Zasedanje glavne skupščine Združenih narodov
Belgijski zanani minister Spaak predsednik skupščine Združenih narodov
Desetega januarja se je pričelo zasedanje Slavne skupščine Združenih narodov v Londonu. Na banketu, ki je .bil pripravljen na -ast zastopnikom Sl narodov je govoril an-3leški kralj Jurij VI. Kralj je rekel med drugim:
„Prihodnje tedne bo v vaše roke polože-! ha oblast odločati o tem, ali bo razpršitev '1 lame, ki nas je v minulem letu navdajala z ^Panjem in strahom, znanilka nove zarje 1 ali pa bodo še enkrat oblaki zasenčili svet, ki stremi k luči."

Govoreč o programu dela skupščine je kralj rekel, da bodo preko sveta za zaupno Upravo „narodi, ki ljubijo mir, mogli ustanoviti lastne vlade v vseh državah sveta."
Ob priliki otvoritve zasedanja glavne skup-*4ine je govoril predsednik britanske vla-Qlement Attlee, ki je izjavil:
„Danes je svet zedinjen. Uredba nove or-Sanizacije Združenih narodov, je zgrajena na realnejši podlagi, kot prejšnje Društvo narodov, zato bo moglo bolje čuvati moč *akonov. Vsi smo si edini v tem, za kar da-n®s gre. Potrebna nam je tudi podpora širokih ljudskih mas. Vsi moramo spoznati, da Opravljamo delo, ki naj nam vsem nudi varstvo."
i Dalja je govornik naglasil, da je treba re-- Siti svet bede in stiske, in da ni dovolj, da > sa na svetu preprečijo nove vojne, temveč ’ io potrebno uvesti varnost in svobodo, kjer n»j pravica in morala veljata kot zakon. i ''Skrbeli bomo zato, da bo pravica zavlada-,	* nad nasiljem."
Na zasedanju skupščine so izvolili tudi novega predsednika Zveze združenih narodov. Za predsednika je bil izvoljen, belgijski zunanji minister Spaak, ki je imel pri otvoritvi sestanka 11. januarja nagovor, v katerem je rekel med drugim:
„Ideal, ki so ga pred petindvasetimi leti skušali doseči, je bil resnično plemenit ideal. A v času, ki je ločil dve vojni ni uspelo storiti tega, kar bi ustvarilo pravi mednarodni duh. Ta duh je danes poglaviten, ako hočemo, da bo naše delo imelo uspeh."
Spaak je pozval delegate naj dajo ob stran nacionalne nesporazume. „Jasno je, da kot delegati naših posameznih držav — je dejal — smo dolžni čuvati koristi teh držav, a tega ne bomo dosegli, razen v primeru če prezremo koristi vsega sveta."
Predsednik je zahteval, da se svobodno voli in ko se doseže kakšna odločitev, naj vsi delegati storijo vse potrebno, da se zagotovi njeno upoštevanje. O velesilah je Spaak Izjavil:
„Z izražanjem želje vse skupščine izjavljam, da je živi jenske važnosti, da obstoja medsebojno razumevanje med velesilami. Prav od tega je odvisen uspeh naše pobude, varstvo in trajen mir v svetu."
Iz govora zunanjega ministra Byrnesa na glavne» zasedanju Združenih narodov
Zunanji minister Byrnes je v svojem govoru apeliral na narode naj iztrebijo strah in sumničenja iz svoje srede. Pri tem je
omenil svarilo pokojnega predsednika Roosevelta z leta 1933. Zedinjenim državam:
„Bati se moramo samo strahu."
Vendar je nato opozoril svet, naj ne pričakuje „čaranja preko noči", ter svetoval izogibanje pred neomajnimi optimisti pa tudi večnimi pesimisti. Priznal je, da bi bilo nemogoče, predati vsak posamezni problem organizaciji Združenih narodov v rešitev.
Byrnes je dejal, da ima organizacija Združenih narodov predvsem odgovornost, da zgradi stalni mirovni in varnostni sistem ter pospešuje gospodarsko in' »ocijalno blagostanje.
Nato je zunanji minister Byrnes posvetil „Velikim trem": Rooseveltu, Churchillu in Stalinu nekaj besed goreče zahvale, ker so tudi v najtemnejših trenutkih vojne stalno imeli pred očmi, da ni vse opravljeno samo z vojaško vzdržljivostjo in vojaško zmago. „Njim" ,tako je dejal Byrnes, „se ima svet zahvaliti ,da je organizacija Združenih narodov mogla prevzeti svoje delovanje po pičlih petih mesecih od japonske kapitulacije.
Nadalje je izjavil, da so Združeni narodi spoznali, da posamezni narodi ne morejo obstojati sami, temveč se morajo združiti, da se zajamči mir, predno ga kdorkoli ogroža.
Byrnes je zaključil z besedami: „Mi vsi smo odgovorni za bodočnost civiliziranega človeštva. Ustanov, ki smo jih sami postavili, se bomo posluževali, da si bomo medsebojno pomagali in razmajani svet ponovno zgradili.
Zanaitiepolilifna razprava v Parizu
^ Zunanjepolitična razprava v francoski na-r&dni skupščini je pričela 15. januarja pozidne v prisotnosti generala de Gaullea in f®ncoskega zunanjega ministra Bidaulta. Razpravo jte otvpril generalni tajnik francos-k* socijalistične stranke, poslanec Daniel **ayer. In je nujno zahteval angleško-fran-^ske pogodbe.
tovornik je označil mnenje, da bi se taka j^SJodba izrabljala gospodarsko proti Zdru-tanün državam in politično proti Sovjetski ^ezi, kot neverjetno. Ko je govornik izra-, 1 svoje spoštovanje britanskemu imperiju, 5* je stal po zlomu Francije sam napadalcu ^Sproti, j« našel pri vseh poslancih razen r* komunističnih veliko odobravanje.
Mayer je dafje izjavil, da upa, da bodo jpMošajl med Francijo in Zedinjenimi drža-ami nekega dne dobili obliko pogodbe.
. komunistični poslanec Florimond Bonte je recno zagovarjal strožje postopanje z za-Mno Nemčijo, posebno s Porurjem.
Ttlo o jugoslovansko-ilalijanskili odnošaiih
I ^Ogoslovansko poslaništvo v Washingtonu ‘Zdalo poročilo, v katerem maršal Tito dol-'talijaasko vlado, da hoče Jugoslavijo
prisiliti k upostavitvi normalnih odnosov do Italije in da očita Jugoslaviji, češ da trdovratno odklanja sodelovanje.
Dalje je Tito izjavil, da je Jugoslavija poizkušala obnoviti sodelovanje z Italijo, obenem pa je zahteval, da Italija prizna svoje imperij alistične napade proti Jugoslaviji, enako tudi vso škodo, ki ji jo je napravila italijanska vojska, in ozemeljske zahteve, ki jih ima Jugoslavija napram Italji.
Rdeči križ
Na prošnjo deželnega društva avstrijskega Rdečega križa — odbora na Koroškem, Celovec, Lddmansky gasse 20, objavljamo naslednjo resolucijo o delovanju Rdečega križa političnim strankam Koroške:
Okrajni vodje deželne zveze Avstrijskega društva Rdečega križa na Koroškem so ob priliki svojega zasedanja, dne 9. januarja. Sklenili sledeče:
Rdeči križ na Koroškem je delna organizacija Rdečega križa v Avstriji in pripada mednarodnemu Rdečemu križu po členu I. svojih pravil z dne 25. 10. 1928.
Namen njegovega delovanja je, pomagati vsakomur, kdor je pomoči potreben, ne glede na ime osebe in njen sloj, temveč le z vidika človečanstva .pravičnosti in dobrote. Vsled tega je tudi reševalna postaja sestavni del Rdečega križa.
Rdeči križ ni politična ne strankarska organizacija. Ljudstvo ga sestavlja in ljudstvu je na razpolago.
Vsled tega društvo naproša, da se v vsakem pogledu podpira in pospešuje njegovo delovanje.
Moskva o zborovanja Zraženih narodov
Mednarodni opazovalec časopisa „Pravda" piše v nekem komentarju o zborovanju Združenih narodov sledeče:
„Ženevska organizacija Društva narodov je postala le govorni stroj. Podvržena je bila imperijali-stičnim interesom. Tu in tam se sliši dvom o nedotaknjenosti ZN-listine. Jasno je, da bi takšni ljudje radi odstranili iz listine ZN. vse, kar jo razlikuje od pravilnika Društva narodov. Listina Združenih narodov nikakor še ni popolna, vendar je v sedanjih razmerah najboljša rešitev cele množine težkih problemov."
Bewde in njihoia zloraba
Napredek modeme tehnike je omogočil, da je pisana ali govorjena beseda postala dostopna skoraj neomejenemu krogu bralcev oziroma poslušalcev in se vsepovsod razširja. Ta napredek pa ne vodi v isti meri tudi k razjasnitvi duhov in misli ter k sporazumevanju med ljudmi, kajti mnogokrat prezremo, da ravno s pomočjo te tehnike zaradi nejasnega izražanja ali napačne izbire besed lahko nastane mnogo več nesporazumov in celo zla kakor v prejšnjih časih, ko tiskarne še niso imele rotacijskih strojev in še ni bilo nikakih radijskih oddajnikov.
Medtem ko sta tiskarska in radijska tehnika napravili v zadnjem času velik napredek, je človek zelo malo spremenil ali izboljšal svoje nadvse važno orodje druge vrste — namreč besede. Povejmo si namreč odkrito: besede so tudi orodje neke vrste in nič drugega. One so sredstvo, s katerim poizkušamo izraziti svoje misli in jih nikakor ne smemo zamenjati z mislimi. Na žalost pa j« ravno pri moderni možnosti širjenja besed prepogosto slučaj, da javnost to „orodje" zamenjuje. In tu ravno je krivda največkrat pri onih, ki vede ali nevede uporabljajo to svoje orodje napačno.
Naj navedemo zelo znan primer: v politiki še običajno zelo pogosto rabita besedi fašist in komunist. Z ozirom na to, kakšnega mišljenja je kdo, ni nič lažjega, kot svojega političnega nasprotnika odpraviti z očitkom, da je fašist odnosno komunist. !Po vsem svetu sta ti dve besedi tako. znane, da nihče več ne razmišlja, kaj pravzaprav označujeta. Večkrat celo dvomimo, če je oni, ki ju uporablja, sam na jasnem kaj pomenita.
Tudi v naši Sred. Evropi imamo tisoč prilik za nepremišljeno uporabo in zlorabo teh in drugih sicer nedolžnih besed. Vzemimo in si oglejmo nekaj primerov iz Avstrije in njenih sosedov: Najprej — najbolj znan od vseh — pridevek „Avstrijec". Mislili bi, da pri tem ni nobenega povoda za zlorabo ali za nesporazum. Saj vsak ve, da vse prebivalce ozemlja v območju sedanjih meja avstrijske republike, neglede na narodnost, na splošno imenujemo Avstrijce. Na Koroškem, na žalost, večkrat slišimo, da se mnogo govori o Avstrijcih in Slovencih, kakor bi ti dve besedi označevali dva tuja in nasprotujoča si pojma. Bralec dobi vtis, da Slovenec ni in ne more postati Avstrijec in obratno.
Kratko razmišljanje zadostuje, da se pokaže nesmiselnost takšnega umetnega nas-protstva. Vsi vemo, da bivajo Slovenci, tako v demokratični republiki Jugoslaviji kakor tudi v Avstriji in Italiji. Slovenci so star, visoko izobražen narod s tisočletno zgodovino, ki so v nedavno končani vojni doprinesli težke žrtve in morda številčno največ^ med vsemi narodi pretrpeli.
So sicer -Slovenci, ki s svojo sedanjo usodo ne soglašajo. Da ti stremijo po spremembi zaradi dozdevnega izboljšanja te usode, je naravno. Državniki sveta so sedaj zbrani, da bi rešili mirnim potom ravno take probleme, ki so po celem svetu.
V nekem prejšnem članku smo že povedali, da svet potrebuje miru. Dokler se ljudje podajajo v nevarnost, da prave ideje zamenjujejo z njihovim načinom izražanja, vse dotlej bo vplivalo vznemirljivo, če bomo zlorabljali besede. Ni res, da tvorita besedi Avstrijec in Slovenec nasprotje. Na žalost, pa se to lahko uresniči, če se zlorabljajo te besede ravno v ta namen.
Številka 3 ■— Stran ?
> iii
Zammivmti pieteMe&a tednu
Resno prizadevanje narodov, da se enkrat za vselej odpravi nesmiselno pobijanje ljudi in da se končno le najdo pot za sožitje med narodi, je privedlo pretekli teden v London zastopnike Sl držav na konferenco svetovne mirovnne organizacije „Združenih narodov". Organizacija „Združenih narodov" obstoja in deluje na sklepih konference narodov v San Frančišku, ki je bila lansko leto. Na tej konferenci, so Združeni narodi objavili program svojega dela, ki-obsega med drugimi naslednje točke:
Z d r u ž e h i n a r o d i ,s o odločeni:
1.	Obvarovati bodoča pokolenja pred vojno, ki je v naši življenski dobi prinesla že dvakrat neizrečeno gorje vsemu človeštvu.
2.	Utrditi vero v načela človeških pravic, utrditi vero v čast in vrednoto človeške osebnosti, vero v enako pravico za moškega in žensko, za velike in male narode.
3.	Ustvariti takšne razmere, ki bodo omogočale pravičnost ter spoštovanje pogodb in drugih virov mednarodne zakonodaje.
4.	Povspeševati socijalnii podvig in boljše
življenske razmere ob večji svobodi. V ta namen pa	»
a)	izvajati toleranco in kot dobri sosedje v miru živeti med seboj.
b)	ohraniti z združenimi močmi mir in varnost na svetu.
c)	ustanoviti z odgovarjajočima načeli in vpeljavo potrebnih metod za varnost ter izključiti posluževanje nasilja z orožjem, razen če to zahtevajo splošni interesi.
č) pospeševati z uporabo tehničnih sredstev vsega sveta gospodarski in socijalni napredek vseh narodov.	jg
Sklenili smo torej, združiti svoje moči, da prispemo do cilja. Vsled tega so naše vlade, zastopane po svojih zastopnikih zbranih v mestu San Frančišku, soglasno sprejele to pogodbo med Združenimi narodi in tvorijo s tem svetovno ligo, ki nosi ime „Združeni narodi".
Cilji in načela
1.	Cilji „Združenih narodov" so: Ohraniti svetovni mir in varnost na svetu in se v to svrho posluževati učinkovitih kolektivnih ukrepov, da se prepreči in zaustavi vsako ogrožanje miru in zaduši napadalna dejanja in druge motnje miru. Dalje z mirovnimi sredstvi, v, skladu s pravnimi načeli in mednarodnim pravom izključiti in zatreti mednarodne spore in preprečiti položaje, ki bi ogrožali mir.
2.	Pospeševati razvoj prijateljskih odno-šajev med narodi na podlagi enakopravnosti in pravice samoodločbe narodov; kakor tudi se posluževati primernih ukrepov za okrepitev svetovnega miru.
3.	Mednarodno sodelovanje za rešitev mednarodnih problemov, gospodarskega, soci-jalnega, kulturnega in humanitarnega značaja, Dalje pospeševanje in krepitev spoštovanja človeških pravic in svobode za vse ljudi, brez razlike plemena, vere, jezika in spola.
