predsednik občinskega sindikalnega sveta Franc Dular prosijo, da krvodajalcem povsod zagotovijo prost delovni dan in če je potrebno, kaže to določilo vnesti v pravilnike o delovnih razmerjih. V večini kolektivov so to že zdavnaj storili. Letos bosta proslavi krvodajalcev v ponedeljek. 27. maja. ob 19. uri v domu Štirinajste na Senovem za senov-sko območje in 28. maja ob 19. uri v Krškem v DKD Edvarda Kardelja. P. P. KOPRIVNIČANI ZMAGALI PODBOČJE — Na tekmovanju šolske mladine s področja splošne ljudske obrambe in družbenesam-ozaščitev Podbočju seje pomerilo 11 petčlanskih ekip iz krške občine. Prepričljivo je prvo mesto osvojilo moštvo osnovne šole Ko privnica s 1.314 točkami, drugo osnovna šola Jurija Dalmatina Krško (1.261) in 3. osnovna šola Gorjanskega bataljona Podbočje (1.202), le-ta se je izakazala kot dober gostitelj. Mladi so morali pokazati, kaj vedo o prvi medicinski pomoči, streljanju, topografiji, prometnih predpisih, protipožarni varnosti, o puški M—48. Dopisi se vrstijo, čas pa beži Komunali ni vseeno, ker še vedno ni odloka o zaščiti zajetja v Podgorici SEVNICA — Preštevilni zapleti okrog vodovodnih zajetij po Sloveniji opozarjajo na skrajno resnost pri izbiri. No, zajetje Dolna pri Podgorici ni ogroženo od industrijsko nevarnih snovi, saj je daleč pod Lisco, ogroža pa ga kmetija. F * _ Jože Roštohar »Telefon je za naše hribovite in med seboj oddaljene kraje nujnost!« vilk. »V tem tednu bomo verjetno zaključili in spojili prvih 15 do 20 km omrežja, računamo, da bomo na koncu dela našteli kar 45 km omrežja,« opisuje eno največjih akcij v blanški krajevni skupnosti. A. Ž. O stiski kmeta Ivana Andrejčiča smo že pisali. Če odgovorni zadeve niso reševali sproti, je treba pohiteti sedaj. V Komunali kot upravljalen vodovoda se dopisi kar vrstijo. Letos 27. marca so zadevo proučili na kraju samem. Po razmočenih travnikih nad vodovodnim zajetjem so ptt površinskih vodah razškropili 12 litrov raztopine natrijevega hipoklorita. Po dobrih treh urah so poskusi pokazali, da je ruzstopina že prišla v zajetje. To je bilo za vodovodarje resno opozorilo, da so na pristojna mesta \ občini naslovili zahteve za zaščito vodovodnega zajetja. Mestu so dolžni zagotavljati • In kaj je s kmetom Andrejčičem? Miro Dobovšek pravi, da so se dogovorili za odškodnino. Gnojevko sedaj vozi drugam. Kakorkoli, za zaščito vodovodnega zajetja še ni storjeno vse, čas pa teče. neoporečno vodo. zato v Komunali vodja komunalne dejavnosti Miro Dobovšek poudarja, da ne morejo pristajati na kompromisne rešitve. . V Komunali očitno niso bili zadovoljni z nadaljnjim razpletom zadeve. 19. aprila so na komite za družbeni razvoj in gospodarsko-upravne zadeve naslovili novo opozorilo, ker še vedno ni bilo ukrenjeno vse potrebno za zaščito zajetja. Vodovodarji so mnenja, da je treba nemudoma, dokler ne bo sprejet odlok, zavzeti vse lastnike zemljišč okrog vodovodnega zajetja, da ne bodo opravljali nekaterih opravil, predvsem gnojenja, na zemljiščih. Komunalci ob vsem lem opozarjajo, da potrebujejo pomoč, ker so sami za tolikšno nalogo in odgovornost prešibki. A. ŽELEZNIK Novo v Brežicah ZAKAJ RAVNO K SOSEDI?-v agenciji Ljubljanske banke v Dobovi opažajo veliko nevednosti v denarnih zadevah. Ljudje, posebej starejši, se slabo znajdejo in ne vedo. kako bi ot-nar obrnili sebi v prid. Veliko je takih, pravijo v banki, ki poslušajo nasvete sosed in vedno znova uberejo napačno | pot. A tudi nasvet delavcev LBje braz-plačen in marsikomu so pomagali ®° tega. da jim je v žep kanil kak dinar več. Brez. vezave ga občan ne bi dobil, tega jim pa tudi sosede ne vedo vselej povedati. VČASIH ŠE TABLE N L—Avtoprevozniki so veliko na poti in jih Je zato težko dobiti doma. še težje pa.K navedejo napačen naslov stalnega bivališča. Kaže, da so Brežice zanjenad-vse privlačne, saj je sekretariat za notranje zadeve lani kar osemkrat vpeljat postopek za ugotovitev dejanskega bivališča. V sedmih primerih so bili to ljudje, ki so tukaj sicer dobe' dovoljenje za opravljanje obrtne de- -■ javnosti, naslov stanovanja so si Pa kar izmislili. ZAPUŠČENI KRAJEVNI URAD' — Resje, da v Pišecah, na Bizeljskent. v Artičah in Cerkljah ni več porot« vendar to še ni razlog, da bi stavbe se naprej propadale. Na Bizeljskem Sj-seseda ostrešje in tudi spodobnih sani tarij nimajo. V Pišecah se jim ne: god dosti bolje. V obeh krajih bi bil ž*«* za prenovo fasade, v Kapelah Pa*' temačnem in mrzlem prostoru nibt* več ne bo kvaril zdravja. Natanko st torej ve. kaj je kje treba popraviti, neznana je samo vreča, iz katere bi jel®3 denar. Za zdaj šc niso našli nobene- ■m Krške novice VODA — Čeprav so v preteklih* tih v krški občini zgradili veli* kilometrov vodovodov, postaja vod® oskrbii najbolj pereče vprašanje. ™ romno udarniškega dela in denarja je vmes tudi precej pretirav dejstvo pa je. da kilavega deteta m1 ne bi rad priznal za svojega, ali pa bi s !£BR€2IŠK£ PORODNIŠNICA Od 11. do 16. maja so v breŽišk' porodnišnici rodile: Uda Čavalič ( Krškega — Bojana. Majda Humek' Samobora — Glorijo. Marija Miheh iz Bošta — Marka, Martina Horžen' Sevnice — Roka, Nada Pavlek '' Šoštarič iz Drenja — Hrvoja, DraglC Tandarič iz Prilipja — Petro, Justi® Šepetave iz Arnovih sel — NinOj RaZ' ca Biščan iz Gradišča — -ra-Nevenka Šantorič iz Prigorja — tjano, Anica Urek iz Kapel — Prl1^ oža, Ljiljana Kahlina iz Bregane -" Marka. Ždenka Zorko iz Krškega Ivo, Sonja Molan iz Sel — Anjo, Dan ca Vidmajer iz Koprivnice — deck • Čestitamo! VODNA TEHTNICA — Obsobotni otvoritvi Doma obrtnikov v Krškem so obiskovalcem za- spominsko darilce izročali miniaturne vodne tehtnice. Za nekatere je bila t® ob koncu družabnega srečanja, kjer se je izkazala gostinska sekcija, kar prav" šnja naprava. O dobfi kapljici so bn skoraj vsi malo izven »plajbe«. ŽURANA SE POZDRAVLJATA — Mitja Ribičič je med zadnj'®1 obiskom v Krškem dejal, da je sli*3!-da se brežiški in krški župan nepoz®' ravita, če se srečata na mostu. Seveda je to dovtip spravil v smeh prisotne, saj so vedeli, da duhov« politik meri na posavsko (ne)šod®1' ovanje. Brežičani so prejšnji petek. največji postavi prihiteli na prijatelj' ske plogovore s krškimi kolegi j* obisk je. • dokazal, da mostovi povezujejo... b® šlo tudi v prihodnje po zlu. ako neb® tudi primernega vzdrževanju vseh k®' munalnih objektov, ne samo vo®( vodov. Samo za komunalo so po laskih cenah zbrali v krški občini za -b® do 300starih milijard potreb. Verjet®1 anja-ilife ilZ' ga vsak rad čimprej otresel. Stari, raj padajoči vodovodi so nazoren prim® Sevniški paberki KOPANJE TEDEN KASNEJE^ Uradna otvoritev novega plavalne, bazena in s tem otvoritev kopa' sezone nebo 25. maja, kot je bilo sp" mišljeno, pač pa v soboto, 1. junl-L’ Kulturni spored se bo pričel ob 15-Med drugim bo zaplesala boštanjs* folklorna skupina, igrala pa bo scVa ška godba. Pionirji in pionirke se bo®, prvič pomerili v treh plavalnih d'5 plinah. Podeljene bodo tudi Pr kolajne. NIKO BO GRADIL — V znane? bifeju Nika Frica razmišljajo ° ,Ve dejavnosti. Izvršni svet je na zadnjis' odobril izjemno lokacijo na travnik nasproti parkirišča pri gasilskem di mu. Niko namerava tam postavl lično gostilno, kajpak s toplo hran®- ZAKAJ NE PEREJO ULlC-'.^ Sevniška delegacija je na zadnjC zasedanju občinske skupščine zasta la za sveženj vprašanj, sedaj pa čakaj, na pisne odgovore. Seveda so še b®J zaželjeni ukrepi. V imenu meščanov delegati vprašali zakaj mestnih uli®®, perejo pogosteje. Menijo, da bi jih n1 rali vsaj štirikrat letno. tura i n bra- anje Forma viva z meceni? Lojze Štih: »Zaradi pomanjkanja denarja je v krški občini najbolj prizadet amaterizem« KRŠKO — Vse kulturne skupnosti v dolenjski in posavski regiji so se znašle v finančnem precepu, tako da so ponekod ogroženi celo minimalni kulturni programi. O tem je letos že dostikrat tekla beseda, precej vroče razprave so bile v kulturnih in zadnje tedne tudi v Partijskih krogih, še posebej, ko so kulturo pretresali v pripravah na junijsko sejo slovenskega centralnega komiteja Zveze komunistov o kukuri. Na vprašanje, kaj ta čas najbolj gesti kulturo v krški občini, je Lojze Stih, predsednik skupščine kulturne skupnosti, sicer ravnatelj Šolskega eentra v Krškem, odgovoril: . »Na zadnji seji našeskupščineje izbilo na dan, da je v kulturi res najbolj pereči njen gmotni pol-°2aj. Čeprav so "načrti realno zastavljeni. jih ne bo moč uresničiti. Najbolj bo spet prikrajšan amaterizem, saj ni denarja niti za najnujnejšo opremo skupin. Trpi pa tudi delo poklicnih kulturnih organizacij oziroma ustanov. Za Valvarosjevo knjižnico smo s Pomočjo republiške kulturne skupnosti komaj .navrtali' 3 milijone dinarjev za nakup knjig. Knjižnica Pa bi morala glede na normative dobiti v ta namen najmanj 5 milijonov dinarjev. Premalo denarja je za delo kos-tanjeviških galerij, za varstvo zbirk, zaščito in ohranitev umetnin, zlasti še v galeriji Forme vive na prostem. Za varstvo zbirk bi. denimo, potrebovali še najmanj dva delavca, pa ju ta hip ne bi mogli plačati. Za Galerijo Božidar Jakac daje republiška kulturna skupnost le tretjino potrebne vsote. To je vsekakor premalo, toda če bi hoteli dobiti več, bi morali doseči, da bi galerija postala ustanova republiškega pomena.« — Slišati je, da se dokaj čudna usoda plete tudi za Formo vivo. Je tudi tu posredi denarna stiska? »Že lani je bila kiparska kolonija ali simpozij, kot pravimo, izpeljana v skrčenem obsegu, pa še to ni bilo povsem pokrito. Vprašanje je, kaj bo leta 1986, ko naj bi bila Kostanjevica spet na vrsti, da gosti kiparje. Za zdaj vemo le to, da naša kulturna skupnost ne bo sama zmogla stroškov. Bil je celo predlog, da bi simpozij v prihodnje prirejali vsake štiri leta, da bi Potem nekako šlo. Vendar smo tak predlog hitro zavrnili, saj bi se z raztegovanjem pretrgala kontinuiteta simpozijev, po katerih je Kostanjevica slovela. Menili smo, da je bolje obdržati bienalnost in bolje vabiti minimalno število kiparjev, četudi bo to zahtevalo več naporov. V tem primeru pa bi bilo treba narediti nekaj premikov. Bienalna Forma viva bo izvedljiva, če se bodo poslužili tako imenovane svobodne menjave dela. Mislim na to. da bi morali pridobiti čimveč gospodarskih organizacij — mecenov, ki bi si za prispevani denar zagotovili pravico, da bi določeno število na kiparskem simpoziju nastalih skulptur postavili v njihovo okolje.« — Na nekem posvetu ste menili, da v zdajšnjih časih ni dobro biti kulturno prebogat. Na kaj ste mislili? ■•Na to. da sodi naša občina med tiste, ki so bogate po kulturnih ustanovah. zdaj pa jih prav to bogastvo tepe, ker zanj nimajo dovolj denarja. Mislim pa. da kljub temu ni razloga za črnogled-nost, saj bi z malo drugačno orga- Lojze Štih niziranostjo, racionalizacijo dela in še s čim prihranili in pametneje obrnili prenekateri dinar. Notranjih rezerv, ki prav gotovo so, ne gre kar tako zanemariti.« — Kaj v krški občini pričakujete od junijske seje CK ZKS o kulturi? »Napovedana seje ja vsekakor spodbudno znamenje za kulturo. Glede na nakopičeno problematiko ni moč pričakovati drugega kot zelo konkretno razpravo, zaključke pa take, da se bo iz njih jasno videlo, kdo je za kaj odgovoren. Radi bi tudi odgovor na vprašanje, kako tako imenovano reprezentančno kulturo približati podeželju, krajem, kakršen je naš, pa še, ali je ta kultura res za delovnega človeka, ko pa nimajo denarja, da bi plačali gostovanje vrhunskega ansambla.« 1. ZORAN Dolenjski knjižni sejem že osmič Gost otvoritvenega večera bo pisatelj Janez Vipotnik, po katerega romanu »Doktor« snemajo celovečerni film — Sejemski popust pri nakupu knjig, ceneje do knjig tudi na razprodaji — Sejem s prireditvami posvečen 40-letnici osvoboditve NOVO MESTO — Novomeška Mladinska knjiga, Študijska knjižnica Mirana Jarca ter mladina in kulturno-umetniško društvo tukajšnje tovarne zdravil se že več tednov pripravljajo na osmi dolenjski knjižni sejem, ki bo od 3. do 7. junija v razstavišču Krke (v avli poslovne stavbe) v Ločni, posvečen pa bo 40-letnici osvoboditve. Razstavljeno bo okoli 700 knjižnih novitet, ki sojih slovenske založbe izdale od lanskega do letošnjega maja. Obiskovalcem bo na voljo katalog razstavljenih del z opisom razvoja založbe Mladinska knjiga, ki praznuje 40-letnico ustanovitve. Vse razstavljene knjige bodo naprodaj z običajnim sejemskim popustom, kupci pa bodo lahko sodelovali tudi v nagradni prodaji »4 + 1« (kdor bo kupil štiri knjige, bo peto dobil za darilo) in izbirali med knjigami Cankarjeve založbe, ki je ob svoji 40-letnici pripravila knjižno razprodajo. Na_slovesni otvoritvi dolenjskega knjižnega sejma, ki bo v ponedeljek, 3. junija, ob 19. uri, bodo prireditelji predstavili in pripravili pogovor s pisateljem Janezom Vipotnikom ter s člani filmske ekipe (režiser, glavni ig- ralec idr.)'? ki po Vipotnikovem romanu »Doktor« pripravlja celovečerni ig- • Poleg dolenjskega knjižnega sejma, ki je vsako leto v Novem mestu, pripravijo prireditelji še dva krajevna. Topliški knjižni sejem je že bil, in sicer so ga pripravili aprila v zdraviliškem domu v Dolenjskih Toplicah, šentjernejski pa bo jeseni. rani film. Upajo, da bodo nekaj kadrov nastajajočega filma lahko prikazali že na otvoritvenem večeru. Pevski praznik v Dolenji vasi KUD France Zbašnik pripravilo že 11. srečanje pevskih zborov iz rib-niške in kočevske občine RIBNICA — Dvorana družbenega doma v Dolenji vasi je bila ll. maja premajhna, da bi lahko sprejela vse, ki so želeli spremljati program enajstega srečanja pevskih zborov iz ribniške in kočevske občine. Na prireditvi, ki jo je pripravilo kulturno društvo Franceta Zbašnika in je bila posvečena 40-letnici osvoboditve, so nastopili: kvartet Inles iz Ribnice, oktet Donit iz Sodražice, nonet Rog iz Željn pri Kočevju, pevski zbor Potočan iz Loškeg- potoka, nonet Vitra iz Ribnice, pevski zbor Slemena, mešani pevski zbor iz Ribnice, pevski zbor Lončar iz Dolenje vasi, pevski zbor DKUD Svoboda iz Kočevja, pionirski zbor celodnevne šole Dolenja vas, tamburaši iz Sodražice in folklorna skupina iz Dolenje vasi. Srečanje je bilo torej kar dovolj pestro in zanimivo, pokazalo je tudi, da je pevska dejavnost v obeh občinah najbolj razširjena oblika na področju kulturnega amaterizma. Kultura se ustavi pri denarju Črnomaljski občinski komite ZKS zaključil razpravo o kulturi_ ^ ČRNOMELJ — Javna razprava o kulturi, kije bila v okviru dela OK KS marca in aprila po črnomaljski občini, je pokazala, da je doslej o tem Prašanju vse premalokrat tekla beseda. Čeprav na sejah ni bilo množične-8® obiska, so tisti, ki so se jih udeležili, v maratonskih, a plodnih razpravah Pozorih na vrsto pomanjkljivosti in težav, ki jim doslej še niso bili kos. Ponekod, na primer v Adlešičih, so * stvari lotili resno, temeljito, ker _•es *elij°, da se razmere izboljšajo, ■ rsikje pa je šlo le za ugotavljanje že 5irx”e8a' ^a' Pa skoraj ni bilo besede o m t"1 poimu kulture, o kulturi c človeških odnosov, kulturi dela 'Pd. Opozorili so, da je v kulturnih “tPovih, ki jih imajo že skoraj v vseh *vmh središčih, premalo kulturne JMavno.sii. j., financiranje in vzdrže- NOVA knjižica Marjete dajčman N°v0 MESTO — V tukajšnji knji-rni Mladinske knjige je že nekaj naprodaj drobna knjižica 'ednov "KŠ i oar mamice ni doma«, ki jo je na- skeV* Marjcta Dajčman, vodja Ljud-|. L' knjižnice v novem mestu, ilustrira-P‘t sojo učenci grmske osnovne šole. omenjenim naslovom je Daj-^Panova, ki bo pri Borcu doživela tu-v1,Ponatis svoje prve knjige »Marjetka kaj je vojna«, povezala štiri kratke . v l/otr°škcga življenja. Knjižico adar mamice ni doma izdano v 'arn°založbi in tiskano v Krškem, je Poč dobiti za 180 dinarjev. vanje teh domov ni urejeno, amortizacija se zanje ne odvaja. Izjema je kulturni dom v Črnomlju, ki ga sofinancira občinska kulturna skupnost, a so storitve v njem predrage, tako da ga ne morejo uporabljati kulturne skupine in mladina. Filmi, ki jih predvajajo v njem, so v glavnem lažje vrste, vstopnina pa previsoka glede na kakovost filmskega programa. Dolgoletna prizadevanja, da bi se društva in skupine povezali z delovnimi organizacijami, šolami, gostinstvom in turizmom, še niso rodila • Člani vaških društev so opozorili na svojo zapostavljenost. Tako so po eni strani organi kulturne skupnosti in ZKO premalo obveščeni o delu ljubiteljskih skupin izven Črnomlja, po drugi strani pa so vaščani prikrajšani za obiskovanje predstav poklicnih gledališč, ko gostujejo v mestu, ker so oddaljeni in neobveščeni o predstavah. Zato poleg boljšega obveščanja predlagajo ob takšnih gostovanjih tudi organizacijo prevozov iz vasi, stroške zanje pa naj krije občinska kulturna skupnost. sadov. S tem bi se izboljšal tudi gmotni položaj skupin, ki dobijo iz leta v leto manj denarja od kulturne skupnosti. Glasbeno popoldne Nastopila zbor iz Gribelj in Trebnjega KRASINEC — v nedeljo, 12. maja, So Popoldne na Krasinču v Beli krajini domačini do kraja napolriili dvorano tamkajšnejga gasilskega doma. Pod v°dstvom prof. Tatjane Mihelčičeve sta namreč nastopila mešani pevski žbor iz Gribelj in kot gost dekliški pev-s8i zbor glasbene šole iz Trebnjega. Pevske točke so prijetno dopolnili Sfibeljski tamburaši, ki jih je vodil Silvester Mihelčič starejši. Trebajepo-Va*iti nastopajoče, saj so bile domala Vse Pesmi zapete z izrednim občutjem ,n dognanostjo. Hkrati so se ljudje čudili mnogim nastopajočim, ki ob težkem vsakdanjem kmečkem delu najdejo čas tudi za lepo pevsko umetnost. Program je povezoval Toni Gašpc-rič, kateremu so domačini prisrčno čestitali za njegov nedavno minuli 40-letni življenjski jubilej. Kajpak z željo, da bi še naprej sodeloval s tamkajšnjimi ljudmi in drugimi kulturno zagretimi Belokranjci. Uspeli koncert je pripravilo kul-turnoprosvetno društvo Niko Žup-anič iz Gribelj. DOLENJSKA GALERIJA NEKAJ ČASA ZAPRTA NOVO MESTO — Iz uprave Dolenjskega muzeja so 20. maja sporočili, da so s tem dnem zaprli Dolenjsko galerijo, ker bodo v njej naslednje dni potekala obnovitvena dela. Galerija bo predvidoma spet odprta v sredo, 5. junija. RAZSTAVA V KRKI NOVO MESTO — V počastitev40-letnice osvoboditve so v Krkinem razstavišču v Ločni pripravili razstavo partizanske grafike. S po nekaj deli so predstavljeni Nikolaj Pirnat. Božidar Jakac, Vladimir Lakovič in France Mihelič. Razstava bo odprta do 31. maja. PREDSTAVITEV NOVO MESTO — Založba Mladinska knjiga pripravlja javno predstavitev pesniške zbirke Severina Šalija »Sijoče mračine«. Ta bo v sredo, 29. maja, ob 19. uri v prostorih oddelka NOB Dolenjskega muzeja v Novem mestu. O pesniku in njegovem delu bo govoril Janez Mušič, urednik pri Mladinski knjigi. Študijska knjižnica Mirana Jarca bo na sejmu sodelovala z razstavo • Založba M Ladinska knjiga ima po vsej Sloveniji okoli 38 poslovnih enot. V dolenjski regiji delujeta dve: v Novem mestu in Metliki. Novomeško so odprli pred dobrimi dvajsetimi leti. prvih povojnih tiskov oziroma tiskov iz leta 1945. Na razstavo bo vezan tudi obisk pisatelja Ferda Godine, ki ima veliko zaslug, da seje slovenski tisk razmahnil že v prvem letu svobode. Posebni gostje dolenjskega knjižnega sejma bodo tisti osnovnošolci iz novomeške občine, ki so do zdaj na tekmovanjih za Župančičevo bralno značko osvojili vsa možna priznanja. Kot je znano, je bila založba Mladinska knjiga pokroviteljica letošnjega tekmovanja osnovnošolcev za bralno značko. Najboljše tekmovalce, goste sejma, bo obdarila s knjigami. L Z. POVABILO K SODELOVANJU Naslednja številka Dolenjskih razgledov bo izšla v drugi polovici junija. Da bi bila vsebinsko kar najbolj raznovrstna in zanimiva, vabi uredniški odbor k sodelovanju. Pesniške, prozne, esejistične, kritiške in druge prispevke, ki bodo prispeli v uredništvo Dolenjskega lista (na osvojnico pripišite »ZA Dolenjske razglede«) do 10. junija. bo uredniški odbor upošteval pri izboru za objavo. Tovrstne prispevke sprejemajo Dolenjski razgledi vse leto. Tržaški glasbeniki danes v Novem mestu Koncert Glasbene matice iz Trsta bo drevi ob 19. uri v Kozinovi dvorani — Jutri ogled znamenitosti_ NOVO MESTO — Danes pride sem gostovat slovenska Glasbena matica iz Trsta, ki praznuje 75-letnico ustanovitve. Koncert, na katerem bodo nastopili gojenci in učitelji te ustanove, bo drevi ob 19. uri v Kozinovi dvorani. Gostje bodo v Novem mestu dva dni. Jutri si bodo ogledali kulturne in zgodovinske znamenitosti mesta ter obiskali Bazo 20 na Rogu. To kratko turnejo v Sloveniji jim omogoča republiški komite za vzgojo in izobraževanje. Glasbena matica je pomembna kulturno-izobraževalna ustanova za- Večer s srbsko besedo V Novem mestu nastopilo pet mladih književnikov iz Beograda — Zbliževalna prireditev________ čeprav se njihova dejavnost ne zmanjšuje. Pri denarju se v kulturi ustavi marsikatero načrtovanje, tako tudi zaposlovanje poklicnih animatorjev. Ali bodo zbrali dovolj denarja, da bodo poleg pevovodij nagrajevali tudi vodje skupin, pa bo pokazal čas. B. M. Pet razstav, šest avtorjev Prva letošnja razstava v krški galeriji šele junija KRŠKO — V tukajšnji galeriji, ki jo vodi Valvasorjeva knjižnica, načrtujejo letos pet razstav. Otvoritev prve bo predvidoma 7. junija, ko se bo krškemu občinstvu s svojimi olji predstavil akademski slikar Jože Marinč, likovni pedagog iz Kostanjevice. Naslednja razstava bo kombinirana, oziroma bosta razstavljala dva ustvarjalca: krški rojak arhitekt Valentin Sagnetti bo dal na ogled grafične liste z ilustracijami literarnih besedij, izpisanih v umetniški pisavi, kitajska umetnica Huiquin Wang —Saje. ki živi pri nas, pa bo pokazala lesorez,e s kitajskimi motivi. Zatem bo domačinka akademska kiparka Vladka Štoviček razstavljala plakete in plastiko. Kipar bo tudi naslednji razstavljalec, in sicer Stojan Batič, ki se bo ljubiteljem likovne umetnosti predstavil z malo plastiko. Z konec razstavne sezone je predvidena še razstava starih rokopisov, drugi del razstave Facsimilia selecta avtorja dr. Ivana Stoparja iz Celja, ki je poskrbel, da so v Krškem že videli tudi prvi del znamenite razstave. V GOSTEH KUD »MERIMA« NOVO MESTO — Pred kratkim je bilo v kulturnem društvu Krke v gosteh kulturno društvo Merima iz Kruševca. Gostje so nastopili v proizvodnih prostorih tovarne zdravil v Ločni ter v Dolenjskih in Šmarjeških Toplicah. Krkino kulturno društvo bo Kruševčanom vrnilo obisk konec maja. NOVO M ESTO — Podobno kot v Sloveniji se tudi v Srbiji čedalje bolj uveljavlja tako imenovana mlada literatura, le da je ločnica, pri kateri se začne prepoznavanje te literature, manj ostra in izrazita kot pri nas. Mladi, ki to literaturo pišejo, hodijo svojska pota, ne da bi jih dosežki starejših pisateljskih in pesniških rodov utesnjevalno zavezovali. Zato sta za njihova dela značilni velika sproščenost v izrazu, slogu in snovi, ki jo literarno oblikujejo. Za kakšno literaturo gre in kdo jo piše, so Novomeščani lahko zvedeli na literarnem večeru mladih srbskih književnikov, ki ga je minuli četrtek v STRAŠKI KULTURNI DNEVI STRAŽA — V okviru »Kulturnih dnevov Straža 85« bosta v tem kraju ob koncu tedna dve prireditvi. Na dan mladosti, 25. maja, bo zvečer v prostorih krajevne skupnosti literarni večer, kjer se bodo s svojimi deli predstavili Jože Dular. Severin Šali. Franc Šali in Ivan Zoran. Tradicionalno srečanje pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele krajine bo v nedeljo, 26. maja, s pričetkom ob 13. uri. svoji čitalnici pripravila Študijska knjižnica Mirana Jarca v sodelovanju z občinsko konferenco ZSMS v Novem mestu. Nekaj svojih del so na tem večeru prebrali pesniki Nikola Vujčič, Milovan Marčetič, Staniša Nešič in Živko Nikolič ter Nemanja Mitrovič, ki piše poetično prozo. Vsi so že dokaj uveljavljeni, saj imajo za seboj že prve knjige, zbirajo pa se okrog časopisa »Književna reč« in delujejo v Književni mladini Srbije. Slovenske /rstnike dokaj dobro poznajo', kajpak predvsem po objavah njihovih del, ki jih tudi prevajajo. Nastopajoče je predstavila in v glavnih obrisih označila njihovo literarno delo Bojana Stojanovič, mlada slavistka iz Beograda, ki je tudi pomagala pri organizaciji tega večera v Novem mestu. Stojanovičeva je Študijsko knjižnico Mirana Jarca obiskala že prej, saj je v njej zbirala gradivo za magistrsko nalogo o Miranu Jarcu. Dogovori za ta literarni večer so od takrat potekali pravzaprav prek nje. Bojana Stojanovič pašev Novem mestu ni predstavila samo kot izjemno dobra poznavalka in spremljevalka mlade srbske literature, ampak tudi kot ustvarjalka. Pesni in je nekaj pesmi tudi prebrala na koncu literarnega večera. L Z. mejskih Sovencev na Tržaškem, vendar ne samo kot dejavnik pri oblikovanju in posredovanju slovenske glasbene kultu- V svojih aktivnostih združuje okoli /»J mladih od osnovnošolcev do višješolcev, od tega se jih več kot 500 uči glasbe po načrtih, ki veljajo za italijanske državne konservatorije. Kakih 200 mladih p a sodeluje v otroških in mladinskih pevskih zborih. harmonikarskih skupinah, komornih in drugih zasedbah. • Iz Glasbene matice v Trstu so izšli že številni priznani izvajalci slovenskega rodu. Z dejavnostjo te ustanove je povezano tudi delo nekaterih znanih glasbenih strokovnjakov, pedagogov, dirigentov in skladateljev, ki so ali še delujejo med tržaškimi Slovenci. Tako si njenega poslanstva skoroda ni moč zamišljati brez' vloge skladateljev, kot sta Ubald Vrabec in Pavel Merku, če omenimo samo ta dva. Upamo, da bodo ljubitelji glasbe v Novem mestu sicer brezplačni koncert obiskali v takem številu, kakršnega ugledna kulturna ustanova iz Trsta s svojimi izvajalci zasluži. Z obiskom na tej prireditvi se bo namreč izkazal tudi odnos do zamejskih Slovencev in njihovega pravičnega boja za popolno priznanje pravic v sosednji Italiji. Koncert bo tudi v počastitev 40-letnice osvoboditve. 