Leto LXXIV., št. 267 Gena 40 cent« UREDNIŠTVO Df UPRAVA: LJUBLJANA PUCCINIJEVA ULICA &. IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglaae tz Krarjevlne Kanje to lnozemffCra UNIONE PUBBLICITA IT A LIAN A S. A.. MIL.ANO _TTw^j» mmk dan opoldne. Mesečna naročnina 6.— L, 2a Inozemstvo: 15JO L*. OONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana estera: UNIONE PUBBLICITA ITALIAJVA S. A.f ROLANO. Na gondsrskem bojišču odbiti sovražni napadi Pri protinapadih sovražniku prizadejane izgube — letali sestreljeni v Cirenaiki Dve Glavni stan Italijanskih Oboroi*»ndh Sil jo objavil 18. novembra naslednje vojno poročilo ZU*\: 534: Snoči so sovražna letala v zaporednih valovih napadla Ncapclj. Gmotna škoda i.i velika, v nekem od bombe porušenem poslopju je bilo ubitih 'ZX oseh, ki so bile izven zaklonišča. 40 civilistov pa je hilo ranjenih Smrtne žrtve zadnjega letalskega napada na Katanijo so porasle na 30. V C'irenniki je »vmško protiletalsko topništvo MBtreflfe zmaga.tic, je bil včeraj po vsej Italiji razdeljen ta znak in vsak je Jal zanj svoj prispevek za odpor in zmago. Obletnico sankcij je italijanski narod proslavil po vsej državi. Oddelki fašističnih mladinskih organizacij so lefilirali pred spominskimi ploščami na občinah. Popoldne so bili odprti sedeži vseh krajevnih skupin ženskih faš:-jev in mladinskih organizacij in so se v njih zbirali darovi za borce. Ljudstvo je povsod izkazalo hvaležnost in ljubezen do vojakov, ki se bore z nemškimi tovariši za zmago nad Anglijo. Fašistične žene so obdarovale ranjence ▼ bolnieaJi in obiskale družine padlih. Rim Je bO od Oarrrpidogfta do nftjs^rom-nejše hiše v zastavah. Manifestaciji mladinskih organizacij se je pri 1 ružilo meščanstvo. Opoidne si je Piemontaka princesa v razstavni palači ogledala delavnico ženskih fašijev, kjer izdelujejo oblačila za borce na fronti. Princesa je sprejela znak >Vincerenarodu v vojni«. Moralna nujnost, ki je vodila Mussollnija ln njegove prve sledbenike, ljudi iz strelskih jarkov, je bila neločljivost mednarodne pravice in socialne pravičnosti. Ni mogoč red rr ed narocui brez temelja, na katerem sloni red med sloji posameznih narodov. Ta socialna vsebina fašistične revolucije se nam kaž3 danes v popolni luči tako z narodnega kakor z mednarodnega gledišča. Odtlej je preteklo 20 let borbe ter zunanjih in notranjih izkušenj. Dokler obstoja krivica v razdeljevanju dobrin med narodi, ni mogoča taka popolna pravica med sloji enega samega naroda. Mednarodna in narodna pravica sta v pogojni zvezi. Ko se je proletarski narod Italije dvignil In zahteval svoje pravice, so kapitalistični narodi, ki imajo bogastvo v svojih rokah, proklamirali sankcije. Minister Bottai je nato govoril o osno vah gospodarske revolucije na svetu. Ta razvoj zahteva sodelovanje vseh slojev za socialno skupnost in podreditev individualnim kolektivnim interesom. K tem načelom so se pridružile, čeprav s pomočjo drugačnih ustanov, narodnosocialistična Nemčija in druge evropske države. šele po končani vojni se bodo pokazali temelji novega reda. Fašizem je prevrge! kolonialni tradicionalizem in odrekel oblast kapitalu Država ureia ormniracijo kolonij. Fašizem ustvarja resničen novi red, ki ne služi samo prepaerandnim namenom, in sicer v Libiji in v Abesiniil za Afriko, v Alfcaniji. Sloveniji in Dalmaciji za Evropo. ž> mer! vojno prsperamo k nov • mu redu s svojimi izkustvi. Politična in M—M| uradite^ IMMBMMBI MWWMMM Rima deloma še ni izvedena, toda se bo naglo in popolnoma izvedla po končani vojni, pri i"» mer bodo upoštevane zahteve raznih m-rodov, ki nujno gravitirajo k Rimu. Dino Altferi cb obletnici sankcij Berlin. 18. nov. d. O priliki šeste eblet n;ce sankcij proti Italiji je italijanski veleposlanic v Rer^nu Dino Alfieri ob javil v tisti] ^Voik seher Bcchachten' članek, v katerem med drur^m ugotavlja, da v* sovraž-rrki Italije no^r< .'-osni premeriti veličino odpora italijanskega ljudstva. Alfieri pravi: »Že 25 let se ;t.i':jnnsiki narod brez oddiha bori. Okrepljen r«d svojih žrtev. ^tO'ji čvr-t in združen kot en sam mož za svojim Du-eejem z neomajno od loč nest jo. da se bori do k( ti ca za svojo usod'>, za u?odo Nemčije, Kvropc in vsega sveta ter si v tc; borbi dokončn-o iz vojuje pror-tor rta soncu, ki mu pri tiče po sveti pravici. Cestne gradnje v Dalmaciji Split, 19. nov. G:iverncr Dalmr.cije je đal definitivna navodila za preureditev nekaterih odsekov obalne ceste od Trogira do Šibenika. Smrtna ncsrsč?. Perila, 19. nov. (DNB). Letalski grnera1 Udet je 17. novembra v teku preizkušanja nekega novega orožja postal žrtev tako hude nesreče, da je med prevozom v bolnišnic^ podlegel zalobljonim poškodbam. Kancelar Hit'er je odredil, da se pogreb tega častnika, k; je tragično izgubil življenje v izpolnjevanju svojih dolžnosti, izvrši na državne stroške. Berlin. 19. nov. s. Heneral Udet se je rodil 1896 leta v Frankfurtu. Že v zadnji svetovni vojni je napravil sijajno kariero. Pred 19 leti je ustanovil letalsko tovarno, v kateri je lahko uveljavil svoje dolgoletne izkušnje. Na tem področju si je pridobil velik sloves tudi v tujini. V sedanji vojni se je posebno izkazal pri pohodu na Poljsko in v Francijo. V priznanje njegovih 62 letalskih zmag v zadnji svetovni vojni in njegovih zaslug za sedanje nemške letalske sile so po njem imenovali neko eskadriljo nemških lovcev Angleške letalske izgube Rim. 19. nov. s. Kakor so Angleži sami priznali, so v 26 mesecih vojne izgubili 17.000 letalcev, to pomeni po 65o letalcev na mesec. Ukrepi proti madžarskim izseljencem Budimpešta, 19 nov. s. Službeni list je objavil, da so oblasti odvzele državljanstvo 102 Madžarom, ker so prekršili odredbe glede odselitve iz Madžarske Štednja plina v Pariza Pariz, 19. nov. s. Listi poročajo o novih omejitvah v porabi plina. Poraba bo dnevno omejena samo na nekaj ur, ako pa bi tudi to ne dovedlo do znatnega prihranka, bo dobava plina popolnoma uknjena. Tudi konzum elektrike se bo znatno zmanjšal. Od včeraj dalje bo 25 postaj podzemske železnice zaprtih. Razen tega bo ukinjeno tudi delovanje vseh dvigal in avtomatičnih stopnic podzemske železnice. Vojaška oskrba civilnega prebivalstva v Romuniji Bukarešta. 19. nov. s. Maršal Antonescu je odredil, da prevzamejo oborožene sile organizacijo oskrbe vse države z živežem in drugimi nuinimi potrebščinami. Na ta način bo mogoče oskrbo prebivalstva bolje or^nizir^ti in d isd nI mira ti. V smislu tega ukreoa je bilo poveri eno vodrtvo državnih podta tništev za oskrbo vojske in civilnega prebivalstva generalu Constantinu. Id se bo posluževal vojaških sredstev tud; za redno oskrbovanje civme-ga prebivalstva z živili in dragimi potre o-•ranami Borba za zadnjo postojanko na Krimu Bombe na sevastopoljsko pristanišče — Nadaljnji prodor v Doneško kotlino — Uspehi na skrajnem reveru — Bombardiranje Vologde Iz Hitlerjevega giavnejfa stana, 19. nov. Vrhovno poveljništvo nemško - nske je objavilo včeraj naslednje poročilo: Xa Krimu so bojna in strinoglavna letala prizadela uničujoče udarce utrdbenim in pristaniškim napravam Sevaš topol ja. Pri tem je bila potopljena velika tovorna ladja, 1 rušilec in 1 trgovski parnik pa *ta bila poškodovana. Operacije v Doneski kotlini so se |h> zboljšanju vremenskih razmer in prometnih zvez nadaljevale. Sovražnik je bil pre-irnan s svojih poljskih postojank, ki Hh je deloma trdovratno hranil. Zasedeni so rili nadaljnji deli indr>tri>kegn področja. Zaplenjenih je hilo pri tem s presenetljivimi napadi več tovornih vlakov, pripravljenih za odhod. Na visokem severu so uničila bojna le-t:i!ii sov.H-t^kii taborišča zapadno od zalivu Kandalakše. Nočni napadi letalstva so bili usmerjeni proti Moskvi in Fetrogradu, kakor tudi proti letališčem na področju Vologda, Podmornice so potopile na severnem Atlantiku in na Severnem ledenem morju štiri oborožene sovražne trgovske ladje s skupno 21 tisoč br. rog. tonami in 1 stražno ladjo. Na morju oh Angliji so napadla bojna letala v poslednji noći sovražne konvoje vzhodno od Louenstofta. Tri večje trgovske ladje so Dik1 z bombami hudo poškodovane. Druga iKijna letala so bombardirala pristaniške naprave ob angleški južnovzhodni in :užnozapadni obali. Nezadržno prodiranje Berlin. 10. nov. s. Iz vojaškega vira s»e doznava, da so prve čete neke nemške J.vrziie zavzdle v osrednjem ddtu vzhodne fr< nte neki va/cn kraj. Šovjeti so jih po-:A-u-a!i s protinapadom zadržati, a zaman. So'VTažn'k ic tmol v hudih boo-bah tako hude izgube, d^ s« ni mogel več upirati :n jc od dveh pilil MU' ot :a!o samo okrog 1200 ljudi. Xa severnem od^ku so Sovjeti istega dne .sku-^aii s tanki /,aiu*>»taviti nemfike oeie. Nem-ko- topništvo je unčilo 11 tankov. Po J<--^,i-:,; h vesteh so S« vjefej pr«.dvčerajšnjim K-iubili skurno 24 letal m sicer 17 v sloralsikvh borbaJi. 4 na tleh, 3 pa so &e-- _v'ri pratBetttfaig ro;x>vd. GI ode zadnjih k't.!-k:h : •; I v r,a Pctm^rad se je izvedelo, da 99 bi'a z uspefa ra h-Tiibardirana kta'iŠ^a, v mcitu pa je bAo zažganih več to\^rn. Posten Kerča Berlin. 19. nov. s. Kerč. ki so ga predvčerajšnjim zavzele nemške in rumunske čete, šteje okrog 100.000 prebivalcev. Poleg drugih industrijskih naprav je v mestu tudi nekaj tovarn streliva in skladišč pogonskih sred-tev. dalje nekaj letališč in več drugih naprav vojaškega značaja. Nekaj kilometrov od Kerča je obala Azov-skega morja, v katerega se steka Don z Doncem. Preko njiju vodi zadnja rešilna pot za Sovjete iz Doneske kotline. Bertin, 19. nov. s. V nasprotju s trditva-nv angleške propagande je bilo mesto Kerč z okolico, kakor doznava DN:B, moćno utrjeno. Obrambni sistem je obstajali iz več črt, ki so tvori1]e močan periferni pas, ki se je raztezal do cbale. Sisitem je biti izpopolnjen s števHninm" minskimi polji. Angleška letališča na Kavkazu Stockholm. 