4.	Ustanoviti središče, v katerem se bodo združila stremljenja narodov za dosego teh skupnih ciljev.
Sedaj, ko je vojna na vseh bojiščih končana stoji svetovna varnostna organizacija pred težko nalogo: dati svetu pravičen in trajen mdr, kar pa ni mogoče sto-riiti čez noč. Upoštevati namreč moramo, da je treba najprej prilagoditi v vojni razgibane duhove mirnemu življenju in usmeriti človeštvo v pozitivno delo, koristno posamezniku in skupnosti.
Oči vsega sveta se danes upirajo v London, kjer so zbrani predstavniki 51. narodov z namenom, da začrtajo svetu pot, ki vodi k trajnemu in pravičnemu miru. Če smo kdajkoli rekli — tu je mejnik človeške zgodovine — lahko rečemo danes. Od sklepov konference Združenih narodov" zavist nova doba, od katere si vsi toliko obetamo.
Ali pa bomo morda razočarani? Ne! Trdno smo prepričani, da je volja in želja mi-Ijonov in miljonov ljudi, da žive v miru in slogi tako močna, da iz londonske konference drugega kot mir ne more priti.
Zavezniška komisija, ki je urejevala notranje politično stanje v Rumuniji je pretekli teden končala s svojim delom. Člani komisije so bili: angleški poslanik v Sovjetski zvezi Sir Archibald Clark Kerr, ameriški poslanik v Moskvi Harriman in namestnik sovjetskega zunanjega ministra podkomisar Višinski. Komisijo je sprejel rumunski kralj Mihael, kateremu so sporočili sklepe moskovske konference in mu dali nasvete za
ureditev romunske politike. Po enotedenskem posvetovanju so se zedinili, da bosta vstopila v vlado šo dva ministra in sicer: Emil Hatzeganu, ki bo zastopal kmečko stranko in Mihael Romnicesnu, ki zastopa liberalno stranko. Po navodilih ministrskega predsednika Groze in z ukazom kralja Mihaela, sta bila Hatzeganu in Romniceisnu vključena v vlado. Delo komisije je bilo s tem zaključeno. Zastopstvo kmečke stranke je predložilo vladi pogoje pod katerimi je pripravljena sodelovati z vlado. Med drugimi zahteva upostavitev strankinega tiska in vrnitev vseh poslopij, ki so last stranke. Istočasno je zaprosila za strankin list tudi romunska liberalna stranka.
S tem je politična kriza v Romuniji zaenkrat končana. V kratkem upajo tudi na volitve, pri katerih bodo nastopile tudi opozicijske stranke.
Po sklepih moskovske konference se naglo ureja tudi bolgarsko vprašanje. Bolgarski ministrski predsednik Georgijev je šel v Moskvo, kjer se je razgovarjai z voditelji Sovjetske zveze. V Sofiji pa se je pretekli teden mudil podkomisar sovjetskega zunanjega ministra Višinski, ki se je razgovarjai z bolgarskimi politiki. Pričakujejo, da bo-tudi v Bolgariji skoro dosežen sporazum.
Bolgarska vlada je stavila opoziciji sledeče pogoje za sodelovanje:	Opozicija mora
odobriti zunanjo in notranjo politiko sedanje vlade; predstavniki opozicije se morajo obvezati, da bodo priznali glavna načela, na katerih sloni sedanja vladna poltika; sedanja poslanska skupščina bo trajala do konca zasedanja, to je do 28. marca; člani opozicije, ki bodo stopili v vlado, bodo morali končati vsako vladi nasprotujoče zadržanje.
Na to noto so odgovorili predstavniki opozicije, da obvezuje prijatelj-stki nasvet, ki ga je na podlagi moskovske konference dala sovjetska vlada bolgarski vladi izvršitev popolne demokratizacije, kar pomeni resnično spremembo vlade. Notranje politike vlade ni mogoče odobriti, ker sta jo sestavila vlada in parlament, ki nista bila izbrana s svobodnimi volitvami.
V	Grčiji se pripravljajo na volitve. Ljudska stranka in Venizeiosova frakcija liberalne stranke sta se odločili, da bosta pri volitvah nastopili s skupno listo.Ministrski predsednik je označil ta sporazum kot poizkus odstranitve sedanje vlade.
Pretekli teden je dobila Grčija denarno posojilo v Združenih državah, za katerega je pred kratkim zaprosila. Ameriška vlada je obenem z obvestilom o odobritvi kredita sporočila grški vladi, da mora Izvršiti vse ukrepe, ki so potrebni za uspešen razvoj političnega in gospodarskega razvoja Grčije, če še nadalje računa na ameriško pomoč.
Pretekli teden so odpotovali v London zastopniki jugoslovanske vlade na skupščino Združenih narodov. V ostalem pa je vse delo jugoslovanske oblasti usmerjeno na obnovo dsžele. Pretekli teden so inženirji jugoslovanske vojske popravili železniško progo med Beogradom in Sarajevom. Tudi na drugih krajih z veliko vnemo odpravljajo sledove. V ostalem v Jugoslaviji ni bilo posebnih političnih sprememb.
Albanska narodna skupščina je proglasila v Albaniji republikansko obliko vladavine. Obenem je -skupščina odvzela vse pravice kralju Zogu in njegovi rodbini. Na ta sklep skupščine je kralj Zogu izjavil, da ne more sprejeti sklepa skupščine, ker ima vtis, da to ni bila svobodno izražena volja naroda. V ostalem pa, je rekel Zogu je važnejše vprašanje politične svobode in suverenitete albanskega ozemlja.
V	Albanijo je prišel nov sovjetski poslanik, katerega sta v Tirani sprejela ministrski predsednik in zunanji minister Albanije.
Razgibanost, ki je nastala v Turčiji po Sovjetski zahtevi, v kateri zahteva- Sovjetska zveza zase del turškega ozemlja, se je pomirila. V zvezi z dardanelskim vprašanjem pa so uradni ameriški krogi naglasili, da se stališče Združenih držav do Dardanel ni po polnoma nič izpremenilo. Združene države so že novembra svetovale Turčiji, naj bo morska ožina vedno odprta trgovskim ladjam vseh držav in vojnim ladjam držav, ki | ležijo ob Črnem morju. V ameriških krogih
Sloienci in polilični realizem
Volitve, ki so se vršile dne 25. novembra preteklega leta v Avstriji, je svetovno javno mnenje označilo kot take, ki odgovarjajo demokratičnim predstavam o svobodnih volitvah. Treba je priznati, da taka sodba brez dvoma velja za celoto in mi nikakor ne bi hoteli biti izjema, ki naj bi o tem imela po sebno mnenje. Kljub temu pa je treba in je prav, da se povdari, da ta sodba, ki je sicer pravilna za državno povprečje, ne velja tako v popolni meri za Koroško in sicer zlasti ne za oni del dežele, v katerem prebivajo Slovenci. Zaradi prav posebnih prilik notranje in zunanje narave koroški Slovenci niso imeli prilike v polni svobodi izraziti svojega mnenja o važnih javnih vprašanjih. Poleg tehničnih ovir pri formiranju svoje politične organizacije so bili pomembnejši razlogi določenega pritiska, ki je prihajal tako od zgoraj kot še morda v večji meri od spodaj, ki so preprečili, da bi st Slovenci pojavili v politični areni tako, kot bi to odgovarjalo stopnji njihove politične zrelosti in tradiciji.
Toda če gledamo na volitve v tej luči ali še posebno tedaj, lahko postavimo nekatere zanimiv« ugotovitve.
1.	Slovenski volilci so pripomogli k izvolitvi 6 zastopnikov v koroški deželni zbor. Narodno najzavednejši del volilcev se je poleg tega vzdržal volitev. Računa se lahko, da bi bila v slučaju popolne udeležbe izvoljena še dva nadaljna slovenska zastopnika v deželni zbor. Tako bi imeli slovenski zastopniki v deželnem zboru 8 izmed 26 mest
Brez ozira na to, da spadajo res zadeve posebnega slovenskega javnega interesa pc večini v področje pristojnosti deželnega zbora, je za mnenje nemških strank, ki so se vse tudi v slovenskem jeziku na svojih zborovanjih potegovale za zaupanje slovenskih volilcev, dejstvo, da nobena izmed njih ni smatrala za potrebno, postaviti na kandidatno listo za državni zbor tudi 1 samega slovenskega kandidata na sigurna mesta. Tak postopek je brez dvoma vreden obža lovanja.
2.	V nasprotju z državnim povprečjem preseneča zunanjega opazovalca pri izidu volitev razmeroma visoko število slovenskih glasov, oddanih za nemško komuni-
stično stranko. Še mnogo bolj seveda preseneča to dejstvo vsakega poznavalca slovenske in posebej koroške politične tradicije. Razlaga za tak izid kakor tudi za ostale zavedne slovenske glasove, ki so se abstinirali, je v tem, da naj bi ti oddani ali zadržani glasovi pomenili reakcijo in protest proti vsem krivicam, ki so jih koroški Slovenci doslej pretrpeli od strani strank, ki so bile nositeljice prejšnjih nasilnih režimov. En del teh oddanih glasov pa gre vsekakor pripisati tudi zavednim članom komunistične partije, ki so v letih zadnje vojne tudi med koroškimi Slovenci zaradi divjanja Hitlerjevega režima dobili nekaj pristašev. Ti so od vodstva svoje stranke izven Koroške prejeli nalog za tako politično odločitev in so prepričani tudi o njeni pravilnosti. Nekateri drugi pa so mnenja, da zanje velja primera o oni materi, ki je gledala skozi okno in videla četo vojakov, ki je prav tedaj marširala mimo. Mati zapazi med vojaki tudi svojega postavnega sina In vzklikne od vzhičenosti: „Prav vsi gredo v zmešanem koraku, samo moj Janez gre prav."
3.	Povdarlti je treba dejstvo, da so morale vse stranke, ki so se hotele udeležiti volitev, podpisati posebno izjavo, s katero so se odrekle za dobo do pričetka mirovne konference odn. dokler zavezniški kontrolni svet tega ne dovoli, debati o obmejnih vprašanjih. Smiselno s podpisom te izjave velja tudi za bodoče, da bi bilo zgrešeno ex post dajati volitvam značaj plebiscita, kakor bi nekateri hotelL Ljudstvo, ki je bilo poučeno o nalogah, ki čakajo svoje rešitve v deželnih ali v državnem zboru, je pač šlo na volitve ravno pod tem vidikom zaupanja reševanja prav bližnjih političnih problemov, vprašanj vsakdanjega življenja, ki jih je zlom nacizma in konec vojne nagromadil pred nami.
Iz navedenih pogojev in političnih danosti pa slede nekatere nujne posledice:
Zastopniki, ki jih je slovensko ljudstvo s svojimi glasovi izbralo v deželni zbor kakor tudi strankina vodstva, v kolikor so v danih okoliščinah bila deležna ljudskega zaupanja, imajo moralno dolžnost, vršiti zaupano jim nalogo tako, kakor je to v resnično korist slovenskega ljudstva. Koroškim Slovencem je po stoletjih neizpolnjenih
so zanikali vest, po kateri naj bi imel Byrnes pri sebi v Londonu nove predloge o vprašanju Dardanel.
V Italijo je prispelo pretekle dni francosko trgovsko odposlanstvo, ki bo preučilo pogoje, pod katerimi bi bilo možno skleniti trgovsko pgodbo med obema državama.
Politično življenje pa je v ostalem v Italiji zelo živahno. Nekaj zaradi tega, ker se bližajo volitve, pa tudi dejstvo, da bodo z Italijo sklenili prve mirovne pogodbe je močno gibalo politične dejavnosti.
obljub, nasilja in trpljenja treba omogočiti takoj, že danes popolnoma enakopravno sožitje v deželi. Doba Mayer-Kajbiča, njegovih prednikov in nasilnikov mora enkrat za vse- ; lej končati. Slovencem je treba v vsej javni upravi, kjer se končno v najvišji meri pokaže v dejanju ta enakopravnost, dati tisto zastopstvo, kakršno odgovarja številu nji- ( hovih zastopnikov v deželnem zboru, po posameznih občinah ter uradih, pri katerih je to ljudstvo še v posebni meri interesirano, pa seveda več, v skladu z ljudskimi težnjami in potrebami. Prenehati mora za vselej oblast renegatov, narodnih odpadnikov ter drugih nesocijalnih elementov. Gospodarske koristi naj bo to ljudstvo deležno v enaki meri, kakor nemški deli pokrajine, ceste in prometna pota, industrijske naprave pa tudi kulturni in vzgojni zavodi naj se grade tu v enaki meri, kot drugod v deželi. Vse pa naj se postavi v resnično službo ljudstva-To so popolnoma konkretne in hvaležne naloge, pred katere so postavljeni novoizvoljeni ljudski zastopniki in katerim se nemo-rejo odtegniti, če hočejo v smislu demokratičnih načel opravičiti zaupanje naroda. Pr' tem je pbsebno treba povdariti dejstvo, da se mora vsak tak zastopnik držati predvsem načel — in to je bila najširša avtonomija za Slovence — katere je propagiral v volilm borbi in za katera je pridobil glasove ljudstva. Njegova osebna usmeritev mora p>' tem stopiti močno v ozadje.
2. Slovensko ljudstvo na Koroškem mora pri izgradnji svoje avtonomije aktivno p magati. Čeprav mnogih nalog zaradi nasilna ohromitve narodnega organizma po nacizmu zadnjih 20 let še ne bo moglo prvi daP v polnem obsegu prevzeti na svoja ramena-pa mora vendar vedno in ob vsaki prilik- ; biti pripravljeno, dati za blaginjo vse narodne skupnosti na razpolago vse svoje ustvarjajoče sile. Pred težavnostjo rešitve konkretnih vprašanj vsakdanjega življenja naj stopi popolnoma v ozadje demagogija volivnih dni, stvarni razlogi in p°' litična razsodnost naj namesto zanesenost' vodita bodoče delo. S stvarnim delom se nihče ne more kompromitirati v očeh poštenih ljudi, pač pa politična nerazsodnost lahko ogromno škoduje narodu in to še prav pm sebno v času, ko veliki svet zre in opazuj® vsak njegov gib. Po kvalifikaciji takih P0' litičnih prizadevanj se bodo vzela meril® za bodoče mednarodnopravne odločitve. Zato, narod slovenski, zavedaj se, da je tud1 tvoja bodočnost v tvojih rokah!
3. Treuga Dei, politično premirje z o žiro n1 na debato o obmejnih vprašanjih, ki je bil® sklenjeno za dobo volivne borbe, je pra'?' če traja še kaj časa, dokler stvari ne dozore za rešitev, ki naj bi bila vsem narodoh1 v največjo korist. Od propagande razpalj^ na strast ni pravi svetovalec pri reševanj težavnih vprašanj življenja poedincev ni ’ narodov. Čeprav je razumljivo, da je preh° v vsakdanjost težak posebno pri narodu* kjer }e bil vso vojno dobo sleherni utrip našega srca in sleherna misel posveča®3 pričakovanju svobode, katere glas se je 18 ko zapeljivo širil tudi preko londonskeg8 radija. Toda če je to težko in če vsi upi in pričakovanja niso izpolnjena, pote ^ nam mirnost prevdarka lahko mnogo ve koristi kakor razvnetost srca.
