Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—. četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 61—. Poštno-čekovni rač. 10.603. Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5. Telefon 2113 Cene inseratom: cela straa Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500.—, '/s strani Din 250.—, Vi« strani Din 125.—. Mali oglasi vsaka beseda Din 1.S0. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „NAŠ DOM" $cis@i@r dr. švcrljoga § vprašanjih mmM Na seji senata v Beogradu dne 26. marca je imel bivši finančni minister dr. Šverljuga govor, v katerem je razpravljal o državnem proračunu. Raz-tolmačil je svoje stališče ter naziranje svojih tovarišev v narodnem klubu o važnih političnih in upravnih vprašanjih, ki se tičejo naše države. Narod in narodnost. 1 O vprašanju pojma, kaj je narod, tako je rekel dr. Šverljuga, je brez števila učenih razprav. Po našem mišljenju v praktični politiki ne moremo iti mimo dušeslovne strani. Vprašanje narodnosti je odvisno od tega, kako ljudstvo čuti. Ako tu približamo svoje uho do ljudskega utripa, pa bomo še danes in vedno začutili v nad 90% slučajev med pripadniki jugoslovanske državne skupnosti močne utripe slovenstva, hrvatstva in srbstva, našli bomo globoko čuvstvo, vezano na srbski, hrvatski ali slovensiki ideal. Zato je za na3 vprašanje vesti in zavesti svoje dolžnosti, da ne smemo trmoglavo graditi na nauku, ki zanika vsaka čuvstva, ko nas izkušnja uči, da je drugače. Že tisoč let se Hrvati bore za svojo narodno in politično samobitnost. Ali mislite, da je ta tisočletni hoj Hrvatov prešel brez posledic in da ni zapustil v duši Hrvatov neizbrisnih sledov? Ti sledovi so ostali kot posebna hrvatska miselnost. Toda tudi Srbi in Slovenci imajo svoj podedovani ideal. Sedaj je vprašanje: ali hočemo razumeti zgodovino, razvoj in razne podedovane ideale ter jih kakor resno in pozitivno stvar uvaževati; ali pa ne uvaževati ter trdovratno stati na stališču političnega nauka, češ, da je narodno edinstvo v dušah že izvršeno dejstvo? Ali so Slovenci, Srbi in Hrvati trije narodi, ali samo eden? Pri tem vprašanju moramo poudariti samo to, da je naša želja in tudi naša dolžnost, ničesar ne storiti, kar bi moglo iz preteklosti in sedanjosti motiti to edinost. Država. Imamo, hvala Bogu, skupno državo. Narod hoče to državo. Z ozirom na njeno ureditev naj mi bo dovoljeno, kakor je bilo dovoljeno g. predsedniku ministrskega sveta, sklicevati se na značilne in modre besede Nj. Vel. našega kralja dopisniku Reuterja: »Razvoj jugoslovanskega edinstva ne sme vsebovati uničevanja samobitnih elementov (sestavin) srbstva, hrvatstva in slovenst- va. Hrvatje bodo še dalje ostali Hrvati, Srbi Srbi, Slovenci Sloveli in vsi skupaj pa ponosni Jugoslovani.« S tega stališča zastopamo misel, da mora ureditev naše države biti avtonomna, kar bo za državo mnogo manj nevarno, kakor pa je današnje stanje. Tisti trenutek, ko se bo z zares široko avtonomijo ali federativno ureditvijo ljudstvu dala možnost, da se politično izživlja, tedaj bo naša skupna država zopet začela v polni in še večji meri vršiti svojo delavnost za dopolnjenje. Bistra državna uprava po našem mnenju nima nobene druge dolžnosti, kakor samo to, da ta naravni razvoj čim manj ovira. V ta namen je državna uprava dolžna, naj-prvo prenehati z vsako prisilno namero zenačenja, ker so te namere glavni krivec nepovoljnih pojavov sedanjega stanja v naši državi. Centralizem. Pri nas je uveden centralizem v glavnem po francoskem vzorcu. Pa nihče ni pomislil, da je francoski centralizem posledica čisto posebnega zgodovinskega razvoja skozi tisoč let. Pričenja se s Karlom Velikim. Dozorel pa je šele polnih tisoč let kasneje. In šele ogromna osebnost Napoleona Velikega je mogla izvesti ta centralizem, ki danes vlada na Francoskem, in sicer v času, ko na državno ureditev narodna misel ni imela nobenega vpliva. Temeljna napaka naših centralistov je bila pač ta, ker niso razumeli, da je ta centralizem po francoskem vzorcu za nas, ki nismo imeli ne Karla Velikega, ne skupne tisočletne zgodovine in ne Napoleona, popolnoma neprimeren in neuporaben. Saj srno mi imeli popolnoma narobe razvoj, ki je naravnost odgajal in krepil narodno-zgodovinske posebnosti, katere danes žive na ozemlju naše države. Zato je po našem prepričanju dolžnost voditeljev državne politike, naj razumejo, da je s 6. januarjem končno pokopan vsak teoretični in praktični centralizem in da ni večjega greha nad našimi državnimi interesi, kakor vzdrževati sistem, ki ne ustreza našim razmeram ne notranjemu narodnemu ustroju, in, kar je poglavitno, povzroča tudi nevoljo največjega dela našega naroda, Najširša samouprava. Naša državna ureditev se mora prilagoditi našemu zgodovinskemu razvoju, ki je razvil naše 3 narodne samobitnosti, katerim moramo dati možnost, da se izzive v ustrezajoči državni ureditvi. Že preveč časa smo izgubili z napačno centralizacijo, zato moramo sedaj pospešeno nadomestiti, kar je bilo izgubljeno. Prehod na najširše samouprave z vsemi pridevki bodisi avtonomije ali federacije, smatramo za edino sredstvo za ozdravljenje našega narodnega življenja. Pravilno je stališče naše izjave, da tudi načelo edinstvene države brez škode prenese notranjo ureditev najširših samouprav z vsebino avtonomije ali federacije. Saj niti glede oblasti kakor tudi glede ozemlja ni nobene popolnoma enotne države. Kjerkoli imajo ustavno monarhijo, je oblast' razdeljena med Vladarja in zastopnike ljudstva. Profesor Pitamic pravi: Strogo enotna država bi bila samo tedaj, ko bi tvorila samo en volilni in upravni okraj, kar pa je mogoče samo pri zelo majhnih državah. Taka država pa je Jellineku le samo šolski vzgled, ki ga pa v resnici ni! Vsaka federativna država ima močne momente edinstvenosti. Tak element nam je že dan z našo narodno dinastijo, edinim vprašanjem, ki je pri nas izven razprave, ter s tem, da ustavna ureditev more biti samo delo vse naše države. Ustavotvorna oblast pohaja torej od celote. Pri tem delu morajo sodelovati vsi deli. To bo na vsak način močna oblast, ki jo predstavljata krona in skupni parlament. Smatramo za politično nujno potrebo, naglasiti, da s centralizmom ne moremo več naprej. Dr. SfcrgjHga o delu MMim «Mščiic. Na seji senata 28. marca je dr. Šverljuga zopet povzel besedo ter med drugim izjavil: Odkar obstoja naša država, je slovenska in hrvatska duhovščina stala vedno ob strani svojega naroda ter ga ni zapuščala niti v najtežjih trenutkih. Če bi ne bilo katoliške duhovščine, bi se Slovenci že zdavnaj vtopili v morju germanstva (nemštva). Dr. Šverljuga je ostro obsodil vse napade proti jugoslovanski katoliški duhovščini v naši narodni skupščini, kakor da bi bila ta duhovščina, ki je bila vedno nacionalna, sedaj naenkrat nastopila proti lastni državi. Zato vse take napade najodločneje odbija. V svojem nadaljnjem govoru je opozarjal senatorje na veliko škodo, ki so jo trpele posamezne države, ki so se spustile v kulturni boj. Tu se je obširno bavil z borbo železnega kanclerja Bis-marcka proti katoliški Cerkvi v Nemčiji ter je naglasil, da je ta borba, ki je bila velika in težka, vrgla v ječo več kot deset škofov in nad 100 duhovnikov. Več ko sto cerkva je bilo zaprtih, zaprle so se šole in semenišča, gojilo pa se je pridobivanje duš, toda vse to ni nič koristilo in se je moral nazadnje ta železni kancler vendarle napotiti v Ca-nosso (udati se). Dr. Sverljuga je nato ponovno obsodil razne izjave, ki so jih podali posamezni govorniki v narodni spuščini in na drugih mestih proti škofom in proti katoliški duhovščini, s čimer so dajali samo našim sovražnikom v roke materija! za gonjo proti naši državi. »Ko imam