19. nov. s. Londonski krogi so čedalje bolj zaskrbljeni spričo položa a na Kavkazu. Angleži hočejo izkoristiti sovjetske opeircije na kopnem in še bolj na črnem morju ter v naglici ureja;'o letalska oporišča v Tiflisu, Suhumu, Sočiju ter No-vorosVjsku. Madžarski kossranike Budimpešta, 19. nov. s. Madžarska telegrafska agencija objavlja, da so zavezniške čete zasedle važne sovražne postojanke ter zavzele novo ozemlje na odseku pri Rostovu in Vorošilovgradu. Z madžarskega odseka ni poročati nič posebnsga. Izjalovljeni protinapadi Berlin. 19. nov. s. Tudi predvčerajšnjim so bili nekateri protinapadi sovražnika na odseku pri Moskvi tako odbiti. Neki nemški pehotni diviziji je uspelo prodreti globoko v sovražne črte in zavzeti v nekaj urah 28 poljskih utrdb. Manjše borbe na finskem bojišču Helsinki, 19. nov. s. Razen na odseku pri HVku. kjer ;e delovanje sovjetskega tor>-ništva še vedn^ žrvnhno. mu finsko "*r>-ništvo tr?pe«no odgovarja, na finsJcem bojišču ni bflo omembe vrednih dogodkov. Na Kareisflci ožini * nadaljuje dvoboj topništva in metalcev bomb. Enako aktivnost ye zaznamovati na fronti pri Svv-aervTU in na področju Jandere. V zapadni Karel i ji so finske čete v južnem odseku dosegle krajevne uspehe, na severnem pa j« pefložaj nespremenjen. Skupine finskih leta! še nadalje uspešno bombardira jo murmansko železnico pri Karhumakrju. Pred umikom iz Hangoja? Helsinki. 19. nov. s. Po mnenju pristojnih vojaških krogov utegne pomeniti delovanje Rusov v zadnjih dneh fronti Han-goa predvsem z uporabo topništva, da * Rusi pripravljajo na um*, še preden bi Ameriška misija na poti v Kujbišev Rio de Janeiro. 19. nov. s. Ameriška vojaška misija, ki je pred mesecem dni >xipotovala iz Zedinjenih držav, je dospela v Belhem ter se bo odpravila preku Afrike in Irana v Kujbišev. kjer je akreditirana. Nemški tisk o novi upravni ureditvi na vzhodu Berlin, 19. nov. s. Imenovanje Alfreda Rosenberga za ministra za. vzhodne zasedene pokrajine je napravilo na tukajšnji tisk najboljši vtis. »Volkiseher Beobachter« pravi, da je Rosenberg najbolj primerna oseba za Izpolnjevanje visoke naloge, ki mu jo je poveril Hitler, ker je znsn kot najbolj grlobok poznavalec vprašanj, ki so v zvezi s kočljivo politiko evropskega vzhoda. List Borsenzeitung* pa naglasa, da je ustanovitev novega ministrstva najbolj značilen poudarek pomena in obsega .lela. ki ga bo treba opraviti na velikem ozemlju, ki bo odprto stvariteljskemu duhu novih evropskih sil. Poseben židovski okraj v Lvovu Krakov, 19. nov. d. Cluverncr za Gadicijo je odredil, da s»e meni v Lvovu us/tanorvrta »geto«, poseben mestn: t kraj. ki bo rezerviran edmole /a biva!:šOc Zuliv. Od 14.de-ctmbra dal je bodo morali vsi 2idje v Lvovu izprazniti svoja dosedanja bivališča ter se nasteliti v novo določenem »getu«. Ustanovljen bo poseben židovski svet. ki bo dcvoren za vzdrževanje reda in čisitote v židovskem mc-'tnem okraju, /židovskemu svetu bo v pomoč dodeljena tudi pesobna židovska policija, ki bo štela 5 mož. Gdlsčftc siallšse jamskega parlamenta V posebni resoluciji je Zedinfene države proglasil za krive sedanje vojne in za sovražnika Japonske Tokio. 19. nov. s. Včeraj popoldne se je zbornica spet sestala in soglasno odobrila resolucijo, ki so ji jo predložilo razne parlamentarne skupine in jo ,^e v daljšem govoru utemeljil poslanec Tesio šimara. Resolucija poziva vlado, naj brez oklevanja nadaljuje nacionalno politiko. Največje ovire za zaključitev sovražnosti med Kitajsko \n Japonsko povzročajo Japonski sovražne sile. n;im na čelu Zedinjene države. Resolucija naglasa dalje, da je neugna-na želja Zedinjenih držav, da bi si prisvojile svetovno hegemonijo, vzrok sedanja vojne med Zedinjenimi državami. Anglr.o in Rusijo ter osnima velesilama. Kak >r kaže, Zodin-ene države nočejo pristati ni japonski program za avtarhiCno ureditev vzhodnoazijskega področja ln miroljubno sožitje vseh narodov na njem. marveč i-'i celo še prizadevajo, da bi te načrte onemogočile. Resolucija končno poziva vse Japonce, naj podpro vlado. Japcnslo narod smatra, da ni mnogo možnosti, da bi se ta borba zaključila brez bitke. Na zadnje pripominj.i. da bodo dohodki iz povečanih davkov v resnici služili za kritje vojnih izdatkov. Poisitsžbesia razlaga zahtev generala Tafa Tokio, 19. nov. s. Zastopnik vladnega informacijskega urada je včeraj v razgovoru z novinarji komentiral znane tri zahteve, ki jih je v svojem govoru v parlamentu postavil predsednik vlade general Tojo. Dejal je. da predstavljajo te tečke obča načela japonske zunanje politike in da jih je torej mogoče postaviti v odnosu do katere koli države. Opozoril je, da predsednik vlade ni podrobno obeležil, da se njegove tri točke nanašajo specifično na Zedinjene države, pa da bi lahko zaradi tega služile kot osnova za pogajanja z njimi. Kar se tiče trditev lista »Niči Niči« in drugih japonskih listov, da ni nikake možnosti za ureditev japonskih ln ameriških problemov, če Zedinjene države ne opuste nadaljnje pomoli čunp;kLng-u, je zastopnik urada opozoril. da te usrotovitve dovolj jasno obeležujejo mnenje japonskega naroda in da se bo morala vlada naravno ravnati po takih nazorih večine javnega mnenja. Kar se tiče izjav zunanjesra ministra, da namreč japonska no bo priznala položaja, ki bi utejrnil ogTožati japonske pravice in interese na severu, je zastopnik informacijskeafa urada Izjavil, da se te izjave nanašajo v glavnem na Rusijo. Jan&3xsM đlptoftiafski zastopnik odpoklican iz Iraka Tokio. 19. nov. s. Zunanji minister je Is-Javil, da je dal odpravniku poslov japonskega poslaništva v Bagdadu navodila, naj nem udno zapre poslaništvo zaradi iraškega sklepa, da se diplomatski odnosa ji b Jnp^nrko prekinejo. Japonski djplomat ae bo z letalom vrnil na Japonsko. Poučeni krogi v Tokiu izjavljajo, da ta ukrep ne bo imel nikake bistvene posledice, ker so bili diplomatski odno&aji med Japonsko in Irakom dejansko prekinjeni že v preteklem aprilu, ko je Ansrlija uvedla tudi za vso plovbo po Perzijskem zalivu režim tako zvanih >navicoi*tov«. Prava pogajanja se bodo šele pričela — fiezerviranost japonskih diplomatov Washington, 19. nov. u. Japonski posebni odposlanec Kurusu se že tretji dan mudi v \Vashingtonu. S sodelovanjem japonskega veleposlanika Nomure je pričel razgovore z ameriškimi državniki in je bil najprej pri državnem tajniku za zunanje zadeve Cordellu Hullu. Pred tem razgovorom so ga ustavili novinarji, a Kurusa jim ni hotel dati nikake izjave o sestanku. Menil je le, da bo njegov oDlsk verjetno le vljudnostnega značaja. Glede na to in še na nekatere druge znake sodijo, da se bodo pravi politični razgovori med Kuru-som in Cordellom Hullom pričeli šele v drugi polovici tedna. Novinarji so Kuru-sa in Numuro vprašali, ali pomenijo izjave 'aponskega predsednika vlade in drugih ministrov v parlamentu kakor tudi odločni ton japonskega tiska glede odno-šajev z Zedinjenimi državami, da v Tokiu že izključujejo možnost sporazuma med obema državama. Veleposlanik Nomura se je v svojem odgovoru omejil na pripombo, da >je to sicer neka razlaga, da pa ni točna«. Razgovor Kurusa in Nomure s Cordei-iom Hullom Je trajal dejansko le okrog 20 minut. Takoj nato sta se oba japonska diplomata v spremstvu državnega tajnika za zunanje zadeve odpeljala v Belo hišo, kjer ju je sprejel Roosevelt. Ta razgovor, ki se ga je udeležil tudi Hull, ;e trajal nad eno uro. Tudi ko sta se japonska diplomata odpeljala iz Bele hiše, novinarjem nista hotela dati nikakih podrobnih izjav. Nova kršitev ameriške nevtralnosti Washington, 19. nov. u. Senator Whee-ler je v nekem govoru očital vojni mornarici Zedinjenih držav, da se hoče pridružiti angleški »pri napadalnih operacijah« na Atlantskem in Tihem oceanu. Opozoril Je, da nevtralnostni zakon tudi v svoji izpremenjeni obliki dopušča ameriškemu vojnemu brodovju le zaščito ameriških konvojev, ki gTedo iz Zedinjenih držav na eno ali drugo stran, ne pa tudi angleških konvojev. Wheeler Je nato objavil pismo nekega mornarja z ameriške vojne ladje .Samt Louis' z dne 25. avgusta, v katerem je opisal, kako Je ta vojna ladja sodelovala 3 angleškimi ruftlkft 0 alnganoprakega oko- rišča pri zasledovanju neke nemške ladje na Tihem oceanu. Druge ameriške vo;rr5 ladje so ta parnik pozneje potopile blizu Paname. (Piccolo.) Roosevelt zahteva nove milijarde Washington, 19. nov. u. Roosevelt je zahteval od kongresa naq|djnje kredite v znesku 6678 milijonov dolarjev za vojno in 3800 milijonov dolarjev za mornariško ministrstvo. Od poslednjega kredita namerava porabiti 120 milijonov za oborožitev ameriških trgovinskih ladij. Stavkovno gibanje v ameriških rudnikih Bern, 19. nov. s. Vesti iz Washingtona kažejo, da je postala rudarska stavka zelo resna, tako da bi lahko nastal spor z Roo-seveltom, ki je baje izjavil, da vlada ne more pristati na tak poskus upora sindi-kaiističnih organizacij, kakor to ta stavka pomeni. Stavkovni pokret vodi vodja sindikalistov Lewis. VVashington, 19. nov. u. Rudarska stavka je skoraj popolnoma uspela. Samo v Zapadni Pensilvaniji stavka 25.000 rudarjev. Borba proti špekulantom z živili v Grčiji Atene, 19. nov. s. Policija je odkrila novo družbo špekulantov, ki so poskrili v nekem skladišču velike množine živil, da so jih lahko prodajali po prepovedanih cenah, črim je bil predsednik vlade na to opozorjen, se je takoj podal v tajno skladišče, kjer je policija izvršila inventar blaga. Kasneje je dal preisednik vlade tisku nekaj izjav ter je ponovno pozval vse, da prija-vjo v petih dneh svoje zaloge blaga in se tako