Mislimo, da s tem nismo nič povedali, ba bi moglo komu krajšati kake pravice. c pa bo ob izpolnitvi gornjih pogojev ola)®8 na obnova razdejane dežele, njenega goS podarstva, njene kulture in končno vs®^ našega mišljenja in čustvovanja, potem s tem ustvarjena le trdnejša podlaga vsako dokončno rešitev političnega pr0®1 o nia koroških Slovencev. Da so ti samo e del kulturne enote slovenskega naroda, danes jasno in spada med aksijome, 1116 osnovne predpostavke vsake bodoče u ' ditve slovenskega „življenskega" prosto ' če hočemo rabiti ta pojm iz nacističney izrazoslovja.
Nekaj misli o demokraciji
Nemirne množice, ki jih je potegnila vojna v svoj vrtinec vse do najglobljih plasti, prešinja danes prepričanje, da svet ne bi bil Zašel v uničevalni vojni vrtinec, če bi bilo mogoče prej nadzorovati in javno presojati dslovanje javnih oblasti. Množice so prepričane, da je treba ustvariti v ljudstvu samem učinkovito poroštvo, da se v bodoče Podobne nesreče ne bodo ponavljale.
Ako vzamemo, da resnična demokracija v širokem smislu dopušča različne oblike in jo je mogoče uresničiti tako v monarhijah (n. pr. Anglija) kakor v republikah (n. pr. Združene države Severne Amerike), potem razpade naše razglabanje o demokraciji v dve vprašanji. Prvo: kakšne posebne lastnosti morajo imeti ljudje, ki žive v demokraciji in pod demokratično vladavino? Drugo: kakšne posebne lastnosti morajo ; imeti tisti, ki imajo v demokracijah v svojih rokah javno oblast?
Svojstvene lastnosti državljanov v demokratični državi
Za demokratično vladavino je značilno, da imajo državljani priznano pravico, da smejo izraziti sami v tisku in govorih ali Po svojih voljenih zastopnikih v zbornici svoje mnenje o dolžnostih, ki jim jih država nalaga ter da more država prisiliti državljane k pokorščini šele, ko je upošteva tudi hjihovo mnenjš.
Državljani rešhično demolcratične države fte smejo biti brezoblična množica, ali kakor pravimo masa. Ker lahko postane masa igrača v rokah spretnih in neodgovorniih ljudi, ki znajo izrabljati njene strasti in sprejemljivosti za lažne in nestvarne obljubo, je masa glavni sovražnik resnične demokracije ter njenega vzora svobode in enako-SD. V narodu, ki je tega imena vreden, pa ss vsak državljan zaveda svoje osebnosti. Svojih dolžnosti in pravic .svoje svobode, j ki je v skladu s spoštovanjem svobode in človeškega dostojanstva sodržavljanov. V ' kolikor izvirajo neenakosti med državljani iz narave same (n. pr. v izobrazbi, družab-Qem položaju) ter niso posledica samovolje 1 ali nasilja, niso ovira za resnično demokracijo, ker ne nasprotujejo pravičnosti in medsebojni ljubezni. Vsakdo ima namreč Pred državo pravico dostojno živeti lastno,
osebno življenje. Kjer je državna oblast prepuščena samovolji nahujskane množice, ki jo vodijo nravno manjvredni hujskači, se spremeni svoboda v nasilje nad večino v korist manjšine, enakost se spremeni v mehanično izenačevanje, v brezbarvno enoličnost. Polagoma usahne in izgine čut za resnično čast, osebno delavnost, spoštovanje do izročil, za dostojanstvo, z eno besedo za vse, kar daje življenju vrednost. In tako ostanejo na eni strani razočarane žrtve, ki jih je zaslepil navidezni čar demokracije, svobode in enakosti, a na drugi strani bolj ali manj številni izkoriščevalci, ki so si znali z denarjem ali z organizacijo zagotoviti nad ostalimi gospostven položaj in oblast.
Svojstvene lastnosti nositeljev javne oblasti
Demokratična država mora imeti moč, da zapoveduje z resnično in dejansko oblastjo, ker bi sicer ne mogia obstajati niti živeti. Če bi ljudje, zlorabljajoč svojo osebno svobodo, zanikali vsako odvisnost od višje oblasti, ki ima pravico rabiti tudi silo, bi pokopali temelje svojega lasinega dostojanstva in svobode. Oseba, država in javna oblast so tako medseboj povezani, da skupaj stoje ali pa padejo.
Vse osebe, ki so jim zaupane v demokratični državi službe v zakonodaji, sodstvu ali državni upravi, morajo opravljati svojo službo z zavestno osebno odgovornostjo, z objektivnostjo in nepristranostjo, s poštenostjo, plemenitostjo in nepokvarjenostjo.
Globok čut za načela političnega in socialnega reda, zdrav in skladen z osnovami prava in pravičnosti, je še posebno važen za vse, ki izvajajo kot zastopniki naroda v državi zakonodajno oblast. Vprašanje moralne višine, praktične sposobnosti in umske zmožnosti poslancev je za vsako demokratično državo življenjske važnosti. Zato morajo državljani izbrati za poslance ljudi, ki so nravno neoporečni, dosledni samim sebi, ki zanesljivo in pravilno presojajo razmere. Posebno v prehodnih razdobljih je treba izbirati ljudi s čutom odgovornosti, da bodo v časih, ki so navadno težki ter jih razdvajajo strasti, različni nazori in nasprotujoči si programi, z jasnim presojanjem, požrtvovalno dobroto, vsem enako naklo-
njeno pravico stremeli za edinostjo ih narodno slogo v duhu resničnega bratstva.
Državni absolutizem nasprotuje
demokraciji -
Zdrava demokracija, ki je zgrajena na nespremenljivih načelih naravnega zakona, je v odločnem nasprotju s tisti izprijenostji, ki daje državni zakonodaji neobrzdano in neomejeno moč in ki sprevrača tudi po imenu demokratično vladavino v povsem navaden absolutistični sistem. Državni absolutizem sloni na zgrešenem načelu, da je državna oblast neomejena in da ni vezana niti na nravni zakon. Za svoje ’ odredbe in zakone zahteva neupravičeno pokorščino tudi takrat, kadar pušča- prosto pot svojim despotičnim ciljem in prestopa pri tem mejo dobrega in zlega.
Kdor ima pravilne nazore o državi in njeni oblasti, ne bo nikdar nastopal proti državnim zakonom in odredbam, dokler bodo ostajali v mejah svoje naravne pristojnosti ter se jim bo rad pokoraval. Kadar pa prestopi zakon te meje, preneha tudi njegova pravna obveznost. Pozitiven zakon velja samo toliko, kolikor temelji na nravnem zakonu, na katerem temelji tudi človekova osebnost. Skladnost državnih zakonov z nravnim zakonom je osnovno merilo za vsako zdravo demokracijo ter merilo za moralno vrednost vsakega posameznega zakona.
—en.
Churchillov (IHiiini sedož — 20 melrov pod zcmuI|o
Če so pisali v teh šestih letih o „Downing Streetu st. 10" kot sedežu britanskega ministrskega predesednika, je to bilo le deloma pravilno. Kajti najvažnejše odločbe britanske vlade so bile sklenjene 20 metrov globoko pod omenjeno ulico v Londonu.
Nekako 20 metrov pod zemljo so namreč uredili urade za britanski vojni kabinet. Stropi teh prostorov so narejeni iz masivne betonske plošče, ki je skoraj S metrov debela, in so podprti z močnimi železnimi nosilci. Ti prostori so bili „srce in živčno središče" Velike Britanije ves čas že skoraj brezkončnega boja proti Nemčiji in Japonski.
Že takoj po vkorakanju Nemčije v Sudetsko deželo je bilo jasno, da bodo morali pri varnostnih ukrepih misliti tudi na to, da bo treba dobiti prostore za glavni sedež ministrskega sveta, kjer bodo odgovorni možje lahko popolnoma nemoteno delali.
Mesto za te prostore so izbrali pod kletmi ogromne vladne četrti v Londonu. Predno se pride do njih, je treba iti kilometre daleč skozi razne hodnike in nadstropja. Po obsegu sličijo te ogromne gradnje malemu mestu pod reko Temzo. Niti 10 tonska bomba ne bi bila nevarna, tudi atomska bomba bi najbrž ne mogla napraviti škode, če bi jo Nemci slučajno izumili.
Vhod v te podzemeljske prostore, ki je bil vedno dobro zastražen, so tvorila dvojna zračnotesno zaprta vrata. Kdor je prišel v te prostore in hodnike, je imel vtis, da je na veliki bojni ladji: vsepovsod telefonski kabli, električne napeljave in prezračevalne cevi — vse v trojni izvedbi, da je bilo na ta način zagotovljeno nemoteno obratovanje. Posamezni prostori so podobni ladijskim kabinam; oskrbovalo jih je moštvo britanske mornarice. Dva prostora sta posebno važna, nekako „zgodovinska", kajti vse važnejše odločbe zadnjih šestih let so bile izdelane v njih: to sta sedež rtiinistr-skega kabineta in soba ministrskega predsednika. Prvi ima obliko ozkega pravokotnika; na njegovih stenah je polno zemljevidov; v njem so bile razvidne vse postojanke britanske armade in tudi one sovražnikov, kolikor je to pač bilo možno potom špijo-naže izslediti. Vsako uro je bil razviden tedanji položaj; enako je bil vsak dan razviden tudi položaj ladjevja na morjih. Gospod Churchill se je pogosto mudil v tem prostoru in proučeval vojaški položaj, enako tudi ostali ministri. Seveda je bilo v njem vedno tudi polno višjih oficirjev in to šele od pod-polkovniškega čina naprej. Vsako jutro je službujoči oficir po končani službi odnesel dnevno poročilo na kraljev dvor.	,
Prostori so bili vedno v neposredni zvezi z letalskim, mornariškim in vojnimr ministrstvom. Pri takem sodelovanju ni ostala nezaznamovana nobena bomba in nobena raketa, ki je padla na angleška tla.
V teh prostorih so lahko neprestano delali in spali, ne da bi vedeli, kako zunaj bombe rušijo, le tu in tam so se ob kaki zelo bližnji eksploziji tla nekoliko potresla; toda tudi to ni moglo nič motiti gospoda Churchilla pri njegovem opravilu.
^rhovčan:
MA LEDU
„Pojdi, Peter, led je gladek, to se bova drsalal sabo imam kruhsk sladek, dala ga je mamica."
„Žal, ne smem, moj dragi Miha, mamica je v mesto šla, kadar ona prisopiha, takrat pojdeva, huräl"
„Pojdi, pojdi, šleva stara, kaj veselja bi ne imel, mene pa pozna vsa fara, da na led grem prav vesel!"
To na ledu je veselo, vaška mladež kar nori,
Miha vodi četo celo, najbolj drzno se podi.
Pa je grozno zagrmelo, led pod Mihom se udre, vsem takoj je sapo vzelo — voda mrzla ga požre.
* *
*
-»Peter, greš z menoj?” prisopiha sosedov ptiček k Ambruževim, oblečen v smuške ulače in z novimi drsalkami na nogah, ki jih is dobil za božič.
Peter se je razveselil prijatelja, vendar žalostno odvrne:
-Ne morem. Mama je šla v mesto, pa mi 1® naročila, da ne smem zapustiti doma, ker s® danes potika okrog toliko sumljivih ljudi.”
„Eh kaj! Kar pojdi! Saj mama ne bo vedela, da si bil z doma. Saj doma je samo dolgčas. Na ledu pa je krasno. Vsa vaška mladež je že tam. In led je močan, nič se ni treba bati, da bi se kaj zgodilo. Kar odloči se! Jaz prav za prav tudi ne bi smel iti, pa se kaj malo brigam, kar poreče mama."
„Veš, Filček, ne smeš tako govoriti! Starše moramo ubogati, saj vendar poznaš četrto božjo zapoved. Kakor se rad drsam, mame pa le ne bi rad razžalil, že zato ne, ker me ima tako rada."
„Larifari! Starši so zato tu, da za nas skrbe, prostosti nam pa ne smejo kratiti, mi je pravil Košanov Jože, ki je videl že mnogo sveta."
„Košanov Jože ni dober človek, verjemi mi, Filček!"
„Že vidim s teboj ne bo nič. Kar ostani doma, jaz pa grem na led, juhsj!" In Filček oddirja k vaškemu ribniku.
Peter žalostno gleda za svojim prijateljem vendar se kmalu potolaži. Saj bo mama gotovo kmalu prišla, pa jo bom prosil, če smem na led. Hitro steče ven gledat, ča že prihaja mama.
Kar zasliši grozno vpitje.
„Gotovo se je kdo ponesrečil na ledu, kajti vpitje prihaja od ribnika. Šel bi pogledat, pa ne smem, ker še ni mame.
Čez čas na priteče domov mati in ko zagleda sinčka, ga strastno objame in obsiplje z poljubčki.
„Kaj pa ti'je, mama?” jo začudeno vpraša Petrč'k.
,,Pom;sH! Ambrožev F;lčak se je ponesrečil na ledu. Bil je naibolj drzen, pa se mu je vdrlo pod nogami in je izginil pod ledom. Predno so mogli priti do njega, je že utonil.
Vsi poizkusi, da bi ga oživeli, so bili zastonj."
„O ubogi Filček! Preden je šel k ribniku, je bil še pri meni, pa me je vabil, naj grem z njim. Pa nisem šel, ker si mi zabičala, da ne smem zapustiti doma."
„Vidiš, kako te je ljubi Bog poplačal za ubogljivost. Prav lahko bi se bila tudi tebi pripetila nesreča." In mati, srečna, da je njen sinček zdrav, ga stisne še bolj ljubeče k sebi.
„Kar bodi vedno tako priden in ljubi Bog te bo imel rad. Neubogljivost pa kaznuje, kar lahko vidiš pri današnji nesreči.
Mravljišče
Sicer je ta stvar že stara, ali od časa do časa je le dobro, da se zopet spomnimo zgodbe o mravlji.
Za mravljo so gozdna tla pragozd. Pragozd skozi katerega si težavno in voljno krči svojo pot. Za človeško oko izgleda ves dierendaj kamnov, korenin stebel, odpadlih igel med gobami in storži ter suhim listjem od zgoraj pogledan, kakor da je prozorno razprostrt nad temno črnico ali kot žamet nežnimi mahovitimi blazinami. Tu brni in lazi naokoli. Lahen vetrič ziblje steblike. A v tem križ kražu brez potokaza hite delavno mravljice v bilo katero posebno svrho, vlečejo svojo najdbino kakor v zajčjem teku pod in preko zaprek, izgube svojo imovino, si jo zopet osvojijo z redko trmoglavostjo in beže dalje, često s pota in pridejo pravzaprav nevede zopet kmalu s čudovito marljivostjo in otročjo važnostjo na pravo pot nazaj. Tukaj leži kamen, izgleda da je za večno nepremostljiv, ako ga ne odpihne veter, tam stebelce, veliko kakor pošast, ali tu se pravi preko s tovorom, če ga zgubi pri premaganju zapreke, mora mravljica zopet iti ponj in si ga ponovno naprtiti — medtem ko so levo in desno od te zapreke preko gladke gozdne zemlje lahna pota.