pred očmi tako težak položaj, v katerem se nahajamo, se vprašujem, V NASI DRŽAVI. Senat Jugoslavije. Na seji senata 30. marca je imel govor zunanji minister dr. Jevtič, ki je izjavil, da je Mala an-tanta britanski razorožitveni načrt sprejela kot podlago za razgovor s težnjo, da s svoje strani doprinese vse, kar more, da bi se dosegel stvaren sporazum v razorožitvenem vprašanju in za organizacijo miru. Glede na pogajanja za ustanovitev direktorija štirih držav nad Evropo je navedel izjavo Male an-tante, ki pozdravlja vsak sporazum med državami, s katerim se prijateljsko urejujejo jgključiK> niihovi interesi; priznati se morajo sporazumi v lil-' teresu tretjega; obžalovati je, da se je v ta pogajanja, ki so se vršila zadnje dni, vmešala ideja revizionistične politike, in oslabila čut zaupanja. Vlada Jugoslavije bo neprestano spremljala razvoj vseh važnih mednarodnih razgovorov ter bo pazila na to, da ostanejo narodni interesi in integriteta (celotnost) držav Male antante popolnoma zaščiteni. Državni proračun je bil 30. marca sprejet tudi od senata in se bo izvajal. Proračun dravske banovine v višini 120 milijonov dinarjev je potrdilo fin. ministrstvo in je stopil v veljavo s 1. aprilom. V DRUGIH DRŽAVAH. Diktatorske skomine Dollfussove avstrijske vlade. Obče prevladuje mnenje, da bo proglasil avstrijski kancler Dollfuss s pomočjo državotvorcev (kršč. socijalcev in Heimwehra) diktaturo in se bo polastil vse oblasti v državi. Njegova akcija bi naj bila naperjena v prvi vrsti proti socijalnim demokratom In hitlerjevcem. Vlada je tudi sklenila razpust oboroženega socialističnega »Schutzbunda«, ki je bil razpuščen po ysej državi dne 31. marca. Dunajski socialistični župan Seitz, ki je ob enem če je bilo potrebno, modro in politično, pri tem položaju in v tem vzdušju razpustiti Prosvetni zvezi v Ljubljani in v Mariboru. To pomeni razpust vseh prosvetnih organizacij slovenskih katoličanov. Ali je v teh težkih časih na mestu in modro, da se z gotove strani spravi izven zakona cel verski red in da se mu ne nudi niti prilika za obrambo? Ali bo koristilo verskemu in duhovnemu miru, ko se baš v teh časih z dodatnim zakonom k agrarnemu zakonu ogroža cerkveno premoženje in s tem postavlja v vprašanje pomen zakona, ki je bil proglašen za definitivnega? Oni, ki so danes na državni upravi, naj dobro premislijo, kajti njihova odgovornost pred zgodovino in bodočimi pokolenji našega naroda je velika. Vsakdo, ki mu je na srcu korist te države in ki noče podpirati naših sovražnikov, naj skuša najti izhod iz tega mučnega in neznosnega cerkveno-poli-tičnega stanja. deželni glavar Dunaja, je pa razpustil Heim wehr. Hitler in Cerkev. Hitler stalno izjavlja, da je katoličan ter hoče ostati katoličan. Ima pa v svoji stranki tudi takšne ljudi, ki so zagi-izeni nasprotniki vsake vere, osobito še katoliške. V na-rodno-socialističnem programu so točke, ki so protikatoliškega in protiver-skega značaja. Zato so nemški škofje narodno-socialistični pokret obsodili in odklonili. Hitler je želel spravo s katoliško Cerkvijo. Radi tega je na seji državnega zbora 23. marca izjavil, da vidi narodna vlada v obeh krščanskih veroizpovedih (katoliški in protestan-tovski) najvažnejša činitelja za ohranitev narodne kulture. Zato bo spoštovala vse pogodbe, ki so bile sklenjene med temi veroizpovedmi in med posameznimi nemškimi državami. Njune pravice nedotakljive. Narodna vlada polaga tudi največjo važniv^t na prijateljske odnošaje s sv. Stolico (rimskim papežem) in se bo trudila, da jih še poglobi. Na ta zagotovila, ki jih je dal Iiitier, so nemški škofje izjavili, da ne ukinjajo obsodbe versko-nravnih zmot, imajo pa zaupanje, da dosedanje prepovedi in svarila ne bodo več potrebna. Obračun nemškega kanclerja Hitlerja z židi. V sporazumu z vlado je izdalo vodstvo narodno-socijalistične stranke na nemški narod proglas, s katerim je odrejen s 1.aprilom splošen bojkot vseh nemških Židov. Proglas je utemeljen s trditvijo, da so se pridružili židje komunistični akciji proti Nemčiji v inozemstvu ter da širijo neresnične vesti, ki bi zamogle Nemčiji hudo škodovati. Bojkotni pokret je pričel v soboto dne 1. aprila in bo trajal do preklica od strani vodstva stranke. Do bojkota pa ni došlo dne 1. aprila, ampak že nekaj dni prej. Ni pa ostalo samo pri bojkotu, ampak je bil po raznih mestih v Nemčiji razbitih več židovskih trgovin, kavarn in drugih lokalov. Dne 1. aprila so morali židovski trgovci in podjetniki za dva meseca izplačati vse nežidov-ske nameščence in nato zapreti svoje poslovne prostore. Kraljevska banska uprava je z odlokom z dne 9. februarja t. 1. ukazala, da se ima tudi od doma zaklane živine, katere meso je namenjeno za razprodajo, plačevati 3odstotni prometni davek. Z odlokom z dne 28. februarja t. 1. pa je banska uprava na zahtevo mesarjev, združenih v mesarskih zadrugah, in na zahtevo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo znatno omejila pravice kmetov do klanja svoje živine in razprodaje mesa. Po novem odloku je dovoljen le zakol v sili. Vrhutega je dovoljeno klati doma samo izjemoma; ko ni mogoče rediti vse živine, se lahko 1 goved zakolje doma. Pa tudi kontrola po mesooglednikih in uradnih živino-zdravnikih je poostrena. Ponujanje mesa od hiše do hiše je prepovedano. Zakol živine se mora javiti mesoogled-niku ali pa živinozdravniku najmanj 8 dni pred zakolom. Srezko načelstvo v Laškem je z odlokom z dne 13. marca določilo, v katerih občinah ima izvrševati nadzor nad klanjem uradni živinozdravnik in kje občinski mesooglednik. V občinah Dol in Jurklošter ter v nekaterih vaseh občine Loke izvršujejo mesoogledniki nadzor nad zakolom živine, v vseh preostalih občinah okraja pa uradna živi-nozdravnika v Laškem in Trbovljah. Ugotoviti moramo, da kmet ni klal doma živine, dokler je bil v stanu, da jo po primerni ceni proda. Klanje na domu se je pričelo šele v letu 1931, najbolj pa lansko jesen, ko kmet živinorejec sploh ni našel kupca za svojo živino. Odlok z dne 28. februarja, s katerim se omejuje klanje živine, je izdala banska uprava na opozorilo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, ki je opozorila bana na težko stanje mesarskega stanu. Priznati je, da prav posebno mali mesarji tudi občutijo težave sedaujg krize. Nastane pa vprašanje, kje imamo kmetje svojo stanovsko organizacijo, ki bi opozarjala oblasti na težko stanje, v katerem se nahaja pretežna večina slovenskega malokmetij-stva. Ker ljudje sedaj manj mesa porabijo, mesarji manj zaslužijo; dejstvo pa je, da imajo mesarji ugodnost od tega, ker je cena goveji živini tako nizka. — Kmetski stan, ki tvori pretežno večino prebivalstva naše države, je pod hudim pritiskom krize. Dne 15. marca se je vršilo v Celju zborovanje celjskih trgovcev, na katerem je izjavil celjski trgovec Stermecki, da previsoka carinska zaščita poostruje krizo našega kmeta. Kar proda, mora prodati napol zastonj, kar pa kupuje, mora drago plačevati. Kadar gre kmetu slabo, gre tudi trgovcu. Te besede naj si merodaj-ni krogi dobro zapomnijo, kajti najboljša politika bo tista, ki bo ščitila kmeta, ki je steber države. Slov. Gospodar" stane: celoletno 32 Din, polletno 18 Din, četrtletno 8 Din. Nemški katoliški shod boda ieie-s na Dunaju. Katoličani v Nemčiji priredijo vsako leto velik katoliški shod v tem ali drugem mestu nemške države. Letos bodo imeli skupen katoliški shod z avstrijskimi Nemci, in sicer na Dunaju. Razlog je med drugim v tem, ker se letos obhaja 2501etnica turškega navala na Dunaj. L. 1683 je stala ogromna vojska Kara Mustafe pred Dunajem. Stiskanemu mestu so prišli na pomoč krščanski vladarji s svojimi armadami, med njimi slavni poljski kralj Sobiesky, ter so turško armado pred dunajskim obzidjem popolnoma porazili. Veliko bolj naglo, kakor so prišli, so Turki izpred Dunaja izginili. — Pripravna dela za katoliški shod so v polnem teku. V Gradcu je bilo 26. marca veliko katoliško zborovanje, na katerem je poleg graškega škofa tudi govoril dunajski nadškof kardinal dr. Inni-tzer. V svojem govoru je o nalogah katoliškega shoda med drugim rekel: »Zopet je prišla za Evropo odločilna ura. Velikanske sile se trudijo, da bi iz političnega, gospodarskega in duhovnega razsula, ki je sledilo svetovni vojni, zgradili novo dobo. Naj li krščanstvo, naj li katoliška Cerkev molči ter stoji ob strani? Ali naj prepušča preureditev človeškega sožitja na vseh črtah silam, ki menijo, da pri novi grad-bi sveta stari temelji krščanstva niso več potrebni? To ne sme biti!