138. itevllko. P Unmmni t tort 20. mnlio 19Z2. leto UL ^^^H ^b ^^^^R ^^^H ^^^^B R« aBBBBBB asBai ai BI RS ■■ Ra RRRfl RRRRi RR RRRRI Ra «RI RY H RRRB* ^lOatt BRRfii «r*vS ■v ^Sl RB^^Ri RB^^Rfl RY RRRRRRf ^Bfl bB^^Rb ^^fll BB^ ^fil fiSk. ..^fil BW _^^H1 Rbl_ ^Bb bRw .^Rl RBw ..^Bfl RB. jR^BBp ^^Bb BB. 4B^BBBt_ ^r Ql t5*#*3t. y^\ *• ' i ^^fTh s£ b^^^^^^^^^^ BRflBKBBBRRBB ^b^^f bbbBbB flfl Bv ■■ Rw Vb a^^ bb^I ^bR^bB^Rv MHrJbRb! vRbB JB! BB *^^4BBK MHmBp&t a ■^*^-'i ^*^*%. - Izhafa vuk dan popoldne, tarieatal nadalje In praznike. arteerati t do 9 pcttt vrat I 1 D, od 10—15 pettt vrst I 1 D 50 p, večji inieraU petit vrsta 2 D; notice, poslano, Izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; žeaitne ponudbe besedi 75 o. Popust le pri narofllih od 11 objav naprej. — lnseratni davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor Vpraml&tvo „Slov. Naroda" la „Narodna tlakama" BnaOova ulica it 9, pritlično. — Telelan it. 304. Uredaiaftro „Slov. Naroda" Zastlora mlioa st I, L nadstropja Telefon eter. 34. Dopisa eprejeaaa la podpisana In sadoetao Iramkorana. Rokopisov so no vrsta. "4M Posamezne številke: v Jugoslaviji navadi o dni 75 par, nedali© 1 C w inozemstvu navadne) dni 1 ot nadolje 1-25 O Poštnina plačana v gotovini. ,.SI t venski Ksrod" veliš v Ljubka* in po po^ti: V JnaaalsrlU: I T taoiensatvu : ce.cletno......D 210-— polletno.......108"- 3 mesečno.....• 51*— 1 ........^~ celoletno naprej plaJan . D 120"— polletno........ f>0*— 3 mesečno......, 30*— 1 Pri morebitnem povUi:iju se ima dališ;* n;uočnJna dopi*.-jti. Novi naročniki naj po-Hejo v prvič sarocnfno vodna MbT* P° nakizmcf N.i samo pismena naručila bre- poslatvv tie:'ir;a s-.1 ne naremo ozifal . Llekai resnice. (Dopis iz Primorja.) Politično društvo »Edinost« v Trstu, enotna organizacija primor. Slovencev, ki je bila ustanovljena pred leti, je v agoniji. Organizacija se razdeli na tri samostojne dele, ki *bodo imeli vsak svoj delokrog, V Gorici, Istri in Trstu; kot nekako nadomestilo za to porušeno stavbo pa se nam obljublja ustanovitev nekega Narodnega sveta., ki mu Da še nihče ne pozna ciljev, ne notranjega ustroja. Skušnja govori za to, da bo rudi ta projektirani Najodni svet mrtvo rojeno dete. Kajti v vetfkem labirintu stremlienj. čistih in nečistih, v vse-splošnjem križanju osebnih naziranj politiko ustvarjajoČih osebnosti je skorajda nemogoče najti platformo, na katero naj bi se naslanjala enotnost političnega, sociialnega in kultur" nega dela te nove organizacije. Usoda političnega društva ^Edinost« uči dovoli jasna Smisla za sknono delo je bilo najti v primorskih Slovencih le na eni strani: druga skupina Da ie le z besedo delala, dejania pa so pokazala ravno nasprotno hotenie. Tipično za dušev. razpoloženje te skupine, verno zrcalo iskrenosti, s katero Je šla ta skupina k sodelovanju, ie dejstvo, da ie Ž3 v dneh ustanovitve enotne politične organizacije vrgla v svet krilatico: »Le političen idijot je mogel zamisliti enotno politiko Slovencev v Julijski Krajini.