GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM ELNV .v: Vs*?,!' V«^gj LETNIK 15 ŠTEVILKA 12 15. DECEMBER 1976 5 TOZD in 2 delovni skupnosti Proces nove upravne in samoupravne organiziranosti v polnem teku. Zbori delavcev so že sprejeli sklep o ustanovitvi 5 TOZD in 2 delovnih skupnostih ter novo matrično organizacijo poslovanja. Začetek razmišljanja o novi upravni in samoupravni organizira-notsi v Elanu sega že v leto 1974, ko smo ob 3/4 letni bilanci ugotavljali zelo slabe poslovne uspehe. Na sestanku družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov v januarju 1975 je bil izoblikovan in sprejet sanacijski program, ki je poleg vseh ostalih akcij predvideval tudi novo upravno in samoupravno organiziranost DO Elan. V prvem polletju 1975, ko se je začel oblikovati osnutek novega za- kona o združenem delu, nas je to še bolj vspodbudilo k tej zamisli. V avgustu 1975, ko smo obravnavali prve rezultate stabilizacijskega programa v delovni organizaciji in poslovne rezultate I. polletja ter si začrtali program za drugo polletje, je v nas žc dozorel sklep o konkretnem pristopu k tej akciji. V tem času so se že napravili prvi začetki nove oblike organizacije, z začasno nastavitvijo vodij dejavnosti in vodij proizvodnje. (Nadaljevanje na 2. strani) sS rečno m uspesno Odličen start Stenmarka Ingemar Stenmark je novo tekmovalno sezono začel zmagovito kljub služenju kadrovskega roka v letošnjem poletju. V prvih letošnjih tekmah Je premagal v slalomu In veleslalomu vso svetovno smučarsko elito. /977 5 TOZD in 2 delovni skupnosti (Nadaljevanje s 1. strani) Spomladi letos, so nam rezultati poslovanja za preteklo leto dali k temu tudi vzpodbudo. Dokončno pa smo sprejeli sklep o pristopu k delu sredi leta, ko smo obravnavali osnutek Zakona o združenem delu in kjer smo v analizi naših samoupravnih razmer že po-staviil temelje nove upravne in samoupravne organiziranosti. Takrai smo postavili tudi že rokovnik, po katerem naj bi vse priprave in razprave o tem bile zaključene do konca letošnjega leta. 1. Namen nove organiziranosti 1.1 Izpopolnitev organizacije, da bi bila bolj prilagojena vsakodnevnim poslovnim zadolžitvam. Njena oblika mora biti takšna, da bo sama po sebi dovoljevala sprotno prilagajanje k tem nalogam. Ta naloga je v bistvu neprestana v vsaki delovni organizaciji, osnove pa so podane z temeljnimi razmerji med zadolžitvami in načeli organizacije, ki jo tokrat spreminjamo. 1.2 Vsi čutimo, da je potrebna ureditev notranje povezanosti posameznih zadolžitev, dolžnosti In položajev zaposlenih. V tem smislu spreminjamo osnovo povezavo z obveznim posvetovanjem in skupnim odločanjem služb od začetka do konca (od proučevanja, preko noba-ve, konstrukcije, proizvodnje do prodaje). 1.3 Nujna jo poglobitev samoupravne dejavnosti. To je razumeti tako, da so odločitve čim bližje vsem zaposlenim, torej, da bi čim več ljudi sodelovalo že pri odločitvah o bodočih urejanjih problemov in ne samo pri ocenjevanju doseženih rezultatov. 1.4 Doseči je potrebno povezanost, soodvisnost in solidarnost — druž-nost, vzajemnost služb in notranjega življenja v posameznih dejavnostih. Vsaka dejavnosi, ki je predvidena kot TOZD, se mora na daljši rok sama preživljati, kar pomeni, da mora sama ustvariti zadosti dohodka s svojim delovanjem in da ima pri tem tudi sama pravico na njegovo delitev. 1.5 Značaj in velikost naše delovne organizacije zahteva tudi izpopolnitev nekaterih služb, kj niso zadovoljivo ali pa sploh ne organizirane. V prihodnjem obdobju bodo to sigurno vprašanja s področja osebnih dohodkov, družbene in civilne zaščite, organiziranosti delovne organizacije, proučevanja tujih načinov Izdelave izdelkov in zbiranja podatkov ter študije novo tehnologijo pri nas itd. 1.6 Nova organizacija v bistvu zadošča zahtevam zakona o združenem delu ,mi pa smo dolžni v celoti prilagodiit svojo notranje življenje temu zakonu. Komisija za organizacijo je poskušala najti ustrezajočo organizacijsko formo, ki bi bila najbližja obstoječemu stanju in bodočim potrebam OZD ELAN-a. Nova organizacijska oblika je bila oblikovana iz: 1. vidika razvoja celotne OZD ELAN 2. vidika razvoja posameznih dejavnosti 3. vidika možnosti aktiviranja nove še obstoječe dejavnosti Ob primerjanju aktualnih organizacijskih oblik, je komisija odločila za relativno novo (v Jugoslaviji) organizacijsko obliko, tako imenovano ooliko matrične povezanosti. Ta organizacijska oblika sloni na principu teamskega dela in povezovanja med posameznimi TOZD-i, odnosno organizacijskimi funkcijami. Določajo se nivoji, na katerih prihaja do povezovanja, odnosno prepletanja. Da bi se pa preprečila dvojnost, se morajo jasno razmejiti odgovornosti posameznih služb, nasproti TOZD, odnosno funkcije, v okviru katere se nahajajo. Ta nova matrična organizacijska oblika bi morala omogočiti večjo elastičnost dela v sami OZD ELAN in to na področju tehnologije kot tudi na področju izpolnjevanja zahtev tržišča, združuje prednosti produktne organizacijske oblike in prednosti funkcijske organizacijske oblike je pa vsekakor učinkovitejša od obeh. Dohodkovni odnosi, temeljno vodilo pri odločitvi o ustanovitvi TOZD Ob sprejemu sklepa o novi samoupravni organizaciji delovno organizacija »Elan« UVOD Zakon o konstituiranju temeljnih organizacij združenega dela pri njihovem vpisu v sodni register, prav tako pa tudi Zakon o združenem delu, ki je te dni sprejet v veljavo določa, da morajo delavci v vsakem delu delovne organizacije, ki pomeni delovno celoto, ugotoviti, ali so podani pogoji za organiziranje temeljnih organizacij združenega dela. a) če jo tak del delovna celota, b) če so da rezultat njihovega dela, samosotjno izraziti po vrednosti v okviru delovne organizacije ali na tržišču, c) če lahko delavci v tako oblikovani delovni celoti uresničujejo svoje družbeno ekonomske in samoupravno pravice. OBSTOJEČE GOSPODARSKO STANJE Številke, ki so v analizi podane in zajeten sveženj tistih, ki niso v analizi, pa so služile za našo odločitev in