izognejo kazni. Morilec majorja Doringa ustreljen Bukarešta, 19. nov. s. Včeraj zjutraj je bil ustreljen grški kmet Sarandos, ki je v preteklem januarju s streli iz revolverja ubil nemškega majorja Dohring*. Kakor je znano, ga je vojaško sodišče v ~ £a pred daeel ohnortflo na Organizacija vseučiliščnikov v am Pravila in namen organizacije, ustanovljene i odlokom Visokega Komisarja čl. 1. Organizacija vseućilišnikov v Ljuo- ljani obsega dijake Kr. Univerze z namenom, da jim proži možnosti za vsakovr^r-no kulturno, umetniško, športno in podporno delovanje. Cl. 2. Člani organizacije so redni slu3a-tei;i miiverze. ki bo pravilno vpisani. CL 3. Organizacijo vodi zaupnik lmeno-WM od tajnika Narodne FasLsticne Stranke, tajnika GUF-ov (skupine fašistovskih vseučiliščnikov), na preulog tajnika Zvecs ljubljanskih fašijev. Cl. 4. Zaupnik ima za pomoč direktorij, ki mu predseduje in ki je sestavljen II en^>-ga podzaupnika in 9 članov; slednje imenuje zvezno tajništvo po zaslišanju mne nja rektorja vseučilišča. Zaupnik nato pozove v direktorij eno dijakinjo kot članico, ki so ji zaupane posebne naloge glede kulturne, športne in podporne delavnosti za dijakinje. Foaetme zadeve, ki se tičejo pe tih fakultet Kr. Univerze, so poverjene pe. tim zaupnikom, ki »o odvisni od direktorija ter so takisto poveijeni z vršen em posebnih zadev, tičočih se posamezi h fakult^*.. Cl. 5. Kdor je vpisan v organizacijo, ima pravico uo izkaznice in znaka proti plačilu letnega zneska, ki se bo določil. Cl. C. Ob začetku vsakega akademskega leta določi zaupnik v sporazumu z direkto-rijem program delovanja, ki naj se izvrši v teku dotičnega leta. Za dosega tega namena se zaupnik lahko posluži članov organizacije, ki so posebno pripravni in sposobni za različne posle Tem poverja tudi Od časa do časa posebn«' naloge. Cl. 7. Član organizacije, ki bi se pregre-§11 proti disciplini, ali ki bi Izvršil dejanja. Škodljiva ugledu in časti ali bi bil disciplinsko kaznovan od vseučiliških oblasti, bo odstran.en iz direktorija. Direktorij lahko po zaslišanju njegove Obrambe izreče naslednje kazni: a) ukor, b) ustavitev Članstva za določeni čas. c) ustavitev članstva za nedoločeni čas, č) izključitev. Slednja kazen je zvezana z odvzemom izkaznice in znaka. Cl. 8. Uprava organizar"ie je poverjena nac>l-!*ku upravne službe V.- i v / Ljuljani. Ljubljana, IX novembra Organizacija vseučiliščnikov- v Ljubljani je začela te dni delovati na temelju odloka Visokega Komisarja Eksc. Oraziolija z dne 1. novembra t. 1. Za ureditev njenega delovanja je bil Izdelan pravilnik, ki ga objavljamo zgoraj in iz katerega se lahko povzame namen, ki si ga je organizacija stavila: kulturne, umetniške, športne in podporne zadeve, poleg izključno reprezentativnih, kolikor se tičejo Ateleja, ki mu je Duce določil posebno nalogo v ok\~iru visoke narodne kulture. V organizaciji vseučiliščnikov so izključene politične in vojaške zadei-e, />:»č pa je nje gja\*na naloga, poglabljati kulturno delovanje članov v vseh znanst\'enih panogah raznih fakultet, v lepih umetnostih, v diskusijah in prireditvah umetniškega značaja. pri čemer te ustvarja zdravo tekmovann med člani. Nadutjnfa ne lahka, toda važna nalo^.i organizacije se tiče podpornega deta n/e nega delovanja. V tem povledu ho organr zavija krepila moralno ter materialno pod pirala s\-oje člane. Zaradi tega bo njena skrb. da spozna čim \*ečje število ttalifan skih dijakov tudi z gmotne strani, njihove vseučiliške m mladinske organizacije, glav na umelnišk a de i a Italije, njena mesta ter velike pridobitve na polju znanosti in teh nike. Ustano\'ljena bo tudi kniižna zadruga, ki bo omogc.čila vsem članom organizaci te na kup knjig ob znatnih plačilnih ugodnostih, potrebne knjige pa bodo na vpogled članom tudi na sedežu organizacije Zadruga se bo zantma/a med drugim tudi za ohia\ry skrip-to\\ ki bodo služila kot celotna besedila za lekcije raznih predavateljev. Kakor v Gl Tih drugih pokrajin, se bo podporna akcifa osredotočila tudi na vse ono. kar zadeva telesno blaginjo članov. Zato ho mani premožnim t'idi v Ljubljani danu prilika za brezplačni zdravniški pregled ter za nakup zdra\-H po znižanih cenah. Organizacija si je stalila med drugim za cilj. ustanoi-iti »Dijaški t/om«, kjer bo do člani po zmerni ceni dob'vali hrano tn stanovanje. Ta \tlika stvar se bo dala iz vesti v prihodnjem letu, se\-eda le s pogo jem. če se bo vpisalo v tem času do\-oli znatno število članov da bi imel tako dija ški dom pravico do obstoja. Tudi šport se bo c^ojil s posebno vnemo, saj je šport osno\a telesnega zdravja ml.i dine Športna vzgoju bo prisposobljena navodilom, ki so jih posta\miti GlFi ter bo razdeljena po posameznih disciplinah, ki bodo omogočale raz\~oj osebnih sposobnost: vsakega posameznika. Gojilo se bo smučanje, mečevanje, odbojka, turistika. pliva-nie in hJika atletiki tet bo vsaka par<-ga dobivala od vseučiliške organizacije močno pobudo. Tako se bo v telo\-adnicah in ;w i igrufi imtvarila in skovala telesno in moralno krepka mladina po znanem pravilu »mens sana in corpore .«ano«f kar pomeni harmoničen raz\f*f mišic in Ml duha. Po izboru, ki se bo sam po sebi izvrŠ'1 v raznih panogah, se bodo pokazali najboljši borci, ki bodo lahko tekmo\'ali z raznimi italijanskimi vse učil. ški >ni skup' nami ter v telovadnicah raznih mest. zlmti pa v Li'<-torskih športnih prireditvah, ki vsako teto pokažejo iz\~ežbanost in moč mladih junak crv. To je v kratkem slika delovanja, ki si ga je organizacija zapisala na s\-oj prapor in ki ji je vlada poverila važno kulturno nalogo na vzhodnih mejah Italije. Da se to delovanje razvije, kohkor se le da ter da bi univerza lahko v polni meri iz\*ršila svo-jo nalogo, je potrebno sodelovanje vseh dijakov, ki naj bo tako lojalno in tako Zdravniški recept naj bi jo bil res?! Za odgovornost po uredbi o maksim ranih cenah je dovolj da je blaga stavljeno naprodaj in ni treba sklenjene kupčije L'ubljana, 19. novembra >Jajca še niso bila na prodaj, dobavitelj Jih je prav kar pripeljal in ko je prišel preglednik, smo jih prelagali v našo košaro. Jajca torej še sploh nismo prodajaii. Glede krompirja priznavam, da smo ga prodajali po 2.75 lire.« Tako se je zagovarjala pretekli četrtek pred sodnikom po-edincem poslovodkinja trgovine svoje matere, ki jo je državni tožilec obtožil prodajanja jajc po 2 50 komad, ko jim je bila maksimirana cena na 1.50. in krompirja po 2.75. ko je bil po 2.50. *Cudno.« ji je sodnik z nasmeškom odvrnil, »vi ste najmanj že deseti ali enajsti primer, ko so imeli trgovci smolo in preglednik srečo, da se je izvršil pregled prav v trenutku iztovarjanja oziroma pripravljanja blaga za prodajo. Toda to ni merodajno; važno je samo. da vi ne smete staviti naprodaj blaga, ki so mu maksimirane cene. po višji ceni in ugotovljeno je. da je bila na jajcih že zapisana cena, potem pa je vseeno, ah ste vi jajca že prodajali ali ne. Dovolj je. da jo blago stavljeno na prodaj. Sicer pa je preglednik pri zaslišavanju izjavil, da sto mu med razgovorom priznali, da ste jajca prodajali po 2.50 komad. Nato obto-ženka ni vedela odgovoriti kaj stvarnega in končalo se je z izjavo, da se ne spominja, da bi bila cena jajcem res označena. Po prečitanju izpovedi prič v preiskavi in ugotovitvi, da je obtoženka dobrega slovesa in da doslej ni bila kaznovana, je državni tožilec Izjavil, da ostaja pri obtožnici. Sodnik je razsodil, da je obtoženka kriva. Obsodil jo je na 10 dni zapora in 300 lir denarne kazni, ki jo mora plačati 15 dni po pravomočnostl sodbe. Na vrsto je prišla branjevka. ki prodaja na trgu. Obtožnica ji je očitala, da je prodajala hruške po 5 Hr kg. ko jim Je bila cena določena na 4.10. »Gospod sodnik, tisti dan nisem prodajala jaz. olla sem bolna, šla sem k zdravniku — in žena je položila na sodnikovo mizo že pripravljeni zdravniški recept, ki bi naj dokazal, da je nedolžna — mesto mene je prodajal neki mofiki.« Sodnik nejeverno gleda v zdravniški listek: »Kdo pa je bil tisti moški, ki ste mu zaupali prodajo? Kako se piše? — iNe vem. Po priimku ga ne poznam, vem samo. da mu je ime oLjze«. Zopet figura neznanca, ki je v zagovorih obtožencev pred sodno mizo zelo pogo*to važna in vsega kriva oseba! Le malokdaj pa je neznančeva oseba toliko prepričljivo podana, da bi bilo mogeče verjeti človeku, ki se je v svojo obrambo poslužuje. Tudi v tem primeru se le zagovor obtožene bra-njevke kazal v teku nadaljnjih odgovorov vse bolj nesigurni in končalo se je s ponižno prof njo- i Gospod sodnik, zaenkrat mi oprostite«. Dobila je edino možen odgovor: »Ne morem, iaz moram soditi po zakonu« Se en poskus obtoženke: »Sa1 nisem še vedela za maksimirane r>ene!< —-Cenik je stopil v v Hnvo 15 seotembra. zalotil! sn Jo pa 20 >Tudl ko bi bilo to tc0. va* ne bi oprrtfčalo. cenik Je bil objavljen v Službenem listu, v časopisih m posebnih lepakih. Zakon določa, da nerna-nje ali nepravilno pojmovanje pn'dpi^ov ne oproSča od odgovornosti, v nasprotnem primeru bi se vsak, kdor kaj zagreši, potem zagovarjal, da ni vedel, da zakoni njegovo dejanje prepovedujejo.