« Ta izrek so rodili politični možgani one skupine »novostrujariev«. ki lih komunist inž. Gustinčič v svoiem »Koledarju« Čisto oravilno naziva »komaj došolane fante*. Dokazuje nam tudi. da so »novostrujarji« prišli v Trst. oboroženi s posebnimi direktivami neke stranke, da v določenem tre-notku. ko dosežejo svoje cilje, pospravijo svoje kovčege in jo mahnejo snel na toliko priljubljeno not najstrožje strankarske politike. Zato so morali seveda ustvariti vsai na videz za zunanji svet, slovenski in italijanski, notranje nesoglasje, da izpeljejo svoj dobrozamišlieni načrt ter obe- t nem odvalijo od sebe vsak© krivdo na cepljenju političnih sil primorskih Slovencev. Prvi korak na tej poti ie znani politični «debut» poslancev dr. \Vil-fana in Ščeka. Ta debut bi bil moral biti edinole izraz enotne volie našega naroda, pa je postal vsled nediscipline in samovolje enega poslanca najjasnejša slika narodne razdvojenosti. Seveda je bila ta slika imaginarna, ker vsakdo pozna mišljenje in Čustvovanje ljudstva, ki je še danes ostalo neizpremenjeno: ali italijanska politika se je lahko vrjrla s še večio silo na Slovence, sai je vedela, da so vrste pred njo razdvojene, razcepljene in da pojde ta proces sčasom svojo pot naprej. Politična modrost posl. ŠČeka se ie še huje obnesla o priliki izjav, ki jih ie podal posl. dr. VVilfan v imenu kluba slovenskih poslancev, h kateremu se prejimenovani poslanec menda še danes prišteva. Ne vemo, komu so služile njegove posebne izjave, podane za hrbtom in brez vednosti ostalih poslancev, ki iih le narod izvolil vse pod okriljem ene in iste organizacije. Italijanske javnosti. politične in nepolitične, niso te izjave posebne »iskrenosti« čisio nič prepričale, ker dejstvo ie in ostane, da sta prav ob tistih dneh oba slovenska časnika »Edinost« in »Gor. Straža«, celo ped uredništvom »novostrujar-jev« pisala nanram Italijanom vse prej kot v pohlevnem tonu. To nerodnost more zagrešiti le človek, ki meri italijansko politiko in niene politike z merilom duševna višine navadnega kmetskega shoda katerekoli vasi na Krasu. To urrjetno ustvarjeno gojenje nesoglasja med politiki se je zaneslo tudi z demagoričnimi sredstvi in osebno gonjo med ljudske mase. ki niso bile mknh obi^kt;vno poučene o delu in mjšHeniu trga aji one^a poslanca. Ta nečeana igra. ki ie imela za končni uspeh popolno odpoved vsakega delovama od stran\ najboljšega in gotovo tudi najdaleko-vidnejšega politika, kar jih je imel naš narod v radpjih 20 letih, se je nadalievala do sedanjih dni dosledno v naši politiki t ozirom na Italijane a tudi v domači hiši. Obrnimo se le k poslednji. No-vostrujarii so nastopili v pnlitičncm društvu za Program podrobnega so-cijalnckra in gospodarskega dela. Vzdignili so obilo prahu v deželi, a programa ne more še danes politično društvo izkazati nobenega in sicer iz enostavnega razloga, ker ra ni še izdelal voditeli tega bo^a vkljub opeto-vanemu pozivu od strani »nasprotnika vsakršne socijalne misli«, nekdanjega predsednika dr. Wilrana. Tu te" daj ni bilo volje za sodelovanje zopet pri »novostrujarjih«. Vik in krik je le služil ustvarjenju razpoloženja pjoti Trstu, da je bil potem mogoč razkol. Isti cilj je imela tudi epizoda s shodi proti vojaškim dolžnostim., ki iih je svoječasuo uprizorila po deželi z velikim pompom ista skupina, dobro se zavedajoč, da je ta zahteva v mili-taristični državi nedosegljiva. Tu je demagogija zopet pomagala rušiti uvrled