izhodišče, nam govorijo o takšni gospodarski moči delovne organizacije kot celote, kakor njenih dosedanjih dejavnotsih, da so sposobne zdravega in ustvarjalnega ekonomskega življenja. So pa tudi ugotovitve, ki nam morajo biti vodilo: — še tako zdrav gospodarski organizem, ne more terjati (sprejeti) prevelik odstotek, sicer nujno potrebne, delovne silo v posredni proizvodnji, tu je treba voditi pametno politiko, in nikdar dovoliti, da bi zaposlovanje v neposredni proizvodnji naraščalo počasneje od onega v posrednji proizvodnji; — bodoča merila, kot sklop medsebojni dohodkovnih odnosov, bodo moralo sloneti na pretehtanosti in pravičnosti, z znatno mero enotnosti za zdravo Elanovo hišo kot celoto. Najbolj pomembna naloga bo prav gotovo razdelitev sredstev (premoženja) med TOZD. S točnim in pravičnim delom moramo zagotoviti vsem enak start v novo poslovno življenje. Pri tem delu pa moramo imeti pred očmi dejstvo, da vse dozdajšnje spremljanje in evidentiranje poslovnega življenja in njegovega efekta sloni na načelu, da so vsi podatki zbrani za delovno organizacijo kot celoto. Torej nam točni podatki o ustvarjanju kakor tudi zaradi dohodka po bodočih TOZD niso znani. Nobena dosedanja interna merila in sistemi ugotavljanja in delitve dohodka nam no morejo služiti za razdelitev premoženja. Zato moramo pri svojem delu izhajati iz spoznanja, da so sredstva ustvarjena v času skupnega poslovanja, rezultat skupnega dela, da so bila ta sredstva porabljena in uporabljena na podlagi sklepov samoupravnih organov. Izhajajoč iz tega spoznanja, pripadajo ta sredstva vsem, in zato moramo zagotoviti novim temeljnim organizacijam enakopraven start za poslovanje v bodoče. Temeljno vodilo pri delitvi sred-stem nam bo: Sredstva pripadajo tistemu delu delovno organizacije (TOZD-a), pri katerem so v upravljanju in v uporabi z namenom, da z njimi izvaja zaupno poslovno funkcijo. Kar največ pozornosti in odgovornosti moramo posvetiti delitvi virov sredstev: poslovnega sklada in vseh vrst kreditov. Vemo, da so najkvalitetnejši trajni viri (poslovni sklad), in da so manj kvalitetna sredstva kratkoročnih kreditov. Zato nam ne bo vseeno kako bomo to premoženje razdelili. Pred seboj bomo imeli vračilne roke in cene teh sredstev. TOZD, ki bo sodobnejše opremljena bo prav gotovo prevzela tudi večje obveznosti za vračanje kreditov iz bodočega dohodka, obratno, pa bomo tistim z zaostalo tehnolgijo omogočili modernizacijo tako, da ji bomo dali več lastnih sredstev. (Nadaljevanje na 4. strani) Poleg teamskega dela je za mi- To dolžnost smo v Elanu opravili trično obliko značilna dvojna odgo- tako, da smo izdelali analizo, ki vse- vornost. To se pravi, da posamez- buje: Vzorno vskladiščenje cevi In profilov pod nadstrešjem novega skladišča surovin in materialov nik, odnosno posamezna služba, dobiva naloge iz dveh izhodišč, ravno tako pa mora ta služba poročati obem izhodiščem o realizaciji in celotni problematiki. Da se zmanjšajo problemi, ki z dvojno odgovornostjo vsekakor nastopajo, je pomembna natančna delitev področij odgovornosti. Enostavno se to da prikazati z besedami — »kaj«, »kdaj«, »kako«, Konkretno ima TOZD večji vpliv na »kaj«, se bo delalo in »kdaj« se ne bo delalo, odnosno do katerega roka, strokovna služba pa predvsem »kako« se bo delalo. Torej za pravilnost strokovnega dela. V matrični organizacijski obliki se ne da za vse službe in za vse TOZD narediti enaka ekzaktna delitev na enakem nivoju. Vsled tega je matrična povezanost za posamezne službe, s posameznimi TOZD-i različna. Pomembno je, da se po matrični organizacijski obliki odločitve sprejemajo na nižjem nivoju, s pomočjo dela teama in hitro ter zadosti kvalitetno. (Glej organigram na 3. strani.) 1. Obstoječe ekonomsko in finančno stanje delovne organizacije kot celoto in njenih posameznih delov; 2. ugotovitev, kateri deli delovne organizacije pomenijo delovno celoto in izpolnjujejo druge pogoje za to, da organizirajo temeljno organizacijo; 3. določitev delovnih sredstev delovne organizacije, s katerimi bodo upravljali delavci v temeljnih organizacijah; 4. ugotovitev terjatev in obveznosti delovne organizacije ter možnosti za to ,da jih porazdelimo na posamezne temeljne organizacijo združenega dela; 5. ugotovitev vrednosti invesitcij-skih naložb v posamezno temeljne organizacije združenega dela; 6. pogoje za pridobivanje dohodka, ki bi ga ob teh pogojih lahko dosegla posamezna temeljna organi-azcija združenega dela; 7. osnove na katerih bi bilo mogočo urediti razmerja med posameznimi temeljnimi organizacijami združenega dela v sestavi delovne organizacije. Vemo, da imamo ne samo pravico, ampak tudi dolžnost organizirati del delovno organizacijo kot temeljno organizacijo združenega dela, če so izpolnjeni tilo pogoji: DO ELAN g V 1" s s ki § S 1 s 1 6; i ■§ i g 1 _ I 3 L ^ s i § 1 U III i VVUSVU u2CU <7701 | jrao&o arrtvAOm qioJ\ J S O N V 2 3 A O c/ VHg/Vl V H {SERVIS SMUČj 5 TOZD in 2 delovni skupnosti KATERI DELI IZPOLNJUJEJO POGOJE Glede na dosedanjo organiziranost ni težko ugotoviti, če smo spremljali že doslej proizvodnje tokove in njihove efekte o dosedanjih dejavnostih. Katere od teh izpolnjujejo pogoje, da se organizirajo kot TOZD. To so: 1 .Temeljna organizacija združenega dela smuči 2. Temeljna organizacija združenega dela etlovadno orodje 3. Temeljna organizacija združenega dela plastika 4. Temeljna organizacija združenega dela Inštitut 5. Temelnja organizacija združenega dela trgovina in 6. Delovna skupnost spremljajočih služb 7. Delovna skupnost skupnih služb. KAKŠNO NAJ BI BILO RAZMERJE MED TEMELJNIMI ORGANIZACIJAMI Nove samoupravne organizacije si ne moremo zamisliti, da bo dejavno in životvorno živela, brez takojšnjega odgovora na vprašanje: delitve dohodka in njegovega vrednotenja. Z vsakokratnim letnim gospodarskim načrtom, ki se bo v bodoče imenoval samoupravni poslovni dogovor o poslovanju, bomo morali določiti interne cene in sicer: — za učinke, ki jim je znana tržna vrednost, — za učinke, ki jim ni znana tržna vrednost. Nedvomno bomo razmejili pristojnost in odgovornost. Kar bo za eno TOZD celotni dohodek, bo za drugo strošek ali zaloga. Vsaka poslovna sprememba, še tako neznatna, bo nezanemarljiva. Denarno poslovanje se bo odvijalo preko enega žiro računa pri SDK, v okviru finančne operative, pa bo zagotovljeno spremljanje gibom sredstev za vsako temeljno organizacijo združenega dela posebej. ZAKLJUČEK Ko smo bežno pregledali in ugotovili upravičenost našega koraka k novi samoupravni organizaciji, moramo naglasiti predvesm dvoje: 1. Bistvo nove samoupravne organizacije ni v svojstvu pridobitve pravnega naslova za posamezno temeljno organizacijo, njena vsebina in pomen je v ekonomski kategoriji, le-ta pa dobiva novo bogatejšo razsežnost, je torej v dohodkovnih odnosih. 