Zatopljeni v opazovanje zasmehujemo pre-urno prepros'ost, dokler se ne spomnimo: tudi nas se lahko vidi, ako pogledamo od zgoraj v direndaj naših hiš in tovarn, na obdelana polja in gore, pri smešnem potova-
nju. Tudi nas se vidi, kako gremo s samo-važno puhlostjo, z nazivi, sredstvi in samo-izbranimi bremeni skozi naš samoizgrajeni svet, v katerem smo si po zakonih in običajih lepo omejili vsa pota In si odmerili in stavili vse cilje.
Pri pregledu od zgoraj vidimo tudi našo slabost, oteženo s častjo in bremenom nad-življenskih idealov, ki tekmujejo v pohlepnem teku za koristjo, pred njo padajo na kolena in se radi nje izgube, damo od sebe tisoče brezuspešnih vzdihljajev, ali pa storimo tisoče brezuspešnih korakov radi sijajnega uspeha. — A nad našo domišljavostjo o vsega obvladajoči vsemogočnosti človeka, in njegovem kraljestvu se smehlja, kdo ve, morda sočutno tudi Stvarnik.
PAL.
Potrpežljiv lekarnar
V neko lekarno so prišli trije dečki. Magister je vprašal prvsga, kaj želi.
„Za štirideset grošev oblatov", je bil odgovor.
Magister je vzel lestev, se povzpel po njej do naj višje police, pograbil kozarec z oblati in jih dal dečku za štirideset grošev. Nato je dal kozarec spet nazaj.
„No mali", je rekel drugemu, „kaj pa bi ti rad?"
„Za štirideset grošev oblatov”, je bil odgovor.
„To bi mi lahko že prej povedal", je odgovoril Magister, stopil znova po kozarec in med tem iz previdnosti vprašal tretjega: „Ali bi tudi ti rad za štirideset grošev oblatov?"
„O ne”, je bil vljuden odgovor.
Magister je dal drugemu za štirideset grošev oblatov, dal kozarec nazaj na polico in vprašal tretjega: „Torej kaj dobiš mali?"
„Za dvajset grošev oblatov."
LOVSKA POZABLJIVOST
Gospod Cvek pride s polnim nahrptnikom domov in ponosno položi pred ženo dva zajca. Žena ga je začudeno pogledala in mu rekla: „Jaka, saj si vendar vzel trnek s seboj, ne puške."
dir. (dane$ čvangeiht Hreß
Dr. Janez Ev. Krek je bil skozi četrt stoletja, zlasti pa v zadnjih mesecih svojega življenja tako velikanskega pomena ne samo za Slovence, ampak za vse Jugoslovane, da si ne moremo dovolj predočiti njegovega dela in njegovih ciljev. Bolj kot kdaj prej jih moramo poznati sedaj, ko se dela zgodovina pred našimi očmi in se odloča vprašanje o bodočnosti Jugoslovanov. Mohorjeva družba je objavila prvi spis, ki je izšel izpod Krekovega peresa:	povestico
„Stara mati" v Slov. Večernicah leta 1887. Od leta 1900 dalje jo pisal Mohorjanom Zgodbe sv. pisma in v Večernicah so izšle tudi še duge njegove povesti. Poznal je točno nas Koroške Slovence, naše življenje in nehanje, zavzemal se je za nas vedno in povsod, zato ga hočemo spoznati dodobra tudi mi in ga tako držati v najlepšsm spominu.
Krek se je rodil dne 27. novembra 1865 pri Sv. Gregoriju nad Sodražico na Dolenjskem. Njegov oče je bil učitelj, doma blizu Škofje Loke, mati pa je bila Dolenjka. Ljudsko šolo je dovršil kot odličnjak v Škofji Loki, gimnazijo pa v Ljubljani. Ker je bil tako nenavadno nadarjen, se mu ni bilo treba dosti učiti. Sam je rekel, da se je pričel zares učiti šele na Dunaju, ko je delal doktorat. Po maturi je vsopil v ljubljansko semenišče ter je po novi maši hotel postati župnik na neki gorski župniji. A takratni knezoškof dr. Missda je sklenil, da pošlje Kreka v Avguštinej na Dunaj in ga da izobraziti za profesorja v semenišču. Na Dunaju je študiral krščansko-socijalno gibanje pod Vogelsangovim in pozneje Luegarjevim vodstvom ter se je naučil poleg vseh slovanskih jezikov tudi italjanščine, francoščine in angleščine. Leta 1892 se je vrnil kot 27 letni doktor z Dunaja in je postal stolni vikar v Ljubljani, kmalu pa je postal profesor na semenišču. V državni zbor je bil izvoljen prvič leta 1897 ter je ostal do svoje smrti državni in deželni poslanec. Kot profesor semenišča se je dal upokojiti ter je postal ravnatelj Gospodarske zveze v Ljubljani. Ko sa je l^ta 1917 na Dunaju zopet sestal Državni zbor, je Kreku uspelo združiti vse slovenske, hrvaške in srbske poslance za tako-zvano „majniško deklaracijo", ki je napravila njegovo ime znano po vsem svetu. Umrl je razmeroma mlad 8. oktobra 1917 v Šent Janžu na Dolenjskem, kjer je bil na obisku.
Delo dr. Kreka za slovenski narod na verskem, socijalnem, gospodarskem in kulturnem ter političnem polju je tako važno in obširno, da ga v tem članku ne moremo celega iznesti. Kot profesor v ljubljanskem semenišču je vzgojil celo vrsto najboljših duhovnikov. Kot prvi Slovenec je on posvetil vso pažnjo gospodarskemu in socijalnemu razvoju malih obrtnikov, delavcev in kmetov. Ustanovil je rajfajznovke, ki se nahajajo po njegovi zaslugi že skoro v vsaki slovenski občni. Ustanovil je dalje konzumna društva za delavce, kjer so ljudje ceneje kupovali kakor drugod. On je poklical v življenje Gospodarsko zvezo in Zadružno zvezo ki sta delovali v blagor ljudstva. Tudi za šole se je brigal; leta 1915 ja na njegovo pobudo začela delovati Gospodarska šola v Ljubljani, skozi katero je šel nebroj naših gospodarjev. Tudi slovenska trgovska šola je njegova zamisel. Izobraževalna društva.
Moderna družina.
„Poglejte ono gospodično. Oblečena je kakor moški. Kaj neki pravijo k temu njeni starši?"
„Prosim, ona je moja hči!'
„Oh, oprostite, nisem vedel, da ste njen oče.'
„Saj tudi nisem. Njena mati sem!"
DOBRA HRANA
Gospa sobarici: „Danes bom oblekla mod-to obleko. Dajte mi jo ven iz omare."
Sobarica: „V omari je ni. Tam kjer je visela, vidim samo še nekaj debelih moljev.*
gospodarski in gospodinjski tečaji so širili njegove nauke po vsej deželi- Veliko Krekovo delo na socijalnem polju je ustanovitev „Jugoslovanske strokovne zveze", v katero so plačevali delavci tedenske prispevke, da so bili zavarovani za slučaj bolezni dn smrti. Kot politik je v razmeroma kratkem času napravil iz male skoro neupoštevane Katoliške narodne stranke moderno visoko stoječo stranko na katoliških načelih, kakršne ni imel noben drug narod v bivši Avstriji in ki je dobila na njegov predlog ime Slovenska ljudska stranka. Kot deželni in državni poslanec je storil za svoje volilce nešteto dobrega. Njegovo zaslugo za majniško
2e nekaj dni se razprostira megla nad mestom in kakor nepregledna pošast čepi nad strehami in dimniki. Široke ceste in tesne ulice so mračne; iz megle prši. Ljudje hitijo sem in tja, njihovi obrazi so neveseli in hladni. Megla je omračila njih pogled, cestne
svetilke, ki svetijo vsled megle tudi ne morejo razjasniti njihovega obličja.
Vsakdo si zaželi svetlobe in vedrine. Spomin na prošle mračne tedne vstaja. Hrepenenje po luči in soncu je tako močno, da se hoče vsakdo oprostiti goste megle, ki vedno bolj skuša zaviti ljudi in naravo v svoj vlažni plašč.
V duhu že gledaš pravljično bleščečo modrino neba in že se porajajo slike pred teboj: kako sa iz te mračnosti spenjaš na koroške planine in opazuješ drevje in grmovje v ivju, kako se čarobno leskečs v sončnih žarkih. Nenadoma začutiš z vso jasnostjo, kako lepo je življenje Nikoli tega ne občutiš tako močno, kakor v tem trenutku, ko si se vzpel iz temne nižave, iz doline megle, kateri si skoraj hvaležen, kajti ona je dala povod tvojemu notranjemu dogodku in ti se vračaš s tem spoznanjem potolažen v dolino.»
Tudi danes po dolgih meglenih tednih čutiš premočan pritisk megle in bi se hotel sprostiti. Toda danes ne moreš, kakor ti bi padlo na pamet, napraviti skok na „vzpenjačo" ali pohiteti na druge domače planine. Toda hotel bi pogledati v daljavo. Tako se napotiš skozi sive ulice mesta, vesel, da si se iznebil hiš, proti poti, ki vodi ▼ gozd. Dan je mračen; mokro in golo drevje moli v si-
deklaracijo leta 1917, v kateri so zahtevali Jugoslovani svojo lastno državo v okviru Avstrije, smo že omenili.
Kot politik in kot znanstvenik je napisal mnogo člankov za slovenske časopise, vse brezplačno. Značilno je bilo za njegov značaj, da se nikoli ni potegoval za časti in ma-terijelne koristi. Tako je tudi umrl, ne da bi bil zapustil vinarja, on, ki je ustanovil in ki je vodil podjetja z milijonskem prometom.
Popolne slike o dr. Janezu Ev. Kreku seve* da ta članek ne more dati. Vendar pa naj zbudi spomin na njega in na njegova dela ter naj oživi njegove nazore in njegova načela.	H. B.
vino neba. Daljava je zastrta, ne vidiš niti navzdol do jezera. Že se mrači, še predno je sploh bil dan.
Nenadoma ti pri hoji pade mnogo na um. Ponavljaš verze vseh mogočih pesnikov in jasno čutiš nekakšno željo. Nekaj se je v tebi
zbudilo in ti hitiš skozi megleni večer domov.
Doma ob prijetnem siju svetiljke stopiš pred omaro s knjigami. Tukaj leža stari prijatelji, ki te nikoli ne zapuste, kar jih imaš rad. Knjige, vezane v barvano platno ' ali temno usnje, z zlatimi ali pisanimi označka-mi razporejeno po policah. Predstavljajo radost za oči in gostoljuben domek za srce. Ne moreš citati, samo listaš po knjigah. Prijeten je občutek, da so vedno pripravljene za tebe, čeprav si jih pozabil v dneh, ki poznajo le vsakdanjost: delo, jed In spanje.
Prelistavaš pravljice in jih dolgo držiš v roki, V duhu vidiš otroke kako tavajo skozi zasneženi gozd roko v roki, pogumno skozi neskončno samoto dolgih noči. Prelistavaš Mihelovo knjigo „V vrtincu". Ta knjiga sme zopet zavzemati mesto po naših knjižnicah kjer smo je dolgo morali pogrešati. S prisrčnimi zvoki zadevajo Rilkove soneta in elegije v tvoje odprto srce. Tam je zvezek s pesmi Ivana Cankarja! Iz njegovih vrstic veje harmonija.
Mnogo knjig vzameš v roke in listaš zasanjano po njih. Kar je v njih shranjeno, prehaja polagoma vate in te notranje spreminja.
Okna so mračna in zameglena. Nalahno, kakor v snu slišiš kapljati izpod strehe. Toda megla leži le od zunaj in ta na teži več.
POGLED V NAŠE IZBE
OB MEGLENIH DNEH
Pot znanosti leta 1946
Pr e reko vanj a in upanja
Kaj lahko pričakujemo od znanosti let* 1946? Koncentrirano živežno sredstvo, novo bombo, revolucljonamo zdravilo ali letalski supermotor? neki poročevalec „Daily Maiia’ je napravil majhno povpraševanje v znan stvenih krogih in pri tem zbral sledeče prerokbe za teto 1946.
Prvič: polni zaupanja verujejo, da bodo dosegli še pred koncem leta pomembne uspehe v borbi proti dvem boleznim, proti tuberkolozi in raku.
V toku nekoliko mesecev bodo zdravniki dobili morda sredstvo, ki se pridobi naravnim potom, slično penicilinu, katero je v stanju, da uniči v človeškem telesu bacil tuber-koloze.
Čeprav so ti odnosni poizkusi uspeli že preko stadija poiskusov z živalmi in upravičujejo velike nade, še ne obstojajo popolni preiskovalni rezultati ter se vsled tega še ne more računati z naglim in splošnim zdravljenjem z novim sredstvom.
Zdravljenje raka je mnogo težji problem, ali dosegli so velike uspehe pri utrditvi bistva ie bolezni, kar pomeni tudi prvi korak ; na poti borbe proti njej in obrambi.
Pred kratkim so črpali nova spoznanja iz nepričakovanih virov. Tako so bio-kemiki pri svojem bakteriološkem delu opazovanj* rasti kultur našli celične klice, da čim pra-nesemo na te celice bacile raka, nastopijo gotove spremembe, ki odgovarjajo skoraj onim, katere nastopijo v celicah človekovega telesa, ako se tvorijo turi raka.
Nadalnji poizkusi kažejo, da je sledila v večini slučajev motnja ravnoteže med majhnimi množinami kislinske vsebine med celicami in da je treba spremembo zdrave celice v bolno speljati na takšno spremembo ravnoteže.
Potom opazovanja sprememb, katere povzročimo z gojitvijo celic s pomočjo tvarin, lahko upamo, da razkrinkamo tajnosti celice raka in tako • napovemo borbo sa®l bolezni.
Drugič, izgloda, da predstojijo važna odkritja v razvoju poljedelstva.
Ruski znastveniki se bavijo z novo gojitvijo rastlin v laboratorijih, katera naj izboljša rusko podlago prehrane in omogoči z*’ saditev tal v obsežnih arktičnih tundrah.
Tudi je že uspelo vzgojiti žita in krompWi ki niso občutljivi proti mrazu. A ravno pravočasno se naučimo borbe proti ra■tlinsk4ö, škodljivcem dn rastlinskim boleznim.
V bodočnosti bodo predvidoma pridelati več krompirja iz semena, kakor pa s saditvijo semenskega krompirja. Spoznali so naI1'' reč, da se lahko preprečijo bolezni, bi j5" povzročijo bacili, samo tako, da od časa do časa zopet sadimo seme, kakor je to v naravi kot pa da se zanesemo samo na saditev semenskega krompirja, pri čem živi bacil enega teta v drugo dalje že v klici.
Tretjič: bo prineslo teto 1946 pomembn* napredke na področju tehnike letalskih motorjev.
Plinska turbina v svoji današnji tako malo delasposobna, da se ne več kakor pa 10 odstotkov stvarne site.
obliki 1® izkoristi
Da bi jo razvili do viška sposobnosti, b°' do razvili nova kurilna olja. Točasno so b-talsbi tehniki tako zaposleni s probtemo plinske turbine, da v doglednem času n bodo imeli časa za atomsko energijo.