politika, ki ni v svoji poštenosti notel stopiti pred ljudstvo m — lagati. To je politika »dvojne morale^ ki jo ie v upravičeni jezi zalučal v obraz nosla-cu — novostrujarju v zasebni zadevi pošteni učitelj s Krasa. In takih razporov. takih dema.go-Ških nastopov bi lahko našteli dolgo vrsto, slika bi postaja vernejša, bistvo bi se na mnogo ne izpremenilo. Vsem je še v soorninu paradni shod, ki so ga novostrujarji uprizorili v Gorici, kjer ie ljudstvo po d* An-minzijevih metodah prisegalo posl. Ščeku v roke. in obHubljalo revolu-cV -) v t?kn enega meseca, če se ne reši vprašanje vojnih odškodnin. Vprašanje sicer ni še danes rešeno, ostal pa je vendar spomin na parado in trenotni uspeh novostrnjarslce demagogije. Gore so Pokale, na še miška se ni rodHa. Ali: vse za ljudstvo in tako naprej! Da so ti »novostru-jarii« pa res nravi otroci, res »komaj došolani fantie« nam dokazuje njih nastop o prilik? deželne avtonomija Res je. da se je o tem predmetu razpravljalo v političnem društvu vsled inicijative »novostrujaria«, a res je tudi. da je vsled krivde istega novo-strularia vpra^anic za^ > na not. ki ie vse prei kot prava in koristna celokupnemu narodu na Primorskem. Prvotno so si na Goriškem zamislili akcijo za avtonomijo za vsako deželo samostojno, načrt ki ima ?5 to hibo. da ne upošteva dejstva, da ie naš narod v Istri in Trstu odrinfen od vsakega vpliva na politiko in je takoro-koč predan na milost m nemilost Politično društvo ie zavzeto na rred-log nekega tržaškega politika v tem vprašanju edino pametno stališče, nai Slovenci zahtevamo, da se vprašanje avtonomij reši za celo Primorsko istočasno. Tako bi nam bilo mogoče, z ozirom na deistvo. da smo na Goriškem večina, pritisniti na Italijane, ki bi morali dati v zameno ra popuščanje na Goriškem nekai več pravic v Istri in Trstu. To bi bila modra politična poteza, ki bi prinesla neks? koristi za celokunni naš narod. Ta sklep je bil sprejet soglasno. A navzlic temu ni prišlo do nikakih razgovorov med nami in Italijani a zopet vsled odsotnosti — novostmiarja. Pač pa se ie rešilo vn^šanre provi-zorično samo za Goriško, kjer so za razne krajevne ugodnosti popustili do skrajne meje, a pri tem popolnoma prezrli stisko Istre in Trsta. Vso kaže. da je bfja akcija na Goriškem pripravljena že pred sklonom političnega društva in da ni bilo ne smisla ne volje Pri »novostrujariib• M pametno rešitev tera vprašania. Vsa ra dejstva nam jasno dokazulejo, da je enotna organizacija y političnem ž?v-lieniu Primorcev, služba ^novostru-iarjem« le v dosego njih posebnih ciljev. Ti cilji so (čemu bi iih lavno ne napisali!): nepolna nadvlada klerikalizma, oblečenega v komunističen nlašc! Seveda bo to stremtfcnle na Goriškem izzvalo odoor. na vidiku te že n^va vojna, tnkn. kakoršno smo že imeli pri nas pred leti. J. B. fci-ui —i:___c. a*—. -^—* - — —'3 »Govoričenje o končnem obračunu z Italijo traja že tri leta. Ne smemo ga pozabiti. Optimisti pa nai nam oproste, ako pravimo, da to fCh voričenje ne bo prenehalo niti ? dnem, ko bo podpisan najpopolnelH sporaz-.im. IrreJentizen:. ki se razteza na Istro in Goriško, je uolu. ki bo vedno zastrupljevala odkritosrčne odnosaje n>ed oberna narodom.i. o katerih potrebi smo mi prepričani.