« Z upoštevanjem vseh olajšilnih okolnosti je bila branjevka obsojena pod najnižjo mero po uredbi predpisane kazni, in sicer na 7 dni zapora in 200 lir globe. Končno je stopil pred sodnika v spremstvu zelo pozornega branilca znan ljubljanski trgovec. Obtožnica mu je očitala, da je prodal Delavskemu domu krompir in pri tem prekoračil maksimalno ceno. Obtoženec se je zagovarjal zelo zdržno, tem bolj se je trudil zanj njegov odvetnik, ki je skrbno pripravil raznovrstne dokazne listine in račune, češ da je šlo v danem primeru za uvožen krompir ne pa za domač, med katerima je bila vedno precejšnja razlika v ceni. »Vedno se je držal maksimalnega cenika ter je imel pri hruškah in jabolkah 8000 lir izgube, ker je prilagodil cene,« je trdil branilec. Obtoženec pa: »Dovoljenega zaslužka nisem prekoračil in je bila v prodajni ceni vračunana nabavna cena. prevoznina, kalo. mestna užitnina in lO^r zaslužka«. Pritegnjen je bil v razpravo še en primer prodaje krompirja nekemu trgovcu in razprava je bila preložena, da se zaslišita še dve važni priči. Cene in kupovale! Ljubljana, 19. novembra. Ljudje so zdaj pač lahko sprevideli, da je pri pobijanju draginje in nadzorstvu cen neogibno potrebno tudi sodelo\'anje kupo-valcev. Vsa prizade\'anja ob'asti. tudi pri najstrož jem nadzorstvu oblastnih organov, ne morejo roditi popolnih uspehov, če se tudi ljudje ne zavedajo s\*ojih dolžnosti. Sekateri radi tožijo nad draginjo, ki jo pe delno tudi sami povzročajo; iščejo krivce, a se ne zavedajo, de so krivci tudi oni. Oblasti so izdale dovolj jasne predpise o nadzorstvu nad cenami 1'isoki Komisar je izdal že 9. maja naredbo v predpisih cen. Saredba jasno določa, da morajo ostati nespremenjene vse cene, ki so veljale 15. marca letos, če ni sprememba izrecno odobrena. Spremembe so dos'oljene s ceniki, ki jih izdaja Visoki Komisar, o maksimalnih cenah. \edavno je izšel cenik št. 4. Prodajalci morajo posebno dobro poznati predpise o maksimatmh cenah m se ne morejo izgovarjati, da niso vedeli, po čem smejo prodajati. Določene to stroge kazni za Kršitve predpisov in bito je dovolj primerov, ko rr bili nevestni prodajalci občutno kaznovani. Denarne kazni znata jo od 380 do 30.000 L. Če je prodajalec kazno**an večkrat, izgubi končno pravico do obratovanja, če hi se prodajalec zmotil nehote ali hote. je dolžnost, da ga na to opozori kupovalec. Zato je pa treba tembolj ostro obsoditi tiste kupovalce, ki prodajalce celo navajajo neposredno ali posredno, naj bi jim bt8?o prodali dražje, slasti v primeru, ko feg* ali onega blaga začasno ni do\-oij naprodaj. T t ljudje so največji škodljivci skupnosti ter v pra\"9m pomenu besede strežejo po žhHjenju tvvnejkemu prebival st\tt, ki ne more preplačevati blaga. Zal, so Še \-edno posamezni brex\"estni kupo\ aJci. ki se ne ozirajo na nobene predpise in jih mti ne zanima, kakšne cene predpisuje maksimalni cenik, če se sami nočejo spametovati, jim bo treba začeti stopati na prste: kupovale1, naj nadzirajo drug drugega in nikakor bi ne smeli mirno dopuščati, da kdo v njihovi nmvočnostl ali z njihovo vednostjo prepla-čuje btago. Pommgajo na) nadzornim organom pri njihovem delu. če Jim je kaj na tem, da bi se draginja ne razpasla. S a to smo opozarjali ljudi že večkrat, od tedaj, ko je bil izdan prvi cemk o maksimalnih cenah. Potrebno pa je Še vedno, da jih opozarjamo pri vsaki priliki, kaj SO dolžni skupnosti in samim sebi. 1'prašanjc pnb'rnnli draa*nte ne more biti rešeno brv* sodelo\manja kupova!'cev. Ljudje vadilo več čltafo Javne kn^&nice Izposojajo zdaj mnoga več knjig kakor prejšnje čase Ljubljana, 19. novembra. Stari rek. da med vojno muze molče, drži samo delno. Motil bi se, kdor bi ml-da je med vojno v zastoju vse duhovno živlienje. V nekem pogledu se celo pogledi človeka obračajo celo bolj v notranjost; ljudje bo postali resnejši. Ne privlačujejo Jih več tako plitve zabave, ne tratijo več toliko časa v zabav ščih in ne zapuščajo tako potrmsto doma. Dom je zopet postal O&jtjubAfe zavetišče, kjer se človek počuti še najbolj mirnesa in zadovoljnega, kier se najlažje zbere ter najde duševno ravnovesje. Ljudje si ne ?eie hrupa in nemira, ki so ga prelsnie čase iskali zunaj doma. ne poerešnjo raznih živčnih dražil. k: so ?e Hm nudilo v zabaviščih. etiih. L. 1923 je bilo izposojenih 135.336 knjig. Promet je naraščal stalno do 1. 192'/. Tako so izposodili L. 1926 že 176.745 knjig naslednje leto, ko se je začel zastoj, pa 162.280, leta 1927 152.987, nakar je promet zopet začel naraščati. L. 1929 so izposodili 162.122 knjig, 1, 1930 166.209, leta 1932, v dobi naj ostrejše gospodarske krize je pa bila že presežena višina leta 1926, saj so izposodili 178.859 knjig. Naslednje leto so izposodili nad 10.000 knjig več, nakar je pa nastopil zopet zastoj, ki je pa bil -am premagan, ko so izposodili že 190.483 knjig, kar je bilo dotlej najvišje število. Ob drugi priliki se bomo še pomenili, kaj ljudje zdaj izbirajo med knjižnimi za-I kladi Šentjakobske knjižnice. Uspeh Koporčsve skladateljske sole V skladateljski šoli Srečka Koporca. ki deluje v Ljubljani že peto lete skromno in vztrajno, je absolviral Franc Ačko in odšel nadaljevat glasbene študije na visoko Solo .Scuola Pcnt.ficeScoIa Pontifice« v Rimu, ki je ne samo strokovno ampak tudi objektivno priznanje, je dokaz intenzivnega dela Koporčeve skladateljske šole. ki bo tudi v bodoče v čast in ponos naSi glasbeni umetnosti. skrbeti, da bo dobila nemška vojska na roškem bojižcu za zimo dovolj primerne pijače. Praaie steklenice bo sprejemal štajerski Helmatbund. Zbiranje se prične ob 8. zjutraj. Prazne gtreklenice bo pob t al a po hišah nemška mladina štajerskega Hcimat-bunda. — Prvi civilni poroki na Svečinl. V Sve-čini pP! Mariboru so imeli 12. nov. prvi dve c.vil ni poroki. Mlade zalionce je svečano poročil Aupan Mlttenctorfer. — Rojstva in umiranja v Mariboru in Celju. V prvi polov ci novembra je bilo V Mariboru 2l rojstev: rojenih je blo 44 dečkov in 36 leklic. Umrlo je 16 moškh in 26 žensk Porok je bilo pa 22 V Celju so umrli v prejšnjem tednu dr. Ernest Jaki in. Anton Jager, Terezija Dom, Ivan Stante, Margareta Koptoma j. Aloks Vipo'n k, N \ Borlrner. Frane Kieis. CU^abetfl imaVeC :n Blaž Kumer. P —Preselitev Hrvatov iz Spodnje *taVrške. Med deželnim glavarjem dr. IV i reiterjem in poslanikom dr. Turino not pooblaščencem hrvatske države je bila podpisana pogodba o preselitvi na Spi □ Štajerskem živečih Hrvatov v njihovo đo-movino Za Hrvata se sn.atr.i kdor je hrvatski krvi. komur je hrvaščina mnteud jezik in ki se priznava za Hrvata, zadostujeta pa dva teh treh pogojev žldje v smislu nurnberškega zakona in osebe v policijski preiskavi so izključeni od določb te pogodbe. Za preselitev Hrvatov iz s-Štajerske bo Imenovan mešani nenuši.o-h rva tak i o«7 bor. Ducelcv Dopolavoro. Začetek ob 14.30. Dom. Red B. Začetek ob 17.30 OPERA: Sreda, 19. nov.: Rigoletto. Red B. Začetek ob 17. , Četrtek, 20. nov.: Rigoletto. Red A. Začetek ob 17. Petek, 21. nov.: Netopir. Dijaška predstava. Izven. Znižane cene. Začetek ob IG. Sobota, 22. nov.: Madame Rutterfly. Premiera. Red premierski. Začetek ob 17.30 K velikemu uspehu Verdijeve opere »Rigoletto« sta pripomogla nosilca glavnih partij Ribičeva v partiji Gilde in Primožič kot Rigoletto. Učinkovito partijo vojvode Man-tuanskega poje Manoševski, Maddaleno — Španova, Sparafucila — Lupša. Montero-na — Pugelj. sodelujejo še PoliČeva, Stritarjeva, Sladoljev, Dolnlčar In Kos. Dirigent D. Zebre. Režiser R. Primožič, koreograf Golovin. Muzikalno in IgraLsko dognano podana opera je vselej izvrstno obiskana, kar priča o njeni priljubljenosti In kvaliteti predstave. Naše gledališče DRAMA: Sreda, 19. nov.: Boter Andraž. Red Sreda Začetek ob 17.30. Četrtek. 20. nov.: Dva bregova Red Četrtek Začetek ob 17.30. Petek, 21. nov.: Boj: s vami. mlada leta. Premiera. Red Premieraki. Začetek ob 17.30 Sobota, 22. nov.: Zaključena predata*« m i Iz Spodnje štajerske Otvoritev kmetijske razstave v Cel|u. I Na Spodnjem štajerskem so organizirale I oblasti več kmetijskih razstav, da plastično prikažejo kmetovalcem vse cilje bitke na polju proizvodnje. 2e potujoča kmetijski razstava v Ptuju je dosegla velik uspeh. V nedeljo je bila otvorjena v Ceru veliaa kmetijska razstava, ki zavzema vse dvorane Nemškega doma ter obravnava vse probleme, s katerimi ae mora seznaniti kmetovalec, če hoče dobro groapodariti. Raz.-atavo je otvoril štabni vodja Mertznich in politični komisar Dortmaiater, organiziral jo ja pa vodja propagande Elbert. — Pobiranje steklenic Po vaej Nemčiji zbirajo zadnje dni prazne steklenice za vojsko. Na Spodnjem #tajerskem bodo zbirali prazne ateklenice v aoboto, in sicer v okrožjih Celje, Ljutomer. Maribor-podeželje, Ma-rlbor-mesto in Ptuj. Namen te akcije Je po- Iz Duce je ve gn fonda je Visoki Kom *ar podelil nagrade v zneskih pn 000 I5r rn ^oj->t\o dvojčkov nasleMnjlm /aU lnakita parom: 1. iNučlč Franc in Darinka, Zpornjn /tv- • lohrova 74; in Amrrla, Turjak ?; Rudolf in Celeči ina. i. Mo/.ok laidovik S. Iti*. Podgornik Ljubljana, smarska 11; 4. Cerček Anton in AmaJ«ja, -Sadlnja vas st. 21; 5. Cernič Nikolaj in Marija, Boginja vas št. 4; 6. Verblč Frane ln Gabri jela. Stoftlce 137. (S efttMMf C« I O L 1 D a I Danes: Sreda, 19. novembra: Elizabeta, kraljica, Poncijan, papež. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matic«.: Kora Terry Kino Fnlon: Ljubavni valček Kino Sloga: Mlster Flow Voseli teater: Nov program. Predstave ob pol 19. v Delavski zbornici Vokalno-ple«nl votfer v Frančiškanski dvorani. Začetek ob 18. Sartjareka ln vrtnarska podružnica Izubijana 1. Predavanje g. Josipa štroklja o: Pripravah za načrtne setve in nasade povrtnino in o kolobarjenju v »e-ienjadnem'malem vrtu ter o oskrbovanju vzimljene zelenjave. Pričetek ob 18. uri na realki. DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr Sušnik, Marijin trg 5.. mr. Ku-ralt. Gosposvetska c. 10 in mr. Bohinc, Cesta 29. oktobra (Rimska cesta). Živilski trg Ljubljana, 19. rK^^^mbra. Zelonjadni trg nam šo ^»raxiixwio d*>bro zalagajo & povrtnino. Zla včerajšnja nedelja v znamenju martiinova-nja kar naj^ovesne'^a, vvndar pa zmerna in ^krrxmna, moramo zabeležiti m prtrditi z na£im gostoljubnim gostiteljem, ki jc na-takal m natakal in dejal, da če vse »sfoi'.i«, Martin tvc wmc! In res je taiko. Sv. Mnctfii m Dolenjci z nj:m včeraj n!fo »SjfajJi'li« in bog Jaj. da bi tu