1. Z. ULAGA KOT KRJAVELJ NA OTVORITVI RAZSTAVE TREBNJE —Jutri ob 12.30 bodo v ivli kulturnega doma v Trebnjem odprli razstavo akvarelov Petra Kozina, člana društva likovnih samorastnikov v Ljubljani, sicer zaposlenega v delovni organizaciji Polikem. Na otvoritvi razstave, ki jo pripravlja Zveza kulturnih organizacij Trebnje v sodelovanju s Polikemovim obratom Proizvodnja v Velikem Gabru, bo znani slovenski dramski igralec Dare Ulaga nastopil v vlogi Krjavlja, znamenitega lika v Jurčičevem »Desetem bratu«. Za republiški vrh izbrana sevniška »Zlata čeveljčka« Sevniški Oder mladih prvič med najboljšimi gledališkimi amaterji SEVNICA — Na 28. srečanje gledaliških skupin Slovenije, ki bo prihodnje dni v Celju, ne gredo Brežičani z Brešanovo »Smrtjo predsednika hišnega sveta«, kakor smo domnevali, pač pa Sevničani oziroma njihov Oder mladih, in sicer s predstavo »Zlata čeveljčka« sodobnega slovenskega dramatika Dominika Smoleta, ki so jo naštudirali pod vodstvom režiserja Petra Žuraja. Republiški selektor Matjaž Zupančič, ki si je ogledal tako brežiško kot sevniško predstavo, je menil, daje slednja boljša, inovativnejša oziroma izrazno sodobnejša, pa jo je predlagal za zaključno prireditev letošnjega srečanja ljubiteljskih gledaliških skupin v Celju. Vlado Podgoršek, predsednik območnega Združenja gledaliških skupin Slovenije za Posavje, sicer režiser brežiške predstave, ki je tudi konkuri- rala za republiški vrh, ni prav nič razočaran, če republiški selektor ni »vrgel očesa« na njegovo skupino. Nasprotno, celo vesel je in zadovoljen, da bodo v Celje potovali Sevničani. »Izbor med tiste, ki bodo v Celju predstavljali najboljše, kar ta čas premore slovensko gledališko ljubiteljstvo, si je ta skupina res prislužila,’ pravi. »Je mlada, deluje vsega kakih deset let, predvsem pa izredno marljiva, kar je vsako leto dokazala z novimi premierami. Na začetku jo je vodil Rudi Filej, zdaj pa že kakih sedem let Peter Žuraj, ki je kot režiser izšel iz skupine, saj je bil v njej dalj časa igralec. Kot režiser pa seje že izkazal in je lani dobil za režijo zlato Linhartovo značko. Tako priznanje pa bodo v Celju pripeli Bojanu Kuharju, igralcu sevniškega Odra mladih, in sicer za izjemno vlogo v Zlatih čeveljčkih. Pri vsem tem je najpomembnejše pač to, da bo Posavje spet zastopano na republiškem vrhu.« Sevniški Oder mladih deluje v okviru mestnega gasilskega društva, kar je prav gotovo izjemen primer na Slovenskem. Letos ima za seboj že veliko predstav, poleg »Zlatih čeveljčkov« je v tej sezoni naštudiral in igral tudi Suhadolčanovo igro »Figole Fagole«, le da seje tokrat v režiji preizkusil Dušan Seničar, študent medicine. I. Z. pisma in odmevi Z KS TREBELNO V maju bodo krajani KS Trebelno predvsem izpeljali dela za telefonsko omrežje. V naslednjih dneh bodo od strank prevzeli drogove, zbrali pa so tudi že skoraj vsa finančna sredstva. Zadali so si tudi nalogo, da bodo speljali avtobusno progo. Ko so zbirali podatke o številu krajanov, ki se vozijo na delo ali v šolo v Novo mesto ali Trebnje, so ugotovili, da jih je skupaj približno 90. Do sedaj so se le-ti vozili z osebnimi avtomobili, večinoma pa jih je stanovala v Nove mestu ali Trebnjem in se vračala domov le konec tedna. Ta proga bi bila velikega pomena za KS in tudi posameznike. Letos si želijo dokončati tudi cesto, ki bo povezovala Jagodnik z Dol. Podturnom oziroma z vso ostalo KS. J. ŽAGAR PREGOREČA VNEMA Vrti metliški prireditelji Vinske vigredi so v goreči vnemi za čim večjim obiskom Črnomaljcev izkoristili vsak možen prostorček za lepljenje plakatov. Niso si mogli kaj. da ne bi s plakati oblepili celo lokomotivo pred železniško postajo v Črnomlju, ki je postavljena kot svojstven spomenik NOB. Morda ne bi bilo odveč pripraviti kakšno predavanje o kulturi plakatiranja, zlasti še zdaj, ko potekajo najširše razprave o kulturi. ŠE O SREBANJU NA KUMU Prejšnji teden je Bojan Horvatič opisal planinsko srečanje na Kumu. Želim, da je informacija popolnejša, zato prosim, da objavite še to dopolnilo: Planinska društva od Litije do Brežic so povezana v meddruštveni odbor zasavskih planinskih društev (MDO ZPD). Teh društev je 13 in vključujejo blizu 12.000 planincev, od tega zelo velik delež mladih od cicibanov do mladincev. Že leta.1975 je MDO organiziral prvo SREČANJE ZASAVSKE PLANINSKE MLADINE. Čas srečanja je bil postavljen v maj, mesec mladosti, in sicer drugo nedeljo v maju. Od takrat so ta srečanja vsako leto, menjajo se le kraji srečanj, saj je vsako leto, drugo PD (oz. mladinski odsek) zadolženo za organizacijo srečanja. Letošnje je bilo zaupano MO PD KUM Trbovlje, ki praznuje 35-letnico delovanja. Še nekaj besed o letošnjem srečanju. V soboto, 11. maja, je bilo orientacijsko tekmovanje, ki je sestavni del srečanja. Sodelovalo je 16 ekip iz osmih PD. Nedeljskega srečanja seje udeležilo čez 500 mladih planincev iz 12 PD. Po kulturnem programu, ki so ga izvajali mladi iz PD Kum, so podelili priznanja za sobotno orientacijo, nato pa so se odvijale družabne igre. Srečanje je zelo lepo uspelo in doseglo svoj namen. LOJZE ANZELC preds. MDO ZPD PREOZKA KONFEKCIJA! Kadar mi kdo prinese v popravilo današnjo moško konfekcijo naših tekstilnih tovarn, meje sram. Prvič so moške hlače preko sedala tako tesne, da na ljudeh vse popoka. Mojstri krojenja po naših konfekcijskih hišah bi morali malo spremeniti tabelo mer. Drugič mora biti prednji žep na moških hlačah velik najmanj 16cm, nepa le 14ali celo le 12cm,daIahko kmečki človek vtakne roko vanj, ne pa le nekaj prstov. Dobro bi bilo, da bi vsi mojstri, ki se jih tiče moje pisanje, prišli k nam na kmete, da bi videli, kako velika je moška roka. Ž. R. Molk, ki bol i »(Ne)odgovorni so se spet skrili za neprebojni zid molčanja« Pred dvema mesecema je Dolenjski list objavil moj članek, v katerem sem opozorila na ekološko zastrupljevanje kočevskega kraškega sveta z antraksom (vraničnim prisadom) z željo, da nam odgovorni javno pojasnijo, kaj od tega, kar smo izvedeli iz časopisov in pričevanj Kočevcev, je pravzaprav res. Do danes ni bilo niti najmanjšega pojasnila. Razumem, da se ob vprašanju brezimnega občana nihče ne zdrzne, zlasti ne tovariši na odgovornih mestih, vendar se mi zdi, daje problem, o katerem sem pisala, zadosti velik, da bi lahko kakšen tovariš s kratkim pojasnilom le pretrgal svojo vzvišeno molčečnost, saj navsezadnje možna zastrupitev pitne vode ne bo obšla nikogar... Začudena sem tudi spričo dejstva, da občani ne terjajo odgovora, da molčijo ljudje ob Krupi, ki se jim obeta vodovod iz zajetja Dobličice. Ob tako grenki izkušnji, ki sojo doživeli, bi človek mislil vse kaj drugega kot na njihovo popolno pasivnost. Nekako ne morem mimo tega, kako je predle-ti delavka iz Iskre opozorila na pi-ralen v Krupi, pa so njena pričevanja zaprli v predale in molčali... Ali problem neha biti problem, če molčiš o njem? Mogoče, toda narava nam vedno in v vsakem primeru pokaže resnico. Koliko je ta resnica nazadnje grenka, je, žal, prepogosto kriv človek s svojim skrajno malomarnim odnosom do nje. Tako se, razočarana nad vsem, v kar sem verjela, sprašujem: do kdaj še molk? Ljudje me sprašujejo, če sem s svojim pisanjem kaj dosegla, zmajujejo z glavami, meni pa ostaja samo trpko spoznanje, da je vse tisto govorjenje na raznih skupščinah in pisanje v planskih dokumentih o varovanju našega okolja, o samozaščitni zavesti in osveščenosti ena sama velika puhlost. Ko bi bilo treba dati pojasnilo, ko bi moral nekdo konkretno nekaj narediti, preveriti, opozoriti, se vse skupaj ustavi pred neprebojnim zidom molčanja, neaktivnosti, nekonkretnosti, neučinkovitosti. Načelno ni težko govoriti. S svetlimi obrazi poudarjamo, kako bomo sanirali smetišča, zaščitili vodne vire, in smo od teh govoranc že vsi zaripli, medtem ko se nam ne zdi vredno preveriti vesti o menda čisto konkretnem zastrupljanju naših kraških tal. • Kaj delajo občinske, kaj republiške inšpekcijske službe? Zakaj ne bi končno iz kamniške občine dali odgovora, kakšni nagibi so vodili tovariše v kamniški občini, da so se bali pospravili antraks pri sebi? Zakaj molči Kočevje? Nešteto je teh vprašanj, ki pa terjajo samo en odgovor. Inšpekcijske službe so o tem problemu obveščene. Tako je povedal predstavnik IS Sob Črnomelj in hkrati pristavil, da pač ne dobijo odgovora. Menim, da bi odgovor kakršen koli že, le moral biti. Ravno zaradi molčanja od vseh odgovornih strani, postaja vse to na moč zgovorno. Za konec naj povem samo še to: naj bo v ozadju te zadeve z antraksom kakšenkoli organ, nihče nima pravice v imenu nikogar zastrupljati naravo, ki je last nas vseh, in kdorkoli si to pravico vzame, je zločinec. FANIKA POŽEK ___________________________ Črnomelj Partizansko darilo na dražbi Kako so v suhorskem obratu IMV prodali žago, ki so jo ob koncu vojne dobili v dar prebivalci Suhorja za obnovo požganih domov Z oglasom v Dolenjskem listu 14. marca je suhorski obrat IMV za 22. marca ob 1 L uri razpisal javno licitacijo za prodajo polnojermenika z elektromotorjem (žaga gater); 19. marca si je to žago v IMV na Suhorju ogledal moj sosed Anton Šuklje in mi na poti domov povedal vso zgodbo. Takoj sem se z njim odpravil v obrat, kjer sem obratovodjo Seliča vprašal, kako si dovolijo na javni dražbi prodajati žago, darilo partizanske enote Inženirija za gradbeništvo za Slovenijo borcem in krajanom Suhorja, ne da bi koga vprašali. Odgovoril je: »Gater je naš in mi ga bomo prodali, ker ga ne potrebujemo, krajevna skupnost ga pa noče.« Nato sem se napotil k Mariji Eršte v Berečo vas, ki zgodbo okrog gatra pozna, saj ji ga je priskrbel njen pokojni mož Anton. Anton Eršte, Martin Gerkšič in Martin Nemanič iz Suhorja, Franc Draginc iz Bušinje vasi in Jože Pirkovič iz Metlike so bili skupaj v partizanih v tej enoti, delali pa so mostove čez vode in proge v Ormožu, Ptuju in drugod. Ob koncu vojne je žaga ostala v nekem skladišču in POPRAVEK Opravičilo dolgujemo predmetnima učiteljicama Nadi Kovačič in Dragici Fornik iz Kočevja. »Tiskarski škrat« je v Naši anketi v 19. številki Dolenjskega lista k izjavi Nade Kavčič namreč pomotoma prilepil fotografijo Dragice Gornik. Obema se opravičujemo za neljubo pomoto. Uredništvo ‘omenjeni možje so se spomnili nanjo ob vrnitvi domov. Prišla bi jim zelo prav pri obnovi požgane domovine. Tako je Eršte pisal komandirju svoje enote, če bi lahko dobili žago na posodo. Komandir Lado Vučnik jim je poslal potrdilo, da to žago lahko kot dobri borci dobijo za darilo, da bo v gomoč pri obnovi Bele krajine in Žumberka. Eršte je na svoje stroške organiziral prevoz gatra iz Ormoža, postavitev in stroške za inštruktorja, ki jih je naučil ravnati z njim. Suhorski borci in krajani so potem ustanovili »Obnovitveno zadrugo« v Bereči vasi št. 1, z žago pa so žagali les za pogorelce v Beli krajini in Žumberku. Kasneje je zadruga postala podjetje Lepiš, v katerem so imeli krajani žago ob sobotah na razpolago za rezanje lesa za lastne potrebe. Nato je Lepiš prevzel IMV Novo mesto, ki je žago malo rabil, pa je počasi prenehalo tudi žaganje lesa za krajane, ki so ga morali voziti v Metliko ali na hrvaško stran, žaga pa je 7, 8 let stala v prahu. In potem v Dolenjskem listu preberemo, da bodo našo žago, ki smo jo dobili kot darilo kot dobri borci, prodali na javni dražbi. Šel sem k predsedniku občinske skupščine Metlika tov. Gačniku, kije potem 20. marca po telefonu prosil Seliča, naj začasno odlože prodajo žage. Isti večer je bil na Suhorju sestanek ZK in povabljenih, kjer so udrihali po meni zaradi obiska pri tov. Gačniku in sklenili, da se žaga gater lahko proda. Naslednji dan sem zaradi te žage na OK SZDL iskal Antona Kraševca, ki Bo letos kaj drugače? Še: »Dva se nista mogla dogovoriti za dopust« Oglašam se na prispevek »Dva se nista mogla dogovoriti za dopust», objavljen v Dolenjskem listu 9. 5. 1985. V vašem listu sem že večkrat bral o oživljanju Planinskega društva Črnomelj. PD je bilo nekaj časa res kot izumrlo, saj je bilo članov malo, pa še ti so se za pohode in izlete sami organizirali. Vodstvo je bilo staro (predsednik je vodil društvo 30 let) in zanimalo se je bolj za gospodarstvo kot za rekreacijo. V vsem tem času PD ni imelo posebnih težav, čeprav je imel dom na Mirni gori vedno izgubo. Pokrival jo je bife na železniški postaji s tremi zaposlenimi, ki je bil v sklopu PD? dokler ga ni prevzelo ŽTP. Takrat je bilo društvo sposobno vzdrževati samo sebe, celo nekaj dohodkaje bilo, da so lahko leta 1975 adaptirali bife Rog, ki so ga v slabem stanju dobili od Viatorja. Takrat bi bil lokal julija lahko odprt, vendar niso dobili nikogar, ki bi ga prevzel. ZAto je bil zaprt do 20. septembra. Takrat sem ga kot poslovodja prevzel jaz, delali pa smo s polno paro trije. Toda kmalu sva ostala le dva zaradi porodniškega dopusta kolegice. Druge delovne sile začasno nismo hoteli jemati, češ bova že potrpela, dokler se ne vrne. Mlada mamica pa se ni vrnila za dolgo. Enako je bilo še z nekaj drugimi. Ostal sem celo brez natakarice. Po novo sem moral kar v Ogulin, a tudi ta ni ostala dolgo. Leta 1981 smo dobili priučeno natakarico in od takrat sva v bifeju dva. Lokal je razen v nedeljo odprt po 14 ur dnevno. Poslovodja mora prijeti za vse, tudi za metlo, da o nabavi, obračunih in ostalem, kar sodi v poslovanje, ne govorim. Naslov »Dva se nista mogla dogo- • voriti za dopust« me je zelo prizadel. Ali bo letos drugače? Ali kdo sploh pomisli na pogoje dela, ki jih imava v bifeju? Obrat nima ustrezne kuhinje, še ustreznih prostorov za prodajo sendvičev ne. Osebje nimačasaza malico, tako da z eno roko držiš žemljo, z drugo pa točiš pijačo, na kar imajo gostje veliko žaljivih pripomb. Delamo v svojih oblekah. Denarnica, v kateri nosim denar na SDK (je moja last), je vsak dan debelejša, kuverta z osebnim dohodkom pa vsak mesec tanjša. Ni obračuna za minulo delo ne dodatka na stalnost, kot ga imajo po delovnih organizacijah. Kako naj izrabiva dva dopust, da lokal ne bo zaprt? Kaj naj narediva ob morebitni bolezni? Bife obratuje 10 let in do sedaj še ni imel izgube, čeprav je lokal že 9 let vsako leto zaradi koletivnega dopusta zaprt po tri tedne. Tudi privatni gostinci zapre svoje lokale za mesec, da lahko izkoristijo dopust. Gospodarska komisija bi se lahko pogovorila o marsičem, saj delavca v bifeju garava iz dneva v dan, pogoji ^ela pa se ne spreminjajo. O vsega sanacijskega programa, o katerem pišete, se-je resnično uresničil samo tisti člen, da morajo delavci več in bolje delati. Pasu pa dolgo časa ne bomo mogli več zategovati. jo^e ŽAGAR, poslovodja bifeja Rog CVETKA VOLF natakarica Bojan Čučnik Bela krajina se trese V Beli krajini se vrste manjši potresi Naprave Seizmološkega zavoda na Golovcu pri Ljubljani in pomožne na-.prave v Cerknici zabeležijo v Sloveniji vsako leto veliko število potresov. Vseh niti ne objavijo, ker ne gre za močnejše potrese. Verjetno bi bilo dobro, da bi imeli takšno napravotudi v Beli krajini, kjer so pretežno manjši V zelenem vlaku prijetno Odgovor na kritiko o preglasni glasbi na vlaku Pred kratkim je Dolenjski list objavil kritiko »muzjfnega« vzdušja v zelenem vlaku na progi Metlika—Ljubljana. Ali je bil zapis dobronameren ali ne. ni toliko pomembno kot to. da osrednji list Dolenjske do danes ni objavil celovitega prikaza te nove prevozne pridobitve za našo regijo. Po potratni evforiji razvoja cest (danes so že uničene), ki je bila posledica uvoza vseh tehničnih neumnosti, smo se v Evropi končno začeli vračati k železnici. Ves razviti svet samo v njej vidi bodočnost medmestnega prevoza. Varnost, ekonomičnost, ekologija, hitrost, neodvisnost od uvoza ter ne nazadnje kolektivna zavest, vse to je pri železnici večkrat boljše kot pri avtomobilskem prometu. Samo hitre železnice bodo omogočile npr., da pridemo iz Novega mesta v Ljubljano v četrt ure. Začetek tega razvoja je zeleni vlak. s katerim je slovensko žel- ezniško gospodarstvo začelo uvrščati Slovenijo v transportno gospodarne dežele. Velika •večina rednih in občasnih potnikov menimo, da je vožnja z zelenili vlakom izredno prijetna. Osebje, vlaka daje vse od sebe, da se vozni red natančno izpolnjuje. Vožnja je umirjena, posebno če jo primerjamo ssutiki v avtobusih. Simpatične stevardese obvladajo svoje delo izredno natančno in hitro, naj gre za postrežbo pijač in jedi ali za pomoč starejšim pri vstopu in izstopu. Upam, da bo Dolenjski list posvetil zelenemu vlaku kot predhodniku pravega razvoju potniškega medmestnega prometa večjo, celovito reportažo, da ne bo notica o odvečnih decibelih vse, kar zmoremo v Novem mestu o modernizaciji prometa. T. BLATNIK Nad mlini 7 Novo mesto potresi skoraj vsako leto. Posebno so takšni pojavi izraziti na prelomu zimsko-spomladanskega obdobja. O tem sam že dolgo vodim dnevnik in posebej zanimivi so podatki za leti 1977 in 1985. Od 28. februarja do 25. marca 1977 smo v Črnomlju čutili 7 sunkov, na srečo manjših. Zvrstili so se 28. februarja, 8. marca, dva 9. marca, 21. marca, 22. marca in 25. marca. Od 15. januarja do 18. aprila letos pa je bilo 10 sunkov: 15. januarja dva, 16., 20. januarja po eden, 17. in 28. marca, po dva 13. in 18. aprila. Največkrat so bili potresi okoli četrte do največ 5,5 stopnje po Merkalijevi lestvici, majhni, komaj zaznavni, slišni ali občutni. Največkrat je bilo pojav čutiti ali slišati kot udar večje mase ob maso ali kot eksplozijo v plitvini pod območjem Bele krajine. Zanimivo pa je, da na npr. semiškem predelu zelo redko čutijo ali slišijo potrese. Posledice teh potresov se združujejo in so opazne v vedno več razpokah na zidovih, popuščanju vodovodnih cevi, v razpokah na asfaltu itd. Takšne podatke, ki jih nekateri po terenu prostovoljno zbiramo, dostavljamo Astronomsko-geofizikalnemu observatoriju Univerze v Ljubljani, ki potrebuje čimveč podatkov s terena o takšnih pojavih za temeljitejše ugotovitve. FRANC BELAVIČ Vrtna ul. 8 Črnomelj Sodelavci iz novomeške Kmetijske zadruge Krka in številni prijatelji smo se 14. maja zadnjič poslovili od Bojana Čučnika. Cesta je to pot terjala življenje 28-letnega veselega fanta, polnega načrtov. Učno dobo, praktični pouk in vsa leta zaposlitveje prebil v blagovnici v Žabji vasi, najprej kot prodajalec tehničnega blaga, potem kot vodja izmene, nazadnje pa kot vodja oddelka talnih oblog. Potrošniki so ga poznali kot dobrega, zavzetega prodajalca in svetovalca pri nakupih ter prijetnega sogovornika, sodelavci pa kot vestnega delavca in dobrega tovariša. Poleg rednega delaje vedno našel čas tudi za družbenopolifčno in samoupravno aktivnost. Vodil je mladinsko organizacijo, predsedoval je samoupravni delavski kontroli, bil pa jc tudi sekretar OO ZK v TOZD Oskrba. Bil je sposoben organizator. Vsako akcijo je speljal do konca tako, kot smo od njega pričakovali. Dobrega sodelavca in prijatelja bomo ohranili v trajnem spominu. Sodelavci pa se me je izognil. Bil sem tudi v IMV na Suhorju, kjer sem se pogovarjal s tov. Šušteršičem. Ta je dejal, da je žaga njihovo osnovno sredstvo in da jo bodo prodali, čeprav sem ga še enkrat opozoril, da je to borčevsko darilo in ni za prodajo. Naslednji dan sem iskal tov. Gačnika, da bi mi priskrbel »spremstvo« za na licitacijo. Bilje na sestanku. Šele malo pred 11. uro (takrat seje licitacija začela) svasevidela in za spremstvo je določil Jožeta Ge-rkšiča. Ko sva prišla v IMV na Suhor, pa nama je Selič povedal, da je žaga že prodana za 42 starih milijonov. Zunaj so čakali 4 Bušinčani in 1 Lokvičan. Povedali so, da licitacije sploh ni bilo, da je kupec iz Mokronoga s pravnikom vse uredil okrog prodaje v pisarni v novi hali. Bušinčanov pa sploh niso pustili v pisarno, kjer so barantali z borčevskim darilom. IVEC JOVIČ Bušinja vas 23 Suhor SREČANJE OSTARELIH V SODRAŽICI SODRAŽICA — Tudi v tem kraju so požrtvovalni dajalci krvi. Zelo lepo je uspela krvodajalska akcija 13. maja. Pripravil jo je OO RK Ribnica, kijetu-di organiziral srečanje starejših občanov Sodražice v počastitev 40-letnice osvoboditve. Udeležilo se ga je 40 občanov, starih od 80 do 87 let. Pozdravili so nas predsednik krajevne skupnosti Ludvik Zajc, predsednica RK v Sodražici Petričeva in predsednik Društva upokojencev Jože Starc. V kulturnem programu so nastopili tamburaški zbor, 8 mladink, ki so zapele nekaj starih pesmi, pa dva harmonikarja. Po zakuski in nekaj kozarcih vina smo še sami zapeli. Nepozabno srečanje je trajalo tri ure. OO RK smo hvaležni zanj. Želimo, da tudi v bodoče ne bi pozabili na starejše občane, ki so potrebni razvedrila in dobre besede. Š. B. Manek Fux Na svoj šestdeseti rojstni dan seje 12. maja za vedno poslovil znani Metličan Manek Fux. Že kot gimnazijec je leta 1942 odšel v partizane, se vključil v Belokranjski bataljon in Tomšičevo brigado in bil še isto leto v Poljanah pri Trebnjem hudo ranjen. Nato je v naslednjih letih delal v centralni tehniki KPS, bil komisar bolnice v Gorjancih pa v personalnem oddelku IV. armade in drugod, dokler ni bil leta 1946 demobiliziran kot kapetan I, razreda. Vrsto let je delal v notranji upravi po raznih krajih na Gorenjskem in Štajerskem pa v Ljubljani, vsedo leta 1960, ko jev Metliki prevzel vodstvo Komunalnega zavoda za zaposlovanje invalidov. V novo ustanovljenem podjetju je pričel delati s petimi delavci, kasneje pa, ko se je zavod preoblikoval v konfekcijsko podjetje KOMET, je število zaposlenih strmo naraslo. Zlasti po letu 1972, ko seje KOMET preselil v nove tovarniške prostore v Rosalnicah in hkrati v Starem trgu ob Kolpi odprl nov obrat. Prav tu seje izkazal Manek Fux, saj z novim podjetjem ni samo pripomogel h gospodarskemu razvoju občine, ampak je hkrati priskrbel zaposlitev in kruh novim desetinam delavcev, za kar so mu najbolj hvaležni tisti iz odrinjene in skoraj pozabljene Poljanske doline. Pokojni Fux se je izkazal velikega prav v skrbi za socialno najbolj ogrožene. Pri tem pa ni pomagal lede-lavcem v svojem podjetju, ampak povsod, kjer je spoznal, da so ljudje potrebni pomoči. Prizadeven je bil kot dolgoletni odbornik metliške občine, v Zvezi borcev, lovski družini in drugih društvih. Za svoje uspešno delo je prejel vrsto vojaških in državnih odlikovanj, med drugim tudi red bratstva in enotnosti z zlatim vencem in red zaslug za narod z zlato zvezdo. Bil je vedno dober, odkrit, pokončno usmerjen človek in bo zato še naprej živel v spominu vseh, ki so se kdaj z njim srečali. Ti/rocUuJjtocr NOVICE IZ BRŠLJINSKE ŠOLE Na naši šoli je veliko novega. CM? literarnega krožka iz nižjih razredov so pred kratkim izdali glasilo »Iznaših logov« pod vodstvom tovarišice Kočej varjeve. Pri likovnem pouku smo risa11 šolo. Mladi »pisatelji« so dali svoje' prispevke in izšel je prospekt šole, k' ga bomo poslali na tekrriovanje ** jugoslovanske pionirske igre. 1L ap[|' la smo na šoli organizirali veliko e*1' ščevalno akcijo. Nihče ni manjkal. daj smo ponosni na čisto okolico. D« fotografij o tej akciji smo prav take poslali na J Pl, del pa krasi šolo. Imel' smo tudi konferenco. Uspeh ni dober-O tem smo se pogovorili na sestanke šolske skupnosti. -, NATAŠA MIKLAVC^' OŠ 12. SNOUB Bršlji" Novo mesto »FRANCE MAROLT« IN »GANDHI« NAVDUŠILA Pred kratkim se je polni dvoran1 črnomaljskega kulturnegadomapre«' stavila folklorna skupina Fran«« Marolt. Gledalci so bili navdušeninao zares lepim in zanimivim nastopu"1-Hkrati je v Črnomelj prišel tudi filtj! Gandhi. Navdušil je dijake CSŠ in tud| druge, ki so si ga ogledali dva d"1 kasneje. MAJDA ČRNIČ OŠ Črnomelj ZA ZMAJEVO BRALNO ZNAČKO Učenci, ki obiskujejo fakultativn’ pouk srbohrvaškega jezika, so skle®' h, da se vključijo v tekmovanje z3 Zmajevo bralno značko, ki seimehuj po pesniku Jovanu Jovanoviču Zma( ju. Pridružilo se jim bo še nekaj petošolcev. Čimveč knjig iz programa bodo poskušali prebrati v izvirniku- . knjigami ni težav, saj imajo v knjižm? preko 200 knjig v srbohrvaškem \tl'r. ku. Največ sojih prejeli kot darilo o vrstnikov iz Gunja. Tekmovanje bod zaključili konec maja. Ob zaključku pa si želijo obisk kakšnega književnik3 iz sosednje republike. JOLANDA PINTERIČ, bf OŠ Artič« GOSTOVANJE V ZAGREBU 18. aprila smo učenci glasbene šol« iz Brežic že drugič gostovali zagrebškem Oktogonu. Predstavil' smo se s samostojnim recitalom. PO‘e* harmonikarjev, pianistov, klarinet'3 ta in kitaristov so program tokr3_ popestrile recitacije ob spremljavi k' tare. Recitirali sta dve naši učenk' ' pesnica Ljiljana Dimova. Navdušen' publika je nastopajoče nagradila z bu čnim aplavzom. ALENKA KUŠEV1Č. ?