« Tako je modroval in sklepal pred kratkim rimski >I1 Mondo«, ki meče nam Jugoslovenoni zajedno v obraz bćilkanizcm in primitivno mentaliteta ker se nočemo kar slepo pokoriti italijanskim predlogom o izvedbi rapallsko pogodbe in ureditvi roškoga vprašanju. Glede slednjega v:v v >.. da se na jugoslovenski strani pozablja, da ima baš Reka predstavljati U 2ko za stik*3 naših vzajemnih Interesov m cono za razvoj sodelovanja. Ah t :t klopi baroSkega pristan':ča mora vihrati jugoslovenska zastava z orožnikom poleg nje ! To n?č no de. a ko sledi polom reko pristaniške jeduo-te \n ako se izkažejo e-o^nodarske koristi za neizvodljive. Ali bi ne maglo biti več vredno vpras-mu* gospodarskega nveUavUenja RHc« kakor pa vprašanje suverenosti nćtd par metri »bankina«? Italijanski člankar želi Jugoslaviji državnikov, ki bi zapustili politiko ozkega balkanskega kroga s sistema tičnimt tež kočami, spi e< kartu, nezaupanjem in provincijalizmom ter M 90 po-vsneli do evrepskegn premntrivjnfa potreb svojo dežele, na kar bi jo pri vedli brez dvoma na pot politike, ki bi realizirala iskrene sporazume in prisrčno sodelovanie z Italija To je stara italijanska pesem, k* nam že preseči;1. In prav nič nas ne gane tudi navvanjos Llovd Geoi c-vega začudenja, da se Jujfoslovenl m Italijani ne morejo sponmnnc'i' tako dolgo časa radi pravzaprav malenkostnih zadev. Jugoslovcnski-italijanski spor se vleče dalje in k Jo fcWBu ili ■*! "irliaira V i M Z.: HaSa drama. »Svatba Krečinskega«. Eion^dija v 3 dejanjih. Spisal A. Suho- vo - Kubilin. Prevel R. Peterlin - Pe- truška. Pisatelj, čegar ime nam je bilo do-?lej menda docela neznane. In vendar ga Rusi štejejo med svoje velike in ga imajo stalna na repertoarju. Toda celo rncvl Nemci, ki so prevedli skoro vse količkaj boljše rusko slovstvo na svoj jezik, je menda neznan. Gospod Ptitjata mi je dal na razpo-l?t) tele podatke: Suhovo - Kubilin je pisal pozneje od Gomolja, (ki je umrl, že se prav spominjam, leta 1853.), a pod n.jesrovim vplivom. Spiral je le tri ^t-rari, dramsko trilogijo >Delo< — »Svatba Krečinskega«: — >Smrt Tar;>>l-kinac. Prva is^ra, povsem resna, se ne i-r.i: ^Smrt Tarjolkina«, ki je satirio-aa, le redko. Le >Svatha Krermeke*ra<: i> tflkoj prodrla in se je obdržala st-1-no na renertoarju. Rusi jo med drucrim «?ial tja zlnsti tudi radi nt^nejra izredno krasnega rn?ke»a jezika. Suhovo -KtiHlin je bil bogat posestnik - plenvč v Tulski ffuberniji in slučajno nepo-siedni sosed posestva Borisa Putjate. Puti«ta ga je v svojih poldoraslih letih 5e r*>znal. Študiral je v Moskvi pravo, a rotem je n?tal doma na deželi, kjer $« bil tudi plemiški maršal svojega o-kraia. Umrl je okros leta 1880., star 66 do "o let Pil je prvi Rus, ki se je usmelil ironizirati rusko plemstvo. Oe bi ne bil rdemič, bi mu hila policija >Svatht> Kre-(i rkc7a< najbrže zatrla. Tepra je ^odi y ra.»u, ko se je gospodarska moč plemstva zaradi osvoboditve kmetov začela krhati in ?o la paroatneisi anali s nositi vni m de toni vSfceno obvarovati svoia posestva propada. Večina pa, lahkoživa, si mi znala pomagati, j^ dalja za- pravljala na pohodih v glavna mesti in potovanjih v >Evropo<, posestva so pa zaradi zanemarjanja in večnih odprodaj radi dolgov propadala in