  • hkontletike in primerjamo uspehe današnjih borcev z uspehi, ki so Mh doaepll nf*Vi ptvti v zee5-njih desetih letih ko je slovenska Inhko-atlet •: * . vzpon in Je illo Izboljšanih največ slovenskih rekordov. 2o pii px>vr*r»r>m prrrVdn v<^k«M<^ntn najboljših Uspehov žalnih 10 let, vidimo, da je velika v-v ina n->.š'.;» najboljših lahko* at'etcv prvakov in rekorderjev. aVlOvalZ v afjk Prin E>rju ki je btop pomladi samo prekinilo - ' rl^dorr^no drlo. Atleti so se razšli in ina ir včlanPa v ostalih tlfli ljubljanskih klubih kjer so iptos mn^o pripopiorr': njlhovlri nsrehnm. ASK Pri* morie bo ostalo zapisano v razvoju stolen* sk« laUKOattettkC na fiftsttteltl MIMttl nmv takr. -a tudi njegovi nn-zaslužrejši člani L 1932 Kakšno ie bilo io rh koncu l. la*^"* Lestvica najboljših atletov le Izgledala takrat takole: 100 m Skok (Primr,rie> 11 1 '->00 m. Skok Pr ) 22 H 400 m Zupančič (Ilirija) 53 0 ««00 m zoram F < Pr. > 2 02 4 1500 m: žorsra F Primorje) 4:16.0 5000 nr I\r--v«, (Primorje' 10 l * nn«T:č f Ilirija) 3 tO mat krogle: /»■ pnn«"5'*- l It i 13.03 i Riamftjj I Pr 37 27 met kov«-. Slapar (Pri r,?0i. met kladiva: tnž. Zupr-n II.) 40 35. L 1°33 Naslednje leto Je Ko\ ačič fPr.) izboljšal čas 100 m na 11.0 sekund Prav tako je Zupančič (II.) izooljšal Čas na 400 m z znamko 52 7. kar je bil nov slovenski rekord. Prmobno razveseljiva sta bila Krev-sova rekorda na 5000 in 10 000 m. Isto leto pa je izboljšal tudi slovenski rekord na 1500 m. Lestvica je. lota 1033 bila naslednja: 100 hi: Kovačle (Pri 11.0. 200 m: Kovačlč (Pr.< 23.0. 400 m: Zupančič (II.) 52 7 S00 m: GatMTšek (Pr.) 2:01.8. kar je bil takrat tudi nov slovenski rekord. 1500 m: Kreva (Pr.) 4:13.4. 5000 m: Krevs (Pr.) 15:45.0. 10 000 m: Krevs (Pr.) 34:04.2. 4x100 m Primorje 46.0. met krocie: Zupančič (II.) 12 60. met diska: In2. PtepKnik t II.) 39 45. met kopja: Slapar (Pr.) 53 66, met kladiva: Zupan (Ilirija) 41.91. skok v višino: Zupančič (II.) 171. skok v daljino: !n2 Stopišnik (II.) 6.64, troskok: Perper (Pr.) ovali, v veliki meri po »»slogi jc letos prenehalo delovati 13.21. skok ob palici: Zupančič (II.) 336 Leto 1933 je bilo po uspehih eno najboljših, aaj je bilo skupno zabeleženih kar f* novih rekordov. L 1934 V lotv. 1934 so se uspehi še stopnjevali. KovačiO jo v teku na 100 in 2^0 ta izboljšal avoj rezultat, dočim se je Krevsti po-I ' lo na 1500 m izboljšati svoj prejš-fcoffđ za eno sekundo. Velik naprtil' k xmo dosegli v teku na 10.000 m. Bru-San le izboljšal Krevsov rekord za cp!i^ SO sekund Prav tako jc Martini v skoku v višino postavi] rov slovenski rekord. No-, rekord smo sabel žllJ tudi v metu kladiva Ini, Setplsnik ^e postavil znamko 48 99 m ItoOcU le: \ ie bila tablica najboljših a Metov naslednja: 100 m K.i\a:Mč IPr.) 10.9 200 m Ho \ačič Pr > 22 5 40O m- Zorga Aleš i Pr » n2 8. ^O0 m Rrev^. • Pr. • ItSsV«, 1500 m Krevs - Pr | 1 12 5 5000 m: Rrrv* pf . 15 51 2 10 00O m Bru.^an (II ) 3 410. štafeta 1x100 Primorje 14 4. 110 m za^r-^ke v tci disciplini Slovenci colea leta nismo imeli nikakih izvežbanih moči in se je šele v tem letu uveljavil Primorjas Cir«ič s-časom 17 2 štafeta 4>.400 m: Primorfe 3 34 4. krogla: inž. Stepišnlk (II.) 12 92 skok v viš'no- Murtini Pr.) 185 troskok Perper (Pr ) 13 49 met diska: inž. Ste-pi*n«k Ul.) 4O0fi mPt kladiva: Inž stepišnlk fS.) 48 99 skok v damino: Martin« iPr.) 6 59.5. met kopja: Briinett, 52 95 skok ob palici: Zupančič (11.) Z 10. L 1935 Turli naslednje leto so se vrstili nov! uspehi. Kovačič je izboljšal svoje čase na 100 in 200 m. Lep uspeh je dosegel v teku na 400 m Mileisen. član Raplda iz Maribora, ki je tekel 51.6 Prvič ae je odlično uveljavil Franc Srakar (Pr ) na 1500 m ter Izboljšal Krevsov rekord Na 10.000 m je postavil Bručan (II.) nov slovenski rekord v času 33 03 8. ki je Še danes v veljavi. V troskoku je vidno napredoval Perper. Lestvica se ie gia/ula takole: 100 m: Kovačič (Pr.) 11.6. 200 m: Kovačič (Pr.) 22.4. 400 m: Mileisen (Rapidi 51.6. 800 m: Aleš Žorga (Pr.) 2:02 0. 1500 m: Frane Srakar (Pr.) 4.11.4. 5000 in: Bručan (II.) 15:48.6. 10.000 m: Bručan (II.) 33:03.8. skok v višino: Martini (Pr.) 133, skok v daljino: inž. Stepišnik (II.) 6.65, troskok Perper (Pr.) 13.77, skok ob paLiCi: Prlbovftek (II.) 3.30. met kropio: inž. Ste-pišnili 13 19. met diska: inž. Stepišnlk (II.) 41.46. met kopja: Pvcčman (II.) 52.70. met kladiva: inž. steptAnik (II.) 47.85. štafeta 4x100 m: PHrnorje 45 0. 110 m zapreke: Grgič (Pr.) 17.8 (Se bo nadaljevalo; DNEVNE VESTI — Hrvatski adventisti pri poglavniku. Te ini je poglavnik dr. Pavelič sprejel deputacijo hrvatskih adventistov, ki mu 4e v imenu vseh svojih vernikov zagotovila popolno zvestobo neodvisni hrvatski državi in njemu osebno. Po izjavi članov te deputacije biva na področju neodvisne hrvatske države okoli 2.000 rednih in prav toliko i^ednih pripadnikov adventietičnih kristjanov. Poglavnik je deputaciji izrazil svoje posebno zadovoljstvo, da so se tudi adventisti tako iskreno izjavili za korst hrvatskega naroia in njegove neodvisne hrvatske države. — Velik kredit za zagrebško zbornico. Pri zadnji seji zagrebškega mestnega sveta, ki X je predsedoval župan Ivan \Verner. je bila glavna točka dnevnega reda proračun za bolnico na Rebru v Zagrebu. Nova bolnica bo lahko sprejela prve bolnike že v začetku prihodnjega leta. Vsi potrebni krediti v skupnem znesku 22 milijonov 500 tisoč kun so bili na seji odobreni. — MaSe ra hrvatski narod v Jeruzalemu. V Jeruzalemu imajo že od 1. 1937. Hrvati svoje posebno svetišče, ki je po*\\čeno Hrvatom, ki so bili že posvečeni za blažene, med drugimi tudi bi. Marku Taviliću. V tem jeruzalemskem svetišču Hrvatov darujejo vsak petek posebno mašo za srečo in naprelek hrvatskega nar-!a Me; :našo v korist hrvatskega naroda je na cerkvi obešena hrvatska zastava. Ker je bil edini hrvatski duhovnik v Jeruzalemu nedavno premeščen v Damask, daruje zdaj mašo za srečo hrvatskega naroda vsak petek slovaški duhovnik o. Longin Gabork. — Elektrifikacija hrvatskih krajev. Hrvatska vlada si je med drugim nadela tudi nalogo, da čim prej elektrificira vsaj važnejše hrvatske kraje. Med prvimi so sdaj na vrati važno železniško križišče Sun j a, ki ima sicer v neposre lni bližini železniške postaje elektrarno, vendar pa kraj sam doslej še ni bil elektrificiran, ker ni bilo za to nikoli potrebnega kredita. Podžupan velike hrvatske župe Gora v Petrinji je deputaciji iz Sunje, ki ga je cbiskala zaradi pospešenja elektrifikacije, obljubil, da se bo za stvar zavzel in dal Iz posebnega socialnega fonda na razpolago potrebna sredstva, — Slovaško odlikovanje hrvatskegfa ministra. Kakor smo že poročali, je bil prvi poslanik neodvisne hrvatske države pri slo-va51d vladi dr. Dragotn Toth ne!avno imenovan za ministra za trgovino, obrt in industrijo. Med poslovilno avdienco je novega ministra dr. Totha predsednik slovaške republike odlikoval z odličjem Prib ne prvega razreda, ki je eno najvišjih slovaških odlikovanj Ministru dr Tothu pripisujejo rr.ed drugim posebne zasluge za zbližnnje slovaškega in bratskega hrvatskega naroda. — Diplomirani asrrnoml. absolventi srednjih kmetijskih sol in absolventi nižjih kmetijskih šol, ki bi želeli tako'šnie zaposlitve • večinoma za 2 do 5 mesecev v kočevskem okraju) pod zelo ugodnimi pogoji naj se takoj obrnejc osebno na Km», tijsko zbornico za poiasnila Kmetijsk* zbornica Ljubljana. Gosposvetska c. 2-1. — Zmi^Ur. pomoč na Hrvatskom. V se1 ni dvorani Hrvatskega sabora 'e bila v na-deljo svečano otvorjena prva hrvatska akcija za zimsko pomoč Otvoritvi so priso stvovali zastopniki političnih in vojaških oblasti Svečanost je otvortl maršal Kva-ternik. ki je sporočil Poglavnlkove po-zdrave vsem Hrvatom Gesio akcije za Jftm- . ako pomoč naj bo: Vse za bližnjega, niče- j sar zase. — Se en poziv k razsodnosti. Srb kmetijski minister Radosavljevič se je obrnil po radiu na kmečko prebivalstvo Šibi je in ga pozval naj bo pametno. Min!-ster je dejal, da nastopajo ljudje, ki hočejo zape'jati Srbe in ki oznaniajo teorijo, da je Bog ustvaril svet iz kaosa in na lahko tudi bodočnost nastane iz kaosa. Pu-sled ce lakih idej so za srbsko ljudstvo strašne. Nasprotno se morajo Srbi zavedati, da pomeni izgubiti vojno sk-er nno-go, da je pa še hujše izgubiti mir, kaiti to pomeni propad za vse krate. Mnistet je izjavil, da je nabavila srbska vlada ?30 vagonov najboljše plemenske pšenice za srbske kmetovalce. Ta pšenica bo ra^d»>-ljena brezplačno med siromašne kmete. Upam. je zaključil minister svoj govor p-o radiu, da bo zdrava pamet Srbov kos tudi sedanjemu težkemu položaju. NICCHI ŠIVALNI STROJI IGN.VOK LJUBLJANA TAVČARJEVA J — Nemec hrvatski generalni konzul. V hrvatski diplomaciji Se pripravljajo važne izpremembe. Tako bo v Helsinkih ustanovljeno novo poslaništvo in kmalu bo imenovan poslanik za Finsko. Tudi izpraznjeno poslaniško mesto v Bratislavi, kjer je bil poslanik dr. Todt, bo kmalu zasedeno. Za poslanika v Bratislavi bo imenovan baje ugledni član bivše Seljačke stranke. Hrvatski poslanik v Berlinu do glavnik dr. Mile Budak odpotuje na svoje* službeno mesto ob koncu novembra. Hrvatsko poslaništvo v Berlinu bo temeljito reorganizirano. Za hrvatskega generalneg« konzula v Munchenu je bil imenovan di. Štefan KrafL To je prvi primer, da je zavzel tako važno mesto v konzularnem zastopstvu Hrvatske Nemec — Nemški poslanik v Zagrebu si ogleduje nemške naselbine na Hrvatskem Nemški poslanik v Zagrebu Hasche potujt zadnje dni po Hrvatskem, kjer si ogleduje nemške naselbine. Nemci mu prirejajo povsod prisrčen sprejem. Posebno svečano je bil sprejet v Daruvaru, Virovitici in Osjeku. — Nove hrvatske znamke. Z današnjim dnem so prišle v promet še tri nove hrvatske znamke, in sicer po 0.25 kun. rdeča s sliko Ozalj grada, za 4 kune modra t motivom Rile in po 20 kun, rjava f pokraj in »-kfm motivom z otoka Hvara. — Veliko pomanjkanje kurba v Beogradu. Zaradi nenavadno hudega mraza in izrecno močne koSavs. ki brije sadnje dni nad Beogrraiom in okolico, so bila oblastva prisiljena na posebne mere. Kuriva v Beogradu namreč primanjkuje, tako da niti mestna elektrarna ne more ve* proizvajati toliko toka, kolikor ga Beograd potrebuje. Med prvenstvenimi merami so najbolj važne tiste, ki določajo, da bo odslej Beograd od 7 30 do 17. ure brez el*Ktr:cnegn tok*, ki bo v tem čajni na raapoiajro le ima a I ai lin najvarnejšim tadustftjam. vojnim m drsa v-nim bolnicam ter vodovodu. Tramvajski promet je do nadaljnjega v Beogralu sploh ukinjen, zaprte pa so tudi vse sole Trgovine smejo biti v Beogradu odslej odprt« samo od f. do 10. ura, prepovedani pe jo L3UBL3ANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob delavnikih ob 16., 18.15, ob nedeljah ln praznikih ob 10.SO. 14.30. 