« — Program katoliškega shoda je dunajski kardinal določil takole: »Kristus in za-padi Rešitev napada od turškega navala nam daje pravico, da v duhu po-zovemo ves zapad pred Kristusovo sodišče ter ga vprašamo, v kakšnem odnosu je do Kristusa, iz kojega duha je vznikel in zrastel.« Preganjanja katoličanov v Španiji. Guvernerji (upravitelji) pokrajin imajo polno skrbi, da morejo s političnimi globami kaznovati vse tiste zavedne katoličane, ki se na ta ali drug način pregrešijo zoper zakone. Tako je guverner pokrajine Leon naložil globo v znesku 120.000 Din nekaterim osebam, in med njimi tudi nekemu sodniku, češ, da so o priliki neke verske prireditve izgovorili besede proti vladi. Prcdnica nekega samostana je bila kaznovana, ker jo dala na star način pokopali neko umrlo redovnico. Prebivalci Turien-sa, moški in ženske, so morali plačati visoko globo, ker so ob vesti, da je republike konec, zvonili z zvonovi. Kdor ni mogel ali hotel plačati, je moral v zapor. V Valenciji je bilo kaznovanih 8 najodličnejših gospa," ki so v imenu krščanskih ženskih organizacij protestirale pri oblastih zoper rušenje nekaterih križe v. Oblast je korak tega odposlanstva obeležila kot »javno manifestacijo brez dovoljenja oblasti« ter je vse gospe kaznovala. Ker gospo niso hotele plačati globe, so bile odpeljane v zapore. Hudemu preganjanju so izpostavljeni katoliški listi. Samo majhen napad na framasonstvo zadostuje, da se list ustavi, urednik pa kaznuje ali pa izžene iz kraja, kjer list izhaja. Taksna je svoboda tam, kjer vlada svo-bodomiselstvo, liberalizem in ne-krščanski socializem. Katolicizem na Kitajskem lepo napreduje. Kljub neprestanim revolucijam, meščanskim vojnam in japonsko-kitajski vojni katoliška Cerkev stalno napreduje ter pridobiva novih pristašev. Tudi zmede so ji v korist. Tako je v Džeholu več vasi zaprosilo, naj se jim pošljejo katoliški katehisti, ker so ljudje videli, da je tamkaj, kjer imajo katoličani besedo, boljša organizacija in silnejši odpor proti roparjem in bandi-tom. Tako je tudi monsignor Edvard Galvin, apostolski vikar v Hangyangu na Kitajskem izjavil, da je nastal po krajih, kjer so prej divjale komunistične bande, po njihovem porazu in odhodu med prebivalstvom obsežen po-kret za vstop v katoliško Cerkev. Jako :o se tudi ljudstvu omilili katoliški mi-fjonarji, ki so ob času roparskih napadov in povodenj pokazali veliko junaštva ter so organizirali pomoč tisočem in stotisočem. Če bi bilo dosti katoliških misijonarjev, bi cele pokrajine, tako izjavljajo misijonarji, prešle v katoliško vero. Kar se tiče krstov, se število krščenih dnevno množi. Ne prenaglijo pa se misijonarji s podelitvijo zakramenta sv. krsta. Nagloma krstijo samo tiste, ki so v smrtni nevarnosti, druge pa prej po raznih tečajih pou- BRHfla s Rj B| MEiiiliiiSlEiillSii: 20D koledarčkov je na razpolago! Da povsem do zadnjega vse koledarje »Slov. gospodarja« spravimo ljudem v roke, oddajamo teh zadnjih 200 izvodov po polovični ceni: Pošljite v pismu znamk za 5 Din, pa ga boste dobili. Naročila sprejema, dokler traja zaloga, Tiskarna sv. Ciriia v Mariboru. čujejo v veri. Duhovniki holandskega društva za zunanje misijone poročajo, da so zadnji čas dobili več kntehume-nov, ki se pripravljajo za krst, kot pa prej v desetih letih. fiUidolScko? sine — Letos dne 6. aprila bo minulo 80 let, kar se je rodil v prijazni Jagrovici v župniji Buče pri Kozjem Jurij Božiček, obče znan z domačini imenom: Klado-všekov stric. Z lastno pridnostjo, pre-vdarnostjo in s pomočjo svoje že rajne žene Marije se je kmalu gospodarsko utrdil in stopil tudi glede javnega dela n& plan. Dobri Jurij je požrtvovalen cerkven: ključar žUpne cerkve sv. Petra na Bučah od leta 1895 do danes. Za njegove številne zasluge za povzdigo časti in lepote hiše božje mu je izrekel ob priliki SOletnice pismeno priznanje in pohvalo knezškofijski ordinarijat v Mariboru. Jublilant je bil daljšo dobo obče spoštovani župan, občinski odbornik celih 40 let in je bil kot tak tudi pohvalno priznan s kolajno od kralja. Na Bučah deluje v dobrobit kmeta posojilnica od leta 1910. Naš Jurij je njen odbornik od ustanovitve. Treba še omeniti, da je še bil dolgo vrsto let načelnik šolskega odbora in vrši službo očeta občinskih revežev do danes. Kladovšekov stric živi že nekaj let po predaji posesti v Jagrovci na drugem manjšem gruntu v bližini župne cerkve, kjer je pred leti slavil zlato poroko s še tedaj živo ženko Marijo. Slavljenec je še krepkega zdravja, vesele narave, izredno gostoljuben, bil je vsikdar zaveden Slovenec, bogznaj koliko let je že naročnik »Slovenskega gospodarja« in kot goreč član Apostol-stva mož vsak mesec pri mizi Gospodovi. Vzredil je 4 otroke. Eden sin Franr je župnik v Kamnici pri Mariboru, za domačijo odločeni Jože je izginil tako; začetkom vojne nekje v Galiciji, ena hčerka je pridna gospodinja na domu, druga Marija pa vzgledna mati ter obče spoštovana gospodinja pri Radeje-vih na Zidanici pri Rajhenburgu. Ob priliki — redkega — 801etnega jubileja se hoče dobremu Kladovšeko-vemu stricu »Slovenski gospodar« njemu kot dolgoletnemu naročniku oddolžiti na ta način, da mu želi še krepkega zdravja ter brezskrbne dobre volje do skrajnih mej človeškega življenjal S®®®® ss®®®®s®®s® Kitajsko branijo z orožjem tudi Kitajke. Pri zavzetju Je-hola so zajeli Japonci tri kitajske vojake in med temi vidimo levo žensko v vojaški preobleki. — Desno: Japonske čete počivajo pri prodiranju proti Kitajcem v najhujšem mrazu na prostem v snegu.' Sokol ni državna ustanova. Tako je razsodilo bansko sodišče v Zagrebu. Neki Leakovič iz Bošnjakov pri Osije-ku je bil proti sodelovanju gasilskega društva s Sokolom, češ, da je ta politično društvo, ter da bo občina v slučaju takega sodelovanja odrekla gasilnemu društvu vsako podporo. Leakovič je bil od osiješkega sodišča obsojen na 2 meseca zapora in 500 Din denarne kazni, pogojno na 2 leti. Pritožil se je na bansko sodišče v Zagrebu. To sodišče je zavrglo osiješko obsodbo ter Lea-koviča oprostilo. V razlogih je sodišče izreklo, da Sokol kraljevine Jugoslavije ni državna ustanova v smislu čl. 4 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Za državno ustanovo se Sokol ne more smatrati, čeprav je osnovan z zakonom. Omenjeni člen je namenjen le za one ustanove, ki jim je zaupana eršitev državne oblasti, dočim je Sokol organizacija, osnovana izključno le z nalogo za fizično in moralno vzgojo naroda. Smrt znanega frančiškana. V starosti 72 let je umrl v Zagrebu g. p. Vende-lin Vošnjak, večletni gvardijan na Tr-Batu. Rajni je bil doma iz Šmartna pri Velenju in so ga dobro poznali mnogoteri romarji k trsaški Materi božji. Umrl je v Framu pri Mariboru vpok. m obče priljubljeni davčni upravitelj g. Ivan Vidmar. Pokoj njegovi duši, preostalim naše sožalje! S prvega nadstropja je padla dne 29. marca v Mariboru v Dravski ulici triletna Silvica Ogrinc. Otrok si je pri hudem padcu pretresel možgane in dobil tudi druge opasne notrajne poškodbe. Smrt ga je rešila štiriletne ječe. Dne 16. decembra lanskega leta je bil obsojen Jožef Hojnik iz Badvanja pri Mariboru na štiriletno ječo radi uboja Jakoba Klemenčiča, ki je bil izvršen dne 18. novembra 1. 