izginevala. >Svatba Krečineke»a< torej spominja na Gogoljeve satirične komedije. Morda jim je enakovredna; zdi se mi pa mrk} resnejša. Suhovo - Kubilin n? kaže nevzdržno emafrnjočega humorja, a katerim zna Gogoli od prizora do rrizo-ra obdajati četudi britko iedrift. Morda pa tiči vzrok v tem, da nekateri igralci se niso dorasli igri in kljub Putjatovi trudanolni r^žiii še ne znajo izčrpati iz sifri^Hj vseri blerk*>. VaBbina je ta.le- PfemW Krečinskij je vel »kom A^mi Pustolovec, ki v^e za-hazardink Radi t* T fla KHaH za mo?*». V P.aivecji «+1^1 radi >č."«-f'nib< Igralskih dolrov. ki bi jib moral pta-čpfi. kakor zahtev? kavMirski običaj, tekom 2-i ur, in tndi zaradi drucrili ur»-pikov se mu posreči raročiti se z bogat« T idico, to ie pridobil nicneara očeta % lažmi o svojem prelepem posestni v simbjrski •rubemiii in s trditvijo, da kom«j čaka na možnost povratka lr/ed grofe kmete, niive, ir^zdove in Sivino. Kajti naoa Murbroskij. daaf Yeasih ▼ Mo*kvi, je bocrat ro#e«tnilc »esBliorad-niSkega T>raiwičania in ceni 1© take ljudi, ki na marajo mestnega življlenia. Popolnoma sra pridobi Krečinskij, ko mu podari junčka Cki si ^a je najbrže kupil na upanjeV Ker so matere in tetke vedno sallubljene v snubce mladih deklet, proteflra Ana Antor*»vna, Lidi-cina teta, ksr se da. Kračinskejra. Tinto odleti solidni snubec, posestnik Nel-kin, vnanje skromnejši človek, ki b»j 2?ra švadronirati in ljudi prijemati pri pjih -slabostih. A Nelkin ni obupal. Prepričan, da je Krečinskij slepar, ki le nujno potrebuje Lidičinega milijfcna, zasleduje trdovratno njegovo početje, dokler ga ne razkrinka. To i© zanimiva intrica: Krečinskij ie v strašni stiski, ker ga pride neki trgovec terjat za visoke kvartnsko izarnbe prejšnjega dne. 6a Krečinskij do večera ne plača, prido v klubovo črno knjigo, je izbacn|en, družabno onemogočen po vsej Moskvi. Tudi drugi upniki zvone na -\T^ta in jih mora sluga odpravljati. Če pride Krečinskij v črno kniisjo, se razdre že sklenjena zarok?.. V svojem bT<"*rm. Po^re svojega krimpana RaifV ljujeva k ni<»j. da mu irlo pod neko pretteau pogodi. Nate jo pese k zidu z.?-st?vit. K«*r mit JKd nnrvio ponudi le 4000 rnb!|ev, vtakne Krecinakij i^rlo zt>p^t v /o". A žid mu ponndj 7000. Krečinskij je z>volien in pmfopf zida, ker mu zdaj izrači steklena imitacijo, katero lev^o sarijteta in seoandDrai zap^ČatUa. Zdaj je veselje v stamovanju Krečin-ske^a. Prijr.telj Raspljujev si sleoo zakrpano suknje in obleč% čeden frak. se da Obriti in sfrizirati in pomaga kot >pesrstnik in F^^ed Krcčinske?ra< spre-i**mari rodbino zaročenke, ki io je Krečinskij povabil na čaj. Seveda je Kr<> Sinskij tndi hitro plačal najbolj žffoče dolgove in reSil si zastavljeno uro. Mad pfcsetom pa naetepi Nelkin ter zabrusi Krečinskemu v obraz, da si je isvabll od neveste dragooerri briljant in ga pri Tudu zastavil. Splošno ore?e-nočenje. Toda Krecinslrij se restavi V Ubeo smrtno užaljenega poštenjaka; kaaoo Nelkinu vrata, potef^ne is nsirni-o© pravi brilfant. Nelkin ae Mstrssii ves propadati. Rodbina neveste je ogoreena nad Nelkinom.Zo misliš, da bo nretka-nao Kraeinakij zmacraL Tada Nelkin, ne razumevajoč, da more briljant biti v rokah Kia?oinskega, biti §e enkrat k judu, ki strahoma