Četrtič: bomo doživeli v letu 1946 nekol''
0	važnih odkritij pri kozmičnih žarkih. Znanstveniki opazujejo v glavnem njih0*
činsk, da bi na ta način seznanili več ovi pravi naravi, ali popolnoma lahko logoče, da se bodo pri zasledovanju sv° h čisto znanstvenih ciljev spotaknili ” raktičmh stvareh, katere so pa važne, ha or n. pr. osvoboditev atomske energij®-Naslednji praktični napredek pri bontr°" atomske sile bodo domnevno našli na P ' olnoma drugem raziskovalnem področja L ne na onem, ki je dovedel do atoms* ombe.
Petič; bo mnogo znanstvenikov preučs,r®
1	v letih 1946 in 1947 sončne pege. Vzr°. mu je, da doseže število sončnih peg vS® .h 11 tet najvišjo mero, a sedaj stopam
razdobje porasta sončnih peg.
Ta porast bo izval na zemlji viharje te Pr0] etal telefonske in telegrafske voda ter z111® 2,1 radijske oddaje.
Pri tem bodo znanstveniki imeli i pomembno obogatijo naše znanje ° letizmu, o sončnih žarkih in njibov8 :iaku na življenje na naši zemlji.
1
1
i
«
i
i
Mrtve rože
Vzdrhteli mnogobarvni so cvetovi in v mladem Jutru papke razklenili, da željno srkajoč so sonce pili,-nemimi v njih življenski so sokovi.
Ko prvi so zanihali zvonovi, so kosci v travnike se napotili in vse do zadnjega so pokosili; redi — venečim rožam so grobovi.
Ljubezen moja dolgo je zorela, toplote ni nobene pogrešila.
Verjel sem, da ne bo nikdar zvenela.
A zdaj me moč je njena zapustila in v srcu lučca mi je dogorela — ker bratova jo dlan je zadušila.
Moški odgovarjajo ženskam
K članku „Oj ti salamenski dedci"
Oh, ja. Z ženskami je pač križ. Večji del so le za jezo na svetu ter nam možem v pokoro. Komaj sem se malo umiril, ker mi je Sena razburila živce, že nova jeza. Vzamem ♦ roke „Koroško Kroniko, pa glej jih. Kam ®eki naj se skrijem, da bom varen pred nji-*»i. Povsod te „salamenske" ženske. Človeku K da bi počil...
Prosim vas, najde se neka „Sonja" (če je Sospa ali gospodična, tega iz podpisa ne florete razbrati), ter ti udari po moških, da 1® strah.
Moja moška čast, pri kateri smo pač vsi •nako občutljivi, mi ne da, da ne bi napisal Sonji odgovora, ki je prav tako kot njej namenjen vsem ženskam, ki so se ob članku Prijetno muzale in ves dan tekale po mestu, fa bi ja dobile še en izvod časnika za svoje može.
Kot se iz članka jasno vidi, so ženske še Tedno nad vse domišljave in mislijo, da se ves svet vrti zaradi in izključno zaradi njih.
Ne rečem, da v članku ni nobene pametne. ^Ra je celo zelo brihtna, katere pa tu zaradi svoje žene ne smem ponoviti. Zal, da moški nimamo svojega kotička. Potem bi ie videle. No, pa bo tudi tako šlo. Ženskam J® pač treba, da si pred delom preberejo, ^ako šivamo gumbe, sicer ti gotovo priši-Jejo žep površnika na vrhnje blago, mi pa 'udi brez tega izhajamo. Večkrat moramo biti tudi brez gumbov, a to ni naša krivda, Pač pa...
Da ne bo stvar predolga, rečem le to. Kako težko se osvajajo ženska srca, lahko 'idile vsak večer, ko razlitje luna svoje ledeno svetlobo na zemljo. Da ne boste mi-BJili, da je v zakonu res tako hudo, vam bom Se povedal, kake so žene v hiši, in da ni ! ^udno, da so zaradi tega tudi možje dostikrat samovoljni. Samo en primer iz resnič-•^ga življenja. Moški smo namreč realisti, Pa radi navajamo dokaze, ki so neizpodbitni.
Zvečer pridem pošteno utrujen domov. Že Pred vrati me žena nahruli: „Ali misliš, da boš šel s čevlji v kuhinjo?" Ker mi ni do Prerekanja, sezujem čevlje in grem v kuhi-Pjo. V kuhinji položim na mizo časopis, a z°pet mi pravi: „Ali misliš, da bom zaradi tebe vsak dan likalal" Sedem na stol in ho-prižgati cigareto. „Ti bom že pomagala? se naj zaradi tvoje smrdljive cigarete z«dušim? Če hočeš kaditi, pojdi v pred-s°bo." Raje ne kadim, si mislim in razgrnem časopis. Toda joj! „Ves dan sem sama in. *o prideš domov, me še ne pogledaš!" Kot *e' se zažene v mene, mi iztrga časopis ter *s mi vsede na kolena rekoč: „Tu imaš svoj «asopits, zakaj te pa imami"
No', vidite, to smo pa mi in naše žene. Pa ttaj še kdo reče, da nismo reveži. Bog ne ^aj, da bi res vsak dan izhajali taki časopisi, bot je moja žena. Mislim, da jih tudi zastonj b® bi jemali, kaj še le, da bi kdo plačal
tarije.

Vidite, taka, je resnica pri „salamenskih uiskah". Nikar ne mislite, da ste vi izvzeti, se ste enake; to dobro vemo, a vkljub temu as čakamo, kadar nam pridete upehane asproti. Svet je pač v povojni psihozi.
Dokaz
J^itelj razlaga otrokom, kako nevarno je ^IJubljati živali. Naposled vpraša: „Kdo mi a povedati, kakšen dokaz za to trditev: Ü 30SP01^ učitelj" se oglasi Rogačev Ton-eb. „Moja teta je zmirom poljubljala našo
'tsčko."
•.No in kaj se je zgodilo?"
..Pred štirinajstimi dnevi nam je mačka po-
St&Ua."
LETALCI me(j rastlinamj
Prav vsakdanje nam je dejstvo, da se mnoge rastline poslužujejo letalskih naprav, da se morejo razširjati po svetu. V vseh skupinah rastlin najdemo „letalce". Ne gre sicer za to, da se rastline ali njihovi deli sami od sebe dvignejo v zrak; take primere
najdemo pač med živalmi in končno pri človeku, ki se poslužuje v ta namen posebnih tehniških naprav. Rastline ali deli rastlin se pustijo nesti od vetra, so torej pasivne pri letenju.
Najenostavnejši primeri so nam znani pri enosianičnih rastlinah, bakterijah in bacilih. Te rastlinice se posušijo in veter jih skupno s prahom in kot prah raznaša na vse strani. V tem primeru leta torej cela rastlina. Najčešče pa gre le za dele rastlin; tako prenaša veter semena in plodove raznih dreves, kot brsta, javorja, Sipe. Vse te imajo na' semenih posebne krilate naprave, ki površino semena močno povečajo. Tudi borovo in jelkino seme ima slične nastavke, v katere se veter upre. Posebno pa so nam znane letalne naprave pri nekaterih košaricah, kot n. pr. regratu. V tem primeru gre za prave padalske naprave, spodaj je nekoliko težje seme, nad njim pa se dviga šop laskov, kot pravo padalo.
In kaj naj rečemo o cvetnem prahu ali
žuželkam ,tudi žuželki so letalci, ki prenašajo pelod kot prenašajo civilni letalci pošto. Da pridejo do peloda, imajo rastline posebne naprave, reklamo, s katero vabijo žuželke v goste. In med tem, ko se gostijo s sladko medičino (namreč to, kar nudijo
Slike nam kažejo: bor, f =
- javor, e ~ regrat.
= brest, b; = lipa.
= krili ■ seme
■ jesen, c =
vrba,
gaber,
J. borovo seme
brez označbe = regatovo seme.
= seme \ =fcrili /
okriljeao brezovo seme.
k = kr”f } iavorieTO ae“e'
mnoge rastline v cvetu žuželkam še ni ni-kak med, čebela mora to sladko tekočino, ki ji pravijo nektar, mi pa medičina, preba-
Ae zameti, luna mila ...
Ne zameri, luna mila, daleč gori nad menoj, da zavidam te, ker spremlja vsako noč te zvezd nebroj.
Jaz pa po temini tavam, iščem luči, belih cest, ; skrb je moja spremljevalka, zvesta ljubica — bolest.
Da, zavidam te, ker gledaš naša sela in vasi ki jih tukaj za gorami ne dosežejo oči.
O le sveti, luna mila, mojim dragim tja z višav, s svojim svitom jih poljubljaj, moj sporoči jim pozdrav.
Limbarski.
lod, ga preneso kolikor ga je treba v sosednji cvet ter ga opraše.
So pa rastline, ki jim posreduje oprašenje veter. Te rastline ob suhem in vetrovnem vremenu, zadošča že lahka sapica, iztresajo polasti in ga prenaša na brazde drugih cvetov. Tako delajo n. pr. naši iglači in vse trave, pa tudi nekateri listavci.
Pa ne le p&Iod prenašajo župelke in veter, celo semena zaupajo žuželkam in ptičem.
▼iti v svojem želodčku, nato je šele med), si naložijo po trebuhu ali hrbtu znatne množine peloda, ki ga odneso po zračni pošti v drug cvet. Nekatere rastline, kot n. pr. šipek,
pelodu, ki ga raznašajo žuželke ali veter? Vemo, da mnoge rastline zaupajo prenašanje peloda iz cveta v cvet v svrho oprašenja
žuželkam ne nudijo medičine, temveč pelod, ki ga te potrebujejo za hrano zase in svojo zalego. Ko nabirajo, valjaje se po cvetu, pe-
svoj cvetni prah (pelod) v zrak; veter se ga (Da jih nekatere rastline zaupajo vetru, smo že povedali zgoraj). Zato pa imajo kaveljce in ali laske s katerimi se oprimejo perja ptičev, nekatera semena, kot n. pr. omele, znanega zajedalca po našem drevju, pa lepljiva. Ptice jih poželjivo zobljejo, sočno „meso" prebavijo .neprebavno seme pa od-lože nekje obenem z iztrebki. Zgodi se pa tudi, da se seme prime kljuna, ki si ga ptič, ker nima robca ali prtiča, obriše kar ob vejo, ki se je seme prime. In prav to je namen lepljivega semena. Tako pride namreč omela na novo drevo ali vsaj nov kraj drevesa.
Mnogo bolj zanimive pa so letalne naprave naših živali; o tem bomo govorili ob drugi priliki.
(Razmere	ttu%d&
Zaradi dogodkov zadnjih let, se tudi moda, ki so jo predpisovali Pariz, London in Dunaj, ni mogla obdržati, ker pač ni odgovarjala duhu časa, še manj pa blagu, ki je bilo na razpolago. Toda vkljub temu se ženski svet ni zapustil. Takoj ob koncu vojne so »e žene pridale resno ukvarjati z no-
vimi kroji, da bi na ta način zadovoljile svoje izbirčne oboževalce in ljubimce. Toda splošno pomanjkanje je tudi v ženski modi zapustilo svoj pečat. Nove obleke so preproste, skromne, toda vkljub temu morda najprimernejše za sedanje razmere.
Zaradi mile zime vidimo na cestah pretežno dvodelne obleke, katerih izvor je navadno stara vojaška odeja, ali pa kak drug del vojaške obleke. Vedno pogosteji so dolgi jopiči z velikimi šivi, ki so razen vsega še zelo priročni, katere izpopolnjujejo ši-
iiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiii!iiui!iiiiiiiii
Od danes naprej posluje poslovalnica „Koroške Kron ke” v Celovcu, Funderstraßa 3, (vogal VSIkermarkter Ring), kjer bo stalno zastopnik našega lista. Tam se sprejemajo tudi „mali oglasi".
Obenem javljamo, da s tem dnem preneha poslovati zastopnik naše uprave v propagandni trgovini PWB na Novem trgu 7, kjer bo od tega dne naš list in slovenski koledar na razpolago le v maloprodaji. Zato ss tam ne bodo več sprejemale nobene naročnine niti oglasi.
Uredništvo lista, kakor tudi vodstvo slovenskih radijskih oddaj ostane, kot je bilo do sedaj, to je na Völkermarkler Ring 25,
I.	nadstropje, soba 22. Telefonska št. je podnevi 2001 -podšt. 96; ponoči pa samo 2001 (nočni priključek). Na zadnjenavedeni naslov pošljite vse prispevke, ki se tičejo uredniškega besedila ali radijskih oddaj.
roka športna krila. Ce vidite ljubko gospodično v taki obleki, si jo nehote tudi sami zaželite. Toda, kako jo napraviti? Poglejte našo sliko, pa vam bo morda pomagano.
Mlajše si navadno rade požive svoje vzorce z raznobarvnimi našivi, ki jih pa prav dobro nadomešča živobarvna ovratna ruta.
Upamo, da bodo marsikateri naše slike prišle prav, saj je dandanes tako težko dobiti modno revijo, ki bi prinašala vzorce, primerna našim skromnim razmeram.
Naprava umetnih travnikov
Kateri činitelji so odločilni za napravo umetnih travnikov? Na višino pridelkov ima vsekakor vpliv temperatura in letna množina toplote. Cim manjše je letno povprečje temperature, tem manjši so izgledi za dolgo rastno dobo in za dober uspeh. Ker se pa travniki izredno hitro prilagodijo, jih je možno urediti v vseh toplotnih razmerah in dajejo v primeri z drugimi kulturami večje pridelke.
Važnejši klimatski činitelj so padavine. Večina naših trajnih travnih rastlin razvije svoje korenine razmeroma plitko. Njihov razvpj je zaradi tega odvisen od stanja vode v gornjih plasteh zemlje. Paziti moramo pa zopet, da talna voda ne sega previsoko, ker povzroča močvirna mesta, ki j:h dobre trave zopet ne prenesejo. Zelo važen pogoj za uspeh travnikov je torej urejeno vodno stanje v zemlji,
Ža višino pridelkov na travniku ni odločilno, ali je zemlja lahka ali težka. Kakor na najlažji peščeni zemlji, kjer je dosti padavin, tako najdemo sposobno travno rušo tudi na najtežji ilovnati zemlji. Važno je le, da vlada na travniku urejeno vodno stanje in da ja dovolj padavin.
Travne mešanice sejemo kadarkoli od spomladi do jeseni, zaradi tega so tudi predsadeži prav različni. — Skoro najprimernejši predsadež za travnik so oko-pavine in sploh one kulture, ki zapustijo njivo nezapleveljeno ter v dobrem strukturnem stanju. Ako so bili ti predsadeži močno pognojeni s hlevskim gnojem, je za travnike posebno ugodno, ker jim to bol; prija kot neposredno gnojenje s hlevskir gnojem. Ko pospravimo okopavine, zorjemo njivo jeseni srednje globoko in jo pustimo tako do spomladi. V tem času zimski mraz dobro prerahlja zemljo. Ko se spomladi zemlja zadosti osuši, jo prebranamo. S tem odlivamo v zemlji zimsko vlago ter dosežemo
večjo strnjenost zemlje, kar oboje je potrebno za dober razvoj rastlin. Istočasne odpravimo skorjasto površino in uničimo plevel. Ce njiva še pred setvijo ponovno ozeleni, moramo s ponovnim brananjem plevel zatreti. Ce hočemo sejati v začetku ali sredi maja .moramo njivo pripraviti kakor za okopavine ,to se pravi, v spodnji! slojih naj bo uležana, na površini pa drobno zrahljanja. Cim natančnejše bodo izvršena obdelovalna dela, tem boljši bodo uspehi.