1. v Bazvanju. Oblast je Združene ameriške države so natisnile nove množine papirnatih dolarjev, da bi s tem zajezile denarno krizo. zvala Hojnika, da odsedi prisojeno kazen, a je ta dne 29. marca nenadoma umrl. Velik požar v Hočah pri Mariboru. V noči na 31. marca je upepelil ogenj v Hočah pet gospodarskih poslopij. Pogorela sta dva posestnika: Franc Babič in Ivan Prelog. Požrtvovalnemu delu gasilcev iz raznih krajev gre zasluga, da niso zajeli plameni še stanovanjske hiše. Živino so rešili, le ena krava je zgorela. Škoda je velika, zavarovalnina neznatna in vse govori, da gre v tem slučaju za požig. Strašno delo pažigalčeve roke. Zgornja in Spodnja Polskava trepetata že zopet dalje časa pred požigalčevo roko, ki je še neizsledena ter od časa do časa z vso krutostjo deluje. Zadnji teden je požigalec v eni noči požgal dvoje gospodarskih poslopij. Prva žrtev požiga je postal posestnik in železničar Mesaric na Spodnji Polskavi. Ogenj mu je uničil gospodarsko poslopje in hišo. Škoda je tem občutnejša, ker je zavarovalnina nizka. Komaj je bilo uničeno Mesaiičevo imetje, se je že pojavil podtaknjen rdeči petelin na gospodarskem poslopju župnišča na Zgornji Polskavi. Gašenje je bilo težavno radi pomanjkanja vode. S poslopjem vred je zgorela krma, vozovi in razno gospodarsko orodje. Še en požar na Gornji Polskavi. V petek večer dne 31. marca, ob po pol 12. uri, je bil zopet ogenj. Zlobna roka je zažgala gospodarsko poslopje posestnika Štefana Marčič, po domače: Kaukler. Izdelovalnica poljedelskega orodja je pogorela v Trnišah pri Sv. Marjeti v župniji Št. Janž na Dravskem polju posestniku Kirbišu. Sreča v nesreči. Dne 29. marca krog 4. ure popoldne je peljal pri postaji Sv. Lovrenc na Dravskem polju preko tira kravjo vprego Anton Peršuh. Badi slabega sluha in vida ni opazil bližajočega se brzovlaka Pragersko—Kotoriba. Lokomotiva je odtrgala eno kravo od voza in jo vrgla s proge, druga je ob-visela na odbijačih stroja. Obe kravi sta bili ubiti, Peršuh in voz sta ostala po naključju nepoškodovana. Smrtna nesreča. Dne 29. marca se je pripetila v Spuhlji pri Ptuju nesreča, Id je zahtevala smrtno žrtev v osebi 72-letnega prevžitkarja Ivana Vičarja iz Brstja. Po cesti iz Ptuja je pridrdral na vojaškem motornem kolesu pilot- narednik Majcen iz Zagreba. Srečanje s starčkom je bilo tako nevarno, da je bil umik nemogoč. Motorno kolo je podrlo Vičarja z vso silo na tla. Narednik se je takoj zavzel za ponesrečenca, ga spravil v bolnico v Ptuj, ¡kjer je pa že kmalu podlegel poškodbam. Pred cerkvijo dva obstrelil in enega obklal. Pri Sv. Andražu v Slov. gor. se je odigral v nedeljo ob pol desetih dopoldne, ko je šlo največ ljudi k službi božji, pred farno cerkvijo krvav zločin, ki je vse obsodbe vreden in kriči po strogi obsodbi podivjanega krivca. Pijani Franc Kocuvan je oddal proti kmečkemu sinu Francu Žmavcu iz samokresa strel, ki je zgrešil cilj in ranil po nedolžnem 131etnega Janeza Andra-šiča iz Erjavcev in 161etnega Franca Lovreca iz Smolincev. Žmavc, katerega strel le slučajno ni zadel, je zbežal proti cerkvi, da bi se skril pred ponovnim napadom. Kocuvan je dohitel bežečega pred cerkvenimi vrati in mu je zasadil nož globoko v hrbet. Obklani se je zgrudil nezavesten in je njegova poškodba tako opasna, da zdravnik ni dopustil takojšnjega prevoza v bolnico. Župan od Sv. Andraža Tomaž Toš je napadalca začasno zaprl v občinski zapor, nakar ga je predal orožnikom, ki so našli p; i njem pištolo in dva noža. Kocuvan je priznal po aretaciji, da je obklal Žmavca iz starega sovraštva. Ko so Andraževčani videli pred cerkvijo zagrešeno krvavo dejanje, so se raz-bežali na vse strani in služba božja je bila preložena za kratek čas. Požig in izsiljevanje. Mariborsko sodišče je obravnavalo dne 30. marca tale slučaj: 421etni delavec Mihael Lange je zažgal dne 8. novembra 1. 1. na dvorišču župnišča v Murski Soboti kup zaprtosti, napihnjenosil, Iiemeroidili in slabem delovanju čreves, arterioskleroze itd. izvrstno deluje, osvežuje in čisti kri ec ker 1. razkroji snovi v človeškem telesu, 2. izloči jih iz telesa in 3. okrepi in obnavlja celokupni organizem. Dolgoletne izkušnje bo dokazale, da „Plani nk a" čaj ne ustvarja krče, ampak blago čisti in tera na vodo. — Originalen zavitek Din 20'— v lekarnah in drOgerijah. ¡.¿«mTTji g'Tirre-TTCis^iggMSSgre Reg. br. 1349. od 6. VII. 1932. TZFS&BZ-rrpvvTiTCTg^wTggiJWH - «IMIU slame. Gasilci so s težavo oteli blizu goreče slame stoječa poslopja. Isti M. Lange je letos meseca januarja pisal okrožnemu zdravniku dr. Vučaku pismo, v katerem je zahteval od njega takojšnjo položitev 1000 Din, sicer bi mu podtaknil ogenj. Lange je očitana dejanja tajil, a pod težo dokazov je bil obsojen na triletno ječo. Smrtna žrtev alkohola. V Cankovi v Prekmurju so obhajali žegnanje in na večer je došlo med pijanimi fanti do pretepa. Na bojišču je obležal Josip Fonos, mizar iz Cankove, oče štirih otrok. Po prepeljavi v bolnico v Radgono je zabodeni izdihnil. Uboj je priznal Franc Martinec. Smrt urednika glasila nemške manjšine v dravski banovini. Dne 31. marca je umrl v celjski bolnici po hudi operaciji 431etni g. Franc Schauer, urednik v Celju izhajajoče »Deutsche Zeitung«, ki je glasilo nemške manjšne v dravski banovini. Pokojni je bil rodom iz Kočevja in bivši poslanec. Smrt pod vozem. Dne 29. marca se je zgodila v Drešinji vasi pri Petrovčah nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev v osebi služkinje g. Kopšeta, policijskega uradnika v Celju, ki stanuje v zgoraj. navedeni vasi. Pri hiši g. Šribarja v Drešinji vasi je vrgel voz služkinjo po cesti in jej povzil glavo, in je nastopila smrt kmalu po nesreči. ILozoiee pogorel. Dne 29. marca krog 11. ure v noči je uničil požar kozolec posestnika Janka Kobaleta pri Sv. Ju- riju ob Taboru. Pevcem cerkvenega zbora, ki so imeli ob izbruhu požara svojo pevsko vajo, gre zasluga, da se ni vnel še drugi kake 4 m od gorečega objekta stoječi kozolec. Ljudje krivijo po-žigalčevo roko. Uboj s kolom. Hrastovšek iz Artič je prišel v Pišece na Mali vrh na delo v vinograd. V noči sta ga pričakala dva fanta in sta ga pobila s koli tako hudo, da je med prevozom v bolnico v Brežice izdahnil. Padel s kozolca in se ubil. Na Gornjem Logu v okolici Litije pri Premze-tovih se je podal 801etni gospodar Jože Kres po lestvi na kozolec, da bi pregledal, koliko je še krme. Na podu se mu je zlomila deska, padel je v globočino in se ubil. Vlom v občinsko blagajno. V Kostanjevici pri Novem mestu so svedrovci v noči udrli skozi nezavarovano okno v pritličju v občinski urad in odnesli iz navrtane blagajne 12.000 Din gotovine. Prijatelja med seboj. Mlada prijatelja Teran in Ažman sta pila v krčmi pri Klemčeku v Dupljah pri Kranju. Že proti jutru pred odhodom je padel Až-manu stotak na tla, Teran ga je pobral in ga ni hotel vrniti Ažmanu, češ, da je njegov. Iz malenkostne zadeve se je izcimil prepir in Teran je potegnil nož, da bi z Ažmanom obračunal na krvav način. Teranu so pa še pravočasno odvzeli nož in ma ga vrnili, ko je obljubil, da bo pustil Ažmana pri miru. Až- Od kedaj nagovor: »Vi«? Danes se skoraj niti ne zavedamo, da nagovarjamo sočloveka tako, kakor da bi isti ¡predstavljal množico ljudi in se ne vprašu-Ijemo, od kod in kedaj ¡je prišla ta oblika nagovora v navado. Pri nas, pri Angležih, pri Francozih in drugih