zapazi sl©parijr» in priteče kričeč, in 9 policijo nad Kroči uskoga. Zdaj bi bil Kreči uski i »gubljen; toda dobra Lidiea. izroči judu pravi briljant. čc£ da se je bila Kgodila pomota. Deklica ie spregledala ženina sleparja, a se ga je iznebila z nobleso; RUPeHnalrJj je 1? srečno pri^leparil vsaj cnib 7000 rubljev zastavnine in fe irfel roki policjie; Ud bli^ruje sro-spodirT»o in veselja skakajo odide. Nelkin Iti dobil petično in lepo T.idico. Krcčin^ke^a je igral RT*alj. Tako težke, dc>~i jako učinkovite ulocre ta naš tarralec pač la ni bil prevzel. Od Kralja smemo še mnogo pričakovati, če bo obdržal ambicijo: zato mu no smemo očitati ničesar, ako njegov Krečinskij ni bil še zadostno i.rdelnn. Kralj je se j>Teyev vajen, s^ »ibo.ti na nekakem ko-turnu. in njegov polni mo^ki glas, ki si ga moTr« ^o z^lo izšolati, f© PTcrad zapovedujoč al? jezen. Tudi as bo moral odvaditi tam, da. govori akoal nos, kadar so p.ekrvfiko lajniftdno, Pri !ca-kem intri«rantu se to vča^ib dobro podaja, v^dno pa ne. Kralj torej jo bil nekoliko enolič'm in manjkalo mu je je-gulja^te gladkote in pa *me pridobiva-jo5o ležernosti, ki oz.n.ič'? velikoaaaflt-ncfra b.->hšt.i^lerja<. Te bi bila nlbsn za. Daneša. A 0an^8 je Sel med "^poslovne ljudi <. Ali za stalno? Bil pa je Fra.lj zelo rpjirliiv in je napravil iz ulos^e, kar mu !• bilo mogoče. Z^lim si le. da fcl dobi vrl mr.ocr> krat in razHču^ gla^-pe nloge. da se mor** razmahniti in popoln ob*** Tu*^c,«i-čiti In, kar nam obet*. Trrel je Kraljov ncinek tuđ po soseski požma is^ralsare ameti&sti režiseria Putjato, ki je prod_ atavlia] d>ng;o najv^jo ufo^, namreč Iva^a Antonjiča Ra=pljajeva (lepo ime!V Pntjata jo na Ruskem ponavadi igral Krečinekega. Videl pa je, da je fcH^MPi ji 1B1L m pri nas laže oddati koaan Epačtoakaaja^ nego Rablju j ova. Ta Ua«pljuj^r |a t.-o. zanimivejši tip iero. In kako ga je Pni jata igral. V te vrste vlogi £ra se n<*-.e vidoli in mori i smo delorM lala la f*> čer popolnoma spoznati, kako ^',:'K k -rakterui icrralec jo nii Putfala. Rasjp-ljujov je človek ux>rda 50 let. ki ko ni ničesar učil in jo cv>bro živel, dokflr je šlo. Z^laj |e na dnu in ne ve si p>-mnsrati. Ker pa >gllba vkiu* striha se drži kot st-ar hazarler rnaner' Krečtn-ske^n, ki »o ni čisto na dnu in M morda tiKti nikdar Ssto ne wrr*T,nn. Kra- činskij ima prevet*. lopLo'-: :»*>ln, ko milili na atl Mlaji liti svojo otroka a ne 5?na jim pomagati. Krsflrnakij jra uporablja «koro kaJObV sIu^tt za *a-upnriaa p*»ta. Hodi mu denar >pijin>»al*.. n*u nosi stvari v zastavljalnico iftt. Raspljujev je mehka in ck'bra rr*?Jra duša. bivši kavalir, ki leži 7*h»j na f1*b, kakor ptič z zlomljeno perorj*\ v strahu motreč sovražno mu 7Jvljer\fe. nr* dn bi si znal pornacati. Ko misli, daaj ba Krečinskij zastavil oove~to irv*<>-ljeno dr a |poce nos t. *e Ra^nljurevn takoj Ogla*^ vest; boj t ee v?aj ^vrli^ije, vski r^leruh. nf« bruhne na flan uprav otroka rasele** in Krečir.^knrremu slugi pTiT>ove(hi^,i stvar z l-urpo rn naivno nasJado, k<^kiyr mal doo^k uti^*o s nrrn predstave v Hr-knan. !Kako jo Pntjata v^o in l*r*V. 8plbh __ tejra Rajpffujesra aa mor* ri- deti. To je bil živ ItaillJlUai <*+ M t» tip za re€uu anpomnisv, kak^r bi sa bs kdaj v *'.vlicnju srečal. Kdorkoli (jii?