•* OŠ bratov Ribar)« Brez'«« V SPOMIN KARLU GRABELJŠKU Umrl je Karel Grabcljšek, pisatelj' učitelj, nekdanji partizan, novin3' urednik in prijatelj otrok. Prav namL namenil tudi največ svojih del. -j seje na Vrhniki, kjer je preživljali1 kaj brezskrbno mladost. Učiteljišč'J končal v Ljubljani, v Zagrebu Dav'sJ.£ pedagoško šolo. Učiteljska Pot.®^ve zanesla tudi k nam v Artiče, kjer je«1 j leti poučeval naše dedke in babice-se ga še vedno dobro spomin)3) Grabeljškova dela nas razveseljuj«-!^ So polna resničnih partizanskih do ^ vetij in prežeta s humorjem. Tud' bodoče bomo radi brali njeg° . zgodbe o kuharjih, kurirčku Tinčku drugih junakih. ALENKA CIZEL, OŠ Art'J« OSVOJILA ZMAJEVO BRALNO ZNAČKO Ker sem prebrala knjige za GolieV« bralno značko, sem lahko tekmo«®1, še za Zmajevo. Prebrala sem tri knj'6«" Pripovedke iz davnine, Eko-Eko ' Domača naloga. Dobili smo tudi 1 pesmice v srbohrvaškem jeziku. Od1^ ga smo se najljubšo morali naučit' n pamet. Rada berem knjige, ki mi k«3 jšajo čas.. Tovarišica meje pohvalil" saj sem prva uspešno končala tek®0 vanje za Zmajevo bralno značko. MARJETA GOLOB OŠ dr. Pavla Lunačkf Šentrupe«1 NA POIMENOVANJU ŠOLE V POBRATENIH PRULAH Naš pionirski odred je pobraten 1 odredom na šoli na Prulah v Ljubija3 ■ ki sojo letos poimenovali po pisatelj Tonetu Seliškarju. Na to slovesno«, smo bili povabljeni tudi šentruperš. učenci. Na njej so odkrili doprsni kip Toneta Seliškarja, ki ga je izdelala P sateljeva vnukinja, govor pa je i'n« Mimi Malenšek. V šoli je fil še kulfu. ni program, ogledali pa smo si tudi P sateljevo spominsko sobo. RUPERT GOLE. J r OŠ dr. Pavla Lunačk3 Šentrup«1 DOLENJSKI LIST Št. 21 (1867) 23. maja 19851 od četrtka do četrtka • od četrtka-do četrtka • od četrtIfa do četrtka • od četrtka do četrtka za tobak de za **belo maja 1944jeJože Zamljen—Drejče, kije a m«eca prej oddal vodstvo Pomožne teh-Gorjanci Francu Jereletu iz Šentjerneja, p 'al pismo Centralni tehniki KPS in Rog. orofal ji jc> jc bil ».8. maja na Pomožni J^nniki Gorjanci in dal navodila za bodoče po direktivah, ki smo jih dobili na navi-aarski konferenci", katere seje 5. in 6. maja udeležil v Metliki. Obvestil je CT KPS. a bodo poslej v pomožni tehniki Gorjanci ti-s ab "Radijske vesti" v taki nakladi, da bodo Vseh vaseh v gorjanskih rajonih dobili vsaj Po dva izvoda. O težavah, s katerim so se mo-ubadati člani te lajne ciklostilskc tehnike “Sna Dolenjskem, je Jože Zamljen—DrejČe takrat zapisal tole: ’•-Žalostna pa je preskrba tehnike s hrano. reba je, da izda okrožje vsem rajonom. Kos-•anjevica. Št. Jernej in Stopiče, da zalagajo omenjeno tehniko z. vsem potrebnim, prav ta-0 Pa tudi z denarjem, ki jim je nujno Potreben. Mislim, daje za tako delo potrebna tudi nagrada, vsaj malenkostna. Ti ljudje so brez tobaka, brez zabele in si jo morajo kupovati, toda žalibog nimajo nikakih denarnih sredstev, da bi si to nabavili. Edina pomoč bi bila ta, da izda okrožje nalog vsem rajonom, in to točno po nekem ključu, da pomagajo pri hrani in denarju...« Tako je Jože Zamljen—Drejče, vodja pomožne tehnikeGorjanci od septembra 1942 do marca 1944j pobudnik glasila okrožnega odbora OF Glas Dolenjske, ki je začelo izhajati v drugi polovici oktobra 1944 pri okrožni tehniki KPS v Poljanah pod Rogom, in 1950 prvi urednik Dolenjskega lista. Berem, primerjam in — strmim. Kot da se zgodovina po 41 letih ponavlja. Pri »-pomoči za hrano in denar- se Dolenjskemu listu spet zatika kot pred štirimi desetletji njegovim partizanskim prednikom. O svojih težavah je pisal 21. marca letos: »Sofinanciranje še ni urejeno (po 35 letih, odkar tednik redno izhaja!)... Člani izdajateljskega sveta so se zato zavzeli za takšne deleže sofinanciranja, kot so bili dogovorjeni pred leti, in niso pristali na samovoljo zniževanje zneskov, prav tako tudi ne na odpis zaostalih terjatev.« Iz. letnega poročila za 1984 zvemo z iste seje izdajateljskega sveta še: lani je tozd Dolenjski list prigospodaril 33 odst. celotnega prihodka več kot leto dni poprej, za stroške izdal 39 odst. več, dohodek pa je bil za 23 in čisti dohodek le za 21 odst. večji. Za poslovni sklad je Dolenjski list lahko namenil komaj 1.756.994 din ali 37 odst. manj kot leto poprej. Neporavnanih terjatev do dolžnikov je imel kar 1,057.073 din, saj so med drugimi občine Kočevje, Ribnica in Sevnica vplačale kot svoj dogovorjeni delež sofinanciranja manjše zneske od predvidenih, v novomeški občini pa je močan izpad pri deležu SIS. Po zaključnem računu za 1984 je ostalo uredništvu na voljo zastanovanjska posojila 500.000 din, ki so jih dali štirim delavcem, vsakemu povprečno po 125.000 din ali za dober poldrugi kvadratni meter stanovanjske površine. Delež sofinanciranja 9 občin-ustanoviteljic lista je lani zdrknil že na 8.96 odst. vsega prigospodarjenega denarja, oz. dosegel komaj 87 odst. predvidenih sredstev. Še pred leti je sofinanciranje lista znašalo tudi 20 in padalo pozneje proti 15, 12 in 10 odstotkom. Nobene poslovne tajnosti ne razkrivam, če zapišem, daje lani npr. občina Kočevje prispevala k skupnim dohodkom medpokrajinskega glasila SZDL 314.000 din, Ribnica 340.000 din, Sevnica 540.000 din, občine Črnomelj, Brežice. Krško. Metlika in Trebnje po 643,000 din in občina Novo mesto 2,274.500 din (od tega 11 SIS 993.500 din). Letos naj bi občine prispevale skupnemu glasilu po 950.000 din, novomeška seveda sama spet štirikrat več, toda občini Kočevje in Ribnica sta proti taki vsoti. Spet se računi že vnaprej podirajo. Iz Kočevja prihajajo vesti (glej DL od 31. januarja in 7. februarja) o novem občinskem mesečnem časopisu, za katerega bo treba zbrati v občini pribl. 8 in pol milijona dinarjev ali kar dvajsetkrat več denarja, kot bi iz te občine znašalo letošnje sofinanciranje Dolenjskega lista. Ali gre v tem primeru za »skupen časopis delovnih organizacij v kočevski občini z delegatsko prilogo« ali za nov občinski mesečnik SZDL, tu ni pomembnd. Gradivo za junijsko problemsko konferenco ZKS o idejnopoliti- čnih vprašanjih nadaljnjega razvoja javnega obveščanja in komuniciranja opozarja na odnose oz. povezanost med različnimi deli informacijskega sistema v Sloveniji. Resno omenja vnaprejšnjo delitev tako virov kot vsebine informacij, ki pušča odprto vprašanje načina zagotavljanja in delitve sredstev za to dejavnost. govori pa tudi o podvajanju in prekrivanju tega dela. Velika sredstva za obveščanji delimo na preveč naslovov, kar ne omogoča ustreznega učinka, seveda pa izredno povečuje družbeno režijo (kljub vsem znanim načelom o stabilizaciji). Na vprašanje financiranja, razdrobljenosti in nefiovezanosti teh dejavnosti, ki tudi idejno ni razčiščeno, je na seji komisije za informacije in propagandno dejavnost pri Medobčinskem svetu zKb za Dolenjsko 28. marca letos opozoril tudi Jak Koprivc, član P CK ZKS. V podarjenih občinskih glasilih, pa tudi v glasilih delovnih organizacij zasledimo prvine lo-kalizma, narcisoidnosti posameznikov in še kaj. Zdaj, ko ni dovolj papirja in mu cena ponovno znatno raste, se pojavljajo ideje o novih listih. Predsednik republiškega komiteja za informacije je na seji komisije predsedstva CK ZKS za agitacijo in propagando 26. 2. 1985 poudaril potrebo po politični oedni brezplačnih občinskih časopisov, zlasti s stališč celovitega in objektivnega obveščanja občanov. Ali nestoje ponekod za takimi časopisi le apetiti posameznih skupin? V času, kose združujejo celo veliki gospodarski sistemi, lezemo pri nas v ponovno drobitev sredstev, ki seveda še zdaleč ne zagotavlja objektivnih in celovitih informacij. Tako je torej s »tobakom in zabelo« delavcev Dolenjskega lista. Rastejo novi občin- ski časopisi, neuresničeni letni dogovori o sofinanciranju medobčinskega pokrajinskega glasila Socialistične zveze pa gredo mimo posameznih občinskih frontnih političnih vodstev in izvršnih svetov občinskih skupščin. Čigav ugled je s tem omajan, kaj je s poklicno odgovornostjo tistih, ki ta izrazito politična vprašanja podcenjujejo, oz. že leta in leta omalovažujejo? Kdo obsoja Dolenjski list (nič bolje pa ne gre drugim pokrajinskim glasilom SZDL v Sloveniji) na stalno finančno revščino in mu s tem onemogoča uresničevanje vsebinske zasnove, ki jo je potrdila Socialistična zveza 9 občin? O tem, da se »na koncu vse prelomi na bralcu«, nas v Dolenjskem listu 18. aprila znova seznanja njegov urednik D. Kustja. Kopica glasil v združenem delu in občinska glasila SZDL v Sloveniji prinašajo tako malo vznemirljivega, veliko pa vsebinsko in idejno šibkega gradiva brezglobljih sporočil, da so marsikje daleč od nalog, ki bi jih kot sredstva obveščanja morala izpolnjevati. Stroški za njihovo izhajanje pa znašajo npr. v širši dolenjski pokrajini nekaj milijard starih dinarjev na leto. Nove časopise ustanavljajo. Dolenjskemu listu, v pokrajini najstarejšemu med njimi, pa ne ostane konec leta »ne za tobak ne za zabelo« Bo kdaj v občini kdo tudi politično odgovarjal za ponavljajoče se siromašenje materialne osnove dolenjskegamedobčinskega in medpokrajinskega glasila socialistične fronte? Nas bo srečala pamet in bomo podpirali predvsem to, kar izstopa iz povprečnosti in kar danes zares potrebujemo? TONE GOŠNIK (Po Nedeljskem dnevniku) So Dolenjci pri odločanju samo v okras? Pisali smo že, da je Dolenjska v osnutku °'Roročnega programa razvoja Slovenije Za obdobje 1986-2000. ki ga že od marca -Pretresajo po vsej Sloveniji na različnih ravneh, junija pa ga bo kot predlog obrav-navala še r.epubliška skupščina, na Prc)mnogih področjih bela lisa. Za °ienjsko ni predvidenega kakšnega Posebnega razvoja na področju energetike. JrQstrukture, med industrijskimi pano-ki naj bi v tem obdobju do konca na Pre(inost, pa ni tistih, ki so dolenjskem zaenkrat celo med najbolj Ufftulativnimi ter izvozno pomembnimi Jjspešnimi in ki imajo domačo surovino. r 01 4a smo se odločili, da bo dolenjska Jx'je ob koncu tega obdobja manj razvito otočje, kamor bodo hodili po gobe in v se /eV’ 'n 10 P° s^a^‘ cest' 'n z Runcajočim tokom,« komentira ta osnutek direktor °v°rneškega Zavoda za družbeno plani-kai-C Hrovatič in dodaja, da vsega, Je v osnutku, v Sloveniji tako nismo sposobni uresničiti v tem obdobju, da pa bi morali vsa območja obravnavati enako, če naj zmanjšujemo razlike v razvoju, za kar smo se v Soveniji ne nazadnje zmenili s sprejetjem politike policentričnega razvoja. Kako to. da so najvišji načrtovalci razvoja v republiki — osnut ek je nastal v Zavodu SRS za družbeno planiranje — tako rekoč obšli Dolenjsko, ko so risali črte in znake, ki pomenijo izboljšanje te ali one ceste, elektrifikacijo železnice, plinovod, izboljšanje preskrbe z električno energijo, to ali ono industrijo itd.? Kdo bi vedel! Na nedavnem medobčinskem dolenjskem posvetu o tej zadevi so predstavniki republiških vrhov na vse dolenjske pripombe in očitke odgovarjali, da smo si Dolenjci sami krivi, da je tako, da so bili očitno naši delegati premalo glasni v skupnostih in organizacijah, ki so nosilke načrtovanja na posameznih področjih (npr. skupnost za PTT, pa za železniški promet, elektroenergetska skupnost itd.): • Če to drži, in vse kaže, da drži, potem omenjeni osnutek bolje kot karkoli drugega dokazuje, kako nenačrtno, neumno, bojazljivo, skratka slabo kadrovsko politiko smo se šli na Dolenjskem. Možno je namreč samo dvoje: ali »dolenjskega glasu« ni bilo ali pa ganiso hoteli slišati. Za oboje je ena sama razlaga. Imeli smo (imamo) neaktivne, premalo prodorne predstavnike predvsem na višjih ravneh načrtovanja in odločanja, predstavnike, ki si ne upajo govoriti, in take, ki niti stroke ne poznajo. »Drugi so spravili v te skupnosti in na pomembna mesta v republiki direktorje, sposobne, strokovne kadre, z Dolenjci pa so izpopolnjevali strukturo glede na starost, spol ipd..« je globoko prepričan že omenjeni direktor osrednje novomeške institucije za planiranje Miha Hrovatič. Posledice so se trenutno najbolj boleče pokazale v obliki osnutka programa dolgoročnega slovenskega razvoja. Kajti čeprav . je to šele osnutek, ki je povrh vsega prehitel načrtovanje »v bazi« tako da ni sinteza razvojnih predvidevanj temeljnih nosilcev planiranja, je menda malo možnosti, da bi se osnutek kaj bistveno spreminjal, poleg lega je označen kot »obvezno izhodišče« za pripravo srednjeročnih načrtov, ki že poteka. Ob vsem tem lahko samo upamo, da se bo vendar dalo še kaj narediti, saj v 15 letih lahko potem sicer tako nazadujemo, da nas reši le še čudež. In upamo, da bo to vsaj malo šole za kadrovanje. Volitve so pred vrati. ZDENKA LINDIČ—DRAGAŠ Inovacija, ki ne velja za nazaj V kopici bolj ali manj pomembnih datumov za novomeško IMV je zavzel dokaj pomembno mesto tudi minuli petek, 17. maja, ko je ta dolenjski industrijski velikan prvič v svoji zgodovini med množico samoupravnih aktov dobi! tudi pravilnik o inovativni dejavnosti. Na prvi pogled zasluži sprejetje tega pravilnika vso pohvalo, kajti težko si danes to močno in izredno konkurenčno industrijsko vejo predstavljamo brez inovacijskega dela. Tega navsezadnje v novomeški IMV poznajo že vrsto let, čeprav izumiteljem, kot pove naša zgodba, ni z rožicami postlano. Že lep čas traja v novomeški IMV spor. ki ga je sprožila peterica tamkaj zaposlenih. Gre za skupino inovatorjev, ki je s svojo tehnično izboljšavo prihranila delovni organizaciji precejšnjo ekonomsko korist. sa so med 17. novembrom 1981 in 10. decembrom 1982 v tozdu Tovarna prikolic predelali in uporabili kar 167.805 kilogramov za odpis predvidenih odpadnih materialov. Med delom, ki je trajalo več kot leto dni, je omenjena peterica skont-ruirala in izdelala naprave, s katerimi so odpadne materiale lahko uporabili za zaščito podvozja v lakirnici avtomobilov. Njihov dosežek je nadvse pohvalno ocenila tudi novomeška občinska raziskovalna skupnost, ga leta 1982 uvrstila med pomembne tehnične izboljšave, avtorje pa nagradila. Do tukaj vse lepo in prav. Zapletlo pa seje, ko so se inovatorji obrnili na delavski svet v tozdu, naj jim za navedeno tehnično izboljšavo prizna odškodnino. Ker tudi na drugi dopis ni bilo odgovora, se je vseh pet obrnilo še na novomeško sodišče združenega dela. to pa je iz IMV prejelo dopis, v katerem stoji, da za ocenitev te tehnične izboljšave in njej primerne odškodnine nimajo prav nikakršne osnove, saj pravilnika o inovacijski dejavnosti v IMV ni. Sodišče seje znašlo v hudi zagati, ki jo je rešilo tako, da so IMV določili rok. v katerem mora sprejeli pravilnik. Referendum je bil v začetku meseca in pravilnik je, kot že rečeno, priče! veljali minuli petek. A rešitve zgoraj zapisanega spora, kije pravzaprav ]zakrivil[ sprejetje pravilnika, začuda ni prinesel. Njegovi sestavljalci so v sklepnem 83. členu dobesedno zapisali: • »Avtorji, katerih inventivni predlogi so bili uresničeni pred sprejetjem tega pravilnika, imajo pravico do prijave, če se je začelo redno izkoriščanje inventivnega predloga največ eno leto pred sprejetjem pravilnika.« Ali z drugimi besedami: vse, več kot eno leto stare inovacije ne pridejo v poštev za denarno nadomestilo ali odškodnino! Je mar tudi to ena od poti iskanja notranjih rezerv v IMV? Namesto — da bi v položaju. v kakršnem je IMV danes, stavili največ prav na inovacijsko dejavnost, ji lahkomiselno zapirajo vrata. Le kako lahko v IMV pričakujejo še kakšno inovacijo, ko pa blizu 168 ton odpadu namenjenih in odpisanih, potem pa predelanih in uporabljenih materialov ni zaslužilo bese- de pohvale in nagrade v lastni delovni organizaciji? Njihova grenka izkušnjo no ;-zgovornejša kot tisoč medenih obljub n. lično vezanih pravilnikov. BOJAN BUDJA Telefone napeljal pravobranilec samoupravljanja Podpisovanje samoupravnih sporazu-movje vsakdanja praksa, malo pa je primerov, da bi uresničevanje takih dokumentov nadzorovali, še manj pa, da bi koga klicati na zagovor, če podpisanega ne uresničuje. Zgodilo se je v Novem mestu, da sta stavbnozemljiška in stanovanjska skupnost poklicali na pomočpravobranica samoupravljanja, ker novomeško podjetje PTT ni izvajalo, kar bi bilo dolžno po sporazumu o družbeno usmerjeni gradnji stanovanjske soseske Irča vas—Brod. Obe skupnosti sta v rokih izpolnili svoje obveznosti pri izgradnji omenjene soseske, sodu pa je izbilo dno, ko ni bilo izdano soglasje za nadaljevanje gradnje blokov, ker ni bil položen medkrajevni ptt kabel. Urgence so bile kot bob ob steno, dokler pravobranilec ni izda! mnenja, iz katerega je za vse nastale zamude razvidna krivda PTT. • Začudo naglo so bite potem poprej nepremostljive težave premagane. Kaj hitro je bilo izdano soglasje, PTT je začel tudi priključevati nove telefonske naročnike v soseski, o čemer prej ni hotel niti slišati. Nov problem pa je nastal, ko so hoteli interesentom za telefon, ki so čakali le priključitve, zaračunati novo ceno, enako kot tistim, ki so se priglasili pred kratkim. Tudi ta namera se je izjalovila, saj se je izkazalo, da so »starim« interesentom dolžni napeljati telefone po stari ceni. Po mnenju pravobranilca samoupravljanja je bila pobuda za ugotavljanje odgovornosti PTT in njegovih odgovornih oseb umestna, predlaga pa tudi ugotavljanje odgovornosti delegata v odboru podpisnikov sporazuma. Ta je sicer hodil na seje, ni pa opravljal svojih delegatskih dolžnosti, PTT kot najmočnejši adut v opravičilo za nastale zamude navaja dejstvo, da v vsej Jugoslaviji primanjkuje kablov. Temu ni mogoče poporekati, toda .dejstvo je, da znajo v krajevnih skupnostih kable nabaviti. Naj se PTT uči pri njih? Dejstvo je tudi, da je bilo zelo hitro vse urejeno, ko je posegeI v zadevo pravobranilec samoupravljanja, poprej pa se več mesecev zadev a ni premaknila niti za las. S celotno zadevo in mnenjem pravobranilca se bodo morale seznaniti tudi družbenopolitične organizacaje v PTT in samoupravni organi delovne organizacije. Pozvani so k ukrepom, da se kaj takega ne bo več zgodilo. Doslej (verjetno zaradi enostranske informiranosti) niso ne eni ne drugi nič naredili. RIA BAČER foto slišal: Milan Markelj ČE BOŠ GOVORIL TAKE SVINJARIJE? TE BOM ŠE ENKRAT SUNILA V VAMP! m* dolenjski ust pred 20 leti Začet boj za stabilizacijo Prodaja cvete za dolarje, marke in lire — Začenja se boj za dinar — Razstave vseh vrst perila LJUDEM JE všeč, da so cene zamrznile, po drugi strani pa ne morejo razumeti, da tega ali onega blaga v trgovinah za dinarje ne dobiš, za marke, dolarje in lire pa, kolikor hočeš. Ob tem so tovariši povedali, pa cvete spet prodaja pod pultom. Baje se tudi v kakšni trgovini še dobi cement ali železo, če blago preplačaš. POROČILO O RAZVOJU gospodarstva v občini Krško v prvem četrtletju ponovno opozarja na to, da bodo delovne organizacije morale posvetiti kar največjo skrb finančnim in analitskim službam, ker jih bodo samo te lahko sproti obveščale, kje preti nevarnost. Poleg tega bodo morali kolektivi zdaj, ko začenjamo boj za stabilizacijo dinarja in našega gospodarstva, iskati rešitev v sebi, v svojih rezervah, v tehnološkem postopku, v povečanju produktivnosti dela in podobnem, ker bodo samo tako lahko povečali splošno družbeno produktivnost, utrjevali svojo delovno organizacijo in povečevali življenjsko raven članov kolektiva. SLOVENIJA IMA bržčas najgostejšo mrežo radijskih in televizijskih sprejemnikov. Lani je prišel radijski sprejemnik že na štiri, televizijski sprejemnik pa na 22 prebivalcev. Pred vojno je imel radio le vsak 58. Slovenec. RAZSTAVO VSEH VRST perila lahko imenujemo grdo razvado številnih gospodinj v Novem mestu, ki obešajo na balkone oprano perilo v skoraj vseh stanovanjskih blokih poleti in pozimi. Take zastave grdo kazijo pročelja ali pa zadnje strani hiš in hkrati povedo, da se njihovim lastnicam ne ljubi obešati perila na podstrešjih, ki so prav v ta namen povsod tudi urejena. V I REBNJEM SO UGOTOVILI, da so se osebni dohodki povečevali hitreje kot delovna storilnost in daje bilo opaziti (udi v letošnjem četrtletju isto. Na takšno povečanje je vplival porast življenjskih stroškov. Spričo tega je često trpelo poslovanje, računovodjem se ni posrečilo, da bi v ihti za osebnimi dohodki zaščitili obratna sredstva. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 20. maja 1965) SVETOVNA BANKA je v svojem letnem poročilu ugotovila, da se prepad med boatimi in revnimi na svetu še povečuje: bogatejši so še bolj bogati, revni revnejši. Na prvem mestu bogatašev so, če vzamemo za kriterij dohodek na prebivalca. Združeni arabski emirati, kjer pride na prebivalca 21.340 dolarjev, slede državljani Katarja, Kuvajta in Bruneija, nato pa že Švicarji, državljani ZDA, Norvežani, Švedi itd. Od teh živi 2,2 milijarde ljudi v državah, v katerih je letni dohodek na prebivalca manjši od 400 dolarjev, a še ti so hudo nepravično razdeljeni. • •• NA TEM ŽALOSTNEM (za večino) svetu živijo tudi ljudje, ki imajo neverjetno srečo. Mednje spada Aleksej Revisor, ki je med zadnjo vojno petkrat prestregel sovražnikovo kroglo, vendar se ni dal spraviti pod zemljo. Med drugim ima kroglo natanko v svojem srcu. Zdravniki to vedo, kot vedo tudi, da ga ne morejo operirati. Toda možakar mirno živi naprej, ima tri otroke in marljivo ženo. Pravi, da ga krogla v srcu sicer malo moti, a da je železa v sebi vajen, saj ima v svojem telesu še nekaj drobcev granate. • •• BELGIJCI NISO v tisti veliki večini svetovnega prebivalstva, ki živi na robu lakote in v velikem pomanjkanju, a vseeno kradejo kot srake. Tako sodimo po ugotovitvah raziskave, ki jo je opravila belgijska policija: v veleblagovnicah nepošteni kupci vsako leto nakradejo blaga v vrednosti 21 milijard dinarjev ali okrog 5 milijonov najrazličnejših izdelkov. Nerazve-seljiv.je podatek, da je med tatovi največ mladine. V tem pogledu Belgija nima najbolj rožnate bodočnosti pred sabo. • •• PRED SKUŠNJAVO niso imuni sicer »zaščiteni« diplomati. Tako nam sporočajo iz Velike Britanije, kjer jim je bilo dovolj diplomatske imunosti pri najrazličnejših zlorabah, pa so objavili posebno belo knjigo (ne gre je zamenjati z našo slovito kulturno belo knjigo), v kateri so javnosti sporočili, da so diplomati naredili 109.000 malih prekrškov, za katere niso plačali globe, in da so nekaj visokih uslužbencev zajeli pri kraji v trgovinah, čeprav tudi ta plast ljudi ni med tistimi večinskimi Zemljani. Ziv je stradal, mrtev hvaljen Po naših krajih se širi kužna bolezen miliarija — Nemci izrabili obletnico _______Shillerjeve smrti za politično agitacijo — Muhe pijejo kri (V Spodnji) Straži in v Podgori v občini Prečna pri Novem mestu pojavila seje v drugi polovici aprila letošnjega leta doslej tam neznana bolezen miliarija. Za njo zbolelo je kmalu 8 oseb in umrle so 4 ženske, predno je še zvedela politična oblast za to kužno bolezen in ukrenila posebne varnostne odredbe proti nje razširjenju. Slučaji bolezni se množijo in ista seje razžirila v vari Prapreče, Podljuben Vrh, Bučnovas, Jurkovas, Vavtavas tako, daje bilo doslej že nad 30 slučajev, med katerimi jih je 6 s smrtjo končalo. Kakor so konštatirali zdravniki, je prvotni vzrok te bolezni močvirje, na katerem ležita zgoraj omenjena kraja, in voda, ki ima svoje iztoke iz močvirja. (N e m c i) so te dni z velikim šumom praznovali stoletnico smrti svojega pesnika Schillerja. Živega so pustili stradati, mrtvega pa proslavljajo. Da bi se navzeli njegovega velikega duha, jim ni mar, pač pa porabljajo to slavnost za politično agitacijo v prilog nemštvu, in to je z večine namen teh slavnos- ti. Vlada ozir. šolske oblasti so v Ljubljani silile slovenske dijake k tem slavnostim. Tako so Slovenci še vedno — nekateri tudi hote in vede — podlaga tujčevi peti. (M u h e) v govejem hlevu so že začele nadlegovati živino. Ker trpi živina veliko pred muhami, je potrebno, da muhe preganjamo in da jih začnemo že zdaj uničevati. Muhe niso nadleženesamostem, da vznemirjajo živino, ampak so tudi škodljive, ker ubadajo živino in ji pijejo kri. Delavna živina se dovolj ne odpočije, molzne krave pa izgube dosti mleka. Najboljše sredstvo proti muham je snaga. Zato tudi vidimo, da imajo v krajih, kjer so hlevi čisti, pobeljeni, zračni in hladni, dosti manj muh. (Ogla s.) Mlinar, samostojen, dober, trezen, se sprejme takoj ali čez 14 dni. Plača, hrana prav dobra. Pojasnila daje g. Zurc, gostilna Štembur v Kandiji. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. maja 1905) Izrazi obraza, gibov in glasu za droben hip izdajo lažnivca — Izdajalska znamenja so očitna, vendar ne vedno zanesljiva — Knjiga psihologa Ekmana _ daljšane smehljaje in sploh izraza ki predolgo trajajo. Vsi resničnij2' razi nenadnega veselja, začude nja, strahu, presenečenja so namreč kratkotrajni, okoli 4 do 5sekund. Prijazen nasmešek pa seveda ni znamenje laži, če je avtentičen. A avtentični nasmeški nis° nerazpoznavni. Običajno so si; metrični, se pravi, da če človek prl smehljanju zavije eno ali drugo stran ustnic bolj kot drugo, lah*° pričakujemo, da njegov nasmej* ne izvira iz srca, marveč da se nji; ni. Seveda pa so tudi ljudje,/1 imajo že po naravi obrazne mis'ce tako ustrojene, da ne zmore]0 »teoretičnega« pristnega smehlja; ja. Nasploh je vsako izražanje. K* ni usklajeno, sumljivo. Mimi*11 obraza, ostali gibi in zven glasU’ vse to je pri pristnih občutjih,usklajeno, glas se nekoliko dvigne- Psiholog Paul Ekman si je vedno znova vrtel dokumentarni posnetek nekega srečanja psihiatra s pacientko, film je spuščal skozi projektor z upočasnjeno hitrostjo, ga zaustavljal v določenih sekvencah, dokler mu niso filmski zapisi pokazali, da ima prav. V drobnem trenutku se je pacientka z obrazno mimiko izdala, da laže. Bil je to skoraj klasičen primer samomorilke. Pacientka Mary je trikrat poskušala narediti samomor, ko sojo sorodniki zaupali v zdravljenje psihiatrični ustanovi. Tu seje še kar dobro ujela, potem pa je nekega dne zaprosila službujočega psihiatra, če bi jo spustil domov. Zunanji videz je bil prepričljiv: Mary je bila videti zadovoljna, umirjena, vesela. Toda to je bila le spretno naučena vloga, površina. V resnici je lagala. Ko so jo namreč odpustili, je poskusila še četrtič in tokrat uspešno sama sebi prestrigla nit življenja. Paul Ekman pa je z natančnim pregledovanjem posnetega srečanja odkril, daje nesrečna Mary v drobnih desetinkah sekunde izdala svoje pravo razpoloženje. Posamezni posnetki so namreč pokazali nesrečen izraz lica, kot da s.e je prebila resnica za hip preko maske. To odkritje ga je spodbudilo, da je še naprej raziskoval podobne primere in na koncu napisal knjigo »Laganje«, v kateri je razgrnil svoja zanimiva spoznanja. gibi so nekontrolirani, izraz ob- Izraza na levi strani sta pristna, medtem ko je nasmešek na desni najverjetneje hlinjen, na kar opozarja asimetričnost. Ljubezen na silo Posilstva v luči številk Nedavni sodni primer, ko je Cathleen VVebb po šestih letih na chicaškem sodišču priznala, da je bilo njeno pričanje o posilstvu lažnivo in da obtoženi posiljevalec Gary Dotson po nedolžnem sedi v zaporu, je pozornost javnosti usmerila k posilstvom, tem najbolj osebnim kriminalnim dejanjem. Statistiki in novinarji so vzeli v roke peresa in kalkulatorje ter izbrskali na dan precej zanimivih podatkov. Čeprav se nanašajo na razviti Zahod, pa nedvomno kažejo na nekaj splošnih zakonitosti. Tako so izračunali, da se je število prijavljenih posilstev od leta 1960 potrojilo, odleta 1970 pa podvojilo. Pri tem seveda ohrabrujoče deluje podatek, da zadnji dve leti upada število teh kaznivih dejanj. Toda strokovnjaki za tovrstni kriminal pravijo, da bi dejansko morali računati z mnogo večjimi številkami, saj po mnenju mnogih ženske prijavijo le malo več kot polovico posilstev. Po statistikah Zahodnega psihiatričnega inštituta ostane neprijavljenih kar tri četrtine posilstev. Splošna podoba posilstva se ni kaj dosti spremenila, še vedno se največ posilstev dogodi, ko pade noč (dve tretjini), in največ tega je v velikih mestih. Statistiki pravijo, daje ženska, ki živi v mestu z več kot 200.000 prebivalci, štirikrat bolj ogrožena kot ženska, ki živi v mestu z največ 10.000 prebivalci. Presenetljivo pa je, da se zelo veliko posilstev dogodi na domu žrtve ali v neposredni bližini njenega doma. Nekaj manj kot polovica posilstev odpade na domače okolje, 38 pa na mestne ulice in parkirišča, medtem ko pride na neobljudene stavbe 6,7 odst. in na šole 1,5 odst. Seveda je še veliko bolj ali manj primernih krajev, kjer nasilneži zlorabijo samotno ali lahkoverno žensko. Po letih je največ posiljenih žensk starih 16 do 19 let, ostale starosti so razmeroma enako zastopane, vključno do 15 let stare deklice. Po stanu pajenaj-več posiljenih ločenk in neporočenih žensk, medtem ko je odstotek poročenih in vdov razmeroma zelo nizek. Presenetljivo je tudi dejstvo, da je posiljevalec zelo pogosto znanec, saj pride kar 36 odst. posilstev na bližnje in daljne znance žrtve. Ta podatek morda osvetljuje tistega, ki govori o velikem odstotku doma posiljenih žensk. Novejši podatki so razkrili tudi, da množično posilstvo ni tako redko, kot seje mislilo. Pri 17,8 odst. posilstev sta posiljevalca dva ali jih je celo več. MiM (Vir: Nevvsvveek) Prepričan je namreč, da je mogoče prav vsakega človeka, ki se laže. ujeti na laži, če se seveda opazovalec primerno izuri. Še tako spretnemu lažnivcu se za droben delček sekunde sprosti narejen izraz na licu, prelomi se mu glas, izda ga kakšen gib. »Lažnivci ne morejo obvladovati prav vseh svojih obnašanj,« zatrjuje profesor psihologije na Kalifornijski univerzi Ekman. Govori o tako imenovanih mikro izrazih, ki so kratkotrajni, nezavedni, a običajno najbližje resničnemu počutju posameznika. Človek, ki se praska za ušesi ali se vleče za uho ali človek, ki si ne upa sogovornika pogledati v oči, lahko laže. To je eno od znamenj, vendar pa je dvorezno, saj lahko izdaja tudi skrb občutljivega človeka, ki s.e boji povedati resnico iz obzirnosti ali strahu. Človek, ki si vsake pol minute drgne nos, je lahko hinavec in se pretvarja, vendar je to lahko navada, ki izvira iz drugačnih vzrokov. Ta zunanja znamenja torej niso povsem zanesljiva, če posameznika opazovalec ne pozna dobro, se pravi, da ve, da ne gre za obzirnega in občutljivega človeka, za živčnega posameznika, ki se praska po nosu zaradi nervoze, ipd. Toda so tudi znamenja, ki so precej bolj zanesljiva. Mednje prišteva univerzitetni profesor po- raza simetričen, vendar ne dolg0" trajen Tudi govorne napake dostikra1 opozarjajo na lažnivca, sajsej#1* rad zatakne, ko posameznik p°ve kakšno prav debelo, seveda če n> laganja že zelo vajen. Toda takra ga izdajo druge drobnarije. Mef' da je eno takšnih znamenj, ki sej> niti tisti, ki laže, ne tisti, ki ga P?" sluša, ne zavedata, sklepal kazalca in palca v nekaksen krožeč. Če to znamenje posam°z' nik tvori više od pasu, potem naj brž govori resnico, a če laze' potem naredi krožeč nižje 0 pasu. Še bolj nepodkupljive priče la21 ali resnice so obrvne mišice. katerih gibov mišic, ki dvigajo H1 spuščajo obrvi, ni mogoče ponari" diti. Eman je delal poskuse študenti, vajenimi igranja, a ven’ dar niso mogli spraviti obrvi v ta položaj, kot jih človek spravi, k®" dar resnično kaj občuti. Denim0. nemogoče je oponašati žalost, S®J človek menda zavedno ne mofe dvigniti obrvi pri korenu nosa in jih hkrati na robovih spustiti-mu uspe le, če je zares žalosten- ln čemu se je univerzitet® profesor lotil takšnih poskusov-Prepričan je, da odkrivanje 'd' žnivcev lahko pomaga psihiatroj^ pri zdravljenju bolnikov. Dosti*" rat namreč bolniki zlonamerno poskušajo lagati svojim zdrav" nikom, ti pa njihovim lažem ne smejo nasesti. Po drugi strani p® se človek lahko laže tudi iz nlj razumega strahu, samouničevat" nih nagibov ali iz drugačn'1 razlogov, da bi prekinil zdravlF nje, ne da bi se sam povsem zave" dal, da hlini počutja. Seveda J mogoče umetnost lovljenja *® žnivcev uporabiti tudi v vsa* danjem življenju, saj je goljufov i hinavcev veliko več, kot je človeka dobro. MiM (Vir: Nevvsvvee' m 1 Ladja Obalne straže pelje izvidniški balon na določeno nadzorno mesi0 Radovedni Debeli Albert^ Z baloni nad tihotapci mamil — Po potrebi balon Prl' sluhne tudi, kaj se menita Moskva in Kuba ^ Debelemu Albertu in njegovima dvema »kolegoma« se bodo v kratkem pridružili še trije debeluhi in tako bo južno ameriškeobale nadzorovalo kar 6 velikih balonov. Debeli Albert je namreč naziv za velik balon, ki. privezan na jekleni žici, ždi v zraku in pomaga odkrivati tihotapce mamil. Pod balonom je namreč obešena draga radarska oprema, ki je v višinah pač precej bolj učinkovita kot na tleh, saj je njeno obzorje širše in se pred njo ni mogoče skriti niti ni mogoče v nečedne posle vpreči zakrivljenosti zemlje. Prav to je šlo tihotapcem doslej na roko; na tleh postavljeni radarji jih niso odkrili. Kadar Debeli Albert ali kateri od obeh zdaj delujočih balonov rda odkrije neznano plovilo ali mo1 celo nizko leteče letalo, *a*^ sporoči obalnemu centru i'1 . ukrepajo po svoje. Pošljejo Pay ruljno latijo ali letalo, ki b*1 odkrije, kaj se dogaja. Čeprav so tovrstni baloni namenjeni preprečevanju tihotam stva, ki se nezadržno razrašča tem delu sveta, pa le ni rnog0 prikriti, da debeli alberti lab^ služijo tudi v vojaške nam en ’ Enako učinkovito kot 'ihotap*.^ odkrivajo tudi druga plovila 1 letala. In še nekaj. Prestrezajo tudi nale, ki sijih izmenjujeta Kuba' Sovjetska zveza preko satelit**-j zvez. No, s takšno nalogo nad^„ pa Debeli Albert ni več nedolžna stvar. tak« nagrada na MIRNO SONJA MERVAR z Mirneje bi-a izžrebana izmed reševalcev zadnje male nagradne križanke. Za "ogrado ji je žreb dodelil čudovito aycarjevo povest o nežni ljubezni ™*d kmečkim dekletom in Ijubljan-?.,n* advokatom »Cvetje v jeseni«, 1 spada med najbolj dognana ^ venska literarna dela in še dan-anes globoko prevzame bralca, stati pa je napisana za vse in vsakogar. Pri branju tega klasične-go dela ji želimo obilo razvedrila! Rešite današnjo križanko in Pošljite rešitev najkasneje do 31. "Jaja na naslov: Uredništvo Dolenjega lista, Germova 3V 68000 NAGRADNA KRIŽANKA-NAGRADNA KRIŽANKA ( VASA ZGODBA Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA. Vsako zlo se rojeva iz omejene 1,11sli in povprečnega čustva. M. MAETERLINCK . Največji dar, ki človek ga užije, K' da narave zve tajno. J. W. GEOTHE Vsaka želja me je bolj obogatila, Kot (e sem rfgfrii y zmerom bežno asl sam predmet svoje želje. A. GIDE Sobota DL VZPORE- DNI RAZRE0 ZVRST EKSPLO- ZIVNIH SNOVI VRSTA ALK. PIJAČE STR. GR. ZEMLJE-PISEC DL STOPNJA TISKARSKIH ČRK ENOTA TEKOČA VODA ZDRAVILNA RASTLINA MRTVAŠKI OOER PISALNI PRIPO- MOČEK REKA V SIBIRIJI UMETNOSTNA SMER NEM. MARKA ► ZABU- HUNA 1 25 Bi MESTO NA TAIVANU ŠPORTNO ORODJE ARAB. KONJ IZAKOVA ZENA DL POSUSENA K0K0S0- VINA ZVEZDA V ORLU KORUZI PODOBNA RASTLINA PROPELER RUSKI VLADAR UT. MERA .ZA ZLATO KONJSKI TEK oa KNJIGE ZAREBR- NICA SLOV. NAR. OSV SVET CONA OTlSCA- NEC GRUOA ANTUN BARAC BELG. TERME LIRSKA PESEM PESNI- ŠTVO NAR0BNE2 RESERVA-TIS RESER- SLIKAR DEBENJAK META- STAZA VRSTA FR. PREPROGE LAT. UMETNOST Živalska NOGA Uničenje prihaja iz vesolja Vsakih 26 milijonov let doživi Zemlja uničujoče bombardiranje iz vesoljskega ^ prostora — Izginotje mnogih oblik življenja — Kdaj ponovno? ,, Meliki optični teleskop v La-Apttu, ki ga usmerja računalnik, za nočjo natančno preišče ta-es pas nočnega neba in ga polarne na videotrak. Posnetke na-I? natančno pregledajo astronomi alitornijske univerze. Zanje se še Posebej zanima fizik Richard uller, ki že precej časa išče namenja o obstoju temne zvezde, katere obstoju mnogi znanstve-v, 1 dvomijo. Išče umrlo zvezdo emezis, spremljevalko Sonca. Nekaj sto kilometrov proč na snežnem vrhu Palomarja astro-ornska Carolyn Shoemaker in Jen mož Eugene, geolog, iščeta in oiogratirata hitro se gibajoče jemne delce snovi, asteroide. *->0Slej sta identificirala 25 teh nebesnih teles, ki prečkajo zemeljsko vesoljsko tirnico, in tako pd-vecala število znanih asteroidov na 60. Ta telesa ju zanimajo, ker nPcasno treščijo na naš planet in Povzročajo pravo katastrofo. Iz-acunati želita, kako pogosto se vahotne katastrofe dogajajo. laboratoriju v Pasadeni pa tfonomi iščejo znamenja še o tel slavnostnem nebesnem , tsu; iščejo dokaze o obstoju ta-, 'nienovanega planeta X, legen-bi [ne?a Desetega planeta, ki naj 7_ ?žil v našem osončju hkrati z animi devetimi, so Se te.različne raziskave, kakor . videti povsem ločene ena od tek .^ruz' nekaj skupnega. V rii J|n je pognala nenavadna teo-očj’ 8°vori o redno ponavljaj- Pfizad, bilijon da prihaja do katastrof v dokaj natančnih časovnih presledkih. Izračunala sta, da se kozmične katastrofe dogajajo vsakih 26 milijonov let. Njuna dognanja je kasneje potrdil tudi strokovnjak za izumrla živa bitja Erle Kauff-man, ki je z izpopolnjeno ra-diometrično tehniko ugotavljal starost fosilov iz obdobja krede in odkril izginotja posameznih vrst vsakih 26 milijonov let. Takšen red ni bilo mogoče razlagati z erupcijami vulkanov, padajočo in rastočo gladino svetovnih morij, ledenimi dobami in podobnimi pojavi, kar so poskušali nekateri znanstveniki. Razlog je lahko le v nebesnem mehanizmu. Nova teorija ponuja tak odgovor in za mnoge znanstvenike se zdi dovolj sprejemliva in vredna truda, da jo dokažejo. Zato se zdaj na več krajih na Zemlji s tako pozornostjo obračajo teleskopi v nočno nebo in iščejo morebitne krivce za občasno katastrofično bombardiranje Zem-!je. Nekateri znanstveniki domnevajo, da uničujoči plaz nebesnih delcev sproži na Zemljo skrivnostna mrtva zvezda Nemezis, dvojčica našega Sonca. S svojo gravitacijsko silo vpliva na pas asteroidov, ki krožijo onkraj Plutono-ve orbite, in ga občasno preusmeri proti Zemlji. Drugi strokovnjaki pa domnevajo, da je za redno se ponavljajoče bombardiranje odgovoren legendarni Deseti planet, ki se po skritih poteh smuka po našem osončju in dela zgago. Naj bo vzrok eno ali drugo, odgovor na vprašanje je vsekakor gori na nebu! Če teorija o ponavljajočih se kozmičnih katastrofah drži, potem se pred znanstveniki odpira veliko novih spoznanj in marsikatero že sprejeto resnico bo treba spremeniti. Močno se maje nauk o postopnem spreminjanju in razvoju vrst, saj teorija daje bolj prav tistim evolucionistom, ki se navdušujejo nad razlago o hitrih spremembah v razvoju življenjskih oblik. Tla izgublja tudi teorija o boju za preživetje. Več trdnih osnov pa dobivajo tisti strokovnjaki, ki se ogrevajo za široko razprostranjenost pojava življenja po vsem vesolju. Nestrokovnjaka pa seveda zanima, kdaj se nam obeta naslednja uničujoča katastrofa. Sedanji izračuni kažejo, da smo lahko brez skrbi vsaj še 13 milijonov let, ko se bo po neizbežnih naravnih zakonih nad naš planet znova zgrnil pekel kozmičnega bombardiranja in bo prišlo do ponovnega množičnega izginotja mnogih oblik življenja. MiM (Vir: Time) Govoreči avto Navdušenje zanj je hitro uplahnilo Pred časom so se pojavili na tržišču »govoreči« avtomobili, ki so hitro postali velika moda v tistem sloju ljudi, ki si lahko privošči najbolj luksuzne avtomobile. Poleg običajnih posebnosti, kot so vgrajeni barčki, telefoni, stereo naprave, televizor in podobne »nujne« stvari, so izdelovalci novega super avtomobila vanj vgradili še računalnik, ki je toliko močan, da ob nadzoru vsega, kar se dogaja z avtom in njegovim okoljem, še govori. Tako glasno opozarja voznika: da je pozabil zapreti vrata, naj prižge meglenke, če je zunaj megla, naj prižge luč, ko se malo stemni; naj drži pravilno razdaljo do drugega vozila, da naj gre natočit bencin itd., itd. Izdelovalci luksuznega avtomobila so si veselo meli roke, saj je šel odlično v prodajo. Kar naenkrat pa seje prodaja skoraj ustavila, za nameček pa so se novi avtomobili vse pogosteje pojavljali v servisnih delavnicah. Seveda ne zato, ker bi bili slabo in pomanjkljivo izdelani, glavni razlog je bil —govoreči računalnik. Voznikom je požrl živce in prav tako sopotnikom. In enodušna želja mnogih je bila. naj elektronsko čvekalo izklopijo in utišajo. Vozniki so povedali, da so sčasoma dobili občutek, kot da imajo ves čas s seboj — taščo. Alenka Bilo je hladno avgustovsko jutro, ko sem hitela po mostu proti bolnišnici. V naročju sem stiskala Alenko, ki je mirnospala. Doma sem jo dobro oblekla in zavila, da je ne bi zeblo. Tisti dap je bila stara mesec dni. Ko sva prišli v pediatrično ambulanto, seje prebudila. Pogledala sem jo: še vedno je bila rumena v obraz. Nič se ni spremenila od petka, ko sva bili pri zdravniku, ki nama je dal napotnico. In ko jo je zdravnica pogledala, je lahko samo ugotovila: »Pri nas mora ostati, da naredimo preiskave. Če želite, lahko ostanete z otrokom, da ga boste lahko dojili.« Osupnila sem. Da bi otroka pustila, mi je bilo težko, a prav tako težko bi jaz ostala v bolnišnici. Doma sta me čakala še dva. Tako je sestra odnesla otroka, meni pa je po licu pripolzelo nekaj grenkih solz. Nato sem jokala vse do doma. Naslednjo nedeljo sem polna upanja prišla na obisk, a vseseje razkadilo kot dim, ko mi je zdravnica povedala, da bo najbrž potrebna operacija na žolčevodu. »Morala bo v Ljubljano,« je dejala. Dnevi so bili dolgi in polni pričakovanja, pomešanega z obupom. Kadar sem obiskala Alenko, so mi jo pokazali le skozi šipo. Večkrat sem telefonirala. In tako sem po telefonu nekega ponedeljka zvedela, da so jo v Kliničnem centru operirali. Čez nekaj dni sem se odpravila na obisk. Na pot sem odšla z mešanimi občutki. »Samo da bi bila zdrava,« sem si želela. S sorodnico, ki stanuje v Ljubljani, sva prišli v Kinični center. Lahko sem šla v sobo, kjer je ležal moj otrok. Takoj kosem vstopila, sem Alenko stisnila v naročje in vsa srečna seje stisnila k meni. Čez čas sva se pogovorila z zdravnikom. Zadržano je povedal: »Alenko smo operirali, ampak... na žalost... veste, to se ne da prišiti... Tudi jetra ima že čisto zrnčasta... Žal, a nič ne moremo.« Mislila sem, da mi bo počilo srce. Se sama ne vem, kako sem prišla do čakalnice. Teta, ki meje tam čakala, seje kar prestrašila, ko meje videla. Tolažila meje. A kdo lahko potolaži mater v takem trenutku? Ko sem čez nekaj ur pešačila proti domu, sem srečala moža. Povedala sem mu, kar sem zvedela. Ni hotel verjeti. »Saj bo živela,« je ponavljal. Čez teden sem šla iskat Alenko v Ljubljano. Odpeljala sem jo domov. Doma najprej ni bilo nobenih večjih težav. Alenka je radajed-la, a hitro je postala lačna. Ponoči sem jo hranila tudi po trikrat. Bila je pridna, le kadar so se oglasile bolečine v trebuhu, je nemirno jokala. Z ničemer ji nisem mogla olajšati bolečin. Čez mesec dni so se začele resnejše tažave. Otrok je izbruhal vse, kar je pojedel. Bolečine so bile pogostejše in mnogo ur sem morala Alenko nositi na rokah in se z njo pogovarjati. Če sem sedela, je takoj začela jokati. Vedela sem, da zanjo ni rešitve. Vsa obupana sem gledala, kako trpi, a pomagati ji nisem mogla. Sčasoma ni ničesar več zaznavala. Samo dihala je še. Srce se mi je trgalo, kajti vedela sem, da prihaja konec. Neko noč, ko sem za uricolegla k počitku in jena Alenko pazila mama, sem začutila, kako me nekdo kliče. Bila je mama. »Umrla je,« mi je suho dejala. Stekla sem k otroški posteljici. »Saj ni res,« mi je kričalo srce... Ko sem se sklonila nad ubogo Alenko, je še enkrat odprla oči, pogledala me je in izdihnila... Kot da me je za zadnje slovo počakala... MARIJA BAJT Murnice kozmični katastrofi, ki ene našo Zemljo. Vsakih 26 teo J t-10v let, kot trdijo pristaši te j .riJe> se Zemlja znajde v gostem ,u/ kometov, ki seveda padajo rah' na površino planeta. Ob st-cjv- °tnih udarih se v ozračje sno^e obilica prahu in drugih JOŽE RA DOLGA POT GABROVI J ^ • -elze, Dejak 2, Držek, k' 7- .Karpov, Ambrožič3, Mate p’ Aldiga 2, Lesar, T. Ilc, earezanovič. PONIKVE: Jambrovič, ambic 1, M. Strnad 3, D. Strnad liri, -nad’ Vujmovič 4, Škantelj, 7ao nCn' Doblekar 2, Pugelj 3, agar, Pavlič. i.^R^JVICA: 1. Šoštanj 35, 2. ‘nles 32, 4. DVZ Ponikve 19, 9. rsko 15 itd. Rari prihodnjega kola: Mokerc Inles, DVZ Ponikve — Miner- nogomet SNL, 22. KOLO: IZOLA — BREŽICE 7:0 (2:0) BREŽICE: Veble, Kranjc, Kos, Ratkajec, N. Mirkac, Sban, Predanič, Kežman (Račič), Golobič (B. Mirkac), Brdik, Lazanski. LESTVICA: 1. Koper 34, 8. Brežice 19 točk. V naslednjem kolu igrajo Bre-žičani doma s Kovinarjem. II. SNL:DOMŽALE — ELAN 3:0 (1:0) Dve ekipni kolesarjev Jjovega mesta Slavje na dirki »Kosmaj-J^Partizani« in v Kobaridu etan^DGRAD — Z nedeljsko četrto dinst Se -ie končala letošnja 17. mla-Pan' kolesarska dirka »Kosmajski 0koiiZainnl5",- na kateri je nastopilo iu luu kolesarjev iz sedemnajstih stonS ekip. Novomeško za- nen .Vo na teJ dirki je doseglo velik in siarTtf11 usPeb’ saJ sta v konkurenci Kr ?s mladincev poleg Božiča in Šm. v?z'la še mlajša mladinca ek;_ 'n Ravbar, a vendar so b|j- ?. zasedH 1- mesto pred Iju-S-ko Astro, Cukaričkim, kranjsko Novonteški kolesarji so v vseh štirih Vrh \Posegali po mestih povsem pri ŠmAilf P°Sebej velJa to za mladega uvr ! ■ k' Je v skupni posamični m j V1 Pristal celo na 2. mestu, ''vdtem ko je bil Kruljac6„ Božič 9. in gaybar ljj Velik uspeh je zaokrožil še . Zlc, kije v končni uvrstitvi gorskih ODBOJKARJI SSTZU — PRVAKI MURSKA SOBOTA — Pred dnevi so odbojkarji SŠTZU Boris Kidrič iu Novega mesta nastopili na finalnem republiškem turnirju srednjih šol v Murski Soboti. V odločilnem srečanju so mladi Novomeščani presenetljivo premegali mariborskega Stavbarja s 3 : 1 (12, 3, -9, 13), nato pa še s 30:0 gostitelje. Za Novomeščane so igrali: Smrke, Goleš, Petkovič, Mikič, Berger, Lindič, Zrim, Srovin. Pečar, Travižan, Černač in Kolarič. PRIČENJAJO SE TENIŠKI TEČAJI NOVO MESTO — Teniški klub Novo mesto obvešča, da pripravlja v prihodnjih dneh 16-urne začetne in nadaljevalne tečaje za mladince in odrasle. Tečaja za odrasle bosta predvidoma med 27. majem in 6. junijem, za mladince pa od 10. junija naprej. Vse ostale informacije lahko dobite na oglasni deski TK Novo mesto ob igriščih. Pnstal na 3. mestu. Novomeško ciljev vrst0 fin k. pil!?av ,ako v nedeljo seje druga skuhaj' n.ov°meških kolesarjev udeležila ,Oo',Cra'ne dirke v Kobaridu. Med ja^k^kmcivalci iz slovenskih in itali-p.,1klubov je pri pionirjih A zma-5. u .riVar' Ribarje bil 4„ Kavšek pa 2 : *T P|onirji A je bil najboljši Fink, Kavške ,Er!en- 3- Puš- 4. Pavlič, 6. Novn Šmajdek in 9. Mrak (vsi "red !"est0>' Veliko smolo je imel saj | ajšimi mladinci Roman Judež, kilom prePr'čljivo vodil, a imel 3 so hi| Ctre pred ciljem okvaro, tako da RečnikiCllju: R- Judež5.,Zaletel 6. in Pav.', ■ Rri starejših mladincih je bil mcd Majes 7. in Strajner 10.. (Vp £.m ko je pri članih zmagal Smole Hesi ,anj)- 2. je bil Novak (Novo INov PaPež (VP Kranj), Glivar itie${° m«to) pa 7. Ekipno so Novo-an' prepričljivo zmagali. ZMAGE HRENOVE IN ŠIMUNIČA CELJE — V soboto in nedeljo so bile na sporedu kvalifikacije za finale atletskega pokala Sovenije. ki bo konec tega tedna v Mariboru. V Celju so topliški atleti dosegli lepe uspehe, saj je Hrenova zmagala v teku na 100 metrov z ovirami s časom 14,6 sekunde in skoku v daljino s 577 centimetri, zmagal pa je tudi Šimunič v troskoku s 15,53 m, bil pa še drugi v skoku v daljino s 727 cm. V višino je Križetova skočila 175 cm in bila druga, 100 metrov z ovirami je pretekla v času J 6,1, kopje pa je vrgla 34,18 m. Še posebej je vreden rezultat Hrenove na 100 metrov z ovirami, saj pomeni njen osebni rekord in drugi najboljši rezultat v Sloveniji. ?a slovo še druga zmaga 2°- kolo II. ZRL: Novo mesto — Borovo31:23 (13:10) — Kočevke pred izpadom iz SRL ,v^ve koli pred koncem prvenstva vil. 111 ''R' 'n vse8a štirinajst dni pred !*n'XSom IK' drugoligaškega društva so jo j^ke rokometašice zabeležile svo-fugo zmago na prvenstvu. A ne Usteča le njihov uspeh, pač pa Pred' ctto ,eRa Vsem lahkota, s katero so opravile z boljših ekip lige. Borovim. Veliko škk ke iasn°jšc ,udi v obeh republi-^ kgah: Šoštanj je bržkone že prvak, Kn*0t*a enak° zanesljivo pa je, da bodo eyke morale iz lige. tni jV°rneščank e so v soboto v špor-ipre-,oran' P°d Marofom verjetno iSprSL'aciile celo same sebe. Zaigrale so obv. dimiselno, brez sleherne b0 ,ezc, saj je že nekaj časa jasno, da morale zapustiti ligo. Rokomc-ita so pričele poletno, 3 in povsem razbile 'odd IvJn Novega mesta so pričele poletno, , kar z 9 rii? i no vrsto 8ostU- ki takšnega Zač*5 n''‘ v snu n' Pr'čakovala. Le v [jCctku drugega dela so se igralke Cam°Va nevarn0 približale gostitelji-j3 zmanjšale na 15 : 14, vendar sta So tova in Mršnikova poskrbeli, da Se Novomeščanke znova odlepile,in i ares izvrstno igro prizadejale igralna? Rorova enega najtežjih porazov • 'etošnjem prvenstvu. Naj omenimo 'lustracijo, da sodi vrsta Borova v j, 'J' del drugoligaške lestvice. In JJi ['"eni na dlani je po tem srečanju, da L Novo mesto s takšno igro skozi vse DUMZ.AUfc, — 15 L, A IN 3:0 (1:0) DOMŽALE — V nadaljevanju prvenstva v 11 SNL — zahod so nogometaši Domžal gladko in visoko premagali novomeško enajsterico. Navzlic porazu so Novomeščani zapustili dober vtis, saj niso igrali podrejene vloge. Bolj kot poraz pa skrbi to, da elanovci zadnje čase redno potujejo na gostovanja z zgolj 11 ali 12 igralci, kar nasprotniki seveda s pridom izkoriščajo. M. GORENC BELA KRAJINA — BREŽICE 0:2 (0:1) ČRNOMELJ — V izločilni tekmi za jugoslovanski nogometni pokal na. območju Dolenjske in Posavja sta se prejšnji teden pomerila zmagovalca obeh regij. Bela krajina in Brežičani. Po pričakovanju so bili gostje, ki so člani 1. SNL, veliko boljši in so zasluženo zmagali. Oba zadetka je dosegel Kežman. M.GORENC REKORDEN OBISK IN UDELEŽBA — Kar okoli 6 tisoč gledalcev seje v nedeljo popoldne zbralo na hipodromu v Šentjerneju, kjer seje v osmih dirkah pomerilo preko 60 konj iz slovenskih in hrvaških klubov. Nedeljska izredno uspela prireditev je seveda šentjernejskim rejcem konj v veliko spodbudo pred avgustovskim slavjem ob stoletnici konjskih dirk. (Foto: B. Budja) Nedelja porušila tri rekorde Okoli 6 tisoč gledalcev na šentjernejskem hipodromu, preko 60 tekmovalnih konj in nov rekord dirkališča — so osnovne značilnosti nedeljske prireditve ŠENTJERNEJ — Nedeljska generalka pred veliko avgustovsko prireditvijo ob stoletnici konjskih dirk na šentjernejskem hipodromu je odlično uspela. Rekordnih 6 tisoč ljubiteljev konjskega športa je v lepem sončnem vremenu uživalo v kar osmih dirkah, še posebej pa sta navdušila drugi tek krožne dirke Slovenije in pa četrta točka nedeljskega sporeda, v kateri je Dorica z Markom Slavičem na novi prenovljeni stezi postavila nov rekord tekališča. Nedeljska tekma seje poleg odlične organizacije šentjernejskega konjeniškega kluba odlikovala še z rekordno udeležbo, saj seje znašlo na startu kar preko 60 konj iz večine slovenskih in tudi hrvaških klubov, vsetopajeseve-da pred vrhuncem letošnje konjeniške sezone pri nas, prireditvijo, ki bo 4. avgusta na hipodromu v Šentjerneju, velika spodbuda. Rezultati, časovni handicap za 3—4-letne kasače, proga 1.800 metrov: 1. Adora (Pero Crnkovič, Zagreb), 2._ Pido (Janko Šepetave), 3. Mondo PRESENEČENJA ZE NA STARTU NOVO MESTO — Vseod 14. pado 19. maja je bil na igriščih v Portovaldu prvi od skupaj petih turnirjev novomeškega teniškega kluba. Nastopilo je 43 tekmovalcev v posamični konkurenci in 13 dvojic, turnir pa je prinesel nekaj presenečenj, za katereje v prvi vrsti poskrbel mladi S. Turk z zmagama nad Zorkom in Mersla-vičem ter Frelih z uspehom nad Jožefom. Sicer pajevbojuza 1,mesto J. Turk opravil s Štokanovičem s 4:6, 7:5 in 6:1, v dvoboju za 3. mesto pa Uhl s Šefmanom s 6:4 in 6:3. V fin alni igri dvojic sta Wachter in Uhl s 6:3,6:3 premagala dvojico Slichal—Stoka-novič. (Ivan Jamnik, oba KK Ljubljana); 2. dirka, mehanični handicap za 2-letne kasače, proga 1.200 metrov: 1. Adrija (Pero Crnkovič, KK Zagreb), 2. Falln (Branko Slana, KK Ljutomer), 3. Nita B (Jože Vavpotič, KK Ljubljana); 3. dirka, časovni handicap za 3- do 12-letne kasače na progi 1.800 metrov: 1. Fizon (Jože Hartman, KK Komenda). 