2. Ko torej ustanavljamo nove temeljne organizacije združenega dela, kjer bo vsakomur znana pot njegovih prizadevanj, pa tudi učinki nedelavnosti, se istočasno, z namenom enotnejšega in efektivnejšega nastopa na tržišču povezujemo v homogeno celoto — delavno organizacijo Elan, tovarno športnega orodja. Imenovana komisija za pripravo predloga nove upravne organiziranosti in delovno telo za izvajanje priprav nove samoupravne organiziranosti, sta bili zelo delovni in sta do sprejetih rokov opravile delo in predlagale v javno razpravo predlog nove upravne in samoupravne organiziranosti. Vse delovne skupine so sprejele brez pripomb oba osnutka , zbori delovnih ljudi so jih tudi že potrdili. Sklenili so ustanoviti 4 nove TOZD in delovno skupnost skupnih in spremljajočih služb, DS — DO Elan pa je v začetku meseca decembra tudi že ugotovil pravilnost postopka in dokončno sprejel oba predloga. Pred tem so predstavniki družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in vodstvo podjetja dali za to tudi svoja priporočila. Tako je bila do uveljavitve novega Zakona o združenem delu vložena Predznamba sklepov o ustanovitvi novih TOZD, ki bo stekla že v letu 1977. Po novem bo v sesatvi DO ELAN 5 TOZD in to: — TOZD SMUČI, — TOZD TELOVADNO ORODJE — TOZD PLASTIKA, — TOZD INSTITUT — TOZD TRGOVINA, in — DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB — DELOVNA SKUPNOST SPREMLJAJOČIH SLUŽB od dosedanjih 2 TOZD in 1 Delovne skupnosti skupnih služb. Jubilanti Pred praznikom republike so jubilanti, ki so v Elanu 10, 20 in 30 let, prejeli darila oz. denarne nagrade v okviru določil Internih samoupravnih aktov In sicer: 10 letniki: Kristalno vazo in pepelnik 20 letniki: Denarno nagrado 2.000,00 dinarjev 30 letniki: Denarno nagrado 4.600,00 dinarjev Predsednik KOOS tov. Triplat Pavel jim je čestital in jim zaželel še mnogo delovnih uspehov ter zdravja in zadovoljstva. Na svečanosti so bili tudi direktor Vojsk Dolfc, sekretar OOZK Elan tov. Vidic Miran, predsednik OOZSM Elan tov. Resman Marjan in predsednik DS — DO Elan tov. Jamšek Majda. Nagrajeni za: 10 let: 1. Ahačič Nada 2. Čuden Rozalija 3. Dežman Anton 4. Dičič Boris 5. Dijak Kristina 6. Erjavec Karol 7. Eržen Bojan Stanislav 8. Finžgar Rudi 9. Jeram Peter 10. Jerič Pavla 11. Ješe Janez 12. Kržišnik Ladislav 13. Kunčič Franc 14. Kunčič Janez 15. Lombar Marjan 16. Ozmec Ivan 17. Peinkicher Anton 18. Podobnik Anton 19. Pogačnik Draga 20. Pogačar Marija 21. Poklukar Jožef 22. Potočnik Damjan 23. Pretnar Franc 24. Regovc Miha 25. Rozman Pavel 26. Skočir Romana 27. Smid Slavko 28. Tavčar Anton 29. Tonejc Nikolaj 30. Zupan Zdravko 31. Zaja Anton 32. lic Juriča 20 let: 1. Bergant Terezija 2. Blažič Cveta 3. Blažič Marta 4. Brejc Ivanka 5. Fine Amalija 6. Golčman Anton 7. Grmič Marija 8. Janc Valentin 9. Janežič Marija 10. Jeglič Marija Z vložitvijo Predznambe o ustanovitvi novih TOZD pa do dokončnega konstituiranja novih TOZD, bodo ustanovljene TOZD imele možnost poslovanja v notranje pravnem prometu. Do zaključene faze, to je konstituiranja novih TOZD v sesta- vi DO Elan pa bo treba prilagoditi oziroma vskladiti, v določenih primerih pa izdelati vse splošne akte, tako na ravni DO, kakor tudi posameznih TOZD. Prav tako bo treba izvesti nove volitve delegatov v samoupravne organe na nivoju DO in v TOZD. Vse te spremembe morajo biti vsklaje-ne z določili novega zakona o združenem delu, kateri v svojih predhodnih določbah določa tudi rok do kdaj mora v DO biti to sprejeto. 11. Jensterle Marija 12. Klinar Janez 13. Knavs Marija (1940) 14. Kocjančič Marija (1940)) 15. Kolman Anica 16. Kosmač Marija 17. Košir Elizabeta 18. Kovač Jožefa 19. Kral j Nevenka 20. Langus Ivica 21. Leskovšek Pavla 22. Miholič Avgust 233. Oblak Cilka 24. Omejc Vinko 25. Sinobad Ivanka 26. Sčančar Terezija 27. Šlibar Viktor 28. Šubic Tomaž 29. Urbas Zdenka 30 let: 1. Finžgar Miha 2. Pristavec Alojz 3. Perko Anica čestitamo ! Obvestilo Vse zaposlene delavce naše delovne organizacije obveščamo, da je na izplačilni dan delitev osebnega dohodka za tiste delavce, ki so na delu, ob 13. uri 30 minut. Za tiste pa, ki bolujejo ali pa so na dopustu, pa od 12 do 13. ure. Naslednji dan pa od 9. do 10. ure in od 13. ure 30 minut do 14. ure. ^JUXu Obvestilo Vsak član DO Elan prejme za Novo leto (ob delitvi OD v decembru) nov Elanov stenski koledar, ki je izredno lično opremljen. SCIARE, 1976/142 4. oktorba je revija Sciare ob sodelovanju italijanskih smučarskih funkcionarjev slavnostno podelila priznanja za »svetovni pokal smučarskih znamk«. Za ELAN je prejel plakete naš predstavnik v Italiji Colmar. ELfKN Ob Dnevu republike Rojstni dan — začetek porajanja novega življenja in upanja uresničevanja najbolj smelih misli in idej, pa naj si to velja za zametek preprostega prirodnega stvarstva, humanega bitja ali drutbene skupnosti in obenem pregled preteklosti z viizjo prihodnosti. Dan, ki je tako enak, pa vendar drugačen od običajnih dni, pomemben za posameznika, pomemben za družbeno skupnost, ie posebno če z njim ne beležimo samo nastanek družbene skupnosti z novim imenom, ki z igro črk skriva vse staro, temveč se rojevajo novi družbeni odnosi na humanih temeljih medsebojnega spoštovanja, enakosti, bratstva