Kadar preorjemo negospodarske trajne travnike ali pašnike .moramo nekaj let go jiti njivske kulture, predno napravimo zopet travnike. Najprej sejemo oves, nato okopa-vlno z močnim dodatkom hlevskega gnoja Ce je tak plodored neizvedljiv ali če se struktura zemlje ne da zboljšati, bodisi ker je zemlja preplitka bodisi iz drugih razlogov, potem je vsako preoravanje brez po mena. Ce smo prepričani, da bi bilo gospo darsko smotrno neko ledino preorati, potem pa kar na delo. Največjo pažnjo moramo polagati na to, da rušo res dobro obrnemo da ne pride več na površino. Najbolje je, če prve brazde, ki ležijo druga čez drugo, od peljemo, naslednje brazde se nato prav lepo obračajo. S ponovnim brananjem, po mož nosti s kolutasto brano, ustvarimo za silo pogoje za setev ovsa. Izkušnje nas učijo, da je najbolje rušo že jeseni obrniti, nakar tud zimski mraz izvrši svoje. — Ce sejemo travne mešanice po žitaricah, moramo strnišče takoj po žetvi plitko preorati, da obdržimo v zemlji čim več vlage in da ohranimo dobre strukturno stanje zemlje. V nadalhjem postopamo na isti način, kot če sejemo po okopa Vinah.
Travne mešanice sejemo navadno kot samostojno kulturo. Trave se v tem primeru bolje razvijejo in dobimo enakomerno neprekinjeno rušo. Spomladi sejemo lahko tudi skupaj z ovsem. Vlaga in dobro strukturno stanje zemlje se predvsem dobro držita, spo-
mladi imamo pa zgodaj velik pridelek sveže krme. Pod ovsom se tudi trave razmeroma dobro razvijejo; štiri do šest tednov po košnji ovsa imamo že dobro pašo na razpolago. Po paši se mlade trave bujno razvijajo, tako da lahko računamo še s tretjim pridelkom. V tem primeru moramo sejati oves precej gosto. — Jeseni sejemo najpozneje avgusta, da imajo rastline dovolj časa in se morajo do zime dovolj opomoči. Zgodnji krompir, ki mu sledi plitka brazda je dober predsadež za to. Spomladansko setev ne bomo izvršili pred sredo maja. Večina semen preje ne more vzk'aliti, ker ne najdejo v zemlji za kalitev potrebne toplote/ Če pa travma semena leže predolgo v zemlji, začnejo gniti.
Seme mora priti v zemljo čim bolj plitko, sejemo na široko. Večinoma bo zadostovalo, njivo po setvi samo pobranati z lahko brano. Se najbolje se obnese setev z roko. Če bi bila zaradi majhne količine semena enakomerna posetev težka, zmešamo seme z vlažnim peskom. Ker je travno semenje izredno lahko, sejemo le ob mirnem, nevetrovnem vremenu. V jara žita sejemo šele po vzkalit-vi žito, ko so ta že za ped visoka. Klijoča travna semena so dobra ptičja piča, zato moramo biti oprezni. V travni mešanici naj bodo zastopane nizke in visoke trave kakor tudi detelje. Predno se odločimo za nabavo semen travnih mešanic, je najbolje, da se posvetujemo s strokovnjakom ali z izkušenim poljedelcem.
Novemu posevku morahio tudi izdatno gnojiti. Zlasti če zemlja ne vsebuje večjih rezerv najvažnejših hranilnih snovi, moramo toliko pognojiti, da napravimo v zemlji nekaj rezerve. Kakor smo že omenili, je s hlevskim gnojem najbolje pognojiti že predsadežu. Kadar to ni bilo izvedljivo, gnojimo s hlevskim gnojem naknadno na rušo, in sicer večkrat v manjših obrokih. Od umetnih gnojil so važna predvsem fosforna in kalijeva.
... 1	" 1	ii. i	i.	^
Ustroj čebelje družine
Ponavadi se kmečki ljudje bojijo učeneg» besednega modrovanja in ga ne odobravajo-So bolj ukrojeni na tisto, kar vidiš, potiplje* ali pokusiš. Zato jim pa tudi ne diši teoretično razpravljanje o posameznih gospodarskih panogah; oni dado nekaj le na praktično znanje in spretnost.
Tako mišljenje se dobro ujema z značaje® kmečkega človeka. Vendar ni povsem pr3" ; vilno. O tem nas bodo nemara mogla prepričati razmišljanja o ustroju čebelje družine/ i ki jih bomo v nekaj člankih objavili v naša® | listu. Upamo, da jih bodo radi brali čebelarji — pa tudi oni, ki imajo pri čebelah radi samo med. Pravim, bomo v preprostih bese- ] dah sproti kazali, kako se teorija koristno i i uporablja v praktičnih, opravilih, in kako | i je zavoljo tega potrebna. Drugi se bodo p5 j ' pri nas učili resnice, da je za vsako kmetij" ( 1 sko stroko treba nekaj znanja iz knjige, če | i hoče človek prav delati in od svojega truda i i imeti dobiček.
To veste vsi, da čebela živi zmgraj v skupnosti — v družini. Sama sebi prep® ; ščena sploh ne more obstati in hitro umrje-Je tedaj v najboljšem pomenu besede s°' j . cijalno ali družabno bitje. V tem oziru ji ie človek skoraj podoben. Mnogi opitsovalci če-! beljega življenja v družini so zelo zanimivo in poučno primerjali ureditev življenj? v čebelji družini z družabno ureditvijo človeške družbe. Videli bomo, da je res marsikaj za človeka poučnega ne samo v strokovnem, marveč tudi v socialnem in nravnem oziru. Živalca se ravna po nagonu, k> ji ga je Stvarnik vcepil. Nič ga ne spreminj8 in maliči. Zato se pa tudi pri nji vse tako čudovito lepo sklada in ujema. Ljudje Pa dane nam božje postave po svoje prikroj® jemo in izkrivljamo. Zato gre pa marsiksi narobe,..
Čebelje družine sestavljajo trije zastopaj ki: matica, čebele-delavke in trotje. To tudi vsi vemo. Kaj je pa vsakega izmed teh tre^ življenska naloga, kako se nanjo pripra^ in kako jo izvršuje, je manj znano. Pa jä čebelarju vendar to vedeti treba, ker je vsak njegov poseg v panj obenem poseg v ži® Ijenjski razvoj čebelje družine in posam6*' nih članov te družine. Pravilno poseganj® čebelam koristi, napačno jim škoduje. Ea bomo vsako opravilo v čebelnjaku prav iž' vršili, moramo poznati življenje čebelje dr® žine. Zato naše preučevanje teh reči ne b° odveč. Prihodnjič si bomo ogledali mafic° in njene naloge.	Dr. L. P-
Kakšne nas
Mnogo manj solza, razočaranj, razdrtih zarok in ločitev zakonov bi bilo na svetu, če bi se ženske globje zavedale svoje vzvišene naloge. Toliko se govori, da je ženska šibkejša od moškega, telesno in duševno in da nikdar ne doseže v poklicu tiste sposobnosti, kot jo ima on. Res je tol Vsa gesla o ženski enakopravnosti tega ne bodo mogla nikdar spremeniti. Kajti le norec bi zahteval od ženske, da vrši iste naloge in isto delo, kakor moški. To bi bilo proti naravi, ki je žensko ustvarila slabotnejšo ter proti življenskemu zakonu, ki je odmeril ženski drug prostor na svetu. Čemu tudi naj bi bila ženska pravtako zmožna v poklicu, kakor moški? Mož mora imeti poklic, mora skrbeti za družino, iti mora v svet, se politično udejstvovati, delovati za narod in domovino in ju v danem slučaju tudi braniti.
Ali naj žena stori isto? Nikakor ne! Vendar pa tudi ona ne sme stati ob strani, temveč mu mora biti res to, za kar jo je postavil božji in naravni zakon: družica.
Pravijo, da naj se žena ne vtika v moževe poslovne stvari. Izkušnja pa nas uči, da dva človeka vedno več vesta kakor en sam. Tudi žena lahko včasih .kaj svetuje ali najde izhod iz zaprek. Če pogledamo nazaj v zgodovino, lahko opazimo, da so mnogi slavni možje bili tudi srečno poročeni. V mnogih slučajih je šele ženska povzročila pri njih vzpon, ki jih je privedel do neminljive slave.
Pri tem pa seveda ne trdim, da je morda žena dajala kakšnemu odličnemu diplomatu
hočejo imeti
nasvetov v zapletenih političnih zadevah, pomagala znanstveniku pri njegovih preizkusih, ali glasbeniku pri skladatvah. Ne, ker je marsikateri velik mislec imel ženo, ki ga po duhu nikdar ni dosegla. Toda življenje zahteva od ženske še več. Dajati mora možu veselje do dela in do življenja sploh, ki je morda dobilo zanj pravo vsebino šele, ko je spoznal njo.
Ko se srečata dva mlada človeka in spoznata, da njuni srci harmonirata, tedaj se samo nebo smehlja in blagoslavlja mlado srečo. Ni je sile, ki bi ju mogla ločiti za vedno, pa čaprav ju kruta usoda včasih loči za nekaj časa. Saj svet je majhen a ljubezen je neizmerna; ta se ne ustraši ne morja ne meja. Močna sta, vse zapreke, ki jima jih usoda pošilja na pot, premagata. Moški prične delati s podvojeno močjo in tako doseže tisto raven, kamor bi sam nikoli ne prišel. Zakaj? Zato ker je srečen, ker ve da ima njegovo delo tudi smisel. Ljubezen mu daje tisto dinamično silo, s katero je vsaki nalogi kos.
Če bi kdo menil, da pretiravam naj pri-meria samo srečno poročenega moža in samca. Dokler je mož-samec še mlad, je vse v redu; igra se z ženskami in norčuje ter uživa v namišljeni sreči. Toda leta minevajo, nenadoma, ko mu že pričenja cvetsti ob sencih, tedaj začuti, da ie osamlien. Sorodniki in prijatelji, s katerimi se je nekoč radoval, so ga že davno zapustili. Nikier ni nikogar, s komer bi lahko napravil izlet v zlatem poletju, nikdo mu ne skrajša pustih
deževnih dni, nikogar ni ob dolgih zimskih večerih, s komur bi lahko prijetno kramljal ter popil skodelico vročega čaja.
Najhujše pa je spoznanje, da je šlo življenje mimo in ga oropalo za mnogo lepega. Nikdar ni okušal ponosa srečnega očeta, nikdar ni nikogar osrečil. To spoznanje je zelo trpko, kajti slajše je osrečevati, kakor srečo uživati sam. Hudo je življenje stare device, a mnogo hujši je položaj samca. Nihče ga ne ljubi, nikdo ne spoštuje, nikjer nima ugleda ne vpliva.
A mož, kateremu je usoda naklonila prijetno družico? Koliko sreče mu daje en sam sprehod ob nedeljah dopoldne, ko obleče sveže vonjajoče perilo in zl.kano obleko ter se napoti ven z otroci, medtem ko ženka kuha okusno kosilo. Kako je ponosen ob pogledu na svoje cvetoče otroke, saj ve, da njegovo ime ne bo prešlo, tudi ko ga bodo že zagrebli v zemljo. In ponos igra pri moškem včasih večjo vlogo kakor ljubezen sama...
Ženske kaj rade udrihajo čez moške, toda bolje bi bilo, če bi jih skušale razumevati. Mož si ne dovoljuje, da bi ga ženska vodila na vajetih. Katera to zamišlja, je morda zgrešila za vse življenje. Možu svetovati, mu pomagati v vseh težavah, ga dvigati iznad sive vsakdanjosti v tajinstveno kraljestvo ljubezni, to naj bo cilj dekleta In žene, a vajeti naj prepusti njemu. Plemsnit je občutek za moža, da je branitelj in voditelj svoje žene, a ona je srečna kakor kraljica, če ima močno zaslombo.
Ne puščaj moža samega, kadar narava kliče ven, kadar je mnogo lepih prireditev ob večerih. Za njega, kakor tudi zate bo prijetna sprememba, če se sprostita vsakdanjih skrbi. Ne izgovarjaj se, da nimaš časa. ■’ena. ki za moža nima časa. sploh ni prava ženska. Možu po postalo dolgočas ob tvoi’ strani, šel bo sam ven. takrat pa boš zastonj godrnjala nad njim. Med vama se bo pojavila nevarna senca, ki bo ogrožala zakon.
Kadar mož pride utrujen z dela, ga ne pričakuj s kislim obrazom, nepočesana in v zamazani delovni obleki. Ti ne veš. ka/ko bo vplivalo nanj, če ga boš ljubeznjivo spre-
jela, potem ko se je morda vse dopoldo? trudil z delom, jezil nad uslužbenci ali l0'> je stalno brnel telefon na ušesa.
Cvetje na mizo in prijazen pogled mo* ali zaročencu! To so vse malenkosti, ki P5 vendar slade življenje, tako opojno in ts jinstveno. Žena osrečuj, saj bo njegova sreč izžarevala tudi nate!	S o n j ®
Čpsar vsega ne zmore ženska
Ameriški predsednik Lincoln je bil ve!^ mislec, odličen državnik in v vseh P°^e^g iunak v življenju, le svoje žene se je ^u1a bal. Kot politik je imel pogosto toliko da ni vedel, kje se ga glava drži. Zato j® s" veda prihajal večkrat pozno domov, kar P njegovi lepi ženi seveda ni bilo všeč. • vse njene pridige niso nič pomagale, m® . slednjič zapretila: „Kadar ne boš ob d^s s, doma, bom zaklenila vrata, ti pa pojdi mor hočeš čez noč."
Toda že prvi večer je prekoračil dovo 1^ nie za celo uro. Prišel je ob enajstih do*®®^ trkal, prosil, pa vse zaman, žena mu ni tela odpreti. Naposled je zaklical v okn0' „Ženka, veselo novico ti prinašam!" „Kakšno neki?"	;j,
„Izvolili so me za predsednika Zedini6, držav. Pomisli kakšna čast tudi za tsbe-Žena pa mu je srdito odvrnila:	,sj
„Da nisi dosti prida, sem vedela. D° s® ,a. st vedno izostajal od doma, toda vsaj P j nsc nisi bil. Sedaj pa govori iz tebe vin°^0-zdravi pameti bi ne gobezdal takih ne nosti. Zaman čakaš, ne bom ti odprla1 Novoizvoljeni predsednik je moral p ^ ^ noč prespati v hotelu.	S o n
Kaj je vdovec?
„Vdovec je kaznjenec, ki je svojo ta*" že prestal."
Otroci med seboj.
„AH veš, da dobimo novega očka? „Res, katerega?"
„Tistega gospoda, ki nama nikdar nie prinese."
„Ta bo najin očka? Prav mu je!"
Petek, 13. januarja 1946.
KRČAMJE
Ob južnem in jugovzhodnem pobočju Sinje Planine, od koder se ti pogled odpre na celo Podjunsko dolino, Peco in Kamniške planike, so posejane slovenske kmetije, ki sestavljajo vas Krčanje. Dolgo že prebiva tod nepokvarjen, katoliški, slovenski rod. Od 6. stoletja — od preseljevanja narodov — orje hi izsiljuje iz hribovite žemlje v potu svoje-Sa obraza svoj vsakdanji kruh Krčanec. Od Atilovih časov prepeva in vriska krščanski Pastir po teh brdih, ko stopa, za živino in 'ropom ovc. Od poljedelstva in živinoreje živijo Slovenci tod, kakor njihovi predniki Pred 1300 leti.