2. Pegisped (Milan Žan ml.), 3. Pliva II (Damir Muhar, KK Zagreb), 4. dirka, časovni handicap za 3-12-letne kasače na progi 1.600 metrov: 1. Dorica (Marko Slavič st., K K Ljutomer); 2. Rebeka (Branko Puhar, KK Ljutomer), 3. Lima II (Dušan Jereš. KK Ljutomer). 5. dirka, časovni handicap za 3- do 12-letne kasače, proga 1.800 metrov (temelj 1:28); 1. Rom (Boris Dolinar, KK Ljubljana), 2. Psiha II (Tone SLa-vič ml., KK Ljutomer), 3. Fereri (Peter Zadel, KK Grosuplje); 6. dirka, mehanični handicap za 2-Ietne kasače na progi 1.200 metrov: 1. Adonis (Marko Slavič ml., KK Ljutomer) 2. Mur (Franc Škofič, KK Brdo), 3. Polde (Marjan Mars, KK Posavje); 7. dirka, časovni handicap za 3- do 4-letne kasače na progi 1.800 metrov: 1. Pančo (Slavko Jureš), 2. Afrodita (Krešimir Lučič, KK Zagreb); 3. Valentina (Vlado Cvilinger, KK Zagreb), 8. dirka, krožna dirka SLovenije. II, tek, enovprežna vožnja za 3- do 12-letne kasače: Miro Hanžekovič, KK Ljutomer), 3. Fit (Jože Horvat, KK Ljubljana) itd. B. B. Zmagi Primca in Žužka 44 startov novomeških atletov na sobotnih in nedeljskih kvalifikacijah za APS . ___ PrVl-‘nstvo igro i nekaj manj' športne smole in poškodbami lahko imelo tudi v prihodnji sezoni rokometnega dru-ligaša. Vse pa je verjetno že odločeno tudi v republiških ligah. Krčani so doma izgubili s Šoštanjem, kar bo slednjim zanesljivo dovolj, da obdržijo prvo mesto na lestvici, saj so do konca le še tri kola. Inlesu se pač lahko toži. po tistem ko so na domačem parketu v derbiju prvenstva tako lahkomiselno prepustili obe točki Šoštanjčanom in s tem tudi prvo mesto, ki so ga zasedali po jesenskem delu prvenstva! Presenečenje pa se obeta tudi v ženski ligi. Kočevke, ki so še včeraj veljale za eno najboljših rokometnih ekip v Sloveniji. so tik pred izpadom iz republiške lige. Le velika sreča jih lahko v zadnjih treh kolih reši pred najhujšim, vendar je, po njihovih zadnjih igrah sodeč, kaj takega težko pričakovati. ti d SKUPSCINA SD GORJANCI BRUSNICE — Smučarsko društvo Gorjanci iz Gabrja vabi vse svoje člane in ostale ljubitelje smučanja na 1. redno letno skupščino, ki bo v nedeljo. 26. maja, ob 9. uri v prostorih osnovne šole v Brusnicah. Še sporočilo upravnega odbora: tisti, ki nimate prevoza, počakajte ob 8.30 pred hotelom Kandija. SKOK NA DRUGO MESTO — Tone Retelj iz Novega mesta seje v skoku v daljino uvrstil na drugo mesto. (Foto: J. Pavlin) Več kot samo športno srečanje Regijsko tekmovanje dolenjskih šol s prilagojenim programom NOVO MESJO — Osnovna šola s prilagojenim programom Dragotin Kette iz Šmihela je bila v četrtek prirediteljica regijskega srečanja mladih iz podobnih šol v atletiki in igrah z žogo. Najboljši v posameznih disciplinah se bodo v teh dneh udeležili izbirnega tekmovanja v Slovenski Bistrici, zmagovalci pa republiškega srečanja v Kranju. Rezultati: 60 m pionirji: I. Blažič (Mirna), 2. S Lak (Novo mesto), 3._Be-riša (Črnomelj); 60 m pionirke: 1. Žib-ert (Krško). 2. Klemenčič (Novo mesto), 3. Hrovatič (Novo mesto). Skok v daljino, pionirke: I. Klemenčič (Novo mesto), 2. Pugelj (Novo mesto), 3. Sabotin (Črnomelj); skok v daljino, pionirji: I. Blažič(Črnomeljč,2. Retelj (Novo mesto), 3. Hervolj (Novo mesto); kros 600 m — pionirke: I. Levstik (Krško, 2. Trunkelj (Mirna). 3. Blažič (Mirna), kros 800 m — pionirji: 1. Špelič(Mirna),2.Srlica(Mirna), 3. Kovačič (Novo mesto). Nogomet: 1. Krško; rokomet—pionirke: I. Krško: met žogice — pionirji: 1. Slemenšek. (Črnomelj), 2. Kodrič (Krško, 3. Slak (Novo mesto). J. P. CELJE — V sobotnih in nedeljskih kvalifikacijah za atletski pokal Slovenije so Novomeščani startali kar 44-krat. Igor Primcje bil spet najboljši. Z rezultatom 53,84 se je povsem približal svojemu teden dni staremu državnemu rekordu. Izkazal seje tudi B. Okleščen, ki sicer dlje časa ni treniral, a se je z 48,46 m uvrstil na drugo mesto. Žužek je v teku na 3000 m z ovirami zmagal, mladinec Vidmar pa je v tej disciplini osvojil dobro osmo mesto. Gabrijel je v teku na 400 m z ovirami spodbudno začel novo sezono z drugim mestom in rezultatom 54,5 s. V tej disciplini sta prvič nastopila Tekstor (1:01,0) in večkratni državni prvak v plavanju s plavutmi Igor Vidmar (1:04,3). Fabjan je bil v teku na 5 km s 15:10,1 šesti in je z več kot za 20 s izboljšanim osebnim rekordom popravil tudi svoj dolenjski mladinski rekord. Osebne rekorde so dosegli še številni drugi atleti: Saje s 16:16,0 na 5 km, Malnar Darko v metu kladivas47,24 m (3. mesto), Jeriček na 100 m (11,4s), Žulič na 200 m (23,0 s), Vidmarjeva v teku na 800 m z 2:25,1 (5. mesto) Zupančičeva na 200 (27,3 s) in 400 m (1:02,3 V NOVEM MESTU O REKREACIJI NOVO MESTO — Konec minulega tedna je bil v novem mestu dvodnevni seminar za organizatorje športne rekreacije v slovenskem združenem delu, ki so se ga udeležili tudi diplomanti ljubljanske FTK. Udeleženci so si ogledali Novoteks, kjer sojim pokazali aktivni mikro odmor delavk; Krko, kjer so se seznanili s preventivnim zdravstvenim oddihom, in IMV, kjer je beseda tekla o športni rekreaciji in oddihu. Organizatorja seminarja sta bila komisija za šport in rekreacijo pri novomeškem sindikalnem svetu in fakulteta za telesno kulturo iz Ljubljane. TENIS ZA KRAJEVNI PRAZNIK SODRAŽICA — V počastitev dneva mladosti in krajevnega praznika bo sodraški TVD Partizan pripravil tradicionalni ženski turnir v namiznem tenisu. Nastopile bodo vrste Ilirije, Ljubljane. Vesne, Rakeka, Cerknice. Olimpije, OŠ Sodražica in TVD Partizan Sodražica. Pokale bosta prispevali ribniškaobčinskaskupščinain KS Sodražica. M. G.-č. ŠE NAPREJ VODI SORAŽICA RIBNICA — Pred dnevi je bilo odigrano 5. kolo občinske lige v malem nogometu, doseženi pa so bili naslednji rezultati: Hrast — Slemena 8:2, Mladi lončar — Divji jezdeci 2:8. Veterani — Kot 7:2, Sodražica. Sodražica. Gostišče Ribničan 5:0, Stock 84 Slavin — Velike Lašče 3:5. Še naprej vodi Sodražica z 10 točkami, najboljši strelec pa je njen igralec Štupica s 14 zadetki. s), Bukovec na 10 km 36:46,0 in Macedoni v kladivu (35,84 m). Po prihodu iz J L A je prvič nastopil Edi Kranjčič in s solidnim rezultatom 14,18 m v troskoku osvojil 3. mesto. Lapanje, ki še vedno zelo težko skače zaradi poškodbe, je preskočil 200 cm. Moštvu je priskočil na pomoč tudi nekdanji državni reprezentant in balkanski prvak Vane Keržan, ki jez 11.3 s na lOOmdokazal.dajekljubvečletni odsotnosti iz atletike nanj treba računati. Ker seje odločil, da bospet treniral, lahko jeseni od njega pričakujemo še bolje rezultate. Ostali dosežki: moški — 100 m: Božič in Judež 11,8 s, 110 ovire: Zupančič 15,7s,Tekstor 16,4s, 400 m: Gabrijelin Žulič 50,7 s, Jeriček 52,0 s, 800 m: Škedelj 2:00,7, Jeriček 2:03,6, 1500 m: Šdelej„ 4:30,2, 10 km: Bučar 33—52,0, kopje: Lenart 49,54 m, kladivo: Gačnik 41,58 m. Erčegovčevič 39,00 m, Markelič 31,10 m, krogla: Primc 13,00 m, daljina: Eržen 590 cm, 4 x 100 m: Novo mesto 45,3 s, dekleta — 100 m ov: Eržen 15,4 s, 100 m: Zupančič 13,4 s, Molan 13,5 s, 400 ovire: Eržen 1:08,3, kopje: Hribar 34,36 m, Derganc 34.14 m, 4 x 100 m: Nm 53,8 s. V Ljubljani je R. Zupančič v troskoku osvojil 2. mesto s 13,46 m. Le še dober mesec do Bafcopa Organizatorji že odštevajo dneve do otvoritve Prireditelji balkanskega kolesarskega prvenstva, ki bo, kot je znano od 4. do 7. julija v Novem mestu, Metliki in Črnomlju, že odštevajo dneve. Organizacija te doslej največje športne prireditve na Dolenjskem teče brez težav, največ negotovosti je bilo pravzaprav le v zvezi s tem, kje bo potekala članska posamična dirka, a je sedaj tudi to dokončno urejeno. Sicer pa poglejmo nekaj novic iz tabora organizatorjev. O Organizacijskemu odboru Ba-kopa se je skupaj z novomeškim izvršnim svetom in Cestnim podjetjem vendarle uspelo dogovoriti, da bo najzanimivejša članska posamična dirka potekala na krožni 18 kilometrov dolgi progi med Novim mestom, Otočcem, Ratežem in Novim mestom. Zagotovljena so tudi sredstva za asfaltiranje makadamskega dela ceste proti Strugi in popravilo cestnih površin, koder bo dirka potekala. • Znana sta tudi pokrovitelja reprezentanc Jugoslavije in Grčije. Za našo vrsto bo poskrbel sozd Emona, medtem ko bo pokrovitelj grških kolesarjev metliška Beti. O Prodaja propagandnega materiala (majice, naglavni trakovi, značke, nalepke, klobučki) teče že lep čas, organizacijski odbor pa naproša delovne organizacije Dolenjske, da z odkupom posterjev prvenstva tudi finančno podpro organizacijo največje športne prireditve doslej v tem delu Slovenije. • Ob uradnem delu prvenstva bo v dneh balkaniade tudi nekajostalih prireditev. Omenimo le koncert godbe milice iz Ljubljane pred svečano' otvoritvijo in nastope čeških artistov na kolesih v Metliki, Črnomlju in Novem mestu. • Vsi udeleženci prvenstva bodo nastanjeni v Domu učencev Majde Šilc v Novem mestu, novinarji pav hotelu Metropol. Tiskovno središče za akreditirane novinarje bo v prostorih Zavarovalne skupnosti Triglav. B. B. Balkansko kolesarsko prvenstvo Championnat balkanioue de cyclisme Črnomelj, Metlika, Novo meslo 4.-7 VII. 1985 NEMŠKI NOGOMETAŠI NA OBISKU NOVO MESTO — Minuli teden so bili na obisku pri nogometaši Elana njihovi vrstniki iz zahodnonemškega Kassla in okolice. V srečanju kadetov so bili Novomeščani boljši s 3:2, mladinci so zmagali s 6:2, boljši pa so bili tudi veterani, ki so zmagali 4:2. ŠPORTNI KOMENTAR Za atletiko brez atletov? Takšno vprašanje bi lahko zastavili Kočevcem, kjer imajo moderen stadion, a nobenega svojega atleta, kaj šele klub Film je potrebno zavrteli nekoliko nazaj. Ob športnem prvenstvu ljubljanskega armadnega območja je bi! pred sedmimi leti obnovljen stadion v kočevskem športnem parku Gaj. urejena je bila nova atletska steza s plastično prevleko, eno najkvalitetnejših v svetu, steza seje uvrstila med najboljše pri nas. To so potrdili tudi zvezni kapetan naših atletov Dane Kovica pa Dragan Zd-ravkovie, Joško Alebič, Peter Svet in drugi, ki so setu leta 1979pripravljali za mediterantske igre v Splitu. In tako leto za letom prihajajo v meslo ob Rinži tuji atleti, ki se pripravljajo za svoje nastope. Prihajajo in se čudijo, kako da takšno mesto, s takšnimi pogoji za vadbo, nima svojega atletskega Huba niti posameznikov, ki bi oživili atletiko v Kočevju. Živko Romeo, atlet velenjskega Rudarja, je pred nekaj dnevi izjaviI med svojimi pripravami v Kočevju, da bi bili Velenjčani s takšnim objektom zanesljivo najboljši atletski klub v Jugoslaviji. Tditcv, ki da mislili. Kočevsko atletiko je še pred nekaj leti predstavljal Jože Kolera, sedaj tudi njega ni več. Prof. Saša Bižal je slikovito dejal, da imajo v Kočevju verjetno daleč največ palic za skok v višino, atletov pa nikjer. V Kočevju pa ne manjka le domačih atletov, pač pa tudi prireditev. Še pred dvema letoma je bilo mesto ob Rinži reden gostitelj velike mednarodne prireditve, »Mitinga prijateljstva", sedaj tudi lega ni več. Najpogostejši gostje izumrlega stadiona so danes novomeški atleti, ki tod vadijo, saj doma takšnega objekta nimajo. Gostje, bodisi redni ali le občasni, pa kočevski atletiki zanesljivo ne bodo prinesli preporoda. Resno bi se veljalo v Kočevju zamisliti nad današnjim stanjem, še posebej, ker nam vsakdanj k nudi tudi povsem drugačne podobe od kočevske: atlete, ki vadijo na nemogočih stezah in tekališčih. V Kočevju je povsem obratno: moderen stadion, a brez tistih, ki bi ga izkoristili. M. GL A KONJIČ PETEK, 24. V. 8.45 TV V ŠOU: TV koledar, V družbi s poletavčki, »Zemlja topla kak mati«. Nemščina, Književnost v NOB. Poročila 10.35 TV V ŠOLI: Semska fronta in zaledje. Risanka, Stroji in orodja. Idoli, Risanka, Ivan Kušan, Ob pravem času na pravem mestu 12.15 POROČILA 16.20 — 23.55 TELETEKST 16.35 POROČILA 16.40 NAŠ PRIJATELJ TITO, otroška serija 16.55 GRIZLI ADAMS, ameriška nanizanka 17.25 NOGOMET CZ : Dl NAMO. fi- nale jugoslovanskega pokala 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 ČLOVEKOVI MOŽGANI: Spomin, 2. del angleške dok. serije 20.55 NE PREZRITE 21.10 A. Marodič: NAŠA KRAJEVNA SKUPNOST — SERVIS, humoristična nanizanka 22.20 DNEVNIK 22.30 ZALJUBLJEN PO LASTNI ŽELJI, sovjetski film DRUGI PROGRAM 16.05 Test — 16.20 Dnevnik — 16.40 V osemdesetih — 17.10 Prihod štafete mladosti — 17.25 Nogomet CZ : Dinamo — 19.30 Dnevnik — 20.00 Iz koncertnih dvoran — 22.05 Majhni vojaki (jugoslovanski film) TV ZAGREB 15.15 Video strani— 15.25 TV v šoli — 16.25 Poročila— 16.30 TV koledar — 16.40 V osemdesetih — 17.10 Prihod štafete mladosti — 17.30 Nogomet CZ : Dinamo — 19.30 Dnevnik — 20.00 Mike Hammer — 20.55 Zabava vas Zdravko Čolič — 21.40 Dnevnik — 21.55 V petek ob 21h SOBOTA, 25. V. 7.45 — 12.05 in 13.25 — 00.05 TELETEKST 8.00 POROČILA 8.05 SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: O štirih bratih 8.20 RINGA RINGA RAJA 8.35 NAŠ PRIJATELJ TITO, nadaljevanka 8.50 NIHČE KAKOR JAZ, nanizanka 9.20 MITI IN LEGENDE — Antični miti: ODISEJA? nanizanka 9.35 PEDENJŽEP 10.05 MORNAR, angleški TV film 10.35 NAŠA PESEM — MARIBOR 84, 6. oddaja 11.05 ČUDEŽI NARAVE: Skrivnostni svet plazilcev, kanadska poljudnoznanstvena serija 11.40 RAČUNALNIŠTVO, ponovitev 7. dela angleške serije 13.40 POROČILA 13.45 OTROŠKI SPORED VSEH TV STUDIOV 15.15 NAŠA ZEMLJA JE NAŠA RE-SNICNOST, kanadski dokumentarni film 16.05 ČLOVEKOVI MOŽGANI: Jaz, ponovitev 1. dela angleške dok. serije 17.00 RETROSPEKTIVA FILMOV FRANCETA ŠTIGLICA: NE JOČI PETER, slovenski film 18.40 BOJ ZA OBSTANEK: Uporabniki orodja, angleška poljudnoznanstvena serija 19.05 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.50 VREME 20.00 TITOVI SPOMINI: Otroštvo, dokumentarna oddaja 20.55 DAN MLADOSTI, prenos s stadiona JLA v Beogradu 22.05 ZRCALO TEDNA 22.30 SAŠA, jugoslovanski film Saša je ilegalec, ki ubije okupatorjeve vojake in domače izdajalce, vsakega mrtvega oštevilči in pristavi svoj podpis. S svojo dejavnostjo je strah in trepet sovražnikov, hkrati pa dviga moralo srbskega mesteca, ki mu pomeni simbol odpora. Okupator razglasi, daje ujel Sašo, vendar se nočne akcije nadaljujejo tudi potem, ko pravi Sašo ranjen dobi zatočišče pri treh dijakih, »barabicah«, ki kljub vojni iščejo predvsem lastno zabavo. Ti trije so pravi »junaki« filma 00.00 POROČILA DRUGI PROGRAM 14.50 Glasujem za ljubezen — 16.20 Fliper (ameriški film) — 17.20 Nepo-korjeno mesto — 19.00 Silhuete — 19.30 Dnevnik — 20.00 Festival ladi-na 85 — 20.55 Dan mladosti — 22.00 Dokumentarna oddaja — 22.45 Poročila — 22.50 EP v boksu NEDELJA, 26. V. 8.30 — 12.30 in 14.40 — 22.45 TELETEKST 8.45 POROČILA 9.45 GRIZLI ADAMS, ponovitev 10.10 ŽIVLJENJE IN DOGODI-VŠČINENICHOLASA NICKLE-BYJA 8. del angleške nadaljevanke 11.10 ČEZ TRI GORE: Kvintet Frankolovčani 11.35 625, oddaja za stik z gledalci 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 12.30 POROČILA 14.55 PRISLUHNIMO TIŠINI, oddaja za slušno prizadete 15.40 KAM GREDO DIVJE SVINJE, ponovitev 5. dela nadaljevanke 16.40 POROČILA 16.45 NEZNANK A, ameriški film Neznanka je alibi, ki ga potrebuje junak, da do laže svojo nedolžnost, da ni umoril soproge. Edina težava je v tem, da je neznanka izginila, vse priče pa se spominjajo le njega, nje nobena. Verjame mu le njegova tajnica, ki se na lastno pest loti reševanja primera. 18.10 TV KVIZ 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.50 VREME 20.00 PO NAŠE, 1. del nadaljevanke TV Skopje 21.00 BESEDA NA BESEDO, pogo-govor z Janezom Kocjančičem 21.50 ŠPORTNI PREGLED 22.40 POROČILA DRUGI PROGRAM 13.55 EP v boksu — 17.00 Rokomet (ž) Radnički : Voždovac — 18.30 Neobvezno (oddaja iz kulture) — 18.55 EP v boksu — 21.00 V&raj, danes, jutri — 21.20 TV kinoteka: Brodwayske melodije (ameriški film) — 22.50 Kronika Sterijevega pozorja PONEDELJEK, 27. V. 8.45 TV V ŠOLI: TV koledar, Uživajmo na soncu, Italijanščina, Predstavljamo vam, Pristop k umetniškemu delu, Poročila 10.35 TV V ŠOLI: Zgodovina srbske književnosti, Risanka, Angleščina, OŠ Posavski partizani, Risanka, Vojaški poklici. Mediteransko rastlinstvo 12.30 POROČILA 17.15 — 22.45 TELETEKST 17.30 POROČILA 17.35 NIHČE KAKOR JAZ, nanizanka 18.05 EN DVA TRI, KDO SE VODE NEBOJI 18.25 PODRAVSKI OBZORNIK 18.45 ROCK OKO? oddaja za mlade 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 LYTTONOVA KRONIKA, L del angleške nanizanke Osrednja osebnost nanizanke je Ne-ville Lytton, novinar enega največjih londonskih časopisov. Serija prikazuje življenje in delo novinarjev z različnih zornih kotov, rivalstvo med časopisi iste vrste, svet aristokracije in kri- minala. Posamezne zgodbe so smešne in žalostne, vznemirljive in prepričljive. 21.00 AKTUALNO 21.40 ALPE-JADRAN, informativni magazin 22.30 DNEVNIK DRUGI PROGRAM 17.30 Beograjski TV program — 19.00 Indirekt — 19.30 Dnevnik — 20.00 Znanost — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Dinastija — 22.05 Hit meseca — 22.50 Kronika Sterijevega pozorja TOREK, 28. V. 8.55 TV V ŠOLI: TV koledar. Poletje, Petrova gora, Izbrali smo za vas. Bist- ra planina, Poročila 10.35 TV V ŠOLI: Kemij^povsod, Risanka, Lepote sveta, Razpolaganje z denarjem, Risanka, Glasbena vzgoja. Ljubezenska poezija 12.30 POROČILA 16.10 — 23.20 TELETEKST 16.25 ŠOLSKA TV: Projekcija geografskih kart, Katodni osciloskop, Stališča B. Commonerja, Ribištvo 17.30 POROČILA 17.35 GRUZIJSKI KOMORNI ORKESTER 18.05MITI IN LEGENDE— Antični miti: Heraklej, nanizanka 18.25 POMURSKI OBZORNIK 18.40 PERISKOP 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 G. Feydeau: BARILLONOVA POROKA, predstava SNG Drama iz Ljubljane 21.55 INTEGRALI 23.15 DNEVNIK DRUGI PROGRAM 17.25 Dnevnik — 17.45 Mali svet — 18.15 Festival poezijemladih— 18.45 Želeli ste, poglejte — 19.30 Dnevnik — 20.00 Večer za tamburico — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Čas podvigov — 21.50 Izobraževalna oddaja — 22.20 EP v boksu — 23.05 Kronika Sterijevega pozorja SREDA, 29. V. 9.00 TEST 9.15 TV V ŠOLI: Poštni nabiralnik, Zgodovinska pripoved, XX. stoletje. Poklicno usmerjanje, Poročila 10.35 TV V ŠOLI: Otok Cres, Risanka, Športni mozaik, Računalniška šola. Risanka, Kocka, kockica, Zadnje minute 12.30 POROČILA 17.15 — 23.05 TELETEKST 17.30 POROČILA 17-35 SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: O treh kraljevih sinovih, L del 17.50 E. Rostand: CYRANO DE BERGERAC, 3. del predstave SMG 18.25 POSAVSKI OBZORNIK 18.40 RAČUNALNIŠTVO: Gibajoče slike, angleška izobraževalna serija 19.05 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 SVET ZA ZASLONU 20.55 Film tedna: LOLA, zahodno-nemški film Med pomembnejša dela nemškega režiserja Fassbinderja, ki je do svoje smrti pri 38 letih predlani posnel skoraj 40 filmov, sodi tudi Lola, v katerem se današnja Nemčija v bistvu nič ne razlikuje odtiste, ki jeomogoči-la vzpon nacizma. Fassbinder zgodbo o »nesnažnem profesorju«, po kateri so pred vojno v Nemčijo posneli film Plavi angel, postavlja v povojno Nemčijo, v čas nemškega gospodarskega čudeža. Profesor ni več profesor, am- pak predstavnik oblastne birokracije, in Lola ni več samo kabaretna plesalka, ampak kupljiva ženska. Za režiserja je idilično soglasje v bistvu bednih junakov, ki sta pristala na sprenevedanje drug drugega, podoba Nemčije, ki jo nekateri hočejo irtjobodo morali spremeniti. 20.50 DNEVNIK DRUGI PROGRAM 16.25 Dnevnik — 16.45 Legende sveta — 17.15 Plus minus 16 let — 17.45 Košarka (ž) Jugoslavija : Kitajska — 19.30 Dnevnik — 20.00 Šport na sreda: nogomet Liverpool : Juventus — 22.00 Dnevnik ČETRTEK, 30. V. 8.45 TEST 9.00 TV V ŠOLI: Kako nastane gledališka predstava, Izlet na Barje, Kaj se dogaja v atomskem jedru, Zaščitena narava, Dubrovniški vrtovi, Poročila 10.35 TV V ŠOLI 12.30 POROČILA 16.10 — 22.30 TELETEKST 16.25 ŠOLSKA TV 17.30 POROČILA 17.35 F. Rudolf: 40 ZELENIH SLONOV — Velikanovi kanarčki 17.55 ZGODBA O STARI LIVARNI 18.25 CELJSKI OBZORNIK 18.40 MORSKE ŽELVE, ciprska oddaja 19.05 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 TEDNIK 21.15 FRANZ LISZT, nadaljevan ka 22.15 DNEVNIK madžarska DRUGI PROGRAM 1/.25 Dnevnik — 17.45 Na črko, na črko — 18.15 Izziv Himere — 18.45 Kruta vojna — 19.30 Dnevnik — 20.00 Večni klic (sovjetska nadaljevanka) — 21.00 Poročila — 21.05 Gibljive slike — 22.35 Kronika Sterijevega pozorja Rezultati natečaja na razpis »Moj odnos do gradbeništva« Ena izmed akcij praznovanja 40-letnice delovanja SGP Pionir iz Novega mesta je bil tudi korak v šolske ustanove z namenom ugotoviti, kako učenci in dijaki gledajo na poklic in delo gradbinca. Na naš razpis tako literarno-novinarskega kot tudi likovno-fotografskega natečaja na temo Moj odnos do gradbeništva seje udeležilo presenetljivo veliko število posameznikov (in skupin) od 1. razreda Oš pa tja do srednješolcev. Vsa dela je pregledala komisija, kateri predsedujoča sta bila za literarno-novinarske prisoevke slovenski literat Peter Božič in za likovno-fotografska dela prof. umetnostne zgodovine Andreja Kobler (obadva iz Ljubljane). 1. nagrada Na razpis SGP PIONIR na temo MOJ ODNOS DO GRADBENIŠTVA je prispelo ogromno likovnih del, največ od učencev višjih razredov osnovnih šol, srednješolskih je občutno manj. Pri pregledovanju gradiva smo opazili, da so mlade avtorje večinoma pritegnila gradbišča; najbolj jih zanima mehanizacija, gradbeni odri, zidarji, manj je projektivnih birojev, iz nižjih razredov osnovnih šol je nekaj prizorov otroških iger v pesku, nekateri srednješolci pa so poskušali z abstraktnejšimi kompozicijami. Večina materiala je v slikarskih tehnikah (tempera, akvarel), manj je risbe, nekaj je kolažev, pogrešali pa smo grafiko. Pri izboru najboljših del je komisija upoštevala likovno kvaliteto in oseben pristop, le pri določitvi treh generalnih nagrad poleg tega tudi različno tematiko. Najkvalitetnejša in zato izstopajoča so likovna dela učencev petih in šestih razredov, zato pri določanju najboljših del nismo upoštevali delitvena nižje in višje razrede, pač pa smo izbrali po našem mnenju najboljša dela ne glede na starost. Tako med izbranimi ni osmošolcev in srednješolcev, saj so njihova dela opazno slabša, nedoživeta in večinoma klišejska. V Ljubljani, 17. maja 1985 Komisija: prof. Andreja Koblar dipl. ing. Andrej Perko IZBRANA DELA: Generalne nagrade: 1. Udovič, 6. b, OŠBršljin, 2 Andreja Žmavc, 7.b OŠ BršljiR' 3. Lucija Vidmar in Sabina Šiler, 6.c, OŠ Bršljin. Ostale nagrade (enakovredne):! Anton Jakše, 7.b, OŠ Bf' šljin, 2. Stanko Ihan, 6. r, ^ Vel. Gaber, 3. Martin Skubic. 6.a, OŠ Bršljin, 4. Dejan Sokač, 5.c, OŠ Grm, 5. Franci Murgelj. 6.a, OŠ Bršljin, 6. Marko Istenič, 6.b, OŠ Bršljin. Fotografije: 1. Marina Ske-delj, foto krožek OŠ Katja Rupena, N.M., 2. Nives Mohaf. Foto krožek OŠ Katja Rupena. N. M., 3. Alenka Pezdirc, fow krožek OŠ Katja Rupena N. ^ Posebna nagrada za izvirne skulpturo: Sandi Žagar, S&TV Boris Kidrič, N. m. irnmmm 2. nagrada raONIR Izmed 97 spisov na temo gradbeništva sem iz vsake skupde izbral tri spise, med njimi pa prav tako tri najboljše po vrstned redu. Pri tem ocenjevanju sem upošteval starost, zlasti v p^1 skupini, kjer je razpon največji in tudi najodločilnejši, do neke mere tudi regionalno načelo, kolikor to ni preveč motilo vse' binske kakovosti. Prav tako sem upošteval različnost tem d zvrsti. Po temah bi lahko spise razdelil med opise gradbene, stroke gradnje same, delavca — gradbinca, svojo udeležbo P!i gradnji hiše, svoj način udeležbe (npr. z igro) ob gradnji bloke, zgodovinsko temo na račun gradbeništva, kakor se je razvije10 od starega veka do danes, intervju, gledališko situadi0 (dialog) pesem. Pri devetih izbranih spisih so upoštevane poglavitne zvrst1’ seveda pa je bilo najodločilnejše merilo lasten izviren pristop k tej tematiki, ko je šlo za približevanje literarnemu načinu opisS' ali pa širše družbeno poznavanje posebnosti tega področja, k° je spis bil pravzaprav uspel poskus nekakšnega ese/a. V eni sami pesmi med mnogimi sem odkril tudi malo drU' gačen, ekološki odnos do tega področja dejavnosti, tako da sed tudi to prav zaradi svoje drugačnosti vsebine uvrstil v ožji izbol■ Pri vseh spisih sem seveda upošteval poznavanje jezika d pisno spretnost izražanja. V Ljubljani, 17. V. 1985 Peter Bož'0 NOVO MESTO 3. nagrada Izbrana dela: Generalne nagrade: 1. Darinka Pavlin, DESŠ Novo mesto, 3. let. 2. Miroslav Može, OŠ Katja Rupena, N. Mesto, 7. d, 3. Andreja Češnovar.COS H M K, Leskovec. Skupina: 1.