in svobode. In ko smo se ob našem Dnevu republike spominjali žrtev in smelosti naših revoluciona>rjev, ustave, ki je korenito spremenila obstoječi družbeni red, temeljujoč na prevladi lastnikov proizvajalnih sredstev in nenehnemu odrivanju delavca od osveščenosti z namenom, da se do skrajnosti izkoristijo moči njegovih rok, ne da bi se mu pri tem priznala pravica, da soodloča o rezultatih in pogojih njegovega dela, je prav, da se poglobimo v naš vsakdan in se vprašamo, če smo storili vse za naš jutrišnji boljši dan. Zato ni zgolj slučaj, da smo ob Dnevu republike sprejeli Zakon o Velik interes in ugled ELANA v svetu je vzpodbudil mnoge, da bi si neposredno, ob priliki obiska Jugoslavije ali pa Gorenjske, ogledali Elan, vodili razgovore z njegovimi predstavniki in dobili izvirne informacije o vzrokih vzpona uspehov tega kolektiva v mednarodni konkurenci. Čeprav so nekateri obiski izredno naporni za sodelujoče predstavnike Elana, so vsi dobrodošli, saj skoraj ni tako dobre priložnosti za predstavitev naših hotenj, naših pogojev dela, naših izdelkov, naših težav in uspehov, kot prav v sredi delovnega kolektiva, ko se o vsem tem, kar pripovedujemo, lahko prisotni sami prepričajo. Zato so vsi obiski za nas izrednega pomena, saj imamo kaj pokazati pa tudi imamo zadosti natančne predstave o tem, po kateri poti in na kakšen način naj delujemo tudi v prihodnosti, da bi sc izognili kolikor se le da večjim pretresom in zagotovili poslovno, gospodarsko in socialno sigurnost kolektiva ter firme kot celote. združenem delu, ki pomeni nov mejnik v spreminjanju družbenih odnosov. Z njim bomo uzakonili naš dosedanji razvoj samoupravne družbe, uzakonili bomo nedeljivost povezanosti delavčevega dela in njegove pravice odločanja o rezultatih dela. Pri tem pa se moramo zavedati, da je uresničevanje temelnjih načel Zakona o združenem delu odvisno od nas samih, da bomo le mi z nenehnim bojem za dosledno uresničevanje samoupravljanja pripomogli k dokončni spremembi družbenih odnosov, ki bodo temeljili na rezultatih dela in solidarnosti. Tudi naša nova organizacija, ki smo jo v teh predprazničnih dneh obravnavali na delovnih skupinah, bo rodila zaželje-ne in začrtane rezultate le ob našem skupnem prizadevanju, ob našem skupnem hotenju, da si zagotovimo nadaljnji razvoj. Zavedati se moramo, da organizacija sama po sebi, brez našega zavestnega dela, ne more zagotoviti nadaljnjega razvoja in da je uspešnost organizacije odvisna od nas samih. Vedeti moramo, da organizacija ne prinaša samo določene varnosti na ekonomskem področju, temveč daje tudi možnosti še bolj neposrednega odločanja o rezultatih dela. Poudariti je potrebno, da nova organizacija prinaša nove možnosti za nadaljnji razvoj samoupravljanja, ki je prav-zaiprav tudi nosilec ekonomskega razvoja, saj je samoupravljanje tisto, kar nam daje moč, nas povezuje — pomeni uresničevanje in nadaljevanje idej naše revolucije. In kot je običaj med dobrimi prijatelji naj si tudi ob Dnevu republike čestitamo in si zaželimo nadaljnji razvoj naše družbe — naše delovne organizacije, ki je odvisen od našega nenehnega prizadevanja, da bomo vse delovne naloge izpolnjevali z vso skrbnostjo in prizadevnostjo, da bo vsak izmed nas delal in čutil in da bo geslo »Elan je naš, Elan smo mi«, postalo del nas samih. Družbenopolitične organizacije ELAN Takšno naziranje nam seveda narekuje, da bomo v vsakem primeru tudi v prihodnje dobri gostitelji naših obiskovalcev ob tem, da bomo morali še več kot do sedaj odklanjati različne predloge za obiske naše tovarne. Le-teh je namreč toliko, da lahko motijo sam delovni proces, še posebej zato, ker hale in delovna mesta niso prirejena za takšne oglede na način, kar imajo to urejeno v nekaterih drugih delovnih organizacijah, ki so s tem že od vsega začetka računale (npr. Mercedes ima oglede vse nad proizvodnjo in ne vmes med delovnimi mesti). Vsi sodelujoči s strani Elana, pa tudi vsi tisti na delovnih mestih, kjer se gibljejo gostje, se morajo v vsakem trenutku zavedati, da predstavljajo firmo Elan in morajo svoje ravnanje presojati po tem, ali pomagajo k ugledu Elana, ali pa mu ga s svojim ravnanjem jemljejo. Prepričan sem, da se bo vsak trudil pokazati svoj delokrog na primeren način, ki bo še dvignil ime Elana pri obiskovalcih in s tem v Jugoslaviji in svetu. Dolfe Vojsk CLEVELAND TRUST -o«! D,..**1 o«, tol« JI, 1*7* Hr. Dolfa Vol.k 64275 Ru|un). Tugo.lavi* D».r Mr. Voj.ki cordi.l rac.ptlon you aftordad u. on Stpt.aL.r 25. Ut* r*rtalnly vould lik* to vlah you eontinuad •ur«... In your rntrrprl«. and hopa to hava thc i|>portunlty to votli vitli ynu and I.JublJanaka Dank. tn tlia eontinuad bulldup of your antarprlaa. Spoštovani tov. Vojsk Moja sodelavca, g. Michael Cle-mens, Michael Sandmann in jaz bi se vam radi zahvalili in vam izrazili svoje zadovoljstvo zaradi prisrčnega sprejema, ki ste nam ga pripravili 25. septembra. Kot bankirji lahko le zavidamo svojim prijateljem pri Ljubljanski banki, da imajo med svojimi strankami tako dobro organizirano podjetje kot je vaše. Prosimo, da nam sporočite, če vam lahko kakorkoli pomagamo tu v ZDA, posebna v zvezi z vašimi nameni, da bi razširili svojo prodajo. Potrudili se bomo, da bomo obiskali Elan Monark Sporting Goods Inc. v South Burlington Vermont kakoi hitre bo mogoče. Zelo radi bi vam zaželeli še nadaljnjih uspehov za vaše podjetje in upamo, da bomo imeli priliko za sodelovanje z vami in Ljubljansko banko pri nadaljnji izgradnji vašega podjetja. Lepo vas pozdravljamo. FINSKI POSLANCI V ELANU V okviru uradnega obiska v SFRJ je 11. novembra prispela v Slovenijo delegacija finskega parlamenta, ki jo vodi predsednik finskega parlamenta Veikko Helle (prvi z leve). Na železniški postaji v Lescah je finske poslance pozdravil podpredsednik republiške skupščine Beno Zupančič, ki jim Je pozneje po razgovorih v prostorih skupščine v Ljubljani priredil tudi kosilo. Šestčlanska parlamentarna delegacija, v kateri so bili zastopniki vseh pomembnejših finskih strank in ki