civiliziranih narodih pa se sočlovek nagovarja vsaj tako, kakor da bi bil v množinii navzoč pred človekom, ki ga nagovarja, do-čim so šli Nemci tako daleč, da si ga predstavljajo v tretji mno-žinski osebi, nekako odsotnega. S. Grimm, .veliki pionir raziskovanja nemškega jezika, je to navado Pavel Keller: 13. nadaljevanje. HflCICC" Roman. Poslovenil dr. Ivan Dornik. Pač je bila tudi žetev zopet dobra, toda bila je večjidel zastavljena ali prodana že na steblu. Na novo obleko jih večina več misliti ni smela; čevljarju so ostajali podplate na dolgu. Gostilne so bile prazne, le tu in tam je imel še kdo za kozarec vina. Kako trdo življenje! In vzplamtelo je zopet staro sovraštvo va-ščanov do meščanov, sovraštvo, ki je bilo zlasti med vojno tako kvarno. Nesrečni očitki so zopet začeli leteti sem in tja. Vlada je delala hude pogreške, ker je cesto tako neusmiljeno izterje-vala davke in mestne strankarske prvake postavljala na čelo čisto kmetskim okrajem, može torej, ki o posebnem kmetskem življenju, o kmetovih mislih in potrebah niso imeli nobenega pojma, ki so v svoji otopeli strankarski zagri^ zenosti kmeta sovražili, ga imeli za požeruha, zahrbtnega obotavljača v plačevanju davkov, ki ga je treba pošteno naviti. Kmetje pa so videli v meščanih samo lenuhe, katere morajo oni živiti. Niso mogli doumeti, kako more iti meščan na izprehod, pa še lepo oblečen. Izprehod so zaničljivo imenovali golo postopanje. Župnik si med tednom ni upal iz-prehoditi se po polju ali gozdu, iz bojazni, da bi ne vzbudil nejevolje. Učitelj, ki je bil sedaj že upokojen, je boječe ostajal doma v svoji tesni sobici, katero si je bil najel, ko je moral pustiti šolo in šolski vrt. Bal se je, iti na izprehod. Ne bi bilo prav. Čisto drug človek je bil njegov naslednik Blažič, doma iz mesta. Vsak dan je šel na izprehod. Ko so ga nekoč malo zbodli radi tega, je dejal: »Kdaj in kako bom hodil na izprehod, vam nič mar ni; sicer pa se ne izpre-hajam, ampak botaniziram.« — »Krme išče za svoje koze,« je zavpil nekdo za njim; toda rekel je to s smehom, torej ni mislil nič slabega. — Učitelja Blažiča pa so kaj kmalu začeli imeti radi. Ko je tudi še pozimi hodil na izprehod in ga je nekdo povprašal, česa le sedaj išče za svoje BEEEBSEBSEEBBEEE BOTRI IN BGTRICE, NE PRERIVAJTE SE na dan birme pri stojnicah, kjer težko izberete primeren meiitvenik in rožni venec ter druge spominkel Kupite si to že v naprej v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. EEBBSSEEBEBSBBES man se je odpeljal na kolesu proti domu. Na povratku ga je pričakal iz za-, sede Teran in mu prizadjal z nožem 6 opasnih ran. Ažmana so prepeljali v Ljubljano na zdravljenje, če bo sploh uspelo. Neznanega roparja obstrelil. Na Trški gori pri Novem mestu je v noči udri v hišo posestnice Femčeve tolovaj s samokresom v roki. Spečim je pretil, da jih postrelja, ako bi se kateri zganil ali zaklical na pomoč. Gospodinji je odnesel pet kovačev, obleko in posteljnino. Isti lopov je v isti noči poskusil vlomilsko srečo pri Papeževih na Trški gori. TOletni gospodar se je pravočasno zbudil, snel puško s stene in oddal dva strela skozi okno. Po drugem strelu se je eden od vlomilcev zgrudil, a sta ga tovariša pograbila in odnesla. Drugo jutro so našli pred hišo mlako krvi in okrvavljen robec, ki je bil izmaknjen Femčevi. Strašna letalska nasreea. Dne 29. m. m. je strmoglavilo na tla poštno letalo Bruselj—Berlin v bližini Essena, nekoliko kilometrov vzhodno od Dixmu-ide. Od 10 potnikov jih je osem zgorelo pri živem telesu. Plaz zemlje zasul 120 ljudi. Dne 28. marca je zasul plaz zemlje v južnoameriški državi Peru v pokrajini Truillo 120 ljudi, ki so se zadušili. Letalska nesresa v Ameriki. Dne 31. marca je v severoameriški državi Kan-sas padlo z višin na tla letalo, v katerem se je vozilo 14 oseb iz Tuzle v Okla-harno. Nesreča je zahtevala 4 mrtve, 10 pa hudo ranjenih. Peke, edine in oceani. Majhne kapljice dolbejo mogočne skale in odnašajo največja gorovja, troh-ne" • rastlinstvo se sklada v silovita premogovna polja, komaj vidno majhne koralne živali gradijo velike otoke. To večno spreminjanje zemeljske površine nam postane še bolj očitno, ako pomislimo, da so v zemeljski zgodovini izginila že cela ozemlja v morje kakor pravljična Atlantida, nekdanji most med starim in novim svetom. V današnji srednji in zapadni Evropi so postale nekoč velike dežele morja, a kjer se dvigajo danes velemesta, središča evropske kulture, so šumeli nekoč morski valovi. Odnašanje kopnine pod vplivom vode in vetra dviga morsko površino neprestano. Izračunali so, da se bodo vsi suhi deli sveta v teku 20.000 znižali povprečno za 1 meter. Ker je pa površina morij neprimerno večja, bode trajalo okroglo 80.000 let, da se bo morska gladina dvignila za isti iznos. Reke odnašajo zemljo polagoma v morje. Istočasno razdira tudi morje bregove in se zajeda v kopnine. To mo- »speli tuûï f ii€i|tiiil Fiincrifi Katoliške organizacije se morajo v nekaterih državah boriti z velikimi težavami. Tam, kjer vlada duh frama-sonstva in lažnjivega svobodomiselst-va, ni mesta za katoliška društva in za njihovo plodonosno delovanje. Da navedemo samo en slučaj: v Mehiki je sedaj tako. Framasoni, liberalci in komunisti, ki imajo to državo popolnoma v rokah, ne dovoljujejo nobenega verskega in cerkvenega udejstvovanja izven zidov cerkvenih zgradb; še celo ra sčasoma popolnoma spremeniti današnji obraz zemlje. Stevenson je izračunal, da znaša pritisk valov na skalno obalo 30.000 kg na kvadartni meter. A kar se tiče odnašanja zemlje po rekah v morje, je Heine izračunal naslednje čase, v katerih bo določena reka odnesla ozemlje, ki ga namaka, za povprečno višino 1 m: za reko Pad v Zgornji Italiji 3600 let, za Gango v Indiji 7900 let, za Mississippi v Ameriki 18.000 let, za Ren v Nemčiji do Bonna 30.000 let. Springs ceni množino trdne snovi, ki jo odnaša Moza skozi Lüttich v Belgiji v dobi enega leta na 362 milijonov kg. Donava prenaša v istem času skozi Dunaj 14.300 milijonov kg trdnih' snovi in bo v 18.000 letih znižala vse svoje ozemlje nad Dunajem za 1 meter. Izliv Mississippija meri 25.000 km ter napreduje vsako leto za 90 m v Mehiški izliv. Obe največji kitajski reki bosta napolnili v 100.000 letih vse Rumeno morje, v katero se izlivata, Niagar-ski slapovi nazadujejo vsako leto za povprečno 82 cm in v 45.000 letih bodo dosegli jezero Erie. Takrat jih bo pa —«■ konec. bogoslužje, ki se vrši v hišah božjih, je podvrženo strogi kontroli državne oblasti. V Španiji ni veliko boljše. Vendar pa se doslej ni posrečilo framasonsko-socialističnim mogotcem zatreti vse katoliške organizacije. Kljub velikim težavam in oviram, ki jih delajo državne in samoupravne oblasti katoliškim mladinskim društvom, delujejo ta društva z veliko požrtvovalnostjč naprej. Dokaz za to je veliko zborovanje katoliške mladine, ki se je vršilo nedavno v mestu Santander. Udeležilo se je te velike skupščine nad 5000 zastopnikov organizirane katoliške mladine iz vseh delov Španije. Iz poročil, podanih na tej skupščini, je razvidno, da se katoliška mladinska društva z veliko brzino širijo po vseh krajih ter da je Katoliška mladinska zveza sedaj najmočnejša mladinska organizacija na Špan- prirodopisne ure po zasneženem polju", odgovoril: »Ptičjega mleka!« Blažič je redil dve gosi; eno je hotel zaklali za Martinovo, drugo za božič. Krmil ju je samo s krompirjem in različnimi pomijami. Od tega se seveda nista mogli izrediti. Dan pred sv. Martinom pa mu je obe nekdo ukradel. Njegova vrla žena, ki bi bila svojemu možu in svojim štirim otrokom rada vendar enkrat prinesla na mizo kaj boljšega, je jokala in zahtevala, naj mož takoj prosi drugam, kajti v tej vasi so samo morilci, tihotapci in tatovi. Toda kaj se je zgodilo na sveti večer, ravno ko so prižgali luči? Kaj je zagagalo tako na glas na šolskem dvorišču? Blažičevi goski sta bili zopet tam, bela in siva! Bili sta izpitani kakor dva oddojka in vsaka je imela listek, privezan okrog vratu. Na enem je bilo napisano: »Bili sva na reji«, na drugem pa: »Vesele božične praznike!