—6. razred OŠ: 1. Veronika Vovko, OŠ Katja Rupena, 3.a, . 2. Andreja Češnovar, COš HMK, Leskovec, 3. Anka Sivec, OŠ Tržišče 12. Skupina 6.—8. razred OŠ: 1. Gorazd Tratar, OŠ 29-oktober, Šmarjeta, 7. a, 2. Jana Androjna, OS Bršljin, 8.b, 3. Miroslav Može, OŠ Katja Rupena, N. mesto, 7. d. Skupina srednjih šol: 1. Marica Colarič, STŠ, Metlika, 2.b, 2. Natalija Volf, STŠ, Metlika, 2.b, 3. Darinka Pavlin, DESŠ, Novo mesto, 3. let. Vsi nagrajeni prejmejo pismena povabila na srečanje ter podelitev priznanj in nagrad. V želji, da bi bila naša akcija tradicionalna in da bi se iz leta v leto povečevalo število njenih udeležencev, vsem učencem in dijakom, posebno pa nagrajencem, iskreno čestitamo ob prazniku dneva mladosti. h Novotehna Novo mesto gradbena sezona je TU! V vseh naših prodajalnah gradbenega materiala Podajamo stavbno pohištvo ■n ostali gradbeni material renomiranih proizvajalcev ^0 meri pa vam izdela okna, vseh vrst vrat s prevleko ULTRAPAS in vse vrste predelnih sten NAŠ MIZARSKI OBRAT V MIRNI PEČI kjer sprejemajo tudi naučila osebno ali po telefonu (068) 84-307 Prodajalne: Novo mesto, Trebnje, Krško, Kostanjevica in Metlika. Razpisna komisija za imenovanje ravnatelja razpisuje Po sklepu sveta šole Prosta dela in naloge Ravnatelja tozd osnovne šole »Katja Rupena« ^ovo mesto dobo štirih let. Splošni pogoji: kandidat mora izpolnjevati pogoje iz 96. in 137. člena zakona o osnovni šoli in 511. členazakona ozdruženem delu. Posebni pogoji: ~~ imeti mora najmanj pet let vzqojno-izobraževalne Prakse ~~ ,z closedanjim delom mora dokazovati, da bo s svojo poklicno in samoupravno dejavnostjo uveljavljal hu-vljan^emedČl0Ve^ke oclnose ‘n socialistično samoupra- Kandidati morajo poslati prijave z dokazili o izpolnjeva-Nu pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na tozd osnovna sola »Katja Rupena« Novo mesto. Cesta herojev 3, s Pripisom na ovojnici »Za razpisno komisijo«. Svet šole tozd osnovna šola »Katja Rupena« Novo mesto razpisuje za dobo štirih let prosta dela in naloge Pomočnika ravnatelja Pogoji: , kandidat mora izpolnjevati pogoje iz96. in 137. člena zakona o osnovni šoli '' imeti mora ustrezne moralno-politične lastnosti in naimanj pet let vzgojno-izobraževalne prakse. 345/1-85 ?uloo JULON, p.o. proizvodnia poliamidnih filamentov in granulata 61 °01 LJUBLJANA Letališka cesta 15 JUGOSLAVIJA VABlMO vas, da delate z nami l r®.dno delovno razmerje sprejmemo delavke in delavce, ki 'ma)o izkušnje na: ^ sukalnih strojih snovalnih strojih teksturirnih strojih ^ križno previjalnih strojih v predilnici "■ v navijalnici Ra upravljanju naprav v polimerizaciji, e9eneraciji ha upravljanju naprav ~lskontinuirni liniji ta dela in naloge se zahteva: III. in IV. stopnja strokovne izobrazbe tekstilne ^meritve, Us’m111 in IV. stopnja strokovne izobrazbe kemijske se boste odločili za nas, vam nudimo: visok osebni dohodek Pestro in zanimivo delo ž najsodobnejšo tehnologijo na na kontinuirni in ^•dročju predelave sintetičnih vlaken ^ možnost napredovanja in izpopolnjevanja možnost letnega oddiha v naših počitniških kapacitetah " možnost vključitve v rekreativne aktivnosti P e vas zanima naša pobuda, oddajte vlogo v kadrovsko Pžbo DO Julon. Rok prijave je 8 dni po objavi. 342/21-85 il<1367) 23. maja 1985 Emona — Posavje Trgovina in gostinstvo, n. sol. o. tozd Gostinstvo Brežice o. sub. o. Komisija za delovna razmerja objavljamo prosta dela in naloge 1) vodja kuhinje v Turist hotelu 2) vodja kuhinje v restavraciji pri Blagovnici 3) 1 natakar za nedoločen čas 4) 3 natakarji za določen čas Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: Pod točko 1 in 2) — da imajo srednjo gostinsko šolo kuharske smeri in 3 leta delovnih izkušenj, — da imajo VKV gostinsko šolo, kuharske smeri in 5 let delovnih izkušenj, — da imajo vodstvene in organizacijske sposobnosti, — da imajo zdravstvene sposobnosti, ki veljajo za delavce v živilski stroki in so pod stalnimi periodičnimi pregledi, — poskusno delo traja dva meseca; Pod točko 3 in 4) — da so KV gostinski delavci — natakarska smer, — poskusno delo traja 1 mesec. Kandidati naj vložijo svoje pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v splošni sektor DO Emona—Posavje, Cesta prvih borcev 35, Brežice, v roku 8 dni. O izbiri bodo obveščeni v roku 15 dni od zadnjega dneva Pijave. 364/21-185 Delavski svet delovne organizacije SGP »Pionir« Novo mesto ponovno razpisuje prosta dela in naloge — direktorja Delovne skupnosti družbeni standard Za direktorja Delovne skupnosti družbeni standard je lahko imenovan delavec, ki izpolnjujenaslednjepogoje: — da ima visoko ali višjo izobrazbo komercialne, organizacijske, pravne ali sorodne usmeritve ter 5 ali 7 let delovnih izkušenj na področju vodenja in organiziranja delovnega procesa — da ima srednjo izobrazbo ekonomske ali gostinske usmeritve ter 9 let delovnih izkušenj na področju vodenja in organiziranja delovnega procesa — da izpolnjuje pogoje, ki jih določa družbeni dogovor o kadrovski politiki. Kandidat bo sprejet na opravljanje delovnih nalog in opravil direktorja Delovne skupnosti družbeni standard za 4 leta. Kandidati naj prilože vlogi ustrezna dokazlila o izobrazbi in opis dosedanjega dela v 8 dneh po objavi, in sicer v zapečateni ovojnici z oznako »Za razpisno komisijo DS družbeni standard« in na naslov: SGP »Pionir«, Novo mesto, Kettejev drevored 37, kadrovski oddelek. Kandidate bomo o razpisu obvestili v 60 dneh po dnevu zaključka razpisa. 343/21-85 Delovna skupnost SIS stanovanjskega in komunalnega gospodarstva Novo mesto objavlja prosta dela in naloge: 1. tajnice vodje delovne skupnosti 2. blagajnika — fakturista in likvidatorja Od interesentov pričakujemo, da bodo izpolnjevali naslednje pogoje: Pod 1) — končana srednješolska izobrazba upravno-admini-strativne ali ekonomske smeri — 3 leta delovnih izkušenj z znanjem strojepisja. Kandidatke bodo pred izbiro testirane iz strojepisja, zaželeno je tudi znanje stenografije. Pod 2) — končana srednješolska izobrazba ekonomske smeri — 3 leta delovnih izkušenj. Za dela in naloge pod 1 in 2 je predvideno 2-mesečno poizkusno delo. Osebni dohodek po pravilniku delovne skupnosti. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 10 dni po objavi delovna skupnost SIS stanovanjskega in komunalnega gospodarstva Novo trg 6 (informacije po telefonu 21-040, int. 266 ali 264), Kandidati, ki se bodo prijavili na objavljena dela in naloge, bodo obveščeni o izbiri najkasneje v 30 dneh po preteku roka. 348/21-85 »Sop« Krško, specializirano podjetje za industrijsko opremo, Krško, Komisija za delovna razmerja TOZD Ikon, Kostanjevica na Krki, Krška c. 6, objavlja prosta dela oz. naloge VODJE PRODAJE — 1 delavec Pogoji: — končana visoka ali višja šola strojne ali ekonomske smeri — 3 ali 5 let ustreznih delovnih izkušenj v stroki — aktivno znanje enega svetovnega jezika (nemški ali angleški) — trimesečno poskusno delo. Delo se združuje za nedoločen čas, 's polnim delovnim časom. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izobrazbi pošljejo na naslov: »SOP« Krško, TOZD IKON Kostanjevica na Krki, Krška c. 6, 68311 Kostanjevica na Krki, in sicer v 8 dneh po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. 337/85—20 POZD Elektromontaža Abram Matko p.o. Rožno 37, 68280 Brestanica Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge vodja tehničnih opravil Poleg zakonskih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima srednje strokovno izobrazbo elektrotehnične smeri — jaki tok in najmanj 5 let delovnih izkušenj na ustreznem delovnem mestu — da ima strokovne in organizacijske sposobnosti. Kandidati naj pošljejo pismene vloge o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: POZD Elektromontaža Abram Matko, p.o. Rožno 37, 68280 Brestanica. Kandidate bomo obvestili o izbiri najpozneje v 30 dneh po končanem zbiranju vlog. 344/21-85 SGP Pionir Novo mesto — tozd Mehanizacija, kovinarstvo in instalacije Komisija za kadrovsko socialne zadeve objavlja prosta dela in naloge: 1. dipl. elektroinženir — šibki tok, za razvojno področje (1 delavec). 2. elektrotehnik — jaki tok — kalkulant (1 delavec), 3. elektrotehnik — jaki tok — tehnolog (1 delavec), 4. kontrolor vozil na tehničnih pregledih v servisu Ločna (1 delavec), 5. ključavničar — monter stolpnih žerjavov (5 delavcev), 6. avtomehanik osebnih vozil (5 delavcev), 7. vzdrževalec strojev gradbene mehanizacije in težkih tovornih vozil v Bršljinu (5 delavcev), 8. obdelovalec kovin (ključavničar in strojni ključavničar) * (10 delavcev), 9. avtoličar (1 delevec), 10. čistilec poslovnih prostorov na Cikavi (1 delavec), 11. priučen delavec (klepar, ključavničar, monter vodovodnih naprav, monter ogrevalnih naprav, sta- 0 vbni klepar, monter prezračevalnih naprav, monter elektroinstalacij), 12. več delavcev za priučitev (za poklice kot pod točko 11). Poleg splošnih veljajo še naslednji pogoji: pod tč. 1.: diplomirani elektroinženir—smer šibki tok in 2 leti delovnih izkušenj, ^ pod tč. 2. in 3.: elektrotehnik—smer jaki tok in 1 leto ustreznih delovnih izkušenj; pod tč. 4.: avtomehanik in 3 leta delovnih izkušenj; pod tč. 5. — 9.: kvalificirani delavec ustrezne stroke in 1 leto delovnih izkušenj (možnost zaposlitve v inozemstvu); pod tč. 10.: nekvalificirana delavka. Prijave z dokazili pošljite na naslov: SGP »Pionir« Novo mesto — tozd MKI, Kadrovska služba, Kettejev drevored 37, 68000 Novo mesto. 360/21-85 Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj Krško tozd Transport objavlja prosta dela oz. naloge za: I. upravljanje razkladalne naprave za premog — za 1 delavca Pogoji: — 3- oz. 2-letna srednja šola kovinske ali avtomehanične usmeritve — 2 oz. 3 leta delovnih izkušenj — delo v 3 izmenah — delo za nedolpčen čas II. razporejanje motornih vozil — za 1 delavca Pogoji: — srednja šola IV. ali V. stopnje prometne, kovinske ali administrativne usmeritve — 3 mesece delovnih izkušenj — delo za določen čas (za 1 leto) Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oglasa sprejema kadrovska služba naše DO 8 dni po objavi oglasa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav, 355/1-85 Nuklearna elektrarna Krško, p.o., Vrbina 12, 68270 Krško, objavlja prosta dela in naloge referenta za SLO Pogoji: — opravljena visoka ali višja šola družboslovne smeri — 24 mesecev ustreznih delovnih izkušenj — izpopolnjevanje kriterijev iz družbenega dogovora o kadrovski politiki občine Krško — 3-mesečno poskusno delo. Kandidati naj pošljejo svoje vloge v 10 dneh po dnevu objave. Odgovore bodo prejeli v 30 dneh po izteku prijavnega roka. 354/21-85 15 DOLENJSKI UST «i OPEKARNA ZALOG SSS NOVO MESTO, tel.: 21-403, 22 - 291 Po sklepu komisije za delovna razmerja Opekarne Zalog, p. o. Novo mesto, objavljamo prosta dela in naloge: a) KV ali PK gostinski delavec za nedoločen čas, b) Več NK delavcev za nedoločen čas. Pogoji pod a: — vozniški izpit B kategorije, — opravljen pregled higienskega minimuma Pisne prijave naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi. 359/1-85 IGMP SAva Krško tozd IGM Komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju sodelavce za opravljanje del in nalog: 1. diplomiranega gradbenega inženirja za naloge: vodenje priprave dela, 2. dva KV zidarja ali KV betonerja za opravljanje zahtevnih del pri proizvodnji betonskih izdelkov, 3.KV avtomehanika za opravljanje nalog vzdrževanja, 4. tri delavce za upravljanje mehanizacije, 5. pet delavcev za manj zahtevna dela pri proizvodnji betonskih izdelkov. Pogoji: Pod točko 1: visoka šola gradbene smeri, pet let delovnih izkušenj, opravljen strokovni izpit, poskusno delo 3 mesece; delo je za nedoločen čas. Pod točko 2: poklicna šola ustrezne smeri, poskusno delo 2 meseca; delo je za nedoločen čas. Pod točko 3: poklicna šola ustrezne smeri, poskusno delo 2 meseca; delo je za določen čas (nadomeščanje delavca med služenjem vojaškega roka). Pod točko 4: tečaj za upravljanje lahke gradbene mehanizacije ali betonarne, poskusno delo traja 1 mesec; delo je za nedoločen čas. Pod točko 5: NK delavci brez delovnih izkušenj, poskusno delo traja 1 mesec; 3 delavci sklenejo delovno razmerje za nedoločen čas in 2 delavca za določen čas — tri mesece. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izobrazbi v 8 dneh po objavi na naslov: IGMP Sava Krško, CK2 59, Krško Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 15 dneh po preteku roka za prijavo. 357/21-85 im sozd Mercator -Kmetijstvo Industrija Trgovina n. sub.o. Ljubljana KMETIJSKA ZADRUGA »KRKA« Novo mesto TOZD OSKRBA n. sub. o. Cesta komandanta Staneta 10 Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge: A. za potrebe nove hladilnice na Cikavi: 1. tehnolog v hladilnici Pogoj: vis. ali višja izobrazba živilske, agronomske ali veterinarske smeri; 3 oz. 5 let ustreznih delovnih izkušenj. 2. energetik na vzdrževanju hladilnitvnaprav Pogoj: srednja izobrazba elektrotehnične usmeritve, V. ali IV. stopnja strokovnosti in 3 oz. 5 let ustreznih delovnih izkušenj. B. za bife na Ruperč vrhu: 1. vodja bifeja — pogoj KV natakar, 2 leti del. izkušenj, 2. natakar — pogoj KV natakar, 1 leto del. izkušenj. Kandidati naj pošljejo vloge na zgornji naslov v 15 dneh po objavi. 349/21-85 Zdravstveni center Dolenjske tozd Splošna bolnišnica Novo mesto Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela oz. naloge: 1. 1 KV ključavničarja za določen čas, 2. 1 vratarja za nedoločen čas, 3. 1 vratarja za določen čas, 4. 1 delavca na vrtu za določen čas, 5. več bolniških strežnic za nedoločen čas. Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: Pod 1: KV ključavničar in 1 leto delovnih izkušenj Pod 2, 3, 4, 5: končana osemletka. Pod 2 in 5: 3-mesečno poskusno delo. Kandidati naj pošljejo pisne prijave ali pa se zglasijo osebno na razgovor v 8 dneh po objavi v kadrovski službi, ZCD, Partizanska 27, III. nadstropje. O odločitvi bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sklepu komisije za delovna razmerja. 361/21-85 Živilski kombinat »Žito«, n. sol. o. Ljubljana, Šmartinska 154 tozd Pekarna Krško, n. sub. o. Krško, Cesta 4. julija 86 Komisija za delovna razmerja Žito—tozd Pekarna Krško objavlja prosta dela in naloge za določen čas4 mesece, s polnim delovnim časom, v DE Krško: 1. enostavna dela v proizvodnji — 2 delavca in prosta dela in naloge za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in poskusnim delom 3 mesece, v DE Krško: 2. vodenje izmene v manjšem obratu (vodenje ekspedita) — 1 delavec Pogoji: pod 1. — popolna osemletka — delo je pretežno nočno pod 2. — KV delavec trgovske smeri — 1 leto delovnih izkušenj — delo je delno nočno, zato ni primerno za ženske. Pisne prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite v8 dneh po objavi na naslov Žito Ljubljana—tozd Pekarna Krško, Krško, Cesta 4. julija 86 O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku roka za sprejem ponudb. 356/21-85 Komisija za delovna razmerja Zdravstvenega centra Dolenjske Novo mesto, delovna skupnost skupnih služb objavlja prosta dela in naloge: referenta za SLO in DS, za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: višja šola zdravstvene, ekonomske ali upravne smeri in dve leti delovnih izkušenj. Prednost imajo kandidati z delovnimi izkušnjami na obrambnih pripravah ali v zdravstvu. planerja — analitika, za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: višja izobrazba ekonomske smeri z dvema letoma delovnih izkušenj. Poskusno delo je dva meseca. Vsi kandidati morajo izpolnjevati tudi splošne, z zakonom predpisasne pogoje. Prijave z dokazili o izpolnjevanju strokovnosti pošljite v osmih dneh na naslov: Zravstveni center Dolenjske Novo mesto, delovna skupnost skupnih služb, komisija za delovna razmerja. O izidu izbire bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izbiri. 362/21-85 Komunalno stavbno podjetje »KOSTAK« Krško proda nakladalec STT — N-800 v nevoznem stanju. Licitacija bo v petek, 31. 5. 1985, ob 12. uri pri DE Ceste, Tovarniška 9, Krško. Cena je 500.000 din. Prometni davek plača kupec. Ogled je možen eno uro pred licitacijo. Interesenti morajo položiti 10-odstotno varščino. 346/21-85 O CTjmmm TREBnJE Komisija za medsebojna razmerja pri Tesnilih Trebnje, Velika Loka, na podlagi 5. člena pravilnika o delovnih razmerjih objavlja naslednja prosta dela in naloge za nedoločen čas, s polnim delovnim časom: 1. rezkalec strojnih delov in enostavnejših delov za orodja, 2. izdelovalec industrijskih tesnil in tesnil po vzorcu. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1: KV rezkalec in 6 mesecev delovnih izkušenj, pod 2: KV kovinskopredelovalna smer, 1—2 leti delovntn izkušenj. Kandidati naj vložijo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Tesnila Trebnje, 68212 Velika Loka, kadrovsko-splošni oddelek. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po preteku prijavnega roka. Slovenijales—S tilles Tovarna stilnega pohištva in notranje opreme Sevnica tozd Silno pohištvo delavski svet oglaša prosta dela in naloge najzahtevnejših montažnih opravil — vzorčni mizar (4 izvajalci) Pogoji: 1. poklicna 3-letna lesna šola, 2. 3—4 leta delovnih izkušenj, 3.2-mesečno poskusno delo. Delovno razmerje za opravljanje objavljenih del bo sklenjeno za nedoločen čas. Osebni dohodek se izplačuje po pravilniku o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke tozd Stilno pohištvo. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov delovne organizacije v 15 dneh po dnevu oglasa. Izbira kandidatov bo opravljena najkasneje v 30 dneh po poteku oglasnega roka. Kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni. 353/21-85 -1 Iskra Iskra industrija za Avtomatiko Ljubljana, n. sub. o. Stegne 15 b , tozd Tovarna Napajalnih naprav Novo mesto, o. sub. o. Bršljin 63 Vabi k sodelovanju 1. Diplomirane inženirje — elektronike 2. Inženirje elektronike 3. KV ličarja (enega izvajalca) Bodočim sodelavcem nudimo: — organizirano uvajanje v delo, — strokovno, kreativno in zanimivo delo, — vsestranske možnosti za strokovno izpopolnjevanje. — kvalitetno raven družbenega standarda. Za vsa dela so zaželene delovne izkušnje in odslužen vojaški rok. Delo bi združili za nedoločen čas s polnim delovnim časom, poskusno delo 90, 60 in 30 dni. Ce ste ambiciozni, delavni, če bi vas veselilo delo pri nas in če ste pripravljeni prevzeti odgovornost za svoje delo. nam v roku 8 dni pošljite ponudbo z dokazili o izpolnjevanju pogojev na gornji naslov. Dodatne informacije lahko dobite po telefonu 24-541 int. 59. Komunalno podjetje Ljubljana tozd Komunalne gradnje Ljubljana, Tomažičeva 10 Odbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge v obratu kamnolom Videm—Dobrepolje opravljanje fizičnih del V kamnolomu — 3 delavci Poleg splošnih pogojevza sklenitev delovnega razmerja morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da imajo najmanj 6 razredov osnovne šole in tečaj za PK kamnolomnega delavca ter 4 mesece delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah. Poskusno delo traja en mesec. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pisne prijavezdokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh od dneva objave na naslov: Komunalno podjetje Ljubljana, Kadrovski sektor, Ljubljana, Povšetova 6. O izidu izbire bodo prijavljeni kandidati obveščeni v roku 45 dni od dneva izbire. 363/21-85 SKUPŠČINSKI DOLENJSKI LIST za občine ČRNOMELJ, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA, IN TREBNJE 8. maja je izšla deveta številka Skupščinskega Dolenjskega lista, v kateri objavljajo: ■V odloku št. 151 skupščine občine Črnomelj, objavljenem v 9. številki SDL, str. 126, se 5. člen odloka pravilno glasi: «5. člen Ta odlok začne veljati z dnem sprejema v občinski skupščini.« SDL prejemajo vsi, ki plačujejo dvojno naročnino na Dolenjski '•st, tisti iz občin Sevnica, Brežice in Kočevje le na posebno željo, ter tisti, ki so se nanj za ceno 250 din na leto posebej naročili. Posamične izvode lahko kupite na naročninskem oddelku Dolenjskega Usta po 10 din izvod. ~~ občina Črnomelj odlok o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za program naložb v družbenih dejavnostih v obdobju 1985—1990, odlok o obveznem plačevanju prispevka iz dohodka za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe in odlok o določitvi poprečne gradbene cene in poprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč; ~ občina Krško sklep o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta za ureditveno območje I. zgodovinskega jedra Krško in odredbo o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1985 na območju občine Krško; — občina Metlika sklep o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta dela Metlike med CBE in Cankarjevo cesto; — občina Novo mesto sklep o začasnih ukrepih družbenega varstva zoper delovne organizacije in delovne skupnosti za opravljanje skupnih del v SOZD IMV Novo mesto sklep o dopolnitvi sklepa o začasnih ukrepih družbenega varstva z°per SOZD IMV — Industrija motornih vozil Novo mesto in sklep o določitvi osnove in stopnje članskega prispevka na osnovi Programa Obrtnega združenja Novo mesto za leto 1985; ~ občina Ribnica odlok o določitvi zasebnih kmetij v občini Ribnica, Pravilnik o pogojih in merilih za delno nadomeščanje stanarin občanom z nižjimi dohodki, samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske skupnosti social-ne9a varstva Ribnica in statut Občinske skupnosti socialnega varstva Ribnica; — v medobčinskih objavah odlok o ustanovitvi Uprave inšpekcijskih služb občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje in °bjavo Območne vodne skupnosti Dolenjske o prispevnih stop-niah povračil od katastrskega dohodka v letu 1985. 2 datumom 9. maja 1985 je izšla 10. številka Skupščinskega olenjskega lista, v kateri objavljajo: občina Krško sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na obm-C|u krajevne skupnosti Brestanica, klep o začasnih ukrepih družbenega varstva v DO Komunalno-stavbno podjetje »KOSTAK« Krško in Popravek odloka o davkih občanov, občina Metlika navodilo o pošiljanju obvestil o cenah zaradi spremljanja in sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v občini Metlika, občina Novo mesto odlok o prenehanju veljavnosti nekaterih odlokov občine Novo mesto, odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega ZeTljišča ali gozda, odlok o spremembah in dopolnitvah o javnih poteh v občini Novo mesto, °dlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi cestnega Pfometa v naseljih v občini Novo mesto, dlok o pokopališkem redu za pokopališča v občini Novo mesto, sklep o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov za leto 1984, odredbo o določitvi odročnih in višinskih krajev in navodilo o pošiljanju obvestil o cenah zaradi spremljanja, °bčina Ribnica odlok o organih za cene, odlok o dopolnitvi odloka o obveznem odstranjevanju smeti in dru-9m odpadkov na območju občine Ribnica in klep o uvedbi posebnega krajevnega samoprispevka za sofinan-Clranje asfaltiranja ceste skozi naselje Velike Poljane in skozi naselje Vrh, občina Trebnje bavodilo o pošiljanju obvestil o cenah zaradi spremljanja, dlok o priznavalninah in drugih oblikah družbene pomoči deiežencem NOV in njihovim družinskim članom, klep o uvedbi začasnih ukrepov družbenega varstva v IMV Novo St°’ ^02D Tovarna opreme Mirna, mok o spremembi odloka o določitvi odstotka in poprečne 9radbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno 2emijišče, °dlok o cenah za geodetske storitve, klep o merilih za določanje pavšalnega letnega zneska davka za-Vezancem, ki opravljajo gospodarske in poklicne dejavnosti, in °dlok o splošni prepovedi gradnje ob izmeritvenem znamenju pri Hgonometrični točki 1. reda št. 396Zglavnica in vvizirnih linijah [bed točko št. 396 in trigonometričnimi točkami št. 174 Sv. Ana, 173 nucelj, 224 Orljek. 