jo je spremljala finska veleposlanica v Beogradu Eeva Kristina Forsman, si je z Benom Zupančičem In predsednico zbora občin SRS Maro Žlebnik dopoldne na Gorenjskem ogledala tovarno športnega orodja Elan v Begunjah. Izjemne možnosti predstavitve Elana svetu Obisk iz Kuvajta 10. novembra je prispela na dvodnevni obisk v našo republiko tričlanska ueiegacija Kuvajta, kt jo vodi minister za javna dela Y. H. Al Nisf. Opoldne le delegacijo sprejel predsednik republiškega IS Andrej Marinc. V pogovoru, ki sta mu prisostvovala tudi članica ZIS Zora Tomič in član re-puuusKega IS Miran Mejak, so obravnavali možnosti skupnega sodelovanja v okviru politike neuvrščenih držav, posebej pa še možnosti razširitve vzajemnega gospodarskega sodelovanja. Popoldne si je kuvajtska delegacija ogledala klinični center in Bled. Naslednji dan pa so gostje iz Kuvajta ooiskali tovarno športnega orodja Elan v Begunjah. Prisotni na 51. seji izvršilnega odbora Ljubljanske banke 12. 11. 1976 v Begunjah na Gorenjskem 1. MUSAR Viktor, Ljubljanska banka centrala, LJUBLJANA 2. KLANČNIK Gregor, Slovenske železarne, LJUBLJANA 3. ROTAR Metod, Ljubljanska banka centrala, LJUBLJANA 4. JAMAR Mirko, Ljubljanska banka centrala, LJUBLJANA 5. GAZVODA Franc, GIP »Ingrad«, CELJE 6. GRDINA Ladislav, OZD »Al-pos« ŠENTJUR PRI CELJU 7. MATE Vinko, »Inles« TOZD Trgovina, RIBNICA 8. KOVAČ Jože, »Impol«, SLOVENSKA BISTRICA 9. KERZAN Hugo, Poslovna enota Zavarovalnice »Sava«, CELJE 10. JESENKO Bogdan, Kemijska industrija, KAMNIK 11. DRNOVŠEK Lojze, LJUBLJANA 12. CUZNAR, Ljubljanska banka poslovna eonta, RADOVLJICA 13. ŠKERJANC Franc, Podjetje za PTT promet, KRANJ 14. ZLENDAR Mirko, OZD TAM, MARIBOR 15. PARIŠ Ivan, Ljubljanska banka centrala, LJUBLJANA 16. BRICELJ Srečko, Lujbljanska banka centrala, LJUBLJANA 24. ROGELJ Franc, Ljubljanska banka centrala, LJUBLJANA 24. MAGAJNA Branko, »Luka« Koper, KOPER 26. JURAK Božo, Poslovna enota Zavarovalnice Sava, CELJE 27. PLANINC Marija, Lesnina, LJUBLJANA 28. SLAPERNIK Anton, OZD »Meblo«, NOVA GORICA 29. GASPARIČ Ivan ,REK Velenje TOZD TE Šoštanj, ŠOŠTANJ 30. MENART Rosana, Železniško gospodarstvo, LJUBLJANA 31. SEKAVČNIK Oto, Tovarna usnja, SLOVEN GRADEC 17. VOGRINEC Franc, Ljubljanska banka centrala, LJUBLJANA 18. KERN Tone, Ljubljanska banka podružnica Kranj, KRANJ 19. MAHER Bojan, Ljubljanska banka centrala, LJUBLJANA 20. SODI N Vlado, Ljubljanska banka centrala, LJUBLJANA 21. PLESKO Bojan, Ljubljanska banka centrala, LJUBLJANA 22. ZAGORIČNIK Stane, Ljubljanska banka centrala, LJUBLJANA 23. BOŠTJANČIČ Franc, »Lipa«, AJDOVŠČINA 32. PIRKMAJER Edo, Raziskovalna skupnost Slovenije, LJUBLJANA 33. SRBEČ Franc, Ljublajnska banka centrala, LJUBLJANA 34. POHLEVEN Stanislav, Ljubljanska banka centrala, LJUBLJANA V novembru so nas obiskali tudi delavci iz Gorenjskega tiska Kranj. Le-tl nam tiskajo naš časopis in druge revije SKI FLASH MAGAZINE, 1976/22 Revija je objavila intervju s Stenmarkom, oz. Ollejem Larssonom, ki jo njegov prijatelj in j J bi! >: njim v istem hotelu, ko je testiral smuči v Flainu. Povedal je, da Ingemar nič tako ne sovraži kot publiciteto. V Flain jc prišel testirati francoske in italijanske smuči, jugoslovanskih, s katerimi vozi že 11 let, ni prinesel s seboj, morda zato, da jih ne bi francoski in italijanski tehniki pre- iskovali. Treninge jemje Stenmark zelo resno in poleg smučanja vsak dan še teče. Na testih v Športnem institutu v Stockholmu se je izkazalo, da je njegova poraba kisika enaka kot pri najboljših švedskih tekačih (smuških), kar kaže na izredno vzdržljivost, zaradi katere brez težav prestaja napore treninga, tekmovanj, potovanja. Živi pa zelo zdravo življenje — brez cigaret, brez alkohola, mnogo spanja, premišljena prehrana. ruto >030.*i:a Zaključno poročilo o vpisu posojila za ceste 19.229,9» 14.400.. lit,*)« 10 1.9??,9) 10 J.440— 1.< -m. v.u.llil «4.0««,41 »5.>00.. 84,?8< )• 1.444,49 >9 1.5«0.. »t,10.< 42.222,9) 44.«00.. 104,54* »1 1.J4J.0) JO 1.4«, 44 94,77* 115.0)4,97 4».»00.. 41,«5> T) 1 .)0? ,42 40 1.14),00 80* .r . .«•»• )Ci.t o j , l..n.r> .< It«*. •« ..l.nlh .. . . 1 n It.,11 < •0.448,0) )1.000.. «5,5»^ »2 1.547,07 42 1.214,21 «0,74< * ***’ "* * ||rtl 197« r««a)il*P **"*'* ,M°* *" 1 JJ,***** •“**• «*■** ••••«• AUlUJll0. «1,500.. _ O.n*_____________ 9« _'l. >01,40 n_________1.00),41____________»4,4» •-------------------------------------------------------------------------------------------------------- *................ ....... «• t ....... h ,,»« . JI 0) )4.2l),8« >4.«00,. 101,71,: 20 1.710,49 M l.«)l.)7 4)« •• , .... . • ’* ......7 o «.>•».. l».N« .1 n oo ,»o«. 10,,.... I, 1.1”.'« M J.IX,TO „,„1 , ,.0,,.,. , l0« 19.277,52 12.700,- • ),!),< M 1.909,44 n l.)«7,)0 100< . L l l).»14,)) 14.900 . 10»,9)« 10 1.991,4) 9 1.877,77 90< * .'m’** ,'J^ 1 2.700.. 100< . -* 11 8.91»,1.000.. 100,9» s 1 ,745.1-4 4 2.7)0.. 80 ( H.)97,*7 19.100.. 101,91 1) 1.477,48 1) 1 .449.?' lOOli , ’’ ’ " ’ ».«»»,? IH K r7.882,)8 ;’7.000.. »«,«).• 21 1.527,7) 18 l.»00,- «9,71* 1).401,54 70.700.. 1)1,19% 7 T.200,22 7 ’.98).71 100*. \ * '■ 4 41 1« U.UO . 110.MS 11 l m «« n < ■«. <■« „«< •.9.410,90 41.000.. «7,4)> 41 1.497,41 59 1.742,89 8),)4< ,, 1.419,44 4.100.. 72,4*i S 1.485,0« < l.)2),00 80.< 94.942,42 71,000.. 129,9«* 2« 2.019,57 2« 2.))),71 100< ----------- 11.790 , 44 1 2.200.. 10),«2« 8 1.448,«) n l.)7),0o 100« >.192,)1 14.«00.. 110,5«.* 11 1.591,11 11 1.927,27 100< ).5«5,9) 41.900.. 124,)1* 17 1.945,74 17 2.441,17 130$ l.»40,9) 7 7.0)1,«) 100< 1.779,)« )4.)0t,79 2«. 000.. «1.42/. »9 l.)72,ll JI 1.5)),)) 14.702,79 1).«00.. «2,(2,: 7 2.)«4,11 7 1.971,47 1,51,5), 94.444,40 97.200.. 