Nekako v sredi med Grebinjem in Dekša-hri, ob glavni poti so si že pred več kot SOO leti zgradili lepo gotsko cerkev, posvečeno Sv. Martinu. Meseca septembra, lan-skega leta, pa se je zganila vsa fara in z Združenimi močmi pod skrbnim vodstvom Sospoda monsg. dr. Rainerja na novo prebelila notrajščino cerkve in skrbno očistila vse Podobe in oltarje, tako da nam je postala kisa božja prijetna in ljuba kot lastni dom. Veliko je bilo truda, veliko je bilo žrtev, za-pa gre hvala vsem, ki so z različnimi sredstvi pomagali, posebno pa g. župniku in °bema ključarjema, ki. so znali v teh časih ha spreten in iznajdljiv način omogočiti ob-hovitev cerkve.
Zadnjo nedeljo pred božičem pa je dobil fako osamljeni in z delom preobloženi zvonček v zvoniku svojega novega tovariša in Pomočnika. Ves v cvetju in v vencih — po-hos krščanskih deklet — med pokanjem topičev — veselje krščanskih fantov — se je Pridružil staremu zvonu, ki ni bil ,,mobiliziran.”
Nad vse pa je bil ganljiv praznik za celo Pašo faro praznik sv. Treh kraljev, ko smo obhajali slovesnost vrnitve fantov in mož ‘z vojske. Dopoldne je bila zahvalna služba k°žja z nagovorom domačega g. župnika. Po službi božji pa smo se vsi zbrali okrog Proba padlih tovarišev, in počastili njihov zpomin z molitvami in pesmi. Opoldne so ~11 vsi, ki so se srečno vrnili iz vojske, 57 po številu — povabljeni na skupno kosilo v ze-lo lepo okrašeno in obloženo Mežnarjevo ^vorano. Po lepi in dobro uspeli igri, ki je _Ha nalašč prirejena za povratnike, se je za-p®! veseli del, v katerem so prišle na svoj račun tudi dekleta, saj so one v vojski tudi trpele, čeprav je bilo to trpljenje drugačno koi na fronti. Tako smo to popoldne in večer Pozabili na vojne grozote v isijajnem domačem razpoloženju med svojimi ženami in dekleti.
Slovenci s par izjemami. Tudi vemo, da zna g. nadučitelj slovansko! Zakon o dvojezični šoli velja tudi pri nas — vsaj tako je oblast določila. In vendar se ne izpolnjujte. Povsod okrog nas se že mesece poučuje slovenščina, samo pri nas ne. Če je učiteljstvo pod nacizmom tako vestno izpolnjevalo vse takratne vladne odredbe in pitalo naše otroke z velikim nemškim nacističnim strupom v
škodo nam zatiranim Slovencem, zahtevamo, da tudi sedaj tako natančno izpolnjuje odredbe sedanjih oblasti, ki so nam v korist. Dobro bi bilo, da bi oblast, ki je te zakone izdala, tudi včasih kontrolirala, če se njeni zakoni in odredbe izvršujejo ali ne in zakaj se ne izvršujejo!
Prepričani smo, da bo še treba čiščenja med koroškim učiteljstvom, kajti še vedno najdemo učitelja, ki imajo svoje duše namočene s Hitlerjevo nacistično omako. Tudi v tem oziru se bo prej ko slej napravil red, in sicer za vedno!
Kotmara vas
V preteklem tednu se Alojz Hribar, mež-nar v Kotmari vasi, mudil na Erdeh in se od tod ponoči vračal domov. Na poledeneli cesti v gozdu nad Kotmaro vasjo je spodrsnil in si zlomil nogo tako, da se ni mogel ni-
pogled i»a Kotmaro vas
kamor več ganitti. Njegovi obupni klici na pomoč dolgo časa niso imeli uspeha, ker so se ljudje, tki so jih slišali, bali priti v bližino, meneč da gre za kak napad od strani tolp v gozdu. Iz obupnega položaja so ponesrečenca rešili šele priklicani orožniki. Hribarja zdaj zdravijo v gosposvetski bolnici, KOtmarčani ga zelo pogrešajo kot svojega izredno marljivega in uspešnega pevovodjo in mu želijo, da se čimprej vrne zdrav v njihovo sredo.
Progreb dr. Hansa Braggerin
V četrtek, dne 10. januarja so odnesli k zadnjem počitku na celovško pokopališče dr. Hansa Bruggerja, bivšega odvetnika in
sina zobozdravnika dr. Ambroža Bruggerja. „Kronika" se ga spominja, kajti dr. Brugger je bil edem tistih Nemcev, ki niso bili nasprotniki Slovencev. Že kot dijak se je naučil tudi slovenskega jezika. Po dokončanem študiju je o tvoril lastno odvetniško prakso ter si je radi svoje izredne marljivosti in pretnosti pridobil obči sloves. Njegova živ-Ijenska svežost mu hi dopuščala, da se ne bi ‘udi politično udejstvoval, vendar proti Slovencem mi ničesar storil. Ko je v Avstriji nacizem preveze! vlado, so Bruggerju odvzeli odvetništvo. y vojaško službo ga niso poklicali, ker ga je nacistična stranka smatrala za nezanesljivega. Poslali so ga v službo k upravi v Radomlje na Poljskem. Ko so iz vzhoda prodirali Rusi, nemško je poveljništvo pustilo civilne nameščence na -ediiu. Tako se je zgodilo, da so morali bežati v zadnjem trenutku in je vsak zagrabil le najnujnejše. Dr. Brugger, ki je bil slabotne narave, pa si je naložil pretežko breme, da bi ga mogel nositi do najbližje železniške zveze. Težko breme mu je odrgnilo roko. Sicer je srečno prispel domov v Celovec, toda rana se mu je poslabšala. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je umrl za posledicami te rane. Ob grobu žalujeta stari oče, bivši zobozdravnik, ki je že mnogo dobrega storil za siromake v Celovcu, priletna mati in soproga. Otrok dr. Hans Brugger ni imel. Pokojni bi bil lahko igral važno vlogo v javnem življenju na Koroškem, toda Bog je drugače odločil. Na jpočiva v miru.
Pa tudi v kultumo-narodnem oziru moramo Zabeležiti po vojski veliko veselih sprememb in dogodkov.
Prve številke domačega Usta „Koroške Kronike” smo sprejeli s takim veseljem, da se Je marsikakšno oko orosilo! Vendar enkratl hndar enkrat zopet se smeš ob nedeljskih Popoldnevih vsesti za mizo in ob kozarcu mošta prebirati domač slovenski časopis, brez strahu pred gestapovcem ali njihovim Podrepnikom. In kakor nalašč za nas kmete J®! Vse tudi nudi, od najglobljega razmotri-vanja o atomski bombi in visoki politiki po svetu in doma pa do umne kokošjereje, od Angleških lekcij — kar se posebno nekate-rim dečvam dopade — pa do lepe domače slovenske pesmi in povesti.
Na Štefanji dan smo imeli tudi slovensko, jSro „Sv. Trije kralji". Dvorana pri Goleju 1® bila obakrat nabito polna gledalcev. Tudi n smo začutili ne samo lepo vsebino igre, ampak predvsem toplo domačo besedo. Ce-Prav se igra ne more meriti z drugimi veli-uni slovenskimi dramatiki in pisatelji, vendar nas je po svojem pristnem ljudskem miš-jenju in izražanju, po svoji nazornosti in rastičnosti vse prevzela in je brez dvoma Prizadevanje avtorja in režiserja kakor tudi pralcev vse hvale vredno.
Slovenska domača pesem je zopet zadone-a v cerkvi, slovensko pridigo zopet sliši-po sedmih letih.
Edino, kar s ni i
ni®9a učiteljstva. In vendar so otroci sami
^ar nas boli je to, da se do danes ni čula slovenska beseda v šoli od tukaj-

VIII.
1. Imperative — Velevnlk.
Be quietl — Bodite mirni! (Bodi miren!)
Go awayl — Pojdite proč! (Pojdi proč!) Come with me! — Pojdite (pojdi) z menoj! Look at me! — Poglejte (poglej) me!
Let us go this wayl — Pojdimo po tej poti! Let us cross the road! Pojdimo preko ceste! Take čare! — Pazite (pazi)!
2.	The Human Body — Človeško telo
arm — roka back — hrbet beard — brada blood — kri bone — kost brain — možgani breast — prša cheek — lice
chin — brada (podbradek) ear — uho
elbow — komolec	1
eye — oko face — obraz finger — prst
fist — pest	«
foot — noga (stopalo) forehead — čelo hair — las h and — roka
head — glava heart — srce knee — koleno leg — noga lip — ustnica lungs — pljuča mouth — usta muscle — mišica moustache — brki neck — vrat nerve — živec noše — nos shin — golenica (kost) skin — koža shoulder — rama stomach — želodec temple — sence thumb — palec toe — prst (na nogi) tcngue — jezik tooth — zob vein — žila
3.	Everyday Expressions and Phrases Vsakdanji izrazi in stavki
Do not mention it! — Prosim! (Dobesedno: Ne omenjaj tega!!
I am sorry — Na žalost! (ali: žal mi je)
I am mueh obliged to you — Zelo sem Vam hvaležen
It does not matter — Nič ne de.
Bilčovs
Sicer nas malo kdo pozna, a vkljub temu ne bo odveč, če se tudi mi enkrat oglasimo v našem listu. Celo neko predpravico bi si lahko v tem lastili, saj ima naša vas sorazmerno največ naročnikov „Koroške
Kronike". Kar vprašajte v uredništvu, pa boste videli, koliko nas je.
Kakšnih posebnosti pri nas ni. Vas je kakor izumrla, le visoke skladovnice drv, ki stoje ob vsaki hiši, in bel dim, ki se dviga iznad streh, vam pove, da še živimo. Vkljub temu, da ni huda zima,' je vendar toliko mraza, da smo vsi radi v hišah. Tudi ob nedeljah smo najraje doma. V gostilne ne hodimo, ker ni pijače, pred cerkvijo pa tudi ne zborujemo, čeprav je to stara slovenska navada. Je pač mrzlo.
Kar nas je kmečkih gospodarjev, imamo vsi dovolj dela. Sedaj je treba popravila pri tem vozu, nato je dreba drv, krme za živino niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuini
Kje in kako lahko naročiš „Koroško Kroniko” ?
Na svojem poštnem uradu, kjer kupiš poštno nakaznico in pošlješ odgovarjajočo naročnino.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
in Bog vedi, kaj še vse. Pa vse se prenese, če je le zdravje pri hiši in dobra volja.
Ob nedeljah pa se veselimo na topli peči, kjer prebiramo našo preljubo znanko „Koroško Kroniko", ki skrbi, da smo tudi o političnih dogodkih pravočasno obveščeni. Najbolje pa je, da pridete enkrat k nam, pa boste videli, kako se imamo in kaj delamo. Do takrat pa na svidenje.
Šmarjeta pri Rožu
Tik pred božičnimi prazniki nas je zapustila naša dolgoletna organist, gd. Trabesin-gerjeva. Odšla fe v Podkmos k svojemu bratu, gospodu proštu. Vzorno je vodila petje skozi več let v župni cerkvi sv. Marjete. Hvalevredno je, da je Izučila tudi nasled-njico. Gospodični bodi na tem mestu izrečena najlepša zahvala Šmarječanov za vso požrtvovalnost in dobro voljo. Upamo, da se bo tudi na novem mestu s prav tako ljubeznijo posvetila delu za lepo cerkveno petje.
Po večletnem prisilnem molku je za Božič zopet nastopil cerkveni moški zbor. Kljub temu, da je ta neprostovoljen odmor trajal več let in je nekaj pevcev izostalo, smo bili ob zopetnem nastopu prav prijetno presenečeni. Želeti bi bilo samo to, da bi se zboru, ki ga sestavljajo samo preizkušeni pevci, večinoma še iz šole pokojnega Koglakove-ga očeta, pridružila tudi mlajša sila. Pevskega naraščaja v Šmarjeti ne manjka, manjka samo dobre volje pri mladini.
Never mind — Nič ne de (stori)
What is the matter? — Kaj je?
I am cold (warm, hot) — Mene zebe (meni je toplo, vroče)
If you please — Ce Vam je ljubo (če hočete) I cannot beldeve that — Tega ne morem verjeti (doumeti)
*
Prihranile si IcKsI za ustmeni pouk angleščine, ki bo v nedeljo ob 20 uri 15 mi-nnt v celovškem radija. Poslušajte dobro, da bo imel vaš pouk res uspeh.
Za pravice delavcev
Vsak človek je dolžan delati
Vsak človek je dolžan delati. Ta postava dela je tako stara, kakor je star človeški rod. Sv. pismo pravi, da je Bog človeka postavil v vrt veselja, da bi ga obdeloval. „Rodita in množita se, in podvrzita si zemljo!’, tako se Je glasilo prvo božje povelje Adamu in Evi. Prva postava, ki jo je človek prejel od Boga, je bila torej postava dela in od tega trenutka dalje nihče, ki je delazmožen ni izvzet iz te postave. Z delom svojih rok si mora človek pridobivati zemskih dobrin, ki so mu za ohranitev življenja potrebne.
'Podvrzita si zemljo! Zemljo z vsemi njenimi zakladi in sadovi je po prastarših Bog izročil v last in užitek vsem ljudem, zato imamo vsi pravico do teh dobrin. Bog je tako človeku pripravil dovolj veliko in bogato obloženo mizo, da z nje jemlje vsega, kar za življenje potrebuje. Od te naravne mize nikogar ne smemo odriniti ali izključiti.
Človek, ki je obdarjen z razumom in svobodno voljo, pa je lahko dober ali slab gospodar. Tako so v dolgi dobi zgodovine prišli nekateri ali po lastni nemarnosti ali nesreči ob posest naravnih dobrin, drugi so posest ohranili in si jo s poštenim osebnim delom in pridnostjo ohranili in pomnožili, tretji pa so si jo kopičili z'ropom, goljufijo, tatvino, skratko s krivico. Tisti, ki so pre-možneje izgubili, ga niso izgubili le zase, temveč običajno tudi za svoje potomce. Zlo je napadalno, se naglo širi in veča, zato so tudi krivičniki svoje premoženje večali, število revežev pa je raslo; ob vsem napredku tehnike in strojev, ki so si podvrgli ves svet, se število teh revežev ni zmanjšalo, nasprotno je po vsem starem in novem svetu še neizmerno naraslo in njih ječanje in vzdihavanje vpije z zemlje k Bogu. To stanje navadno kratko ugotavljamo s trditvijo, da množina svetnih dobrin ni pravično porazdeljena.
Človek je samo upravitelj svojega premoženja
Pridobitni svet svoje bogastvo tako upravlja, kakor da je nad njim popolen in« neodvisen gospodar. Po krščanskem nauku in po krščanskem pojmovanju zasebne lastnine pa tisti, ki posedujejo zemske dobrine, torej premoženje, niso nad njim neodvisni in popolni gospodarji, temveč so le upravitelji od Boga jim zaupanega premoženja, za katerega bodo nekoč Bogu dajali strog obračun. Zato morajo z njim tako razpolagati in gospodariti, da bo v korist vsem — torej družbi — ne pa samo njim. Tem velja gospodova beseda:	„Pridobite si prijate-
ljev s krivičnim mamonom, da vas, ko ob-nemorete, sprejmejo v večna bivališča." (L. 16, 9—10). Zanimivo! Gospod imenuje bogastvo krivično, ker je mnogokrat v resnici
j krivično pridobljeno in ker je pogosto vir krivic in raznovrstnih grehov.