274 Javornik in 375 Gorjanci, v medobčinskih in drugih objavah Odredbo o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in za dovoljenja za prodajo mleka.v letu 1985 za občini Črnomelj in Metlika in Popravek odloka o obveznem plačevanju prispevka iz dohodka za 9ospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne porabe v občini Črnomelj, * — občina Črnomelj objavlja še odlok o priznavalninah Udeležencem NOV, odlok o zazidalnem načrtu D rage v Črnomlju, Odlok o spremembi prispevne,stopnje za financiranje temeljnih in bojnih nalog na področju varstva pred požarom v občini Črnomelj Za leto 1985, odlok o sprejetju zazidalnega načrta Majer na Vinici, odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o odškodnini zaradi sPremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, odlok o pokopališkem redu v občini Črnomelj, dogovor o povračilu stroškov Udeležencem sej in sklep o uvedbi začasnih ukrepov družbenega varstva v IMV Novo mesto TOZD Tovarna opreme Črnomelj in TOZD Semič. p občina Trebnje objavlja še poročilo o izidu referenduma za Pvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Trebelno b sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne topnosti Trebelno. Iz KS Predgrad TELEFONA ŠE NI — Novembra lani so napeljali telefonsko linijo od Dola do Žlebov. Okoli 15 interesentov /a telefon je tudi že plačalo po 21.500 din pologa za priključek telefona. Doslej pa sta dobila telefon le dva. čeprav v pogodbi piše. »da nastopi obveznost za priključitev, ko je plačan polog«. JEZ ŽE POŠKODOVAN — Pred dvema letoma so domačini skupaj z ribiči obnovili poškodovani jez na Kolpi pri Vrtu. Zdaj je že poškodovan. POPISOVALI SO IZVIRE — Predstavniki Območne vodne skupnosti Ljubljanica—Sava so popisovali ob Kolpi izvire in jezove. Pravijo, daje to potrebno za popravilo jezov, ki bo prišlo kmalu na vrsto, saj se o tem slovenska območna vodna skupnost že dogovarja s sorodno hrvaško skupnostjo. MALO SULCEV — V Kolpi je vedno manj rib. Pri Grglju pravijo, da so videli na drstišču le enega sulca, ki je zaman iskal družico. Pri Lazah pa so videli na drstiščih tri pare sulcev. ŽELIJO TV PRETVORNIK PREDGRAD — Na območju Poljanske doline lahko gledajo le zagrebški TV program. Zdaj je pripravljen idejni program za postavitev TV pretvornika na Kozicah nad Prcdg-radom. ki bi omogočal tudi sprejemanje slovenskega programa. Predstavniki RTV Ljubljana so zagotovili, da bi bilo možno pretvornik urediti leta. 1986. prej pa bi bilo treba do Kozic napeljati elektriko ustrezne napetosti. Prcdgrajci tudi menijo, naj bi jim pri tem pomagali vsi. ki bodo : lahko spremljali ljubljanski TV program. to pa so še prebivalci naobmočju KS Stari trg v občini Črnomelj ter Vrbovško in Brod Moravice na Hrvaškem. KDAJ BO TELEFON? Kdo je odgovoren, da v krajevni skupnosti Semič še ni telefona? Denar je bil v glavnem pobran že pred dvema letoma in pol. Tudi zemeljska dela so skoraj končana, a sedaj vse že od lani miruje. Ko so pobirali denar, je bilo zagotovljeno, da bo telefon napeljan še isto leto. Izgovor, da ni kabla, ni več sprejemljiv. Kdo bo plačal nepotrebne zamude?Tudi skoraj zgrajena mrliška vežica še čaka na prvega mrliča, medtem pa pokojniki do pokopa še vedno ležijo po blokih. PRIZADETI KRAJANI KS Semič TEKMOVANJE V SLO II. maja zjutraj smo se zbrali tekmovalci enajstih ekip pred podbo-ško osnovno šolo. Nagprej smo se okrepčali, nato pa začeli tekmovati. Pomerili smo se v streljanju, prvi pomoči, topografiji, prometu, gasilstvu in poznavanju M-48. Koprivničani smo osvojili prvo mesto in se veseli vrnili domov s prehodnim pokalom.xc TONISOTOŠEK OŠ Koprivnica PROMETNO TEKMOVANJE V BREŽICAH V Brežicah smo se udeležili občinskega prometnega tekmovanja. Zbralo seje 28 tekmovalcev iz sedmih šol. Tekmovali smo v spretnostni vožnji s kolesom, v vožnji po mestu in v poznavanju prometnih predpisov. Ekipno so bili najholjši učenci iz Dobove, drugi so bili Brežičani. tretji pa Artičani. Najboljši posameznik, kije Brežičan. se bo udeležil republiškega tekmovanja v Titovem Velenju. ROMAN BAN, 8.a OŠ Artiče V NOVEM MESTU Imeli smo naravoslovni dan. Z avtobusom smo se odpeljali v Novo mesto in si na železniški postaji ogledali najstarejšo lokomotivo in več vrst vlakov. Videli smo tudi, kako se kombi preuredi v vagon. Nato smo se z vlakom peljali do Kandije. Za nekatere je bila to prva vožnja z vlakom in veliko doživetje. Šli smo tudi v eno mestnih križišč, kjersmosez miličnico pogovarjali o prometu. GREGOR.DURIČ, 2.a OŠ 29. oktober Šmarjeta ARTIŠKI TAMBURAŠI V OSIJEKU Tamburaški orkester PD Oton Župančič iz Artič seje udeležil 12. festivala tamburaških orkestrov iz. cele Jugoslavije, ki je bil v Osijeku. Nastopil je zunaj konkurence. Ž nastopom smo sc dobro odrezali in častno branili barve Slovenije, katere edini predstavniki smo bili. SANDRA NOVŠAK. 8.a OŠ Artiče KVIZ OB OBLETNICI ZMAGE V četrtek, 9. maja, smo imeli kviz ob 40-letnici svobode. Omizje so sestavljali po trije učenci od šestega do osmega razreda. Po osmih vprašanjih, vseh iz NOB, so bili tekmovalci 6.a in 6.b izenačeni, zato so sledila dodatna vprašanja. Boljši so bili učenci iz 6.a in so za nagrado dobili knjigo o Titu, učenci 6.b pa so se morali zadovoljiti z drugim mestom in aplavzom. ŠTEFICA KOZOLE, 6.b OŠ 14. divizije Senovo DO Kovinar Novo mesto razpisuje po sklepu DS javno licitacijo za odprodajo rabljenih osnovnih sredstev: . udarno kladivo ISKRA EK 140, uporabno, izklicna cena 30.000,00 din, . varilni aparat C02 E 200, uporaben, izklicna cena 100.000,00 din. . Licitacija bo v ponedeljek, 27. 5. 1985, ob 13. uri v prostorih podjetja. Stroja si je možno ogledati vsak dan od 6h —- 14h do licitacije. Interesenti morajo vplačati 10-odst. varščino od izklicne cene. 347/21-85 Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj« Krško ugodno proda tovorni avto TAM 170 T 14, letnik 1982, nosilnost 8 ton, prekucnik. Ogled vozila je možen vsak dan od 9. do 12. ure, razen sobote, od 23. do 27. maja v tozd Les. Licitacija bo dne 28. 5. 1985 ob 8. uri za družbeni in ob 9. uri za privatni sektor. 351/21-85 IMV NOVO MESTO TOZD TRANSPORT Novo mesto razpisuje javno licitacijo za prodajo rabljenih osnovnih sredstev: M |0B| zap. št. znamka in tip vozila inv. pt. letnik št. prev. km stanje izklicna cena 1. R—4 TLS 4866 1977 82214 vozno 90.000 2. R—4 TLS 5932 1980 119361 vozno 150.000 3. R—4 TLS 3579 1978 64092 vozno 90.000 4. R—4 TLS 4874 1980 59565 vozno 150.000 5. R—4 TLS 4876 1978 62110 vozno 80.000 6. R—4 TLS 1517 1980 54987 vozno 120.000 7. R-12 TL 7082 1974 58813 vozno 300.000 8. IMV kombi 1600 7506 1977 vozno 150.000 Licitacija bo 27. 5. 1985 na dvorišču oddelka Rent-a-car IMV TOZD Transport v Novem mestu s pričetkom ob 15.00 uri. Vozila si interesenti lahko ogledajo na dan licitacije od 14.00 ure dalje. Interesenti morajo pred pričetkom licitacije plačati varščino v višini 10% od izklicne cene. Vozila bomo prodajali po sistemu »videno — kupljeno«. Kupci plačajo za izlicitirana vozila prometni davek. Izlicitirani znesek mora kupec plačati v petih dneh po licitaciji, sicer bo prodajalec zadržal 10-odstotno varščino. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, ati, brat in stric ROK DOBRAVC Prisrčna zahvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za darovane vence in cvetje, ustne in pisne izraze sožalja. Posebna zahvala zdravstvenemu in strežnemu osebju pljučnega oddelka novomeške bolnice, posebno predstojniku dr. Smiljanu Trobišu za vso pozornost in nego, ki so mu jo izkazali v času bolezni. Iskrena zahvala g. proštu Lapu za obred in besede tolažbe ter govorniku ZB Drska za poslovilne besede Na pokojnikovo željo smo žaro položili k večnemu počitku v ožjem krogu sorodnikov in prijateljev. V tihi žalosti: vsi njegovi ZAHVALA 11. maja je ugasnila luč življenja našemu dragemu očetu, staremu očetu, praočetu, bratu, stricu, bratrancu MARKU SIMONIČU s Sel pri Semiču 14 Iskreno se zahvaljujemo osebju internega oddelka novomeške oolnišnice za skrbno nego v zadnjih dneh pokojnikovega življenja, sosedom in vaščanom za pomoč v težkih dneh, gasilskemu društvu Semič, Iskri Semič, govornikoma Jožetu Vidmarju in Juliju Kambiču za poslovilne besede, duhovniku za lepo opravljeni obred. Posebej se zahvaljujemo tudi pevskemu zboru iz. Metlike in vsem, ki so sočustvovali z nami, darovali vence in cvetje ter pokojnika spremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, da se je v 63. letu za vedno poslovil od nas naš dragi mož, oče, brat, nečak in svak ANTON ■ JERMAN Kramarčev Tone s Sel pri Otavcu 8, Črnomelj borec inženirske brigade Iskreno zahvalo izrekamo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga med hudo boleznijo obiskovali in mu na ta način lajšali bolečine, osebju Splošne bolnice Novo mesto in Zdravstvenega doma Črnomelj za obiske na domu, sodelavcem iz Železnice, KZ Črnomelj in Beti Črnomelj ter vsem, ki so se v tako velikem številu udeležili zadnjega slovesa. Zahvaljujemo se za podarjeno cvetje in vsem, ki so namesto cvetja darovali v druge namene, ter za ustno in pismeno izraženo sožalje. Iskrena zahvala petim gasilskim društvom, posebno gasilskemu društvu Talčji vrh za organizacijo pogreba, govornikoma in župniku za opravljeni obred in ganljive besede ter moškemu pevskemu zboru iz Dragatuša za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi t % % m y f TEDENS Četrtek, 23. maja — Željko Petek, 24. maja — Marija Sobota, 25. maja — Dan mladosti Nedelja, 26. maja — Filip Ponedeljek, 27. maja — Avguštin Torek, 28. maja — Vojislav Sreda. 29. maia — Majda Četrtek, 30, maja — Ivana Lunine mene 27. maja ob 13.56 — prvi krajec BREŽICE: 24. in 25. 5. ameriški film Osamljena dama. 26. in 27. 5. ameriški TiIm Lassiter. 28. in 29. 5. ameriški film Morilec brez lica. 30. 5. bocuanski film Bogovi so padli na glavo. ČRNOMELJ: 23. in 26.5. ameriški film Topli obrok. 24. in 26. 5. hongkonški (ilnt Zmajeva igra smrti — II, del 28. 5. nemški film Resnične zgodbe — lil. del. 30. 5. francoski film Zeljnata juha. KOSTANJEVICA: 25. 5. ameriški film CharlicChaplin — ženski šampion. 26. 5. ameriški film Supersonični človek. KRŠKO: 25. in 26. 5. ameriški film Superman 2. 28. 5. jugoslovanski film Nemir. 29. 5. ameriški film Zvezdne poti. MIRNA PEČ: 24. 5. ameriški film Super vohljač. NOVO MESTO — DOM KULTURE: 23. 5. filmsko gledališče — angleški film Vzpon in padec Idi Amina. Od 24. do 26. 5. ameriški film Morilec iz metroja. 25. in 26. 5. matineja Deček Trini in Zpata. 29. 5. švedski film Potovanje ha švedski način. 30. 5. francoski film Za naju dva. NOVO MESTO — DOM JLA: Od 24. do 26. 5. italijanski tilm Gunar, kralj barbarov. Od 27. do 29. 5. italijanski tilm Osvajalec. SEVNICA: 23. 5. ameriški film Cutterjev obračun. 24. in 25. 5. ameriški film Gandhi. 26. 5. ameriški film Nemir na meji. 29. in 30. 5. hongkonški film Krinka prihaja. OB SLUŽBO DOBI SAMOS IOJNO brivsko-frizersko pomočnico sprejme takoj Štefka Burja. Senovo, telefon v salonu (068) 79-332, doma 79-092. TAKOJ zaposlim dekle za strežbo v bifeju. Tel. (061) 783-374. ZAPOSLIM dve KV ali pripravnici za frizerstvo al: dekleta, ki imajo veselje do frizerstva. Frizerski salon ŠTEFANIJA KREIJTZ, Hotel Sremič. Krško. TAKOJ zaposlim samostojnega avtokleparja. Milan Velkavrh, Prečna 79. telefon (068 ) 24-245. KUHARICO ali dekle z veseljem do dela v kuhinji sprejme v stalno zaposlitev gostilna »Rožnik«, Ljubljana, Cankarjev vrh 1. Hrana in stanovanje v hiši. STANOVANJA OPREMLJENO ali neopremljeno sobo z možnostjo kuhanja in pranja v Krškem ali bližnji okolici nujno išče mati s šoloobvezno hčerko. Lahko tudi na manjši kmetiji. Šifra: POMOČ ALI PLAČILO. ZDRAVNIK išče garsonjero ali enosobno stanovanje v Novem mestu. Ponudbe na telefon (041) 534-973. Motorna vozila PRODAM Zastavo kombi 435 D, letnik 81. Cesta herojev 33 a. NSU 1000, registriran, po ugodni ceni prodam. Anton Može, Potok 3. Prodam tudi otroško kolo (do dveh let). ' NVARTBURG letnik 1977, prodam. Cena' 140.000 din. Jože Kic, Škocjan 6a.' ŠKODO S I K), celo ali po delih, prodam. Klemenčič. Šmihel 37. FORD I AlJNUS 15 M eoupe, letnik 1967, prodani. Slavko Pungeršič, Dule 11. Bučka. UGODNO prodani karavan servis zastava 125 PZ — predelan rešilni avto. Tel. 20-804. ZASTAVO 750 LC, registrirano do maja 1986, prodam. Stane Opara, Dol. Nemška vas 37, 68210 Trebnje. R 4 I LS, letnik 1983, registriran do 13. maja 1986, prodam. Ivan Bohte, Vinja vas 38, 68000 Novo mesto. ZASTAVO 1300 prodam. Ogled možen vsak dan. Struna, Mestne njive 10, Novo mesto (ta teden dopoldne). MOTOR JAVA 350 ccm, letnik 1979, prodam. Zdravko Bojane, Ur-šna sela 82. PRODAM rezervne dele za škodo 1000 MB (šipe, vrata, menjalnik), Polde Bernard, Cesta ob gaju 1, Leskovec pri Krškem. KAMP prikolico brako prodam. Jože Jordan, GRajska 27, Kostanjevica. ZASTAVO 850, letnik 1982 (20000 km), prodam. Tel. (068 ) 72-282. ZASTAVO 750 SE, letnik 1980, prodam. Mežnar, Gabrje 13, Brusnice. BLATNIKE, nove, prednje, za Z 750 prodam. Tel. 25-977. R 6, letnik 1972, po zelo ugodni ceni prodani. Branko Mlakar, Gorenja vas 20, Leskovec pri Krškem. PRIMO PRETIŠ vespo (175 ccm delno obnovljeno, z dokumenti prodam. Telefon 85-749. PRODAM YAMAHA 250. letnik 1983, generalno obnovljeno. Cena 18 M. Prodam tudi YAMAHO 125, Jetnik 1982, za 15 M. Ivan Slopšek, Brežina 57, Brežice, ali pokličite na telefon (068) 62-530. ZASTAVO 850, letnik 1982, prodam. Peter Grubar, Regerča vas 41 a. Novo mesto. 126 P, letnik 1978, ugodno prodam. Alojz Šušteršič, Regerča vas 167, Novo mesto. ZASTAVO 101. letnik 1980. dobro ohranjeno, ugodno prodam. Franc Trlep, Bič 15, Veliki Gaber, tel. 46-540. MZ. letnik 1982. po ugodni ceni prodam. Troha, Brezovica 13, Šmarješke Toplice, telefon 84-993. R 4 TL, letnik november 1979, prevoženih 30.000 km, prodam. Telefon 25-555. ŠKODO 110 R. letnik 1980.ugodno prodam. Martin Derganc, Zalog 28, Novo mesto. ZASTAVO 750, letnik 1978, registrirano do marca 1986: moped trob- DOLENJSKI LIST IZDAJA: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj. Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge). Mirjam Bezek, Bojan Budja, Anton Jakše (vodja novinarskega servisa in EPS), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 50 din. Letna naročnina 1.500 din. Za delovne in družbene organizacije 3.000 din, za tujino 15 ameriških dolarjev oz. 50 DM (ali ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 750 din, za razpise, licitacije ipd. 950 din, 1 cm na določeni srednji ali zadnji strani 900 din. 1 cm na prvi strani 1 000 din. Vsak mali oglas do 10 besed 400 din, vsaka nadaljnja beseda 40 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421 -1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list. 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 33, telefon uredništva (068) 23-606 in 24-200, telefon novinarskega servisa 23-610, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka 24-006. — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC. tozd Grafika. Novo mesto — Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. rzjnec in nov ribiški čoln prodam. Bradač, Dol. Polje 7/a. Straža. ZASTAVO 10 L registrirano do aprila 1986. prodam. Telefon 23-219. Z 750, letnik 1979, prodam ali zamenjam za Z 101. Gotna vas 51 c, telefon 21-078. Z 750, skupaj ali po delih, in dele za fiat 124 ugodno prodam. Trdinova 21. Novo mesto. R 4. letnik 1984. prodam. Marjan Rangus, Dol. Brezovica, Šentjernej. KOMBI ZASTAVA 435, letnik 1979. prodam. Telefon 24-140. R 4 GTLJ, letnik 1984. prevoženih 14000 km, prodam. Telefon (068) 22-612. ZASTAVO 750. letnik 1981. prodam. Gor. Kamence 23, Novo mesto. FIAT 125 P. letnik 1977, ugodno prodam. Vprašajte na telefon (068) 22-694, po 21. uri. Z 750 L, letnik 1976. prodam. Franc Barbo, Šmarješke Toplice 30. Z 750 L, letnik 1978, prodam. Franc Jerman, Jelše 3, Oočec. ZASTAVO 616 diesel, letnik 1977, nosilnost 1,5, vozen z B kategorijo, prodam. Cena 20SM. Benkič,Šmarješke Toplice. KAMION 14-13, vozen, kiper, lahko tudi z delom prodam. Informacije v večernih urah na tel. (068) 84-924. R 4 TL, junij 1982, prodam. Tel. 23-667. ZASTAVO 101 comfort, letnik 1982, prodam. Tel. 75-788. ZASTAVO 125 P, letnik 1978, prodam. Telefon 51-665, vsak dan od 15. ure dalje. ZASTAVO 750, registrirano 1986, po ugodni ceni prodam. Bojan Deželam Vel. Brusnice 70. LADO karavan 1200, letnik 1982, prodam. Informacije na tel. 23-597. PRODAM 750 L 81 prevoženih 28000. Inf. na tel. 51-963 po 19 uri. PRODAM Z 126 P, letnik 1981/9, po delih ali celega. Kralj, Potočna vas 18 a. PRODAM novo školjko za R 4. Cena po dogovoru. Informacije po telefonu 23-600. Z 750, letnik 1977, in nove gume za Z 101 prodam. Jože Kiren, Gornja Prekopa 13, Kostanjevica. Z 750, letnik 1977, prodam. MArja-na Kozine 6, Novo mesto, telefon 23-943. Z 101 L, registrirano do marca 1986, dobro ohranjeno, in bencinski motor za mešalec za beton prodam. Ravnikar, Lutrško selo 32, Otočec. :: |j Kmetijski stroji ■■ ■•■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■••■■■■■»■■•a BCS diesel in žetveno napravo v dobrem stanju prodam. Roman Franko, Mršeča vas 10, Šentjernej. DEUTZ (22 KM) prodam. Pavlič, Gor. Maharovec, Šentjernej. TRAKTOR IMT 560, 180 delovnih ur, prodam. Stanko Kuhar, Vel. Mraševo, 68312 Podbočje. TRAKTOR TV 18 s priključki ali posamezno prodam. Stane Kirn, Zagrad 29, Škocjan. TRAKTOR univerzal prodam. Gazvoda, Ratež 27, Brusnic FIAT 126 P, letnik 1980, prodam. Tel. 22-441, interna 276. GRABLJE SIP za Tomo_ Vinkovič prodam. Hrvaški Brod 14. Šentjernej. TRAKTORSKO prikolico (nosilnost 2,5 t), primerna za traktor do 40 KM, prodam. Obradovič, Kočarija 15. 68311 Kostanjevica. KOSILNICO F1GARO in gumo za ,4/11.28 prt icnje 2, Sen BCS (petrolej) ali BCS diesel prodam. Na pisma in po telefonu ne odgovarjam. Trontelj, Gatina 2 ali 19. Grosuplje. DVOBRAZDNI plug (8col) po ugodni ceni prodam. Marjan Vučajnk. Veliki Obrež 70, 68257 Dobova, tel. (068 ) 67-307. J RAKTOR Štore 402 prodam. Jože Arh. Anke Salmič I, Leskovec pri Krškem. PRODAM ali zamenjam traktor Ur-sus (60 KS), 70 delovnih ur, za manjšega, ne znamke llrsus. Peter Furar, Šmalčja vas 14. Šentjernej. traktor 12,4/11,28 prodam. Frane Zupančič. Imenje 2, Šentjernej. PRODAM PRODAM črno beli televizor za 15.000 din. Marta Kermc. Brezovica 36, Šmarješke Toplice, tel. 21-211. PRODAM plemensko telico. Kastelic, Šentjošt 19, tel. 43-820. PRODAM čoln maestral 9 ih motor tomos 4. Tel. (068) 68-350. PRODAM okna — glin — pomična pol k n a (120/120. 100/120.80/90. Tel. 22-248. PRODAM dobro ohranjen motor za čoln merkurv 9.9 KS. Tel. (068) 21-661. PRODAM lesene in železne sode ter rabljene čcbclnc panje ali zamenjam za drva ali čebele. Drska 66. tel. 20.504, Novo mesto. PRODAM štiri masivne stole. Bojane. Mačkovec n. h.. Novo mesto PRODAM resastega istrskega goniča, starega 7 mesecev, z rodovnikom. Martin Vukšinič. Vavpča vas 4. Semič. PRIKOLICO za osebni avto (nosilnost 400 kg), prodam. Petelinjek 49. Novo mesto. KUHINJO. zelo ohranjeno, primerno za novo stanovanje, prodam. Telefon 23-749. OTROŠKO POSTELJICO z jogijem ugodno prodam. Informacije po telefonu 24-825, po 15. uri. PRODAM OTROŠKO posteljico. Informacije po telefonu (068) 25-103 (popoldne). • OVCE solčavske pasme prodam. Anton Mihelčič, Dol. Suhadol, Brusnice. BARVNI televizor prodam za 4 M. Tel. 24-259. PRODAM 10 AŽ panjev z. družinami. Dol 14, Trebnje, tel. 44-509. GOZDNO KABINO za traktor IMT ugodno prodam. Jože Lajkovič, Veliko Mraševo 42. Podbočje. PRODAM električni bojler (50 I), letve 3,50 x 5 cm (200 kom.) in šivalni stroj Singer avtomatik. Janko Švajger. Dol. Toplice 152. CISTERNO CREINA za gnojevko (2200 I) prodam. Kovačič, Drama 14. Šentjernej. KROMPIR »cvetnik« (500 kg) prodam. lformacije: Breznik, Potok 9, Straža. ITALIJANSKI voziček chico, globok, za dvojčke, ohranjen, prodam za 5.000 din. Zdjelar, Jerebova 16, Novo mesto. KRAVO, dobro molznico, in brejo kozo prodam. Naslov v upravi lista (2815/85).. . PRODAM pletilni stroj Singer ne-momatik s karticami, malo rablje. Informacije po telefonu (061) 851-543, vsak dan od 19. do 21. ure. SENIOR, 5 prestav, skoraj nov, ugodno prodam. Tel. 43-790. PRODAM etažno centralno peč (23000 kalorij), rabljeno eno sezono. Cena 40.000 din. Franc Cugelj, Medvedje selo I, Trebnje. UGODNO PRODAM šivalni stroj Bagat, rabljen^ obračalni plug za traktor in 6 AŽ panjev brez čebel. Naslov v upravi lista (2816/85). HARMONIKO (cis-fis-ha) prodam. Pavel Pavšič, Jelševnik 3, 68340 Črnomelj. " PRODAM rabljeno trajno žarečo peč Tobi Plamen in kopalno kad. Ogled možen vsak dan. Franci Molan, Stari grad 47, 68270 Krško. PRODAM avtomatski stroj za izdelovanje lesenih trikotnih zobotrebcev. Cena 2,4 M. Naslov v upravi lista (2817/85). PRODAM 18 brejih ovac in ovne. Franc Štangelj, Stopiče 16. 4 BARVNI TV Iskra Azur, nov, prodam za 14SM.Tel. 22-767, interna94. LAMELNI PARKET, hrastov, 50 m2, prodam. Alojz. Šušteršič. Regerča vas 167, Novo mesto. PRODAM dve kobili z žrebetoma (stare 11 in 12 let). Ivan Gašperič, Gor. Podboršt 22, Mirna peč. PRODAM stružnico za kovino 500. Peric, tel. 068 21-501. PRODAM belo, dolgo poročno obleko št. 40. Tel. 24-614. PRODAM dve novi avtomobilski prikolici do 500 in 800 kg, in venkrmni motor TOMOS 4S. Kaferle, Prečna 13, Telefon: 23-789, popoldne. KUPIM STROJ za ročno izdelavo strešne cementne opeke z železnimi modeli ali samo modele kupim. Frane Novak, Radovlja 35, Šmarješke Toplice. ZETOR 3511, ohranjen, kupim. Nande Omerzel, C. k. odreda 3, Senovo. SLIKE hrvaških slikarjev kupujem. Telefon (041) 678-546. POSEST V BREŽICAH —Zakot — prodam dve zazidljivi parceli po 850 m2. Ponudbe: Drnovšek, telefon (061) 312-257, vsak dan do 9. ure in po 19. uri. ZAZIDLJIVO PARCELO v dolini Krke iščem. Tel. (061) 482-213. VEČJO starejšo hišo v Metliki, primerno za razne obrti, prodam. Tel. (068) 58-736. 50 arov gozda v bližini Šentvida prodam. Vera Smrekar, Dol 1, Trebnje. ZEMLJIŠČE s poslopjem, potrebnim obnove, na Senušah in zidanico ter 4 ha zemlje prodam v celoti ali po parcelah. Informacije pri Slavku Duli-ba. Leskovška 10. Krško. STAREJŠO HIŠO v centru Žužemberka, ugodno prodam. Hiša je obnovljena in s centralnim ogrevanjem. Telefon (068) 71-286. KMETIJO v okolici Črnomlja, v velikosti 10 ha. v celoti ali posamezno prodam. Cena po dogovoru. Informa- cije: Marija Bartol. Jerneja Petriča 12. 61291 Škofljica. RAZNO NUJNO potrebujem telefonsko številko v Kočevju. Kdor mi jo odstopi, dobi nagrado. Javite na naslov: Ja-kšič. Opekarska 7. Kočevje. POZIMI sem izgubila velik zlat obesek — polmesec z zvezdo v sredini. Vgraviran je datum in podpis. Poštenemu najditelju dam nagrado. Ivanka Novak. Mirna 162. 68233 Mirna. PRVO in drugo košnjo oddam najboljšemu ponudniku. Paučič, Ljubljanska 4, Novo mesto. AKVARFLNE slike menjam za slike hrvaških slikarjev. Telefon (041) 678-546. KMETOVALEC, 42 let. Bela Krajina, delno mehanizirano posestvo, išče žensko za skupno življenje. Lahko vdova ali ločenka. Naslov v upravi lista (2814/85). OSAMLJEN fant s službo in manjšo kmetijo želi spoznati dekle ali mamico, ki ima veselje živeti nadeželi, staro do 40 let. Odgovarjam samo na resne ponudbe s polnim naslovom. Ponudbe pod šifro: »TEŽKO JE BITI SAM«. BETONSKI MEŠALEC na električni pogon, dobro ohranjen, kupim v Novem mestu. Ponudbe na upravo lista (2818/85) ali na telefon 24-205. im ERANČIŠČA KUNIČ, Belčji vrh 18, prepovedujem vsakršno vožnjo no parceli št. 1887/7 pri Knežinskem kalu za trajno. Kršilce bom sodno preganjala. MARIJA MAVR1N Vimpolj 7. Stan trg ob Kolpi, prepovedujem Katarin' MAJERLE in Jožefi ŠTRK vožnjo preko moje parcele (prej trtje. zdaj košenice), Povepovedujem tudi Tinetu TEKAVCU pašo in preganjanje živine po mojem posestvu. Če tega ne bodo upoštevali, jih bom sodno preganjala. FRANC ŠTRAVS. Meniška vas 2L Dolenjske Toplice, opozarjam vse. ] širijo lažne govorice o moji hčerki.n J s tem prenehajo, v nasprotnem pr*1® ru jih bom sodno preganjal. DUŠAN DULAR. Jurka vas !?• prepovedujem pašo kokoši po ntoji parcelah. Kdor tega ne bo upošteva, ga bom sodno preganjal. MARINKA DOLENC. Milana M®/ ena, preklicujem preklic zoper J°ze MALUSA, like Vasletove, ki je objavljen 31. januarja 1985 v Dolenj skem listu. «| ^obvestila!- JARKICE H1SEKS, prvovrstne ne-snice, rjave pasme, nimajo ščipan| kljunov, lahko nabavite pri Sane Prevolšku, Čatež, 68212 Velika Lop* cd 15. maja 1985 do razprodaje. Ini°r macije na telefon (068) 44-206 intern 20, do 14. ure. OPRAVLJAM instalacijo central®« kurjave. FrancTramte, Obrtniška n ca 17, Trebnje. OPEKARNA ZALOG NOVO MESTO, tel.: 21-403, 22-291 Zaradi popravila mostu preko Krke v vasi Loke je do nadaljnjega dostop do Opekarne Zalog možen le preko Sraže ali preko Bršljina. Vsem kupcem krijemo povečane prevozne stroške zaradi obvoza in jih priznavamo pri prvem nakupu gradbenega materiala. 358/21-85 ZAHVALA V 75. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša draga sestra in teta FRANČIŠKA KOVAČIČ Novo mesto, Prisojna pot 4 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, OS Katja Rupena Novo mesto in vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu spremili na zadnji poti, ji darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala g. proštu za lepo opravljeni obred, hvala pevcem in zdravnišemu osebju Spjošne bolnišnice Novo mesto za lajšanje bolečin. Vsem prav prisrčna in iskrena hvala! Žalujoči: brat Franc, nečakinja Jožica in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega FRANCA BAMBIČA iz Šentjerneja 221 se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pomoč v teh težkih trenutkih. Iskrena hvala za izraze sožalja, darovano cvetje in za tako številno spremstvo na prerani zadnji poti. Naša zahvala velja še posebej KS Šentjernej, Iskri, družbenopolitičnim organizacijam i*1 društvom, ki so vsak posebej in vsi skupaj tako ganljivo počastil* njegov spomin, nam pa stali ob strani v naši bolečini. Žena Nada in vsi njegovi ž A H V A L A Ob prerani in boleči izgubi našega dragega VILJEMA KINKA iz Sevnice se najlepše zahvaljujemo vsem, ki stenam kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalja, podarili vence in cvetje in ga tako številno spremili do njegovega preranega groba. Vsi njegovi ZAHVALA V 86. letu starosti nas je zapustila naša draga niama, stara mama in prababica BARBARA MIKLIČ iz Razbor 5 pri Čatežu Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter kolektivoma Elma Čatež, Varnost Novo mesto. Posestvu Stična, OŠ Šenčur in Iskri IKM Ljubljana za podarjeno cvetje, iskreno sožalje ter spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala vaščanom za vsestransko pomoč ter župniku za opravljeni obred. Otroci z družinami ZAHVALA V 67. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric JANEZ PLUT s Sel pri Jugorju Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali, nam izrekli sožalje darovali vence in cvetje ter pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti'. Iskrena zahvala kolektivu Novoteksain njegovim sode-lavcem ter vsem družbenopolitičnim organizacijam. KS Jugorje, govornikom za poslovilne besede in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 89. letu nas je .zapustila TEREZIJA ŠIMEC iz Mihovca 8 Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, znancem, ki so J° pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA l iho, kakor je živela, nas je v 72. letu življenja zapustila naša draga mama MARIJA CIMRMANČIČ rojena KOBE Vrhe pri Dolžu 7 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in Z|iancem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali *"ce in cvetje. Posebej se zahvaljujemo kolektivu Iskre Semič, MV Novo mesto. Varnosti Novo mesto ter duhovniku za lepo Opravljeni obred. Žalujoči— hčerka Marija in Francka z družinami, sinova Lojze in Jože z družinama ter ostalo sorodstvo V SPOMIN V maju, najlepšem mesecu pomladi, polnem življenja in cvetja, ki ga je tako ljubila in negovala, nas je pred enim letom za vedno zapustila draga žena. mamica, hčerka, sestra in teta MARIJA BLATNIK iz Stranske vasi pri Žužemberku Hvala vsem, ki se je spominjate. Žalujoči: mož z otroci, mama, brat in sestre z družinami V S P O M I N Minevata dolgi dve leti, odkar dragih staršev JOŽETA IN MARIJE PUNGERČAR Žaloviče, Šmarješke Toplice, ni več med nami. Še vedno z. nami delata in živita. Ljubila sta zemljo, ljubila sta dom, v cvetočem aprilu in maju sta odšla v večni dom, tja, kjer ni trpljenja ne bolečin. Žalujoči: otroci Lojzka, Mici, Fanika, Jože, Tone, Lojze, Franci z družinami ter sestra Francka Že ptički v logu pesmico pojo, že na vrtu rožice cvelo, al ta gnala črna pokriva ti telo. V očeh se solza nam iskri, zaman srce si le nazaj želi, zaman oko te išče.naokrog, saj praznina je povsod. V SPOMIN Te dni mineva žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustila naša draga žena, mamica in sestra ANGELA ILNIKAR iz Gabrja 71 Hvala vsem, ki se je spominjate, ji prižigate svečke in obiskujete njen zadnji dom. Vsi njeni ZAHVALA V 83. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga teta NEŽKA BAJUK s Sel pri Semiču Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za podarjene v2hce, cvetje in vsestransko pomoč ter vsem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti. Enaka zahvala velja organizaciji ZB in društvu upokojencev Semič za poslovilne besede ter duhovniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: vsi njeni 20. 4. 1985 ZAHVALA V 79. letu starosti nas je za vedno zar pustila naša draga mama, stara mama, sestra, teta in prababica ANA DOBLEHAR s Hudega pri Novem mestu Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in vaščanom za pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvet|e in vence ter za tako številno spremstvo pokojne na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo Tovarni zdravil Krka, Novoteksu ter g. proštu za lepo opravljeni obred. Žalujoči: vsi njeni LjubiI si polje, cvetje in dom, v pomladnem večeru odšel si v večni dom. ZAHVALA O mnogo prerani, nenadomestljivi izgubi našega dragega in skrbnega moža, ata, sina, brata in strica MIHA PRAZNIKA Vel. Lipovec 26 se iskreno zahvaljujemo vsem vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, podarjene vence in cvetje, internemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto za lajšanje bolečin, GD AjdoveG, Dvor, Žužemberk in Reber ter govorniku za poslovilne besede, osnovni šoli Ajdovec in Žužemberk, pevcem za zapete žalostinke. Posebna zahvala g. župniku za‘lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! V 9 Žalujoči: vsi njegovi M ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, sina, dedka in zeta ANTONA OJSTERŠKA Trebnje, Jurčičeva 21 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje ter vsem, ki ste pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala dr. Vilfanovi, zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka bolnice Novo mesto, DO Krka — TOZD zdravila, Trimo Trebnje, ŽTO — TOZD UVP Novo mesto, RK Trebnje, govornikoma za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke ter g. župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: žena Marija, sin Tone in hči Mira z. družinama, mama in tašča ZAHVALA V 82. letu je nepričakovano ugasnilo življenje našemu dragemu možu, očetu, staremu očetu, bratu in stricu ALOJZU FLISU iz Brestanice, Trg 15 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje. Posebej se zahvaljujemo senovski godbi, pevcem, govornikoma za poslovilne besede, g. župniku za opravljeni obred ter vsem, ki ste pokojnika spremili na zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Julijana, sinova in hčerki z družinami, sestri ter drugo sorodstvo Brestanica, 16. maja 1985 ZAHVALA Ob mnogo prerani in nenadni izgubi sina in brata BOJANA ČUČNIKA iz Jerebove 4, Novo mesto, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami v najtežjih trenutkih in pospremili pokojnega na poti slovesa. Posebno se zahvaljujemo njegovim sodelavcem, delovni organizaciji KZ Krka, krajanom in sosedom, govornikoma za izrečeneposlovili.e besede, pevcem, godbi in pogrebnemu zavodu za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi it Trije dnevi ljudskega veselja DUŠANKA Tradicionalna metliška turistično-vinarska prireditev je tudi letos privabila na tisoče obiskovalcev iz vse Slovenije — Bogat in pester program »Mladina je v posebnem položaju glede na druge v družbi in sicer zaradi svojih prvobitnih problemov kot so zaposlitev, stanovanje, izobraževanje, štipendiranje itd. Vse to lahko rešujemo le organizirano, ne pa posamezno. In če bomo sami kaj naredili, bomo dobili podporo tudi od drugih, v to sem prepričana. V bistvu je za vsako stvar rešitev, te da je vedno ne znamo najti. Biti moramo ves čas v pogonu, opozarjati na probleme, da se nas sliši,« razmišlja nova podpredsednica republiške konference ZSM Slovenije Dušanka IVeiss iz Novega mesta, sicer po rodu Belokranjka. Vse omenjeno, pa strah, da se bo položaj mladih še slabšal, so Dušanko IVeiss vedno spodbujali k delu v mladinski organizaciji, k delu za mlade, s katerim je začela v gimnaziji v Črnomlju. »Takrat smo mladinci veliko razpravljali o šolskem sistemu, o podajanju snovi, o preizkusih znanja, o odnosu dijakov in profesorjev, o tem, kako zagotovili kvaliteten pouk brez krnitve učnega programa. Imeli smo več problemskih sestankov. Družil nas je predvsem ta interes. Širino v pogledu na svet si je Dušanka takrat pridobivala predvsem z delom v marksističnem krožku. Leta 1975 se je vpisala na pravno fakulteto v Ljubljani kot Titov štipendist, kar po svoje govori o tem, da se je v gimnaziji morala »pokazati« z aktivnostjo, pridnostjo in znanjem. »Na fakulte- ti sem delala v komisiji za študijska vprašanja, ki seje ubadala s poplavo skupinskih izpitov, revizijo študijske snovi itd. Takrat nam mladim večinoma še ni šlo tako slabo, sploh pa bistveno bolje kot danes, ko se je družbenoekonomski položaj mladine zelo poslabša! in jih tudi že zrevolu cioniral,« ramišlja dalje Dušanka. V Črnomlju pa Je delal predvsem okrog mladinskega prostovoljnega dela. Dvakrat je šla tudi na delovno akcijo, leta 1979 pa je bila na mladinski delovni akciji Bela krajina namestnica komandanta za naselje. Vse do danes je enako zagnano zgrabila za delo, kamor je prišla. Funkcije so se kar vrstile, da jih niti ne moremo naštevati. Dokler je še živeta v Črnomlju, je delala za mladino in z njo tudi v krajevni skupnosti. Služba — vseskozi je bila na novomeškem Temeljnem sodišču, po letu pripravništva in opravljenem pravosodnem izpitu kot tajnica sodišča — jo je sčasoma povsem potegnila v Novo mesto. Tudi tu se je nadaljeval njen boj za mlade. Kot članica predsedstva občinskega mladinskega vodstva je delala predvsem v konferenca mladih delavcev. Vodila je komisijo za družbenoekonomske odnose, ki se je ukvarjala vseskozi z vrsto povsem konkretnih problemov mladih. Takoj po kongresu mladine v Novem mestu je bila izvoljena v predsedstvo RK ZSMS, skoraj dve leti pa je sedaj kot predsednica medobčinskega sveta ZSMS za Dolenjsko koordinirala delo mladih na tem območju. Skratka, delo in še delo. Zakaj? »Mladina, kakorkoli že organizirana, ima v družbi, v svojem okolju takšno mesto, kakršnega si izbori. Kakšnega si izbori pa ni odvisno le od okolja, temveč tudi od tega, koliko je mladih slišati, čutiti, koliko znajo nastopiti, se boriti za svoja stališča, se organizirati za reševanje osnovnih problemov, ki jih imajo mladi. To zahteva veliko dela." Z LINDIČ—DRAGAŠ METLIKA —Tudi letošnja Vinska vigred, tretja po vrsti, je dokazala, da je to res v vseh ozirih največja in najuspešnejša belokranjska turistično-vinarska prireditev. Seveda še ni narejena »inventura« tridnevne Vigredi, a prireditelji ocenjujejo, da Se je je udeležilo okoli 15.000 ljudi. Vse tri dni so bili vsi trije metliški trgi polni obiskovalcev iz vse Bele krajine, vsako leto pa je več ljudi od drugod, pridejo tako rekoč iz vse Slovenije, V času Vigredi seje v Metliki tako rekoč kar naprej nekaj dogajalo, za kar je poskrbelo okoli 500 nastopajočih v 28 skupinah, če sem štejemo tudi ansamble, ki so vsak dan po trije igrali za ples na metliških trgih. Med drugim je nastopilo 11 tamburaških skupin iz Slovenije in še tamburaška skupina Bolunjc in folklorna skupina Stu Idi s Tržaškega. V kulturnem programu se je s samostojnim nastopom predstavil tudi pihalni orkester iz z Metliko pobratenih Ronk, na svojo pobudo je v Metliko prišel izvrsten moški pevski zbor iz Ormoža, Jam še dovolj Ribniški jamarji so pregledali svoje delo — Letos na srečanje jamarjev v Črno goro RIBNICA — Ribniško društvo za raziskovanje jam je imelo letno konferenco. Na njej so ocenili delo v preteklem letu in sprejeli načrt nalog za letos. V preteklem letu je društvo izvedlo veliko akcij, saj so raziskali veliko podzemeljskega sveta in s tem dokazali, da je še veliko neraziskanih jam. Ena izmed največjih akcij je bila prav gotovo čiščenje in urejanje požiralnika v Loškem potoku. Za to delo je društvo dobilo tudi nekaj plačila, denar pa so porabili za nabavo opreme. V tem letu se bodo člani društva udeležili mednarodne akcije v Črni gori, kjer bodo poleg domačih jamarjev tudi Poljaki in Francozi. M. GLAVONJIČ »KARAMELA« V TOPLICAH DOLENJSKE TOPLICE okviru »Topliškega poletja« vlja tamkajšnji mladinski aktiv na dan mladosti ob 19. uri v spodnjem parku mladinski ples. Igral bo ansambel »Karamela« s pevcem Janijem Benčinom— Benčem. V pripra- Jugotanin res tako nedolžen? Strokovnjak Belinke je skušal pomiriti delegate, a brez večjega uspeha SEVNICA — V Jugotaninu so končno reagirali na kritiko okolja. Dipl. inž. Primož Krisper iz Belinke, čigar tozd je ta tovarna, je n a zadnji seji vseh treh zborov občinske skupščine pojasnjeval nekatere ukrepe. Dotaknil seje nekaterih vse bolj glasnih negodovanj v mestu in okolici. Zaradi prakse ne verjamejo strokovnjakom V Brusnicah nasprotujejo gradnji odlagališča za nevarnejše odplake BRUSNICE — Na javni razpravi je 14. maja več znanih slovenskih strokovnajkov z doktorskimi in magistrskimi naslovi pojasnjevalo ljudem projekt za nameravano gradnjo odlagališča nevarnejših odpadkov v Leskovcu, vendar jih niso prepričali, da bi bila gradnja brez posledic za okolje. Belokranjska ekološka katastrofa je tudi Brusničane in ljudi podgorjanskih vasi prestrašila, tako so zdaj sita previdni pri odločanju o vsem, kar bi utegnilo škodovati okolju. Prav zaradi primera Krupe in še drugih iz preteklosti, ko so občane na hitro prepričali o koristnosti posameznih odločitev, a so se pozneje izkazale za škodljive, Brusničani niso hoteli nič slišati o soglasju za gradnjo deponije. Postavili naj bi jo na Leskovcu. kjer je že zdaj urejeno občinsko smetišče. Kot je dejal Matevž Franko, predsednik sveta krajevne skupnosti, se on in krajani zavedajo, da bo nekje potrebno zgraditi tako odlagališče, saj ima samo 1MV za ograjo nakopičenih že na stotine sodov z odpadki lakov in tesnil, a ne ve, kam z njimi. Skratka: krajani so nasprotovali, ko pa so videli, da nič ne zaleže, kar rečejo, so začeli demonstrativno zapuščati tribuno. Javna tribuna na koncu ni imela več značaja strpnega in kulturnega dialoga, ki je eden osnovnih pogojev za uspeh takih dogovarjanj. R. BAČER češ da Jugotanin prispeva k bronhialnim obolenjem in bojda celo izzove moško impotenco. Na delegate ni naredila posebnega vtisa navedba, češ da je onesnaževanje zrakasceloligninski-mi delci v mejah dovoljenega, ko pa gospodinje na prostem brez skrbi ne morejo sušiti perila, in ko je solata vsa krmežljava in zlepljena s prahom. Jože Bogovač je spomnil na opozorilne besede dr. Avguština Laha, ki je minulo zimo predaval v Sevnici. Tajnik sevniške ribiške družine Boris Mejak je tudi ovrgel Krisperjevo blago sodbo o onesnaževanju Sevnične, kislost odplak, ki tečejo iz Jugotanina, ni hujša, kot če bi zlili v potok kis iz sklede solate. Ribiči imajo namreč v rokah dvoje študij, ki potrjujejo, da ob izlivu Sevnične v Savo ni več niti enega mikroorganizma! OB sedanjem remontu bo resda odpravljen smrad, ki se širi v okolico. Toda ostali bodo hujši problemi, predvsem glede onesnaževanja zraka in vode, kjer je izvršni svet že terjal od Jugotanina, da morajo biti še letos znane vse tehnične rešitve, prihodnje ojim dohodkom. Zneski za sanacijo okolja niso majhni, omenjena je bila številka 15 starih milijard. A.ŽELEZNIK SPET »IGRAJ KOLO« MOKRONOG — Tradicionalno srečanje folklornih skupin v Mokronogu bo letos v soboto, 1. junija, ob 20. uri. Pokrovitelj srečanja folklornih skupin bo delovni kolektiv Induplati. NA LOKI PARAF! • Predsednik krajevne konference SZDL v Sevnici Franc Lipovšek je opozoril, da sc je zadnje čase pri njem zglasilo najmanj 20 občanov, ki so zahtevali naj nekaj ukrenejo za varstvo okolja. Prav bi prišla širša strokovna razprava, kjer bi se krajani lahko iz prvega vira seznanili, kaj je na stvari. NOVO MESTO — Po uspešnem glasbenem večeru s skupinama U škripcu in domačimi glasbeniki Pan-dan nadaljuje Glasbena zadruga z. novimi zamislimi. Tako bo jutri, v petek, 24. maja, spet na vrsti imeniten koncert, saj so v goste povabili eno najbolj znanih jugoslovanskih novo-valovskih zasedb — skupino Paraf z Reke, ki ima za seboj že tri odmevne velike plošče in več malih. Nastop, ki ga bo ponovno vrhunsko ozvočil mojster Podbevšek s sodelavci iz Ljubljane, se bo pričel okrog 20. ure, obiskovalci pa bodo vrt gostišča na Loki seveda lahko zasedli že prej. Koncert bo pričel novomeški Drevored v novi zasedbi, (deve) na grajskem dvorišču so nastopili še pevska zbora Beti in iz Gribelj ter metliška mestna godba in še bi lahko naštevali. Strokovnjaka iz. novomeške gostinske šole sta v presežnikih govorila o razstavi belokranjskih jedi. v grajski kleti pa so obiskovalci pokušali najboljša belokranjska vina ter vina iz avstrijske Wagne in italijanskih Ronk. Seveda se ni vse začelo in končalo pri nastopih folklornih skupin in pevskih zborov, precej seje »dogajalo« tu- di okoli desetih šankov, kjer so točili najboljša vina iz najboljših domačih vinorodnih okolišev, metliški mesarji so spekli nekaj sto kilogramov odojkov in janjcev, na voljo je bila kotlovi-na, lovski golaž, domač kruh in še kaj. Za konec še tri tradicionalne značilnosti te tradicionalne tridnevne prireditve: ves čas lepo toplo vreme, prihod 250 kolesarjev iz Ljubljane v organizaciji društva Rog Franek in tako . rekoč nobenega dela za miličnike. A. B. k USPESNA VINSKA VIGRED — Metliška Vinska vigred je tudi letos potrdila sloves največje belokranjske turistično-vinarske prireditve, ki se razvija v eno najprijetnejših tovrstnih prireditev v Sloveniji sploh. (Foto: A. Bartelj) Mladi »pomerili« glasove Črnomaljska zabavnoglasbena prireditev Glas mladih vse bolj popularna tudi po Sloveniji ČRNOMELJ — Zabavnoglasbena prireditev Glas 'mladih, ki jo občinska konferenca mladine organizira že vrsto let in s katero še posebej v zadnjih letih spodbuja mlade h glasbenemu ustvarjanju, je bila pretekli petek in soboto že po tradiciji dobro obiskana. Da je zanimanje za prireditev, ki je bila letos že osmič, še vedno veliko, je potrdila dvorana črnomaljskega kulturnega doma. polna navdušenih poslušalcev. Ti so tudi izbrali najboljše izvajalce prvega in drugega večera, ki jim je plakete, vsem drugim pa priznanja za sodelovanje podelil Zvone Butala, predsednik OK ZSMS Črnomelj. Med domačimi pevci sta največji aplavz in tudi največ točk dobila Bojan Delič in Darko Blažič, rudarja, ki sta Rock in domači zabavni ansambli v Sevnici SEVNICA — Jutri, 24. maja, se bo ob 18. uri pri taborniškem domu v Sevnici pričelo tradicionalno srečanje pop in rock ansamblov. Doslej (do ponedeljka!) seje prijavilo šest ansamblov. Gost petkovega večera pa bo znana skupina Čudežna polja. V soboto, 25. maja, bo ob 17. uri dobila glaVno besedo domača zabavna glasba. Deset narodnozabavnih ansamblov se bo pomerilo na reviji in si z najboljšo izvedbo in izborom domačih viž in napevov skušalo priboriti vstopnico za sodelovanje na ptujskem festivalu narodnozabavne glasbe. Program bosta povezovali tudi s humorističnimi točkami igralki Milena Muhič in Anica Sivec. Za prosto zabavo po sotobni reviji bo poskrbel ansambel Jožeta Krežeta. V primeru slabega vremena bo prireditev v počastitev dneva mladosti, ki jo organizirata taborniški Odred treh smrek in občinska Zveza kulturnih organizacij Sevnica, v dvorani sevniškega gasilskega društva. se kot duo Camel predstavila z lastno skladbo »Zakuni mi se ti«. Skupina Mostovi življenja, lanska zmagovalka, si je z izvajanjem pesmi »Lookingout my back door« prislužila drugo mesto, Darja Popovič, tako kot prvo in drugouvrščeni stara znanka Glasu mladih, pa z »Zora je« tretje mesto. Na drugem večeru je med 14 izvajalci dobila največ glasov skupina Fenomen iz Mežice z. »Berto«, sledili pa staji skupini Rovis iz Rogaške Slatine s skladbo »Lasje« ter domača skupina Spekter / »Rdečim vlakom«. Kot najboljše besedilo pa je občinstvo izbralo pesem dueta Tuarega iz Postojne »Nočem vojne«. Ta večer je snemal tudi ljubljanski radio, sicer pa so poslušalci v petek in soboto lahko prisluhnili tudi Kočevski pop kuhinji in humoristični skupini Zarja iz. Celja. Za to, da so prireditelji lažje pripravili Glas mladih, sta poskrbela vsakoletna pokrovitelja Dolenjka in Emona. B. M. POŽELA NAJVEČJI APLAVZ — Na zabavnoglasbeni prireditvi Glas mladih Bele krajine je bila med dvanajstimi popevkami po mnenju občinstva najboljša Zakuni mi se ti, ki sta jo napisala in izvedla Bojan Delič in Darko Blažič, ki sta nastopila kot duo Camel. Akcija sveta žensk pri novomeški SZDL ^ Dolenjskega lista *a nakup inkubatorja^ »Ko daš otroku lahko samo e darilo, mu daj zdravje,« smo zap sali v prispevku, ki je napove® akcijo Dolenjskega lista in čla® sveta za spremljanje družben ekonomskega in političnega P ožaja žensk pri novomeški ob®1 ski konferenci SZDL. Namena cije je zbrati 1,5 milijona dinarj in kupiti inkubator za ne® nedonošenčkov in bolnih nov rojenčkov v novomeški porod šnici, kjer ne rojevajo samo m mice iz novomeške občine, amP tudi Trebanjke. Metličanke 1 Črnomaljke. Novomeška Por0 nišnica sicer že ima dva inkuba rja, ki pa ne zaslužita tega '[T16vj gre za preprosti ogrevalni košari • Z nakupom pravega inkubatorj; ki bi mlademu življenju nudil n J, boljše pogoje za preživetje, nedonošeni ali bolni novorojene lahko varno dočakal posebni av ljubljanskega kliničnega cerl* precej otrok pa bi I ah ko, če bi a11^ li inkubator, pozdravili in odneg j vali kar v Novem mestu. \ S 0 Z veseljem objavljamo no'ie^ da je na omenjenem računu že v kot 200.000 dinarjev. Izkazali sos že: Dolenjski list (10.000 din). DJ OOZS DSSD Novo mesto (20.00“' Splošna bolnišnica Novo m£5l° (10.000), Pokrajinski štab TO No' mesto OOS (1.000), skupne sluz«* Osnovne šole Novo mesto (3.6®** OOS Kremen Novo mesto (3.000F Sindikat DPO Novo mesto (2-OOOF Zavarovalna skupnost Triglav N®* mesto (10.000), Osnovna š°. Prevole (7.000), Osnovna šo* Milke Šobar—Nataše Novo me*1 (10.000), Emona—Dolenjka Namesto (20.000), Novoles tozd TP Straža (50.000), Blagovno-tr«^ portni center tozd Skladišče N®* mesto (1.000), Iskra Uipot Šentj nej (50.000) in KZ Krka tozd Br» da Novo mesto, ki je za inkuba darovala 4.000 dinarjev. Svet žensk pri novomeški SZV1 list* in uredništvo Dolenjskega . menita, da 1,5 milijona dinarje®, vsota, ki bi se je dolenjsko *. ruženo delo in občani us,r® aj Spomnimo se samo, kolikok) smo že pomagali (slovenski smučarjem, lačnim v Afriki), rat pa pomagamo svoji krvi. C mim sebi, mladim Dolenjcem, bodo krojili usodo naše pokraj1 v tretjem tisočletju. Kako smo zastavili akcijo ozi^J ma zbiranje denarja za inkubat® • Odprt je poseben žiro ra,jjn! katerega številka in ime je: 52’ 603-30372 Zdravstveni center P" lenjske — tozd Splošna bolni®1' j »za inkubator«. Svet žensk P SZDL in Dolenjski list stapo®13^ vodstvom dolenjskih organi*® združenega dela pismo — prosOJ ’ ki utemeljuje nabavo inkubat® L Veliko si obetamo tudi od tovaf^ ških sindikatov in šolske mladi®^ ki bi denar zbirala pod geslom zdravega bratca in sestrico«- ■ sebno pismo smo namenili dol |i_ skim obrtnikom, računamo p® ln, di na posameznike. Za dar!ilo nikoli težko najti razloga. 'f11 j|j, vseh darovalcev bomo obl® razen če žele ostati anonimne l leto pa naj bi tudi ukrepali. Zagotovljeno je bilo tudi, da Jugotanin kot tozd v okviru Belinke razpolaga s sv- PEŠ OD KOČEVJA DO LJUBLJANE KOČEVJE — V počastitev dneva mladosti bo 24. maja krenila na nevsakdanjo pot skupina kočevskih rekreativcev, ki jo sestavljajo Alojz Baji, Boris Krnc, Viktor Požun, Stane Fartek in Ratko Bejtovič. V 25 urah bi naj namreč prehodili 130 kilometrov dolgo pot med Kočevjem in Ljubljano. Startali bodo, kot že rečeno, 24. maja ob 10. uri izpred kočevske Name. kozerija< Ki Kot je že v navadi, seje pričelo govoriti o Francu Luftiču najprej za gostilniškimi šanki. »Nesposoben je. Delovno organizacijo Hitrograd bo spravil na kant.«. 1 »Že v prvem razredu je dvakrat padel. Umetno so ga zrinili na direktorski stolček.« »Nogo bi mu morali dati.« »Pred zid s takimi, v opozorilo drugim!« Razprave so se preselile v pisarne. Babnice so vrtele jezike, da so bili ventilatorji nepotrebni. Tudi moški niso molčali. »Nepismeni nam vodijo podjetja, zato pa smo tu, kjer smo!« »Cela familija do osmega kolena je zarukana. Samo poglej, kako neumno gledajo!« Tudi po cestah in ulicah Re-pičevine so govorili pretežno o Francu Luftiču. »Če revež zmakne kokoš, dobi tri leta. Ta je zapravil milijarde, a je bil zadnjič slavnostni govornik pri otvoritvi vodovoda v Zgornji Repičevini. To je možno samo pri nas.« prodrl v sejne sobe. »Naj mi že kdo odgovori, če je res, da vodi tovariš Franc Luftič Hitrograd v pogubo samo zaradi svoje nesposobnosti,« si je drznil blekniti Jože Repič, nepo-srednik iz Hitrotkala. Pred vse močnejšimi glasovi si niso mogli več zatiskati oči in ušes občinski faktorii Glas ljudstva — božji glas je » • • • • 0 0 • »Delavci v Hitrograau niso gnili, kar pa bi težko trdili za njihovega direktorja Luftiča,« se je prvi osvestil tovariš Župan. »Če nočemo nekaj sto brezposelnih, pokažimo tovarišu 00000000000 Luftiču vrata. Sto in en prime imamo, daje do tal nesposoben Nesocializiran bi se lahko reklo-'. . je nastavil svoj hrbet tovari- 5 Rdečnik. Zavesa za tovarišem Luftič®,11^ se je zagrnila. Ljudje so ga 'z a sali iz spomina, dokler ni °.P na Zeleni gori avtomehaničn delavnice. Ze po kratkem čas se je razneslo po Repičevini, d vam nihče ne popravi avtornob' la tako, kot storijo v Luftiče delavnici. Celo mercedesi L Belega mesta so stali na njeg° vem prostranem dvorišču. * TONI GAŠPERIN 0 00 0 000 00** I I I t I I I I t i 4