101,50.: )« 1.4«), 9) )7 1.54),9) KER JE NEMOGOČE OBJAVITI VSA IMENA VPISNIKOV POSOJILA, ZARADI VELIKEGA ŠTEVILA, OBJAVLJAMO SAMO TISTE, KI POSOJILA IZ KAKRŠNIH KOLI RAZLOGOV NISO VPISALI V DO ELAN Perkovič Vera, Podobnik Anton, Javh Matilda, Kunčič Jože, Paklec Jože, Resnik Stane, Regovc Miha, Marolt Jože, Kapus Ciril, Stojanovič Jožica, Kolman Janez, Smitran Mara, Ažman Jakob, Kolman Matko, Burja Neda, Vidmar Sonja, Pavlič Angela, Sudič Anton, Vavpotič Mar- jeta, Repinc Pavla, Vavpotič Olga, Jurgele Jože, Dežman Anton, Pon-grac Franjo, Vogelnik Marjeta, Požar Katarina, Mrak Amalija, Mrak Andrej, Knafelj Jožef, Polončič Marija, Bukovnik Ivan, Koser Vinko, Bregar Fani, Kunšič Slavko, Bizjak Ljudmila, Stjepanovič Milica, Ropret Rozalija, Kosmač Marija, Sino-bad Sonja, Hladnik Darinka, Kavčič Silva, Štabi Olga, Vengar Iva, Tavčar Jožica, Mrak Jožica, Pribek Rezka, Lazarevič Vinka, Subotič Gaspa-ra, 2ilih Anica, Solar Marica, Pohar Bogdan, Tosič Radojka, Komar Stefan, Šoštarič Mirko. Zahvali 11 r* KAVKAZ 76 Razvoj telovadnega orodja njo ob bhlr.ku A t »<•*. 1.1 i.V •» »kupica »JnOikflrn rte.) V»fcch«bbulc Jb&vvi ]lutt«K* Ir. /.KSt. K sistematičnemu razvoju telovadnega orodja smo pristopili pred dvema letoma. Tudi preje se je razvijalo, vendar smo večji poudarek dali na razvoju oprenu za trim kaoinete in otroško vrtce. Vzrokov, da smo šli v novi program klasičnega telovadnega orodja, je več. Novi predpisi FIG: Tehnična komisija pri FIG je izdala nekaj novih predpisov za tekmovalno orodje. Npr.: olimpijska gred mora biti tapecirana zaradi poškodb hrbtenice, ročaji na konju so nove oblike, presek lestvin na bradljah, nove tekmovalne višine na bradljah od 170 na 175 cm, itd. Prilagoditi našo orodje DIN normam: Ce hočemo prodreti na zunanje tržišče, moramo naše orodje prilagoditi DIN normam. Tu je mišljeno telovadno orodje za opremo šolskih telovadnic. Vsi zunanji kupci, posebno z zahoda sc sklicujejo na DIN norme. Vendar smo se prilagodili normam samo tam, kjer se nam je to zdelo umestno. Sodobna oblika, barve: Kupci so vse bolj zahtevni in to ne samo po funkcionalni plati, temveč tudi po oblikovni. Sodobno oblikovano orodje izdelano v skladni barvni kompoziciji, poživi telovadnico. Tudi počutje in vadba na takem orodju je mnogo prijetnejša. Mislim, da smo v tem naredili velik korak naprej. Tehnologija: Tu smo posebno pazili na poenotenje že osnovnih materialov ali sklopov. S tem se nam zmanjšajo zaloge materialov, povečajo pa serije sklopov. Seveda pa s tem ne sme trpeti funkcionalnost izdelka. Skladiščenje, transport: Vse orodje je montažno, tako da v skaldišče pride v razstavljenem stanju. Potrebno bo manj prostora za skladiščenje. Tudi do kupca sc bo orodje pošiljalo v razstavljenem stanju — manjši prevozni stroški. Kako daleč smo z razvojem Vsi prototipi so že izdelani in so bili razstavljeni na sejmu učil v Beogradu. Sedaj je orodje na testiranju na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani. Po testiranju sc bodo naredili še zadnji popravki, nato sc bo izdelala dokumentacija, tako, da sc bo s serijsko proizvodnjo začelo v prvih mesecih 77. leta. Vendar to niso vse naloge, ki jih imamo v programu. V programu imamo izdelavo predelnih sten in ostalih artiklov za kompletiranje telovadnic. S predelno steno se bo lahko telovadnica pregradila na dva dela. Tako bosta lahko dve skupini nemoteno delali, kar sedaj ni bilo mogoče. Prototip je že izdelan in prihajajo že prva naročila. Znano je, da je po prioriteti športov v Sloveniji na prvem mestu atletika. Zato smo izdelali predlog opreme za šolsko atletiko, ki je v obravnavi. Podobno je tudi z opremo za celodnevno šolo. Izdelali smo predlog, ki jo tudi v obravnavi. Pri nas sc vse bolj uveljavlja tudi ritmična gimnastika. Tudi to opremo bomo morali nudili kupcem. Naj omenim še to, da imamo veliko opreme, ki je predvidena za šolsko atletiko, celodnevno šolo in moderno gimnastiko že sedaj v programu, tako da bo treba razviti samo nekatere nove artikle. Razvoj telovadnega orodja bo usmerjen v to, da kupcu nudimo kompletno opremo za telovadnice, s čemer pa ni rečeno, da moramo tudi mi vse proizvajati, ampak moramo razvijati in prodajati. Konstrukter tel. orodja Kozamernik Stane »varilko posdrcvljna Andrej CKKIIUVAJ ( S HVALEŽNOSTJO V SPOMIN i I. MAO "Kavkaz ’76" Vodstveni kader naše OZD opravil izpite iz varstva pri delu V naši smučini 15. 9. 1976 je bila objavljena informacija o izvedbi programa izobraževanja iz varstva pri delu za celotno podjetje. Izobraževanje iz varstva pri delu ,ki mora po obstoječih varnostnih predpisih zajeti vse zaposlene v podjetju, zajema z ozirom na strukturo zaposlenih tri specifična področja in sicer: — vodilne delavce — vodstvene delavce — ostale zaposlene. Medtem ko bodo vodilni delavci opravljali izpite iz varstva pri delu na ustrezni republiški izobraževalni inštituciji,, je vodstveni kader že opravil izpite iz varstva pri delu v podjetju dne 28. 10. 1976. Za ostale delavce se že pripravlja učni material, tako da bodo le-ti polagali izpite v mesecu decembru in januarju 1976. Kot je uvodoma omenjeno so bi- li dne 28. 10. 1976 izpiti iz varstva pri delu za vodstveni kader podjetja. Vsi kandidati so predhodno dobili ustrezno učno gradivo, tako da so bila na dan izpitov le tolmačena nejasna ter bistvena vprašanja iz problematike varstva pri delu. Na predavanju pred izpiti so bili prikazani tudi diapozitivi iz podorč-ja tehnične zaščite varstva pri delu in težjih obratnih nesreč pri delu z analizo vzrokov nastanka. Na izpite je bilo vabljeinh 79 vodstvenih delavcev OZD. Od tega števila se je izpitov udeležilo 76 kandidatov. 3 člani OZD, ki se niso udeležili izpitov, so iz elektro-oddelka pomožnega obrata, ki so te izpite polagali v okviru elektro-gospodarstva. Udeležba na izpitih je bila 100 % oz. so se izpitov udeležili vsi vabljeni kandidati. Rezultati izpitov: — 29 kandidatov z odličnim uspehom — 21 kandidatov s prav dobrim uspehom — 17 kandidatov z dobrim uspehom — 4 kandidati z zadostnim uspehom — 5 kandidatov z nezadostnim uspehom Kandidati, ki niso opravili pozitivno testov oz. so bili premalo pripravljeni, so dne 6. 11. 