1&30 in 18.S0 BW BMtta Odlita« igralka in plesalka Marika Rokk v đvOjni vloci v relefllrtiu Kora Terry •ločna vsebina: Krasna clasba in plesi: V ostalih vlogah: Joscf steber W111 ___QtiaSfu>a trm Pobm__ KINO KMKi/l Mictprijoften kriminalni film duhovite v«=**binp Mister Flovv Ferhand Urajr. Edvige FeuMere bJNO l.MON Ljubavni Malček FIlm o valčku, e prvi ljubezni in o prvem škandalu. povsuu uporaba eieKLrićnji ogievaln h naprav kakor tudi elektnčrub štedilnikov Foojeija. ki bodo zaj aoi pomanjkanja elek inčnega toka morala ustaviti svoje pošlo vanje, oodo kljub temu motala svojemu >sobju plačevati piaee. ki pa bodo znaSale samo 30* o ioseaanjih prejemkov. »Hrvataka Mrara« o bolj*e\ izmu. Zagrebška »Hrvatska straža« je te dni objavila uvodnih pod naslovom »Boljšev.zem na smrtna posteiji*. ki v njem med drugim pravi: »Boljševizem je na smrtni postelji Začel: smo gigantsko boroo proti največjemu peklu sveta, ki je hotel uničit.; najsvetejše in najčistejše ibčutke ljudi, nenadomestljive vrednote človeštva: vero svobodo, vest in kulturo. Hrvatski narod, neomajno vdan svojemu poglavniku, je prav tako na strani tistih, ki bodo boljševizem štrli in ki bodo boljsev-ško pošast umorili.« Danes »Veseli teater1 ob š6 19» — Za napredek hrvatskega zdravilišča Kiseljaka, Zveza Napredkovih aadrug je sklenila, da Lo v znanem hrvatskem zdravilišču Kiseljaku zgradila novo zadružne okrevališče, ki bo vanj investirala nad 20 milijonov kun. Potrebno zemlj šče, ki je na najlepftem prostoru Kiseljaka, je v ta namen odkupila že pred leti, z deli za novo okrevališče pa bo začela tak j r mladi. Splošno prepričanje je. da bo 13 R nred-kovo okrevališče I i "etek boljše bodočnosti Kiseljaka ki g-a o njesrovi zdravilnosti lahko uvrstimo .d najboljša hrvatska zdravil šča. — 25.000 va£r<>.i^v Jitaric bo pridobila Hrvatska* Z ra i »elioracijskimi deli in z izsuaevanjein 1 i velikih močvirnih polj. o čemer smo *m opetovano poročali, bo po računih strokovnjakov pridobila Hrvatska letno najmanj 25.000 vagonov ras nih žitaric. Vprašanje prehrane na F skem z žitar.cami bo s tem v glavnei«. aa dovolj'vo rešeno, tako la vsaj v tem gledu ne bo trpela nobenega pomanjkanja več. VESELI TEATER dani*« premiera programa št. 10. Na sporedu: novi ««heči. domača spevoig-ra, kupleti, novi ilustrir.mi dovtipi itd. GOSTUJE GODBENIK MILOŠ ZIHERL,! Začetek ob 18.80 (• '2 7.) — konec ob 20. (8.) — Gospodinjski dnevnik (koledar) 1912 s prilogo *Kaj naj danes kuham« Lit. I?, se naroča pri Knjigarni Tiskovne zadrug, Ljubljana šelenburgova ul. 3. Prijave se zaključijo 20. XI. 1911. Naročite pravočasno, ker bo zaloga omejena. 537 -~> — NpsreOe. Včeraj je bilo sprejetih v ljubljansko bolnico nekoliko več ponesrečencev kakor prejšnje dni. Adolf Gracar, 51-letn\ upeko eni poslovodja tobačne tovarne is Ljubljane je cepil drva ter se močno usekal v levico. — Podobna nesreča jR doletela Ano Magdalene, 321etno ženo gostilničarja iz Ljubljane, ki se je usekala v prst. — Marija Završnik, 851etna zaseb-nica iz Ljubljane, je padla po stopnicah in s; pri tem zlomila levo roko. — Lovro Groznik, 361etni delavec, je bil včeraj zaposlen pri nakladanju železa v kurilnici na glavnem kolodvoru. Po nesreči mu je železo padlo na desno nogo bi mu jo zlomilo. — Nove »lovaSke znamke. Prejšnji teden je slovaška poštna uprava dala v promet posebne znamke, ki ao izdane kot dobrodelno znamke v korist slovaškega Rdečega križa. Serija ima tri znamke v vrednosti 50-}-50 helerjev, ki je temnozelena, 1 + 1 krona, ki je karminastordeča in 2-1-1 krona, ki je svinčenoslnja. Znamke so tiskane po 50 na eni poli belega papirja z vodnim pretiskom, velike pa so 25 5x22 mm. Osnutek za nove dobrodelne slovaške znamke, ki ao po poročilih listov zelo lepe, je izdelal profesor figuralnega risanja na Slovenski tehniki v Bratislavi Maks Bchurmann. Izšle so v omejeni nakladi in bodo v prometu samo 3 mesece — do 10. februarja. Is razumljivih razlogov so med filatelisti zbudila veliko zanimanje. Iz Ljubljar? —lj Obnovljena de!« pri ribarnici. Ko je pred dnevi pritisnil oster^mraz, so mora d prenehati delati pri ribarnici. Ni bilo ve5 mnogo upana da se bodo lahko vrnili \*-tos se na delo. Bik) je zelo potrebno, da bi končali Se zadnja zic irska dela na prostem, preden stavba dobi streho. Ce bi ne mogli končati tega dela. bi stavba os'a!s Cea cimo brez strehe Zdaj pa zopet nadaljujejo zidarska odnosno železobetons1 a dela. Opat za betoniranje Železobetonskih nosilcev, ki bodo nosili streho, je že gotov. Ce ostane vreme tako toplo se nekaj drl, bodo lahko kmalu končali betonska de>a, nakar oodo tesarji postavili ostrešje. —Ij Socialni goapodamkf odbor za reto prašičev v Ljubljani vabi svoje Člane do It 90. da si ogledajo svoje prašičke v hlevih veterinarskega bakteriološkega zavooa na Cesti na Loko ▼ Trnovem, k er je bil bival konjac. Obenem prosi odbor ta svoje Člane, da poravnajo hranarino za prašiča ln da nam oprostijo, ker smo primorani zaradi draginje In velikih rezijskih stro-SHOV povišati hranarino na 50 (petdeset) tir mesečno. Hranarino Za dva meseca, to Js za oas od 15 oktnbra do 15 decembra t, L« bomo pobirali v četrtek m petek dne K), ln 21. t. m. med 9. ln 12. uro dopoldne ter med 19. In iš. uro popoldne, tudi t prostorih veterinarskega zavoda v Trnovem. Kdor ne bi pravočasno poravnal hra* narine, bomo smatrali« da je odstopil in dobi denar vrnjen. Članom s Številko nad 00 pa zaradi nepredvidenih nesreč ne moremo ustreči, kar naj nam blagovolijo oprostiti. Denar ;im bomo vrnili v soboto 22. t. m. med 15. in 18. uro ln v nedeljo 23. t. m. med 9. in 12. uro dopoldne v istih prostorih, kjer bomo pebirali hranarino. Odbor. —lj Zimski tečaj pri Sadjarski in vrtnarski podružnici Ljubljana 1. V sredo 1U. t. m. predava nadzornik g. Josip strekelj 1 pripravah za načrtne setve in nasade po-vrtnine in o kolobarjenju v zelenjadnem malem vrtu ter o oakrbo\ anju vzim I jene zelenjave. Začetek točno ob 18. (šestih) zvečer. Kemijska predavalnica na I. drž. real gimnaziji v Vegovi ulici. Vstop prost. lj Pomoto pri ceni lipovega cvetja je v sobotni številki »Slov. naroda« in v nedeljski štev.lki s Jutra« napravil tiskarski škrat, ki se je najbrž za z-mo hotel preskrbeti s prav poceni lipovim čajem. Namesto po 20 L kilogram, je bilo namreč tiskano, da je maksimalna cena letošnjemu suhemu lipovemu cvetju samo 3 L, kar so pa gosp.Kiinje že itak gotovo same popravile K ior ima iz teh dveh dnevnikov izrezane maksimalne cene za domačo zelenjavo in povrtnino na ljubljanskem živilskem trgu, naj torej številko 3 popravi v 20 L, kakor je razvidno tudi na vseh uradnih cenikih na ž.vilskem trgu. —lj Prav veliko mlekaric ln peric se je včerajšnji ponedeljek udeležilo obveznega cepljenja proti tifusu na mestnem fizikatu Marsikatera boječa mlekarlca in nežna perica se je sicer tresla v strahu pred neznanskimi bolečinami, vendar so pa vse odhajale popolnoma potolažene ln dobre volje, saj so se prepričale, da je to cepljenje res popolnoma enostavno in brez kakršnihkoli neprijetnih posledic. Tudi izguba časa Je prav malenkostna, ker pride vsak takoj na vrsto in použije samo tableto s kozarcem vode. One. ki so v ponedeljek zjutraj iz kateregakoli vzroka Izostale, pa opozarja mo, naj vsaj današnji torek prično z obveznim cepljenjem, ki bo od 8. do 9. aa mestnem fizikatu v Mestnem domu. Na vsak način pa pri cepljenju morajo biti vsi še tešči in zato seveda še brez zajtrka kar je pač edina neprijetnost pri tem cepljenju, ki nas prav zanesljivo varuje tifusa Posebno pa opominjamo vse tiste, ki morajo priti k cepljenju, naj ne odlašajo, ker so kazni za take grešnike, ki he bi prišli K cepljenju zelo hude ln boleče —lj Zaključek tramvajskega prometa. Vsak večer se redni promet na električni železnici neha ob 19.15, ko gredo zadnji vozovi z Ajdovščine proti končnim postajam, odtod pa po tem času vsi vozovi peljejo spet nazaj ter po Ajdovščini naravnost v remizo. Ob 20.15 imajo potniki zadnjo priliko, da se peljejo s službenimi voi-mi na Vič in Rakovnik ter v Moste in a teh postaj še nazaj v mesto. —lj V poča&e>nJe unlv. prof. dr. Stanka Lapajneta so rodbina Nagode in primarij g. đr. Bogdan Derč za mestne reveže podarili 350 L, rodbina industrijalca Franca Bonača pa namesto venca 1000 L. Mestno poglavarstvo izreka dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Po častite rajne z dobrimi deli! Rdeči križ poroča Da 9e preprečijo zlonvbe pri zb.r^Mii >v~l-spvvkov v kotrifvt Rdečega knža, 0£( -mo