Naš čas stoji v znamenju krivičnega ma-mona. Milijonske množice revežev in brezposelnih so priče in tožniki. Vsi ti ljudje, ki so pri življenju po božji volji, imajo zato naravno pravico do življenja in prav zato imajo pa tudi pravico do dela in jela. Rod bogatinov se za to dejstvo ne meni. Dela-zmožnim in delavoljnim ne da dela, ne kakor da ni dela ,ampak ker bi zaposlitev delavnih množic načela ali pa ogrožala njihov dobiček. Nimajo pred očmi koristi obče blaginje koristi ljudskih množic, ampak le svoj lasten dobiček oziroma kapital.
Pridobitnega sveta se Je polastila miselnost, da je bogastvo najvišje dobro, da je kapital popolen, in neodvisen vladar sveta, kateremu se mora vse brez pridržka pokoravati. Zelja po premoženju ter čim večjem dobičku je postala vera bogatinov, in so postali gluhi in slepi za tožbe in pravice revežev ter z ljubosumjem zro na vsakega in na vse, ki terja pravico. Toda pravica do dela in zaslužka spada med osnovne naravne človečanske pravice, katerih človek človeku ne more ne omejevati, niti mu jih odrekati. Zanikanje ali teptanje teh pravic ne ostane brez kazni.
Ponavljajoče se gospodarske krize in z njimi združena množestvena brezposelnost so v glavnem posledica kapitalističnega gospodarskega sestava. Človeška družba v bo-boče podobnih družabnih krivic ne sme ne dopustiti, še manj jih prenašati. Zato moramo pri obnovi gospodarskega in pri prenovi družabnega reda paziti, da ne zaidemo v stare grehe, zmote in krivice, v star gospodarski sestav pod novim imenom. Ta nevarnost je^iamreč prav resna in zelo velika. Zato gospodarske obnove In družabne prenove ne smemo gledati in voditi le z gospodarskega in zgolj človečanskega stališča, temveč tudi in najprej s krščanskega stališča
Dalje prihodnjič.
Slovesnost vojakom, ki so se vrnili iz vojske
Na Stefanovo, 26. decembra 1945., je bila tukaj v naši dravski župniji pri „Krajcbirtu" slovesnost, kakršne naša župnija še ni doživela. Že popoldne so prihajali ljudje iz vseh sosednih vasi. Nabralo se jih je veliko, da vseh osem sob te gostilne ni mogla vseh sprejeti. In trajala je ta slovesnost do treh zjutraj.
Posvečena je bila osemdesetim vojakom naše župnije, ki so se srečno vrnili iz vseh front te strašne vojne, ki je trajala šest let. Ni se jih pa vrnilo še petnajst, a padlo jih je štirinajst!
Že tri dni preje so morale ženske pripravljati jed in pijačo, posodo, mize in stole za pojedino tem našim vojakom. Olepšale so tudi obe sobi, ki so bile pripravljeni za fante vrnilce, z venci in cvetlicami.
Prišli pa so na to slovesnost tudi godbeniki iz Podravelj in so godli v veliki dvorani do treh zjutraj.
Zvečer se je začela lepo in bogato pripravljena pojedina za naše vrnilce Iz vojne. Pozdravil jih je najprej naš novi gospod Jošt. Med pojedino je prepeval pevski zbor iz Dobrolj ob Baškem jezeru lepe domače pesmi. Domači gospod župnik Hans Maierhofer pa je potem deklamiral verze, ki jih je za to slovesnost složil:
Pozdravljeni! Ste se vrnili iz strašne vojske, kjer ste bili v smrtni grozi vsaki dan! vesel večer je zdaj Vam dan!
Izgoni iz jngoslaviie
Dne 12. januarja je prispel v Podrožco transport s 148 Izgnanci. Gre za ljudi iz Spod. Štajerske in Kranjske, ki so bili izgnani iz Jugoslavije. V Podrožci jih je prevzela avstrijska železniška policija kot avstrijske državljane po predhodni kontroli v Jesenicah; poslani so bili potem v neko zbiralno taborišče pri Labudu.
Naslednji dan 13. januarja so jugoslovanske oblasti zopet izgnale približno 40 oseb preko Jezerskega v Avstrijo. Izgnanci so bili poslani v taborišče Leifling.
•iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiitmuiiimiiiiiiiiiiiiitmimumHuitii
Cbiava
Vajeniški izpili 1946
„V soboto, 19. januarja J946 se bo vršila ob 15 uri v prostorih trgovske zbornice za obrt in industrijo v eClovcu, Radetzky cesta št. 2, I. nadstropje, vrata 26, ustanovna seja deželne zveze prevoznikov na Koroškem.
Pozivamo vse prevoznike z avtomobili in konji, da se udeležijo te seje v čim večjem številu."
Zbornica za trgovino obrt in industrijo v Celovcu.
Prevozniki pozor!
V doglednem času bodo zopet zaključni izpiti vajencev za trgovio, obrt in industrijo. Vsi, ki so vpisani v seznam vajencev zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Celovcu —? moški in ženske, katerih pogodbena učna doba je potekla z 31. decembrom 1945, se morajo prijaviti najkasneje do 10. februarja t. 1. k izpitu.
Isto velja tudi za vse učence, ki so končali učno dobo do 31. 12. 1945.
O dopustitvi ik izpitu odloča v vsakem poedinem slučaju izpitni urad.
Predpisani formularji za izpitne prijave se dobe pri zbornici za trgovino, obrt in industrijo, Celovec Radetzky cesta 2.
AUS4 POSTA
—
Uredništvo „Koroške Kronike*!
Prosti Vas bi, ako Vam bi bilo mogoč« izdajati en slovenski dnevnik; sedaj imamo tednik in zelo radi bi mi zvesti čitatelji slovenskega berila im zavedni Koroški Sloven ci kaj več slovenskega berila — d?, bi na® vsak dam pošiljali časopis in novico. Mi moramo biti na koroški slovenski zemlM svoj gospod, da nas ne bo tujec tlačil ob steno> kakor nam pove zgodovina prejšnjih stole- j tij In današnje dobe. Koliko so Nemci sto | rili za ponemčevanje, ml pa še slovenskega dnevnika ne bi imeli.
Mislim, da mam bo. Koroškim Slovence® tudi Angleška vojaška vlada vse to dovolil«- ! zakaj papirja je menda dovolj, ker je drugih časopisov polno. Saj smo mi tudi narod iJ* govorimo svoj jezik. Prosili bi tudi, da ns® i bi kaj več pisali o naših bratih in sestra:’- I v Jugoslavji.
še nekaj o „Kroniki". Veliko imate trud« | z urejevanjem Usta, veliko se je tudi izbolj -šalo in mi smo vam za to zelo hvaležni. Nemške novele, legende, romane in članke pre pustite rajši nemškim časopisom. Saj je do- | volj novel, legend, romanov in člankov i« j našega življenja in naroda. Zavedati se mo j ramo našega narodnega prebujenja! Sedsi ni več nacizma!	t. S-
*
Spoštovani gospod urednik!
Prosim, če bi priobčili v našem tako težko pričakovanem tedniku „Koroška Kronika' sledeče moje vrstice: Slovenci na Koroške® smo Vam zelo hvaležni za trud, ki ga imate z urejevanjem in izdajanjem tega lista, vendar bi Vas prosili, da bi nam izpolnil’ še eno željo — da bi namreč izdajali ša efl • dnevnik v slovenščini. Kako zelo bi Va® bili hvaležni za ta trud, da bi imeli tudi r® Koroški Slovenci svoj dnevnik. Nemških je dovolj, a slovenskega pa na žalost ni. Upa®-da se bo tradicija slovenskega tiska nadaljevala. Mi se moramo zavedati naših velikih mož: Franceta Prešerna, Antona Martin® Slomška in drugih, koliko so storili za naš narod. Saj so se tudi na Koroškem rodil’ veliki možje.	Janez, h r.
*
Zahvaljujemo se našim bralcem za vspod-budne dopise in smo veseli, da se nam j® posrečilo — kot se zdi — list izboljšati.
Kar zadeva vaše želje po izdajanju dne vnika, moramo povdariti, da se trudimo ob držati naš list na visoki ravni Predno b’ mislili na to, da bi izhajal naš list pogoste]«; ; moramo biti prepričani, da je naš sedanj' list res v redu. O tem pa sedaj sami še ni smo prepričani.
Glede nadaljevanja slovenskih publika®! naj bodo naši bralci prepričani, da so na® njihove želje dobro znane, in da jim bo®° skušali tudi ugoditi, četudi le v manjše® obsegu, kot pač odgovarja sedanjim tež kim časom.
Fontan:
KRIZ NA GORI
ljubezenska zgodba
/
„Da bi zdajle deževalo, ne šel bi več koraka naprej. Tako malo je poguma v meni, da bi mi zastavila pot ena sama kaplja dežja-*
„Pa je še dolga pot, Mate, ne smeš biti slaboten, ne sme te biti strah. Kaj se ne spominjaš, kako si govoril včasih?’
„Ne vem — tako mi je, kakor da bi se bil od takrat zelo postaral. Ali pa je zato, ker ee poslavljam od tebe. Upanje neče v srce."
„Saj se ne poslavljaš za zmerom, in ko bi se poslavljal za zmerom, ne bi te pustila strani, Mate! Vrneš se in tedaj bo veliko veselje."
„Mislil sem prej in ko sem tako mislil, je bilo vse lepo in jasno, kakor na dlani. Vsa prihodnost je bila že ustvarjena, samo poseči bi bilo treba. Zdaj sem posegel in kje je prihodnost? Megla je pred mano in strah me je.’
„Bodi vesel, pa bo lepa tudi pot pred tabo. Ko te vidim tako žalostnega, je težko tudi meni.. .*
Vrh hriba sta počivala. Kakor dolge bele halje, po grmovju, po smrekah razobešene, so se zibali v globeli ostanki megle. Celo do vasi so že segali žarki pomladanskega jutra in svetilo se je jabolko na zvoniku.
„Kaj je to tisti kraj, ki sem ga sovražil? Lep kraj je.
IVAN CANKAR
Mate je stal in je strmel navzdol, na čelu se mu je napravila globoka guba.
„Veliko sem preživel prijaznega tu doli; spominjam se šele zdaj, ko je minulo zdavnaj in se več ne povrne... Tam glej je naša hiša; sveti se, kakor da je bila snoči pobeljena. Kaj je ne vidiš — ali ne stoji nekdo na pragu?"
„Nikogar nL°
„Pa se mi je zdelo, da je stala ženska na pragu, ženska z belim predpasnikom .. .*
„Ali se nisi nič poslovil?"
Srečal sem mater v veži, pa se nd ozrla in tako sem molčal tudi jaz. Rad bi se bil poslovil od matere pogledal sem še skozi okno in sem šel dvakrat mimo; pa se ni ozrla... Samo od psa sem se poslovil in spremil me je do kozolca."
Raztrgal, razpršil se je zadnji kos megle, bele cunje so švignile preko hriba in so se razstopile v soneu. V globeli se je zasvetila bela pot; vila se je iz vasi navzdol in na oni strani spet strmo v hrib.
„Ali poznaš tisto pot, Hanca? Kdo ve, če bova še kdaj hodila tod... o mraku, ko bodo sijale zvezde .. .*
„Se bolj vesela, Mate — kadar se povrneš ... Tam te bom čakala in lepo bodo sija-
„Nič ni upanja v meni; toliko sem imel veselja, pa niti kosca več. Kakor da je prišel nekdo ponoči ter me oropal, ko sme spal — Ne, Hanca, bolje bi bilo, da bi se poslavljala v dežju in blatu. Morda mi je težko, ker je sonce preveč svetlo...*
„Poglej na ono stran, Mate!*
Vsa goreča, v pomladanskem soncu vriskajoča je ležala pred njima pisana, valovita pokrajina; polje, travniki, holmi, zadaj v megleni daljavi gozdovi, visok, temen zid. Sredi polja in sredi vrtov fara, vsa bela in prazniška; daleč preko homov, po vaseh in travnikih se je oziral svetli stolp sv. Lenarta. Mate je gledal in lica so mu rdela. Samo enkrat se je še ozrl proti globeli, široko je zamahnil z roko.
„Zbogom!”
Nato se je okrenil in je stopil hitro, Manco je prijel za roko.
„Hitiva!"
„„Lepo je tam doli, tudi jaz bi šla s teboj.*"
„Ne misli, da ostaneš sama. Pridem pčte in bolj veselo se bova poslavljala tedaj.*
Hanca mu je pogledala v obraz: lica so mu bila zardela in rdečica -je ostala, bila je zmerom žarnejša in ogenj se je bil užgal v očeh.
„Lahko mi je zdaj,- ta pokrajina, glej, je v mojem srcu; zasmejala se mi je prijazno, kakor da bi se ti zasmejala, Hanca... Velik je svet in lep; ne more -se mi zgoditi drugega, kakor da sem bos in lačen, tega pa sem navajen.*
~ e_ i_,  j _1il  
„Da bi tako mislil! Vsa moja nesreča je, d« sem velik omahljivec; ne zaupam si .mord« zato ne, ker ne zaupam drugim... Eh, i® potrla me je mladost, mnogo sem doži^® hudega... Kakšna mladost je bila to, Hanc* ...No, Bog z njo.. .drugače bo zdaj! G1®5' kako lepo sije solnce. ves gozd je preple||^ ves zrak ga jp poln, kakor bela reka W dol... Hanca, vse bo drugače zdaj!*
Tudi ona je zardela v lica; ruta ji je b11® padla za vrat .lasje so se ji igrali na č« in vesele so bile oči. Mate je iztegnil ro L položil jih na njene rame in jo gledal *3 čuden.
„Kako si lepa, Hanca! Pomisli, nikoli Se ^ ni prišlo na pamet, da si lepa, in vendar s® te imel rad.. .*
Nasmehnila se je in vsa kri ji je zaplala v licih, pri srcu pa ji je bilo blago.
„Zdaj šele sem te ugledal, ko se posl«^ Ijam — samo zato pač, ker se poslavlj® in ker mi bo težko po tebi... Pri globeli ! bila danes prvikrat lepa in ne bo nikoli samo v mojem srcu bo ostala, kakor je b danes... Rad bi, Hanca, da bi šla z mano-tako bi bilo z mano vse, kar je bilo in prijaznega v moji mladosti in tam ^ ^ globeli...
„„Vrneš se...’°
„Ali daleč je prihodnost...*
Klanec se je izlil v široko belo cesto, n* obeh straneh so cvetli kostanji, le se je „ til izza vrta beli farovž. Mate se je za® 3 in je strnil obrvi.
„No, bilo je!*
rinila «HhrtrinllÄ.
„Koroška Kronika' izhaja tedensko vsak petek
obveščevalna služba. Uredništvo
in stane dostavljena po pošti ali raznašalcu 70 _	<
in uprava lista sta v Celovcu. Völkermarkter Ring 25/L Telefon 2001. Rokopisi se ne vračajo.