1976 opravili popravni izpit pred izpitno komisijo. Po mnenju komisije je bilo njihovo znanje zadovoljivo tako, da so opravili izpit z zadostnim uspehom. Z ozirom, da je bil pogoj za uspešno opravljen izpit 75 °/o pravilnih odgovorov in dejstvo, da je poprečna ocena prav dobro, lahko zaključimo, da je vodstveni kader naše OZD zelo uspešno opravil izpite iz varstva pri delu. Seveda te rezultate pričakujemo tudi od ostalih članov naše OZD. rili ICUDAM 1976/77 lotrtfll (• J* rib na taaotfanju « OttLU. Takaa ■»•torni pokal ln avatevno aarljo * alpakaa aaudarju. JAiiins UMI . _H-»4ppa „t Caatl«. (I?*) Molki ianaka 11. dol K jsx> m.|vaL k 'at 'ul m 1 1 1 »i* « I ’ kk1 ! 1 ! 1 1 1. L-,... Ut. Anton (AUT) k-:-/.?. Furano (JAI1 i» i '* * i * 1» 1 M X i 1.1. V*.-?7.». Ulara Navada (UIA) H ja ! H * Brttornl pokal Ua >7 X • aukov- 8 a 1 ■ 1 oi •ral*lnl S alaloaov, B valaalaloa , ) koablmaalj* , * druftaa d«lu , 5 koabloacija U Vtisi z mednarodne razstave učil v Beogradu Zopet prometna nesreča, ki je na srečo zahtevala le materialno škodo. Poleg tega, da vozniki motornih vozil viličarjev ne upoštevajo obstoječih predpisov v dovoljeni hitrosti 10 km/h, predstavlja večkrat njihova neodgovorna prehitra vožnja, kot gre za ta primer nesreče resno nevarnost za varnost delavcev. Nesreča naj bo opomin, da moramo ostreje ukrepati! Sejem učil in šolske opreme je osrednji tovrstni sejem v Jugoslaviji. Odprt je vsako leto zadnje dni oktobra in je bil letos že sedmič. ELAN je razstavljal na vseh dosedanjih sejmih. Na sejem so vabljeni prosvetni delavci iz vseh 10.000 šol s področja cele Jugoslavije kot tudi predstavniki predšolskih ustanov, občinskih skupščin, za vzgojo otrok, projektantov in drugi, ki se zanimajo za šolsko opremo. Ker so prav šole naši nazpomembnejši kupci telovadnega orodja je ta sejem za nas izrednega pomena. Na sejmu zato lahko kontaktiramo s predstavniki šol, rešujemo tekočo problematiko glede dobave orodij, kot tudi vzpostavimo prve kontakte z bodočimi investitorji telovadnic. Za letošnji sejem smo si zadali cilj prikazati program novih izvedb klasičnega telovadnega orodja. Ostale programe kot so: otroška igrišča, mala telovadnica, TRIM itd. smo prikazali že prejšnja leta. Razstavljeni eksponati so bili zato skoraj izključno novi proizvodi kot: program bradelj, gred olimpijska oblazinjena, nova izvedba švedske skrinje, telovadne koze in konja s spremenjenimi podnožji prikazali smo tudi testno ploščo, ki združuje piramidno steno in tarčno desko, nadalje stransko košarko z regulacijo za telovadnice, gol rokometni odmični, posodo za magnezijo na kolesih itd. Med razstavljenimi eksponati je bila tudi kompletna kolekcija smuči. Posebno pozornost je pritegnila predelna stena, ki ie namenjena za pregraditev telovadnice v dva ali več prostorov. Vsi razstavljeni proizvodi so bili barvni v novi barvni kombinaciji. Ostali proizvajalci telovadnega orodja — naši konkurenti — niso razstavljali nič novega. ŠPORT-OPREMA je razstavljala predvsem izdelke za atletiko, deloma pa tudi opremo za TRIM in šolske table. KOMBINATSPORT je prikazal pro- gram otroških igrišč in posamezne primerke telovadnega orodja. Pri obeh konkurentih je bil viden občuten zaostanek v razvoju, v primerjavi z našim orodjem. V času sejma smo imeli številne s kupci za opremo komplet telovadnic, izdelavo ponudb, montažo opreme in podobno. Dobili smo tudi precej drobnih naročil v vrednosti opreme kompletne telovadnice. Sejem je tudi priložnost, da kontaktiramo s predstavniki trgovin, ki pro- dajajo naše proizvode in večinoma tudi na tem sejmu sami razstavljajo. Ves čas sejma, posebno pa še proti koncu je bil obisk in zanimanje izredno. Vsi obiskovalci so se zelo pohvalno izrazili o razstavljenih izdelkih, posebno še nad izvedbami, oblikovanimi rešitvami kot tudi našimi novimi barvami. Cilj, ki smo si ga zastavili pred odhodom na sejem, smo v veliki meri dosegli, naročila s strani kupcev morajo v prihodnjem obdobju to potrditi. Janez Hribar Ali bo naš snežni top letos kaj spregovoril? Nova oblika gondole Pomagalski V letošnjem letu je pričela obratovati v Grenoblu — Francija nova dvovrvna žičnica Poma. Nadomestila je 42 let staro nihalno žičnico, ki je vsa leta vozila številne turiste na trdnjavo Bastille iznad Grenobla. Trdnjava Bastille je ena izmed glavnih turističnih atrakcij Grenobla od koder je čudovit razgled na Grenoble in okolico. 700 m 264 m 425 oseb/h 4x3 kabine 5 — 8 minut 180 KS 8 FF PRODANE ŽIČNICE POMA V SVETU (ln Jugoslaviji) Tehnični podatki: — Dolžina trase: — Višinska razilka: — Kapaciteta: — Število kabin: — Čas vožnje: — Moč motorja: — Cena: Leto Vlečnice Sedežnice Krožno kabinske 1974/75 77 (6) 20 7 1975/76 68 22 13 1976/77 66 (6) 24 (1) 9 irrucive j pzbhitbvajoZi s noČAfi. H OH A rAKo /2ft/CArf Por, da ue o^zoža ptep Mio VKemreVAUJB' x vzrmreUA lahko **-/ Levo, fuAD \\\ • . ali rot>; veDvo v/ kaz-da lji tt/ ! ZA TRtrmreOA VtrhO y ZHudAZJO PtOV(£ACo r . tff&AArje. *■ \ A f) Jtk itfH iJlUČAt Kj VOij PD ' r/eo£fi ' M./ PeeČtcA sMVčftccT' ter r**7 rTr~. 1) fKep&t-Ari/ A<■! lahko xn*y Uh' M & ' O^RoEU. £e*G 'u *eu‘i* ==3=5P^/57D l/etj/f C* VSAJCfffl UfLTMiLfA/JJV oaztfzvozT vsah sm/BA* ir HOEA V?t>VO K.AVAJ.V Ti TAKO, &A Ve O^ZOlA OC>VLAt>OVAUJG H-f TR. OS.TI l/S/4* SnučrA*. Hc*a Mrtuosr VRn.A<;ot>iTt svoj en u ijuA/uJu | tLor rut> i rcz p/ju /v u^e-ffe uu vtreK/JATt se Je v< t>ovoLJeOo Le c& / ko&v snoč(tC/^-£e ' J? £CA&A VlfiLJfUOSr, tv pi rv ve. ve l ja TAK.O žr/r lrtuŽA-£J G~ U-OT č A- Pan o c VtAK JP bCllAlf pn.1 vezKe&i oS/u, OVIR./HJJB vobcr/u inutAH. vaj seea »mb ne USTAVLJA °&OH OPLIH PR.oqB.PAbL! StfUtA*Jl bAri S/hpc^j Pode-Ko z urotrevAkJJe' 3^JAH.O\/ Hcca vrort% i/a rt zv* ^ Ut, ihiJciŠČci. vooath-j Ob ueczecr jf VM£-.uajh bo r*<*A ali vaeLG IrV&c, VAJir . BO Ot>qo\JOK.