« Tedaj je učitelj Blažič udaril z dlanmi in vzkliknil: »Nikoli ne bom prosil iz te časi!« ' .Tuolskavi s strašnimi ognjenimi zublji proti nebu, da je bila vsa okolica naenkrat razsvetljena. Celo poslopje je bilo leseno in s slamo krito, v katerem je bilo veliko krme, slame, stelje, gospodarskega orodja, ki je vse postalo plen in žrtev neugasljivega ognja. Vrli požarniki iz Spodnje Polskave so še bili zaposleni pri ta-mošnjem požaru, ko je odšla požarna bramba gornjepolskavska že domu, in so takoj prihiteli na poinoč in takoj za njim tudi domača požarna bramba s svojo motorno brizgal-nico in obe sta delali z vso močjo, da ni po-£ar zajel tudi župnišča, oddaljenega samo 7 m ¡od gorišča. Okoli .¡noči je prihitela še fram-ska požarna bramba na pomoč. Nevarnost za sosednja poslopja je bila sedaj odstranjena; ¡vendar je ostala straža domače požarne bram be na straži vso noč; toda okrog devetih se je zopet vnelo tramovje in nastopiti je morala domača požarna bramba k novi obrambi. Povzročena škoda je velikanska, zavarovalnina nizka, ker je konkurenčni odbor pred leti ukinil zavarovalnino, cerkev pa nima sredstev. Vrlim požarnikom domačinom in sosednjim za njihov trud in delo: Bog plačaj! Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Od Sv. Lovrenca se nam naročnik pritožuje, da so se fantje na godovanju neke gostilničarke, ki jih je za ta večer že dalje časa vabila z vinom in klobasami, tako razvneli, da so, menda s sodelovanjem možakarjev, enemu fantu odprli glavo, več ostalih pa je odneslo bolj tiha, čeprav skeleča odlikovanja. Mi pa smo mnenja: ako se res v tisti krčmi tolikokrat na-pijejo možje in fantje, da prihaja iz tega do-jti pobojev pa domačih prepirov, zakaj pa ne »i oblasti na to opozorili? Saj imamo vendar zakon, da se kaznuje gostilničar, ki daje čez mero piti, celo gostilna se mu lahko odvzame! Zakaj se niti tistih dobrih zakonov, ki jih še imamo, ne bi poslužili! Marsikatero zlo bi se dalo zabraniti. Lovrenčkim fantom bi pa že svetovali, naj bi se ozrli na lepše vzore in se po njih ravnali! Koliko hvaležnejšega dela bi imeli, ki bi jim bilo v korist in čast! Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Splošno sočutje zbuja- družina Zafošnik, po domače Maroškova, v Zgornjih Pleterjah, ki ji je nenadna smrt ugrabila vrlo mater in gospodinjo Barbaro, staro komaj 43 let. Čez dan je še čvrsto delala na polju, med večerjo domačih pa nagloma zaspala za vedno. Zapustila je moža ter petero otrok, katerih trije hodijo že v šolo, dva sta še pa manjša. Naj uživa rajski mir v Bogu ter od tam s svojo priprošnjo podpira svoje drage na zemlji! — Zadnja leta smo se že veselili, da je duh alkoholizma kolikor toliko ponehal; na žalost pa zadnji čas ta zmaj tudi pri nas vedno bolj strahotno dviga svojo glavo, in največ radi tega pride do fantovskih pretepov in pobojev, ki se morajo končati v bolnici in pred sodišči. Ljudje božji, ali ni škoda zdravja, denarja, izgube časa in časti!? Denarna stiska je tako huda, da je neki premeten Haložan na Ograji v Apačah samo na Marijin praznik in v nedeljo kar na cesti stočil dva (reci: dva!) polovnjaka vina. Deca ne more iz mnogih hiš ne v cerkev, skoraj niti v šolo, vsi stradajo in so pozimi v cunjah prezebali, za vino pa je morala biti gotovina! Kako bi temu rekli? — Iz ene vasi so v bolnico v Ptuj zapeljali nekega fanta s hudimi poškodbami, pa pravijo, da še ni prav jasno, ali gre za ulovljenega kurjega tatu, ali zopet za fantovski poboj. :— Marijin vrtec je dne 26. marca dobil pol stotine-novih cvetk, in še ena mala četa čaka na sprejem. Nato se je pa mladina na odru skromno in iskreno poklonila svojim materam, ki jih naj Bog živi! Sv. Urban Ptuju. Previden s tolažili sv. vere je dne Ž5. in. "fii. S?I uživat boljše življenje posestnik Janez Fiirbas, po domače TJeie-cov Janž. Kot mnogoleten naročnik »Slov. gospodarja«, delaven in skrben gospodar, velik dobrotnik revežev, obenem pa junaško potrpežljiv v zadnji bolezni, je bil vsem zgled vzornega moža ter celega kristjana, kakršnih danes najbolj potrebujemo. Vedno veselega značaja tudi v križih in trpljenju ter vnet prijatelj molitve in vzoren član III. reda bo ostal vsem, ki so ga poznali, v dobrem spominu. Zapušča hčer in male vnukinje ter žalosti potrto ženo Terezijo, rojeno Roškar, sestro že rajnega patra Viktorina, ki je kot bivši frančiškanski gvardjan v Gradcu pred štirimi leti umrl. Tudi pok. patra sestra je umrla kot usmiljenka. v Budapešti leta 1909. Ravnotako sta dve sestri danes pok. Janeza umrli v samostanu. Torej rodbina, ki je darovala že lepo število svojih članov samo Bogu. Rajni počiva zdaj sredi starodavnega urbanskega pokopali čn, na katerem je pred 150 leti še stala cerkvica sv. Bolfanka. Iz njenega materijala in od podrte cerkve sv. Janeza v lovrenčki župniji je postavljena sosednja župna cerkev Sv. Bolfanka v Slov. goricah leta 1785. Med mnogimi zaslužnimi dušnimi pastirji je pokopan na tem pokopališču tudi veseli pesnik Slovenskih goric Leopold Volkmer (umrl leta 1816). Vsem daj Bog večni mir in pokoj! Savci pri Ev. Tomažu. Na gostiji Kukovec Marije in Bezjak Alojzija se je nabralo za Društveni dom pri Sv. Tomažu 125 Din. Vsem darovalcem iskreni: Bog plačaj! Novoporočen-cema pa želimo v novem stanu obilo sreče in zadovoljnosti! lepa knjiga, spominki, razni albumi, okraski za dom itd. velika izbira in poceni v prodajalnah Tiskarno sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta S, Aleksandrova cesta 5 in Kralja Petra trg 4. Središče ob Dravi. Dne 29. marca smo imeli v svoji sredini misijonarja preč. g. p. Jožefa Kerec. Do zadnjega kotička je napolnilo občinstvo obširno Krekovo dvorano in vsi so spoštljivo vstali, ko se je pojavila med njimi ljubezniva postava misijonarja, ki ga je pozdravil domači g. kaplan. Govoril je g. misijonar dve uri o svojem delu, trpljenju in žrtvah za božje kraljestvo v misijonu na Kitajskem. Predavanje je spremljalo nad 100 krasnih skioptičnih slik. Drugo jutro je govoril tudi v cerkvi. Ob tej priliki se je darovalo za misijone na Kitajskem 500 Din v cerkvi in v dvorani. G. misijonarju smo vsi zelo hvaležni, da se je potrudil tudi k nam in radi bi ga še kdaj videli in čuli, če bo mogoče. Sv. Andraž v Slov. goricah. Veselo se sliši petje kopačev po naših vinogradih. Kljub težkim sedanjim časom nam ne sme manjkati dobre volje do poštenega veselja. Kdo bi zameril mladim ljudem, če ga zmerno pijejo. Žalibog se najdejo tudi taki, ki ne poznajo mere. Alkohol jim razburi kri in marsikateri odnese proti večeru od kola ali motike polomljene ude. Najnevarnejše so mladini pozne ponočne ure. V nedeljo pred pozno službo božjo se je vršila pri nas prava bitka. Streli so odmevali, noži so se bliskali v zraku in kri je brizgnila do cerkvenih vrat. Ljudstva se je polastila velika bojazen. Vse je drlo iz cerkve, da vidi prizor, kakršnega naša fara že dolgo ni videla. Pretep je bil iz starega sovraštva, pri katerem prej ni konca, dokler eden ne gre nepripravljen v večnost. Ali ne bo že konec t marica, izdaja 1933, samo po 3 Din, obsega 100 izbranih pesmi. 