občinstvo-, da so upravičene zbira»i za Rdeči križ le one osebe, ki imajo pr Ivi tt0 pooblastilo, izstavljeno od Pokrajin-odbora Rdečega križa iz Ljubljane, opre ljeno s štampiljko m podpisom predsod n ka in blagajnika Po-kramskega odbora Rdečega križa v Ljubljani. Drugi prostovoljni darovi za Rdeči križ naj se pošiljajo naravnost Pokrajimstkemu odboru Rdečega križa v Lj ubijan i. (po:>L hran, račun št, 11.862). V tajništvu naj se zglasijo: Lepa Josi-fovič, Skaza Pav--«, Kotnikova, svojci Jos. Cimpermana iz Maribora. Jože 2užek. Fink L, sorodnik Finka Emila. Ivan Cibic, Janežič Milan iz Moravč. Dokumente naj dvigne Kuret Mario. Vodovodna 22. Vsi oni, ki so se vrnili zadnji čas iz vojnega ujetništva, naj se zglase na Tvrševi 1 l/I, bodisi pismeno ali ustno. Valentin Smon. šnfer. naj se zg'asi v trafiki Soukal pri Škofiji. V počastitev spomina g. prof. Lapajneta Vlada so darovali njegovi prijatelji 200 lir, Zveza blaga j ničnih zdravnikov za počastitev spomina g. ravnatelja dr. Joža Bohinjca 150 lir, gg. Ecker Emil in Hugo namesto venca na grob pokojne mame 100 lir. — Plemenitim darovalcem iskrena hvala! Balanč Miei, KamnogorisTta 20; Ber#č Vinko, Celovška 5; Gavrilovie Olga, Baragova 11/33; Janežič Juiijana, Vidovdanska; Josifovič Lepa, Glavarjeva 10/1; Kimovec Jolanda, Tumograjska 4; Kolina Mirko. Korotanska 18; Kristan Helena, Janševa 1; Križaj Iva, Glavarjeva 13a: Michler An-5i pri tt. BonaC; Milojevie Terezija, Veli-kovska 3; rodbina Mišic J. Aleksandra: Petročnik Vladka, Skofja: Pirfc Emil, zobni atelje; Povh Olga, Medvedova 1; dr. Samsa Ivan, prof. škof. gimnazije; Milivoje Stanisavljevič, -univerza; Strman Božo, MandelČeva 1: Vincencljeva konferenca; Brata Via j, manufaktura; Žuljan Srečko; Zupane Franja. Skofja 7/II; Lajovic Mli-voj, Kamniška; Iskra Vekoslav. Pisec pisma na KruSiC Slavo naj dvigne p'smo. Dalje naj se javijo na Tvrševi cesti št. 11 v tajništvu: Mira Habič, Celarc Ivan. Adamič Alojzij, Potočnik Ivan, Kutin Pranja iz Maribora. Polič Stojan in Slavko, di* jaka; Vagaja Božena. Gorjupova 16; Knlflc Frančiška iz Celja ali sorodniki. Rdečemu križu ao darovali: sostanovalec g. Lapajneta Vlaxiimirja, namesto venca na grob 150 L; gospa Lojzka Vargazon 50 L. — Vsem darovalcem najlepša hvala! Rdečemu krito, sekciji za socialno pomoč v Ljubljani, je darovala rodbina dr 2ivko Lapajne v počastitev Spomina pok prof. Vladimirja Lapajneta, 100 L; urad-n štvo Pokojninskega zavoda Za nameščence v Ljubljani je darovalo3*3 L; g Matej je daroval v počastitev spomina pok. Ludvika Fleša 300 L! dijakinje V. ti razreda n. i rž. žen. real glffm. V Ljubljani so darovale mesto cvetja na grob pok. gg. dr. Janka Pikusa in dr. Josipa Troja 50 L; kegljaška zveza »Edinost« je darovala mesto venca na grob svojemu predsedniku pok g Ivanu Samcu 150 L: g. Franjo Mor-dej Iz Ljubljane je daroval v počastitev spomina svojega brata pok. fosp. Mordeja Martina 60 L; g. Ivan Gregorc, veJetrgovzc v LJubljani je daroval mesto venca na grob pok. g. dr. Jota Bohinjca 200 L; g. dr. Tona Cvetko is Ljubljane je daroval mesto cvetja na grob umrlega prijatelja g. dr. Janka Pikusa 100 L; g. inz. Peternel Mirko 1» Ljubljane je daroval mesto cvetja na groo umrlega prijatelja pok. g. dr. Janka Pikusa 50 L; g. Rudolf Ju van iz Ljubljana je daroval v počastitev spomina prijatelja pok. g. dr. Joža Bohinjca 100 L: g Rudolf Kovačič, gostilničar na Ambroževem trgu jo daroval za socialno akcijo Rdečega kriza L 124.85 — darove gostov — iz pusV.ce Pokr. odbora Rdečega križa; Mali ha-mo-nikarji na Vrhniki so darovali izkupiček prireditve z dne 26. oktobra t. 1. L 500; g. Ivan Kegu, železničar v pok. iz Ljubljane, Bohoričeva 10 je daroval L 50 za zimsko pomoč revežem; klub »Burja« iz Ljubljane je daroval kot podporo socialni akciji Rie-čega križa L 250; g. dr. Janko Berce z rodbino je daroval mesto cvetja na grob pok. gospe Tonejc Terezije 100 L Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč — Vsem najlepša zahvala! Drobiž od vseh strani — Družba Tudor je zgradila električno vozilo, ki je prevalilo na poizkusni vožnji 163 km s srednjo hitrostjo 41.6 km na uro. Za vso progo je vozilo porabilo toka 163 amperov. — V Tunisu so izdelali načrt, po katerem bodo pridobivali metan iz posebnih voda — Portugalska je izdala dovoljen ie za gradnjo nove tovarne za pnevmatiko Tovarna bo zgrajena v Portu z večinsko udeležbo ameriškega kapitala. — V Združenih državah Severne Amerike so določili višino avtomobilske proizvodnje v januarju 1942 na 205.000 vozov. S tem se bo napram letošnjemu januarju znižala proizvodnja za 51 odstotkov. — Romarji v Meko bodo odslej mogli uporabljati hitrejša pota. Avtomobilska cesta, ki Veže Meko z njenim prirodnim pristaniščem Hedžiasom na Rdečem morju je zgrajena. Sa udova vlada je ta uspeh slovesno objavila ljudstvu. — V začetku vojne je Francija skrčila na 15 let starostno dobo, od katere naprej je bilo mogoče dobiti dovoljen ie za šofi-ranje avtomobilov. Ker so bili možje mobilizirani, se je na ta način skušalo vzgojiti nadomestne moči med mladino. PO premirju so spoz* M. dn bi mn^nl ta Izredni ukrep ze1ri kompromitirati varnost na cestah. Novi znkon, ki bo v kratkem izdan, določa, di Je dovoljen le za šofi-ranje mof,f>i"n doV>'- S^e z 18. letom. — Prert-crtniTi "ilske republike Affiiirre Cerda je tapfdsll, dn rs^rešijo dolžnosti iž zdr tvstvenih vr.rdkoV, — V Okraju frnrev v Ne-v Yorku vlada velika beda. SfcrUpina IšČnfh dečkov ^ skrivajo v raknlh Tnkotn;b skrivališčih, izvršuje'1"! dfZflS; latVfiM m n»r>p»de. — Tretjo nb?cf?vc*> «mrti Ataturka je v torek počastila v^p T-irčiia. Povsod so vi--He žalne zaMp^e in z različnimi nie+et-nimi prireditvami so slovesno obnovili spomin na ustanov'!elja sedanjega režima in reformatorja. — 1600 Japoncev je zaptif^Ho pretekli ponedeljek Hol and. ko Indijo. Vrnili so se v domovino. — RaOsevett le v nosebnem p*smu nred- fcadmku V-n -p^f«?i odbora poslanske Tabornice m-"' c Hi htrjiio potrebo, da se z lavtd pritec^Q fazp zložljivi denar amo-riSkega ljudstva in se tako finansirn ame-riSko obor o? I 'ev. j — Ameriki *cnaior Shlpstearl. ki je po poreklu S'- ndlnavec. je predložil noto, : v kateri zahteva, da Hull preneha groziti Ifinski — V Boliviji so odr>rli naiv'*Mo cesto na i svetu. Ce 41 vodi preko gore Chacaltav v višini 5300 m. _ V Bra7iii.fi bočto zgradili tovarno avtomobilov. Pogrebni kanital bodo dale ha razpolago Združene države Severne Amerike. M A L OGLAS MODROCE, otomane, kauče, fotele itd. vam napravim novo ali staro popravim najceneje — po želji grem tudi na dom. — Tapetnik J. Habjan. Ljubljana, Igriška ul. št. 10. 57 T OREHOVA JEDRCA popolnoma izčiščena. dobite naceneje v ME-DARNI — Ljubljana, Židovska ulica 6. 1850 Krrm '-lavlrsko harmoniko, »lektričnl HAo, sušllcc -» lase, otroški voziček in omaro sa obleko. — Ponudbe pod ^imprejef np. oglasni xlde!ek >Slovenskega Naroda«. Ib78 OKITŽEN ORGANIZEM, v katerem so se klice razlezle in skvarile Že vse organe, nima nobene odpornosti. Pridobimo jo pa spet z rednim uživanjem Ambroževe medioe, katero dobite edino le v Medarnl, Ljubljana, Židovska ulica 6. 1835 Lo lompoda di qualita prodotta ntllo stabilimento di Milano deda TUNGSRAM ElETTRICA fTAUANA S./L Kakovostno žarnico proizvajana V Milanu v tvornici tvrdke TUNGSRAM ELETTRICA ITAUANA S A. TUNGSRAM Na temeljih rimskega zidu Pri urejevanju Nunske ulice so naleteli na temelje rimskega zidu Ljubljana, 19. novembra Doslej ni še nihče trdil, da je tudi naša Nunska ulica znamenita; vendar je vsaj ljubljanska posebnost in ko bo izgubila svoj dosedanji značaj, bo izginil tudi njen posebni čur. Lahko bi rekli, da je Nunska ulica najožja, najbolj romantična, najbolj starinska . . Toda včasih smo trdili, da je naiboli blatna . . . Rekordov je torej dovoli Todn ta ulica je tudi znamenita, skorai tako kakor Mirie. Največja njena značilnost ^e tako zvani nun«ki zid. ki ie priča tistih časov, ki ie bila Ljubljana tudi še me-to vrtov, toda plemiških in Fano>'nn-k:h vrtov. Nunski zid v Nunski u'ici je pa znamenit še tem bolj, ker stoji na temeljih emon-kega obzidja. Rimski zid se 4e ohranil v Ljubljani nad zemljo samo na dveh kraiih- na Miriu ;n v Vegovi ulici Tod-« v Veeov; ul>i na« spominja nn emonski 7.id «amo se terasa pred vseuč \>kn knjižnico Temelj: rimskega zidu so pa najbrž ohranjeni še marsikje. Znano je. da je ime:n Emona obliko četverokota ter da so jo oklepali št;r'e z>dovi Južni zid, »rimski«, je še delno ohranjen. Na zahodni zid nas spominja Ulica rimske legije. Severna stranica ob-afdja je bila vzdolž sedanje Nunske ulice m vzhodna na kraju sedanje Vegove ulice Na temelje rimskega zidu bo naleteli večkrat pri stavbnih in cestnih delih. Temu pa niso pripisovali posebnega pomena. Ko so pred leti kopali temelie za ITrova-tinovo hišo. na Cesti 29. oktobra, ob začetku Ulice rimske legije (Snežniške), so tudi odkrili ostanke rimskoga zidu. Večkrat sn tudi ndT-:r;]i rimske grobove, a zunaj emonskega obzidja. Pokopališča Rim- ljanov so bila ob cestah, ki so držale iz Emone. Na vogalu razširjene Nunske in nove. Muzejske ulice, ob novem bloku stano-} vanjskih hiš Pokojninskega zavoda je bil severno zahodni vogal emonskega obzidja. Vogalna hiša Pokojninskega zavoda stoji na kraju, kjer je bil stražni stolp emonskega obzidja. Samostanski zid stoji na temeljih severne stranice emonskega ob-i zidja. zdaj so pa naleteli na temelje za-' hodne stranice, prav ob severnozahodnem kotu stare Emone. Nunska ulica se deli v dva dela. ki se zelo razlikujeta. Zahodni del ulice se ne razlikuje od drugih novejših ulic. Ima normalno širino, oba hodnika m je brez vrzeli. Vzhodni del je pa ohranil čar sred-nieea