&k) Ali ''J-. A/r - t>oc Za h f>A n ‘;\vc>Je cieb»& PoPaTJCP\ Še pogled nazaj na preteklo sezono Izdelava in odprema smučarskih palic je sestavni del proizvodnega programa Lastnosti Lastnosti direktorjeve tajnice: tipkanje na slepo, tda lahko med narekovanjem gleda dirdktorju naravnost v oči, poznavanje vseh vrst uvožene pijače, dzostren posluh, ki razlikuje glas direktorjeve žene od vseh drugih ženskih glasov, hisomo-beli nasmeh, Ikončan naitalkairski tečaj, nevezanost zaradi nadur popoldne dn zvečer, Ikončan tečaj kuhanja kave. Lastnosti komercialnega direktorja: živalsko vzdržljiv želodec zaradi poslovnih kosil, zdrava jetra, bujna fantazija, ki mu bo prišla prav ob reklamacijah, zamujanju rokov, slabi kvaliteti, če ne zna nobenega svetovnega jezika mora imeti lepe oči, da govorijo namesto njega. Lastnosti poklicnega šoferja: opraivljen šoferski izpit ustrezne kategorije, enak odnos do levih in desnih ovinkov, poznanstvo zaradi čr- nih voženj, konjski živci, če te pošljejo v Beograd namesto v Ljubljano in ti to Siporoče, iko si že v Beo-;radu. Lastnosti snažilke: zdrava pljuča, ki lahko prenesejo tudi najgostejši cigaretni dim po pisarnah. Lastnosti vodje TOZD: poznavanje slovenskih pregovorov, še posebno: Kdor molči, devetim odgovarja. Neumni lahko toliko vpraša, da jih ne zna devet pametnih odgovoriti. Lastnosti vodje izvoza: slovensko debela koža, veljaven potni list, prilagodljivost želodca različnim evropskim kuhinjam. Lastnosti vodje splošnega sektorja: izostren vonj, da odkrije tiste, ki kljub prepovedi kuhajo kavico, neobčutljivost na žalitve. Lastnosti urednika glasila: sposobnost napisati vse članke za vse številke ali pa vsaj debelajša Ikoža na kolenih, ki mu bo prišla prav, ko bo moledoval za prispevke. EL/\N novice — novice — novice — novic Mohair kot izgleda je pri tekaških smučeh preživel. Treba bo najti kaj boljšega. Prašiči - smučarji Dnevnik 3. 11. 1976 TV Novi Sad je v nedeljo zvečer v TV dnevniku obvestila svoje gledalce, da so v nekem majhnem mestu v Srbiji (imena si žal nismo uspeli zapomniti) odprli nekakšno TOZD Elani Srbski Elan nima, kot smo lahko slišali prav nikakršne zveze s slovenskim Elanom, ki je, kot je znano, eden naj večjih proizvajalcev smuči v Evropi. Srbski Elan bo farma, ki bo vzgajala svinje. Po načelih medrepubliškega sodelovanja in usklajevanja imen tovarn lahko pričakujemo v kratkem novo športno panogo — tek prašičev na smučeh. In kako gleda na to naš Elan? Vseeno nam prav gotovo ni. saj nam to kvari ugled podjetja, ki smo si ga tako težko pridobili. Vsakdo pa se že tudi ne more imenovati ELAN. Podobnosti pa tudi ni nobene! Naša pravna služba je že podvzela potrebne korake za zaščito našega imena firme. f .—i —- Kakšno prodajo alpskih za prihodnjo sezono? smuči (parov, ne vrednostno) predvidevajo Avstrija % Nemčija % Švica % znatno večjo 3 4 4 nekoliko večjo 41 56 24 enako 47 26 60 nekaj nižjo 7 6 10 znatno nižjo 1 4 2 brez napovedi — 4 — — Gospodična, ljubim vas, zato bi rad prvi spal z vami. — Ce boste spali, boste resnično prvi. — Franci, sedaj ko so se zopet podražile alkoholne pijače, si pa po vsej verjetnosti prenehal piti. — Ne, le otroci so nehali jesti. Humor V kupeju vlaka nekaj smrdi, zato pride do naslednjega dialoga: — Tovarišica, meni se pa zdi, da vam je nekaj ušlo. — O seveda mi je. Ali ste morda kaj ujeli? — Ne, to pa nisem! — No, vidite, potem je pa vam tudi ušlo! Jugoslavija: TITO - ELAN Moja prijateljica Vida rada potuje. Potepala se je že po Angliji, Nepalu,- Indiji, Indoneziji in Novi Zelandiji, kar sama. »Domačini in tuji popotniki so me spraševali, od kod sem,« je pripovedovala. »Ko sem povedala, da sem iz Jugoslavije, se jih je večina poznavalsko nasmejala in rekla, aha, Tito, Tito. Nekoč pa sem pod Eve-restom srečala dva Šveda. Ko je beseda nanesla na to, da sem iz Jugoslavije, sta oba veselo vzkliknila — aha, ELAN, ELAN! To ti je veselje imeti v domovini tako slavno tovarno!« Marička ŠPORT, Ziirich, 1976/124 Švicarsko alpsko reprezentanco sestavljajo: Moški: Berthod, Good, Hemmi, Luscher, Pargatzi, Roux, Russi, Tresch in Vesti. 2enske: De Agostini, Morerod, Na-dig, Oberholzer in Zurbringen. Tovarna športnih oblačil STEF-FNER (Altenmark) je začela izdelo. vati specialne »Stenmarkove kape« z nordijskim vzorcem, ki ga je izdelala Stenmarkova mama. EUROSPORT, 1976/4 Visoka šola v Miinchnu je pod vodstvom dr. Vogla testirala kom-pakt smuči v primerjavi z normalnimi dvometrskimi smučmi. Telemetrične meritve so pokazale, da je z njimi lažje ravnati, bolje držijo na trdih terenih. Vrtilni elementi so manjši, oddrsavanje je lažje, čeprav delujejo robniki z manjšo silo (12—18 kpj kot pri novih dvometrskih smučeh (14—24 kp), s katerimi smučar zato spraska tudi več snega. Zato so primerne kompakt smuči za težje, grbinaste terene ali težje snežne pogoje (led, gnil sneg, ipd.), kar pa je vse zelo pogost pojav na smučiščih v severnih Alpah. Uporabnost kompakt smuči pa je seveda omejena pri večjih hitrostih, ki jih še dosega večina smučarjev in pri lepih terenih. NOVICE št. 66 LA GAZZETTA DELLO ŠPORT, 6.5.1976 Hansi Hinterseer je zahteval od avstrijske smučarske zveze, da mu dovoli zapustiti avstrijsko reprezentanco. Prihodnjo sezono bi rad nastopal za Iran. Te novice njegov klub v Kitzbiihlu ni preklical. Ce ne bo dovolil privolitve, eno leto ne bi smel nastopati, predno bi postal član druge reprezentance. V tem primeru bo Hansi verjetno odšel med profesionalce v Ameriko. ZAHVALA Ob težki izgubi dragega očeta, NANDETA TONEJCA, se iskreno zahvaljujeva za izrečena sožalja, posebno gasilcem in delavcem remonta za denarno pomoč namesto venca na grob. Žalujoča sinova Niko in Jože Tonejc ZAHVALA Ob smrti dragega očeta, JOŽETA MAURERJA, se iskreno zahvaljujem sodelavcem metalne delavnice za podarejni venec in vsem tistim, ki ste izrekli sožalje ter ga spremili na njegovi zad-nij poti. Marija Polončič z družino ZAHVALA Ob težki izgubi drage mame, ERJAVEC JOŽEFE, se iskreno zahvaljujem za izrečena sožalja, delavcem remonta pa za denarno pomoč namesto venca na grob. Žalujoči sin Karel Erjavec UREDNIŠKI ODBOR: ing. Zajc Bojan, Janša Stanislav, Bulovec Franc, Kolman Franc, Knafelj Slavko, Brajnik Vane — ODGu-VORNI UREDNIK: Knafelj Slavko — Izhaja mesečno — Za člane kolektiva brezplačno — Tiska Gorenjski tisk, Kranj Dopisujte v »Naša smučina« GORENJCI! Te dni lahko GLAS naročite pri vašem pismonoši Do konca leta ga boste prejemali brezplačno