2. Venec svetih pesmi, izdaja 1907, obsega ravno 1000 cerkvenih pesmii stane broš. 10 Din, vez. 30 Din. 3. Prijatelj otroški, molitve in pesmi z notami za šolsko mladino, broš. 2 Din, vez. Din 5.50 in 7.50« 4. Jezus, blagoslovi nas, Slomškove blagoslovi ne pesmi z notami, 5 Din. 5. Kvišku srca, pesi marica z notami bo zopet v aprilu 1933 do-gotovljena. Poleg teh naročajte tudi vse ostale cerkvene skladbe, novejše in starejše, prij Tiskarni sv. Cirila v Marboru. Raznoterosti. Prvi umor v zraku. Pri Sv. Benediktu v Teksasu v Severni Ameriki se je zgodil prvi umor v zraku. Ko je letalo padlo na tla, so ljudje našli obadva človeka, ki sta bila v letalu, namreč učitelja letalstva in njegovega učenca, mrtva. Ko so ju pregledali, so ugotovili, imata obadva v glavi rano od strelov. Pristopil je tudi neki kmet ter Izjavil, da je videl, kako je letalski učitelj iz nizko letečega letala visel brez življenja. To je dokaz, da je letalski učenec najprej ustrelil svojega učitelja, potem pa sebe. Kmet — doktor. — Čast doktorja je podelilo vseučilišče v Upsali na Švedskem 791etnemu kmetu Patriku Peter-aonu, ki je prejel med oranjem njiv pisateljsko navdihnjenje, pa je napisal znanstveno delo velike vrednosti. Odkril je zaklad narodnega bogastva; po dolgem delu je ustvaril besednjak, ki obsega 36.000 besed in slovnico svojega narečja. Zbral je zgodbe, pravljice, pesmi, izreke in narodne običaje svoje ožje domovine, pa vse to poslal univerzi v Upsali, ki mu je seveda potem podelila zasluženo priznanje v imenovanju častnega doktorja. Hranilne Mofižlcc m V rokah imamo odlok neke davčne uprave na bivšem Štajerskem, v katerem se je za kuluk zarubila hranilna knjižica. V odloku samem se trdi, da se bo ista prodala do svote 500 Din pod cenilno vrednostjo, pri višji svoti pa samo do tričetrt cenilne vrednosti. Pri drugi dražbi pa za vsako ceno najboljšemu ponudniku. Ko smo prejeli ta odlok davčne uprave, smo se spomnili onega predloga v senatu, da se mora postopati proti vsem tistim, ki na (katerikoli način trgujejo s hranilnimi knjižnicami in jim jemljejo dejansko vrednost. Za kakšno ceno bodo pa še knjižice, ki jih žene davčna oblast na dražbo? Ali je g. senator Ivan Hribar predvidel v svojem predlogu tudi ta slučaj, da se jemlje ugled posameznim denarnim zavodom tudi s tem, ako davčna oblast požene njihove hranilne knjižice na javno dražbo? Ali ni tudi to namerno oškodovanje vlagatelja, ki ne more dobiti iz denarnega zavoda gotovine, da bi plačal davke, pa se mu zato pod vsako ceno proda njegova — hranilna knjižica? Državne oblasti morajo imeti pred očmi posledice takega postopanja, iki je škodljivo dotičnim denarnim zavodom, ob enem pa- tudi zasovraži med ljudstvom vsako varčevanje. Ker se dražba vrši te dni, bomo mogli o tem ^e poročati. Upamo, da se davčna oblast ne bo izpozabila in ne bo šla med tiste, ki vrednost hranilnih knjižico uničujejo. Poslednje vesli. Zagonetna smrt prevžitkar]a. Od sobote na nedeljo je dobil pri Sv. Urbanu pri Ptuju 76-letni prevžitkar Franc Bezjak na Trnovskem vrhu okrog 15 zabodljajev v trebuh in prsa. Imel je tudi prerezane žile na obeh rokah in je bila cela soba krvava. Zabodenega so našli y nedeljo jutro mrtvega na tleh. Kot osumljenec je bil aretiran 171etni Leopold Zoričič, »in posestnika, grl katerem je živel Bezjak ha prevžitku, 33 33 moo let mineva, kar je umrl naš Odrešenik Jezus Krstus. V spomin na ta veliki dogodek priredi §!§?. pevsko društvo „nadidor" gfi€ 7. aprila 1933 ®B d. zvečer v stolnici oratorij m JEZUSOVI Sodelujejo solisti: ga. Skvarčeva, gdč. Vedralova, g. Zivko in g. Neralič ter pomnožen vojaški orkester Dirigira Janez Ev. Oašparič Vstopnina: Sedeži po Din 10'—, 15'—, 20'—, stojišče po Din 6'—, za dijake in vojake Din 2'— Predprodaja vstopnic: Hofer in Cirilova knjigarna, Aleksandrova cesta štev. 6 mimo le, Kristus, in le talimo, fter si § svofisn Križem svel Grešil? Huda poškodba. Pri čiščenju kostanjev je padel v Ptuju z drevesa 511etni občinski delavec Jakob Letonja. Zlomil si je obe roki in levo nogo. Otrok smrtno ponesrečil. V Zlatoličju pri Št. Janžu na Dravskem polju je splezal triletni Stanko Hriberšek na kup hlodja dn padel tako nesrečno, da je obležal mrtev. Podlegel zabodljaju. Med novicami poročamo, kako je pri Sv. Andražu v Slov. goricah Franc Kocuvan dva obstrelil in Franca Zmav-ca pa zabodel skoro na cerkvenem pragu. V ptujsko bolnico prepeljani Zmavc je podlegel zabodljaju. V spanju ga Je ubil. 751etnega Matevža Ur-šiča, bivšega posestnika v Črešnjevcu pri Sv. Petru pod Sv. gorami, je v nedeljo dne 2. t. m. neznanec v spanju s kolom lopnil po glavi s tako silo, da je udarjeni umrl v celjski bolnici. V spanju se je zadušil vsled pijanosti od nedelje na pondeljek v Petrovčah pri Celju Poldi Pipovšek, po domače Kosov. Vsled premetavanja v spanju po ležišču se mu je natrosilo listje v sapnik in se je zadušil. Smrtna kosa. Dne 27. marca je preminul v Ormožu veleposestnik g. Otmar Diermayr .v starosti 64 let, zadet od možganske kapi. — Šiirje občinstvo bo zanimalo dejstvo, da je bil ta zadnji nemški župan mesta Ormoža. Vršil je ta posel skrajno nepristransko ter ni poznal nikake mržnje napram Slovencem; nasprotno, v vojni dobi se je često uprl pretiranim zahtevam vojaštva v prid domačinov. Bil je ugledno miroljuben in značajen mež, Blag mu spomin in mnogoštevilni rodbini naše odkritosrčno sožalje! Pod vlak se je vrgel v duševni zmedenosti v Hrastniku bivši ruski podpolkovnik Miloš De Lazarija. Vsega razmesarjenega so našli na železniškem tiru. Po nesreči in neprevidnosti je ustrelila dne 3. aprila v Ljubljani v krčmi »Pri sodčku« natakarica Kati Simonič svojo prijateljico in brezposelno natakarico Anico Piškur. Krogla je zadela žrtev pod srce, vendar njeno stanje ni brezupno. Šmarje pri Jelšah. Marijina družba priredi na cvetno nedeljo 9. aprila, popoldne po ve-černicah v Katoliškem domu krasno igro iz prvih krščanskih časov »Mlini pod zemljo«. Vsi iskreno vabljeni! Podčetrtek. Mrtvaški zvon kar poje letos naprej svojo pesem. V petek se je zopet ogla- sil in zapel svojo zadnjo pesem tukajšnji najstarejši tržanki gospsj Matiji Kožer, ki je dočakala 86 let. Pokojna gospa je bila velika dobrotnica naše župna cerkve. Rada je poslušala članke iz »Slovenskega gospodarja« od Guzaja, kateiega je sama večkrat videla. V petek zjutraj jo je zadela kap in je Udihnila svojo blago dušo. V nedeljo popoldne pa smo jo spremili k zadnjemu počitku v rodbinsko grobnico k Devici Mariji na Peska ob veliki udeležbi tržanov, iaranov in drugih uglednih ljudi. Vživaj pokoj blaga duša in na snidenje nad zvezdami I Preostalim pa naše iskie-no sožalje! Sodarskcga pomočnika sprejme RamSak, Maribor, Meljska cesta 10. 460 Sprejme so poštena služkinja, stara čez 30 let. Perovič, Pobrežje, šola. 462 Služkinja začetnica, do 17 let stara, sprejme se takoj. Maribor, Tržaška cesta 47. 488 Najnovejša svilena ruto in blago za birmance du ite najcenejše v trgovini Ivan Meško, Sv. Bolienk v Slov. goricah. 459 Predfielavec, ki se razume v sadjarstvu in v živinoreji, se išče; po možnosti naj je ože-njen. Maribor, Tattenbnthova ulica 14. 461 Kupim, pojssivo med Celjem in Novim mestom. Naslov v upravi lista. 465 Proda 59 novezidana hiša z lepim vrtom in z električno lučjo. Pobrežje pri Mariboru, Gubčeva ulica 24. 454 Kovaškega vajenca sprejme takoj Jožef Kac, Skorba pri Ptuju. 452 ProdsiTt dobro ohranjeni skobclni stroj poceni. Pirnat, Velenje. 455 Bna 0. t. m. prodaja: postelj, 10 omar od 100 Din naprej, kre-idenca trdi les 450 Din, mize, odeje, predalniki 120 Din, stara vrata, okna, peči. Maribor, Strossmajerjeva ulica 5. 464 Vabilo na redni občni zbor Hranilnica In posojilnica na Zgornji Polskavi, r. z. z n. z., ki se vrši dne 17. m., ob treh popoldne, y posojilnični pisarni pri g. KatZj Dnevni red: 1. Citanje revizijskega poročila. 2. Pregled in odobritev računskega zaključka za leto 1932. 