veka ali vsaj pozne baročne dobe. j Tu s^cer ne najdete kakšnih arhitekton-j skih posebnosti in ne baročnih palač, davna ooeebnost je nad tri metre visoki nunsk- zid rilca je široka dva koraka. Na drugi strani io zožujeta dve hiši in I plotov- Obe h;ši sta »romantični«, posebno večja, nadstropna, ki kaže že nekaj časa »rebra«. Najbrž je ne popravljajo, ker bo morala prej ali slej pasti. Med tem delom Nunske ulice in Erjavčevo cesto je še več nezezidnnib oarcel. kjer so zdaj lepi vrtovi. Če bodo kdaj razširili Nunsko ulico tudi v tem delu. se bodo vrtovi tudi na zunan.ii strani nunskega zidu precej zmanjšali. Nunski vrt se ie zadnia leta zelo zmanjšal, ker so ga odrezali na zahodni strani, kjer stoje hiše Pokojninskega zavoda, na severni strani so ea pa porabili precej za podaljšanje Stib'čeve ulice T^ko <=e zdaj nunski zid deli na novi in stari del Zahodna in ^e-v-ema stranica sta novi, le v Nunski ulici je ostal stari zid ohranjen. Ce bi moral kdaj pasti tudi tu — kaže pa, da stoji v novi stavbni črti Nunske ulice — tudi ne bo posebne škode. Baje ni nujne potrebe po razširjenju Nunske ulice tudi v vzhodnem delu zlasti ne zdaj. ko smo že dobili dobro zvezo s podaljšano Subičevo ulico. Razširjenje Nunske ulice proti Gradišču bi zdaj res ne pomenilo prometne olajšave, temveč celo prej nove komplikacije. Na križišču samem je Nunska ulica sicer že razširjena. Nunska ulica med Cesto Viktorja Emanuela (Bleivveisova) ni pr^-^zna in smejo se je posluževati same i Ce bi jo razširili v vsej širini, bi st e seveda posluževali tudi številni vozniki, predvsem pa kolesarji. Križišče Gradišča in Nunske ulice je pa že zdaj nevarno, ker ga zožujeta samostanska šola in nasproti starinska hiša v tesno grlo. Dokler ne bo primerjneie urejeno to križišče, razširitev Nunske ulice ne bo imela pravega pomena za cestni promet. Razširitev bo pa ae-veda aktualna zaradi same zazidave ter parcelacije vrtov na južni strani. Pri urejevanju ulice ob novih hišah Pokojninskega zavoda se je pokazalo, da bo treba vsaj začasno zravnati tudi tla v ozkem delu ces+e. Od Ceste Viktorja Emanuela se tla Nunske ulice dvigajo postopno tako. da so pri začetku nunskega zidu že nad meter višje. Ob novih hi5ah zdaj ravnajo tla in pri tem so naleteli na temelje emonskega zidu. Zid je zelo dobro ohranjen in trd kakor najboljši beton, v dveh tisočletjih je malta okamenela ter se oovsem spojila s kamnom. Doslej niso našli ob zidu nobenega r>redmeta zgodovinske vrednosti. Besede pomenijo Vodoravno: 1. mesto v italijanski provinci Catanzaro. 11. ruska reka, 16. prva učenost. 17. nezvest, ne ravnajoč se po predpisih, 19. nezabeleženo, 21. smoter vsake igre, 23. svetopisemska oseba, 24. vez. 26. domača beseda za meriti težino, 28. značilna oblika. 29. gTapa, 31. dva enaka vokala, 32. del zemlje, segajoč v morje, 33. dajalnikova končnica ženskih samostalnikov, 34. vrtoglav, 35. moško krstno ime, 37. zgrešiti strel. 39. rastlina. 41. začetek znane slovenske pesmi, 42. obroblja Prekmurje. 44. doba, 45. luže, stoječe vode, 47. začetek Tasmanije, 49. topovsko streljanje, 52. vzklik bolečine. 53. znana besedica koroškega narečja, 55. latinski izraz za odobritev na pr. knjige, 57. italijanski spolnik s predlogom, 58. francoski predlog na, 59. električna merska enota, 60. zrnati, očiščeni, 61. zapreka, napotje, 62. prometno sredstvo, 65. že tako. brez tega. 67. gobavec iz svetega pisma 68. kartaški izraz. 69. važen del vsakega prostora v hiši, 70. zemljišče ob hiši, 72. žensko krstno ime (Viktorija), 74. red, sodba o vrednosti, 76. poljska cvetlica, 79. največje človeško bogastvo. 80. orodje, 81. neuravnovešeni, nesolidni ljudje, 82. lepota. Navpično: 1. goreča privrženost, 2. staro ime za Španijo, 3. sestavni del prvošol-šolskega umika. 4. last Ace, 5. glasbena nota, 6. žensko krstno ime (Edvarda), 7. lani, 8 veznik, 9. spravljam v isto vrsto (starejša slovenska beseda), 10. afriško drevo, 11. sestavni del kmečkega posestva, 12. truma, skupina, 13. čedne zunanjosti, 14. muslimanski sveti kraj, 15. število, 18. sibirska reka, 20. letovišče ob Jadranskem morju. 22. slabe volje, čmeraa. 25. obdan, 27. ime znane palače v Parizu. 29. bojna ladja, 30. turški paša, 31. izvrsten premog. 35. igralna karta, 36. samo-silstvo. trinoštvo. 38. kakovostna označba. 40. telesne okvare, 43. prelisičiti, prevariti. 46. osebe iz »Vie male«, 48. zgibljem se v vodi, 50. zemlja, ločena od celine, 51. država v Združenih državah Severne Amerike, 54. poljska rastlina, 56. privolilna členica, 58. del sobe, 63. primorski naziv za staro mater, 64. masko krstno ime, 66. pripadni* izumrlega plemena, 71. glej 32. vodoravno (množ.), 73. sledi spovedi. 75. arabski spolnik, 77. glej 76. navpično. 78. kratica za cesarsko-kraljevi, 79. da (lat.). ReSitev prejšnje križanke Vodoravno: 2. oseba, 7. a j. 9. tlo, 10. ma, 11. mana, 13. ljub, 15. Avar, 16. Geza, 17. A bo, 18. Ala. 20. os. 21. re, 23. nart, 24a. Inri, 26. ar, 27. ah, 28. Hask, 31. pika, 33 .ko, 34. od, 35. mol. 36. kes, 38. sodo, 39. ojej, 41. trab, 42. rana, 43. Ra, 44. Ate, 46. on, 47. mrena. Navpično: 1. jama, 3. starost, 4. el, 5. Bolgari, 6. žaba, 8. Java, 10. Muza, 12. nabor, 14. jelen, 19. snaha. 22. vihar, 24. ara, 25. rak, 29. škoda, 30. kolobar, 31. pokoren, 32. ideja, 35. moru, 37. sen 1 33. strd, 40. Jana, 45. te. Velika frasscsska konverzija Vest o veliki francoski konverziji in konsolidaciji posojil se potrjuje. Ta denarna operacija se nanaša na 5-odstotne blagaj-niške zapise iz leta 1934 ter na 37 :a na 5 in pol odstotne blagajniške zapise iz januarja 1938 v skupnem znesku 16 milijard frankov. Njihova obredna mera naj bi se s konverzijo znižala. Konsolidacija obsega preostali nezastavljeni dolg v obliki bonov narodne obrambe s triletno dobo obtoka, ki jih je prevzela stalna amortizacijska blagajna ob svoji ustanovitvi frta 1926. Ta dolg bo izpremenjen v posojilo s 4 odstotnimi obrestmi in 501etno amortizacijsko dobo, in sicer al pari. Vojni davek v Rtssrvimji Rumunski list »Argus« poroča, da namerava rumunsko gospodarsko ministrstvo uvesti vojni davek, ki bo enak najnižje določenim zneskom rumunskega posojila za obnovo. Kdor ne bo pravočasno podpisal tega prisilnega posojila, bo moral plačevati 50 odstotkov višji vojni davek. V vrsti domačih izumov Zelo potrebni pripomočki za zatemnitev — Priporočljiva bi bila industrijska izdelava Lfubljana, 19 novembra Naši ljudje so iznajdljivi, vendar svojih sposobnosti navadno ne morejo uveljaviti. Ni dovolj le iznajd i toliku nadarjenost, temveč je treba *e primerne mere podjetnosti. VL na no jc s.cer. da iznajditelji vami navadno niso podjetni, toda podjetni morajo biti vsa* trsti, ki uvajajo izume. Pri nas smo pa na iznajdrtelj^kc talente glodati vsolej omalovažujoče: uvršali smo jih med čudake m fantaste. V resnici jc mn> go ljudi, ki hočejo se vedno vi« kagovati svetu, da so iznašli perperu u m mobi le. in cela vr>ta se jih ukvarja z »izumi«, ki nc bodo imeli praktične vrednosti. Vsekakor smo pa dolžni po&vttiti vsaki dom iči znajdbi primera > po» rn .-t. kajti nikdaT ni mogoče reči. ali s*e morda ne skriva za n;o res kaj posebneija- Ob tej pril'ki opozarjamo na preprosti domači izum, ki sicer ni »epohalncja pomena«, vendar je zelo p< treben in tembolj praktičen, ker ;e en; staven. Gre za pripomočke za zatemnitev. Ko jc bila pri nas uvedena zatemnitev, so si ljudje belili glave, kako bi zastrli okna, da bi bilo ustreženo predpisom, a bi hkrati zaradi tega ne nastaile neprijetnosti v stanovanju. Uvedena je bila cela vrsta zastiranja oken in svetil. M a rs kdo jc imel velike stroške z nabavo zatemnitvenih pripomočkov. Kdor je za-tri okna in zasteklcna vrata s samim papirjem, je imel že mno^o stroškov. Nabava žarnic z modrm steklom seveda tudi ni bi'a tako lahka, V nekaterih mestih uporabljajo celo vrsto bolj ali manj praktičnih pripomočkov za zatemnitev. Tako tudi preplcskajo šipe s posebnim modrilcin, ki ne propušča dolgih svetlobnih žarkov. Povsod so pa najbolj v rabi senčniki za svetila, bodisi iz paprrja ali bla£a in zastiranje i -ken na ra/ne načine. Doklej >c nismo poznali idealnegti senč-nka za zastiranje svetli. Bolj so bile v rabi modre žarnice. Papirnate senčnike smo obešali na lestence in porcelanaste ali steklene senčnike. Sob navadno niso krasili, na njih se jc nabiral prah in prej aH slej so se raztrgali. Marsikje so lepili na notranje šipe moder papir rn zaradi tega so morala biti notranja okna podnevi odprta, če že luči niso gorele ves dan. To zastiranje je bilo najmanj priporočljivo. Cim se je papir na šipi le malo raztrgal, okno n,i btlo več dobro zastrto im treba je hi\o aLi zamenjati ves papir ali pa ga krpati. Z zatemnitvijo imajo še najmanj skrbi v hišah z dobnmi lesenimi zastori. Manj zanesljive so oknice, ki pogosto propuščajo svetlobo skozi špranje. Čudno res. da doslej ni nihče iznašel bc4j praktičnih zastiral. Zdaj opozarja na svoja izuma upokojeni uradnik. Ljubljančan Rudolf P u c. Izumil je posebne vrste senčntk za žarnice, papirnato škatlo, ki jo enostav- no obesiš na žarn'co. Ta senčnik ali raz-pršiln;k svetlobe, kakor ga že hočete imenovati, zasenči žarnico tako. da nc more u;ti skozi okne ali vrata (v vežah in na hodnikih) žarek svetlobe, vendar je pa prostor še dovoli razsvetljen /a samo orientacijo. V p-rc-torh. kicr pa delamo pri električni luči, si p;i seveda moramo omleti drugačen ptTPOBBOCct za zatemnitev. Na-š izumitelj nam priporoča papirnat zastor za okna. ki je podnevi zvit na palici. Čim si ogledate oba pripomočka za zatemnitev, sprevidi te. da sta res praktična. Trda vsi taknii izumi so brez pravega pomena, dokler ni uvedena tudi izdelava, Ro