3. Namestitev predsednika. 4. Govor o obrestni meri. 5. Slučajnosti. — Alco ni ob določeni uri zadostno število članov navzočih, se vrši redni občni zbor eno uro pozneje, ne glede na število članov. 466 Sfčne vloi&jke kom. po Din 100' — Hlapca za vsa poljska dela, ki zna tudi vrtna in mizarska dela, išče Norbert Zanier, Sv. Pavel pri Preboldu. 457 Ksnjam beli semenski krompir za dobro pijačo. Pojasnila daje gostilna PartUč, Sv. Marjeta ob Pesnici. 453 Zastopniki Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani za okraj Gornja Radgona so gg.: Franc Husjak, Gornja Radgona, Ivan Sedonja, 2e-povci-Apače in Franc Satler, Ščavnica. Dosedanji zastopnik g. Jakob Recek iz Piitvič-kega vrha ni več upravičen sklepati zavarovanj za gori imenovano zavarovalnico. 439 Siaio ispo posestvo v Šoštanju, prikladno tudi za obrtnika, sa prodaj. Poizve se v upravi lista. 456 Vajenca krepkega za mesarsko in prekajeval-sko obrt sprejme iz dobre hiše takoj F. Gro-bušek, mesar in prekajevalec, Brežice. 447 Ziouo vloge iz izvacrcdno trde žico kom. po Din 150 — Alrik madrace 3delr.e Din 300*— Pri naročila so prosi za natančno notranjo mero postelje. 361 „VVEKA" MARIBOR 18 Ju gosi a v. čebelarska industrija Umi friis (Dun. ban.) 233 tcvnrna čebelarskega orodja, ume'nega saiovja, pan|ey. — Zahtevajte brezplačni ilustrovani cenik! Bin 40*- Iligijeničnl čevlji za otroke, črni ali i javi, od št. 18 do 27 l)in 40.—, iz laka Djn 55.—, .......... Bin 35*- ccviji nt nizkimi cenami prinašajo najlepše vzores zadnje metle: Iileganten čevelj na zaponko in v salonski obliki, z visoko ali nizko peto, iz laka ali rjavega boksa, v različnih kom-Maribor: Slovenska ulica 12. — Ljubljana: Ale- binacijah. ksandrova c. 1, Miklošičeva c. 14. — Celje: Vogal Aleksandrove in Kocenove ulico, Murska Sobota in v vseh večjih krajih države. Din 195'- Športni čevlji za deklice in dečke z iokrašenim jezikom iz rjavega boksa, prvovrstni podplati. Od štev. 26 do 27 Din 85.—, od 28—30 Din 95—, od štev. 31—35 Din 125.—, od št 36-39 1) 155.-. Bin 135 Bin 105- ORIGINAL GOODYEAR WELT izdelava, najdovršenejša oblika, iz črnega ali rjavega boksa in iz laka. Din 125 I z črnega ali rjavega jelenjega usn,a, krasne kombinacije z iakorn ali rjavim boksom. Na promenadi najelegantnejši čeveij. Din 195'- Mlade gospodične nosijo samo ta elegantni čevelj iz črnega ali rjavega boksa v različnih kombinacijah. V rjavi ali črni barvi, z elegantno visoko in nizko peto. Udoben moški polčevelj iz črnega ali rjavega usnja. Okusna izbira vseh vrst nogavic, kopit in drugih potrebščin ter vsega potrebnega pribora: »Peko« kreme, politure itd., ki vam ie pod pristno znamko »Peko« zajamčijo trajnost oblike, lep sijaj in izgled čevlja. Mizarskega vajenca sprejme takoj Vogrinec Simon, mizar v Radvencih, pošta Ivanjci pri Radgoni. 442 Sod&rske pomočnike, izvežbane tudi tesanja dog, sprejme pri prosti hrani, stanovanju in perilu: Fran Repič, sodar, Ljubljana, Trnovo. Nastopiti je takoj. 450 Dekla za vsako kmečko delo se sprejme. Naslov v upravi lista. 431 Proda se dobro posestvo, vse ravnina, 6 oralov ob okrajni cesti. Tomažič Anton, Vratjavas, p. Apače. 438 Prodam kmocpsrat za podeželska društva. Jurij Cimerman, Maribor, Pobreška 13. 442 Prodam jesenov les. Naslov: Ivan Grandošek, Jarenina. 441 Vajenec, močan in pošten, se sprejme takoj, dobi mesečno plačo. Pekarna Berlinger, Vur-berk pri Ptuju. 449 Vinotoč Kuhn-Tausch v Razvanju otvorjen! Točimo rulandec, traminec, silvanec, kakor tudi brezalkoholne sadne in grozdne soke. 432 Za kovačnlco prodam popolno opremo. Ogled in vprašanja pri Alojziji Schmautzer, Slo-venjgradec. 437 Kupimo staro zlato, srebro in srebrne krone po najvišji dnevni ceni. K. Ackermann in J. Kindl, Ptuj. 436 Predam večjo količino lepega sladkega sena. Naslov: Anton Penič, trgovec, Slovenska Bistrica. 440 Preklic. Podpisani Martin Pustinek pr&klicu-jem vse besede, katere sem izrekel proti g. Mariji Tajnšek ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Martin Pustinek, Sv. Ilj, Velenje. 435 Dražba lova, Srezko načelstvo v Mariboru desni hreg, dne 25. marca 1933, No. 2929/2. Lovska pravica krajevne občine Hrastovec se da potom javne dražbe do 31. marca 1935 v zakup. Dražba se vrši v torek dne 2. maja 1933, ob 8. uri, v prostorih občinskega urada v Poljčanah, to je na uradni dan. — Sreski načelnik: Makar 1. r. 433 Cunje, staro železje, mesing, baker, krojaške suknene odrezke, ovčjo volno kupi: Arbei ter, Maribor, Dravska ulica. 21 »Fljigss-uateat z novim pritrjevanjem, kosišča In brusne katone, ktepaliiS stroje in srpe dobite pri Josipu Videmšek, Maribor, Koroščeva ulica 36. 399 Vlemske tatvine se dogajajo vsak dan v trgovinah, obrat h in privatnih stanovanjih. Da ste pred vlomilci in tatovi varni, se zavarujte pri »Vzajemni zavarovalnici«. Letna premija nizka. Ponudbe sprejema glavni zastopnik Franjo Zebot, Maribor, Loška ulica 10. 263 Semsna sveža in zajamčeno kaljiva, vedno sveže žgano kavo in drugo špecerijo nudi Josip Jagodič, Celje, Glavni trg in Gubčeva ulica. 426 Brezcbrest&a posojila za nakup premičnin in nepremičnin, doto, razdolžitev itd., proti poroštvu, zaznambi ali vknjižbi dajejo: »Kreditne zadruge«, Ljubljana, pp. 307. — Sprejmejo zastopnike. 389 Kupim vsako množino domače slivovke: Grad, Dragomelj 4, p. Domžale. 353 Oblačilno blago, nogavice v veliki izbiri kupite najugodneje v trgovinah Franc Sen-čar, Mala Nedelja in Ljutomer. 418 Za velikonočno streljanje nudim papirne to-piče in petarde s topovsko detonacijo, kateri popolnoma streljanje z železn mi mož-narji ter so popolnoma varni in enostavni pri uporabi. Nadalje krasne sort. rakete, brezdimen bengaličen ogenj za umetno razsvetljavo ter razne ognjarske izdelke po zmerni ceni. Da zamorem ugoditi vsem željam cenj. naročnikov, prosim pravočasnega naročila z navedbo železniške postaje, na začasni naslov: Iioštomaj Franc, pirotehnik, Čret pri Celju. Topiči kal. a Din 5.—, to-piči kal. b Din 7.—, petarde Din 2.— za 1 komad. 419 Kazalco milo, potrebno v boju proti sadnim škodljivcem, dobavljamo v sodih od 25, 50, 100 in 200 kg po ceni od Din 8.— za 1 kg, Iranko postaja kupca. Tvornice »Zlatorog«, Maribor. 410 Sadjarji In kmetovalci! Škropilnice za sadno drevje dn vinograde, vse dele, ročne škropilnice 1 1 in 2 1, in škropila, dobite najceneje tudi na hranilne knjižice pri Josipu Videmšek, Maribor, Koroščeva ulica 36. 398 Ustanovljena leta 1904. Točna in solidna postrežba. ne pase trebušne obveze proti visečim trebuhom, potujočim ledvicam in znižanju želodca. Gumijeve nogavice in obveze za krčne žile. Umetne noge in roke, korzete, bergle, podloge za ploske noge, suspensorije in vse aparate proti telesnim poškodbam Izdeluje staroznana tvrdka po zelo nizkih cenah. Franc Podgoršek nasl. Franc Bela bandsiisl, Maribor, Slovenska ulica 7, Pismena naročila se Izvršujejo točno ter pošiljajo po povzetju. ' 479 veselje bode celo leto v rodbini, ako si nabavite manu-fakturno blago v Trg. domu Stermecki, ker tu so cene zelo nizke, izbira pa ogromna in blago izvrstne kakovosti. Zahtevajte vzorce od platna, gradla, cefirja, sukna, kamgarna, volne, svile, klota, po-plina, kretona, tiskovine, sploh vse ma-nufakturne robe. Trgovski dom Vesele velikonočne praznike! napravite sam sebi z nakupom novih oblek: za otroke od Din 70.— za moške od Din 220.— kamgarn obleke Ia Din 4S5.— Hubertusi Din 320,— ženske plašče Din 1S0.— Anton Macun, Maribor, Gosposka 8-10 Prodam posestvo 6 in pol oralov. Brezule 32, p. Rače. 448 Mi Vam nudimo: vedno sveže praženo kavo, veliko izbero v sirovi kavi, riž vseh vrst, koruzo, fino banaško moko, rozine, cvebe itd., vše po izredno Klzklh cenah.