^ če bi bil ulogo dobil, hi jr •• nn. b& ra^nmel. aH pa bi bil karikiral. Pntj*t» je živoi človekn Rnapljnjera, »tenll je la rlodiškega okvira in zd»io ae ti je, da stran 2. »SLOVENSKI NAROD« dne 20. junija 1922 Štev. 133 ve, koliko časa bo Se to trajalo, ker sta si pač še vedno v ostrem na-sprotju naš balkanizem in italijanska evropska vzvišenost. Kar takoj povemo, da se prav nič ne sramujemo svojega balkanizma in da nimamo nikakega poželjenja po onem evropskem premotrivanju svojih potreb, katero nam narekuje italijanski list V našem balkanizmu Je poštenost in pravičnost, v italijanski evropski vzvišenosti pa nepoštenost in kritičnost Še sedaj, po tolikih pogajanjih, ni pravega razumevanja za jadransko vprašanje na italijanski strani. Italijo motijo Angleži s svojimi pomorskimi tudi na Jadran segajočimi načrti in Italija rajše obrača svoje oči proti severnim državam in išče od tam pomoči za svoje gospodstvo na Jadranu, nego da bi se iskreno sporazumela z Jugoslavijo In jej priznala, kar jej gre ter iskala pri njej prijateljstva, ki bi uredilo razmere na Jadranu za bodoče čase zadovoljivo za domačine, za Jugoslovene in Italijane. Italijanski list meče v nas očitanja in stavi nam vprašanja. Najbrže pa je upravičene j še, ako mi vnrašamo Italijane: aH bi ne moglo b?tT več vredno vprašanje gospodarskega uveljavljenja Reke kakor pa vprašanje radi »bankina«? Tista tr-faitev o sledečem polomu reške pristaniške jednote je prazna bajka, gola pretveza, preverižena s puhlimi izvajanji. Treba le malo pomisliti, pa pride vsakdo do zaključka, Slovenec«, kako brezmieelna je ta trditev g. dr. Kukovca, vendar si pa no moremo kaj, da bi tudi mi s svoje strani ne obsodili takšnega poročanja v klubu kot silno kratkovidno, ako ni bilo vodoma napačno. Na ta naftin bi se moglo nekega dne tudi proglasiti, da je pokrajinski namestnik kriv nerodne dr. Kbroščevo politike, kateri edini se imajo nekatemiki zahvaljevati, da so prišli na ministrsko kreslo, ali pa — recimo — da je Hribar kriv. ako politična pamet tega ali onega politika sfc^či s tira. ss Jadransko vprašanje In dr. Krsteli Beogradski »Novi list« priobčuje z mar-kantnimi Črkami za nase razmere res nenavadno vest, da le minister za vere, dr. Krsteli, izjavil ministrskemu predsedniku Pašiću, da bo podal ostavko, ako vlada ne sprejme konvencije z Italijo glede rešitve Jadranskega vprašanja. K tej vesti pač nI treba komentarja. = Avstrijska kriza. Beogradski »Novi list« piše: Avstrija le ostala premajhna, da bi mogla prenesti pokoro ra strasno zločinstvo in njegovih posledic, ki jih Je podedovala skupno s fatalnim imenom po pokojni donavski monarhiji ... Razširjene so vesti, da bosta češkoslovaška in naša država intervenirali v AvstlfR Upamo, da so te vesti, vsaj kar se tiče nas, netočne. In-tervenciia v Avstrili značl pomoč, a te pomoči vslcd nagega finačnera kaosa ne bomo mogli dati. Ako smatra Češkoslovaška ca svoj politični interes, ako vkoraka na Dunaj in postavi Avstrijo pod svojo varstvo, je to njena stvar. Z našim žitom In mesom ne bomo plačevali stroškov tujih političnih akcij. = Francija In Italija proti rTabsbiirfa* nom. ^Corrfere d' Ttatfa« poroča iz Pariza, da Je ItalljatsM poslanik grof Sforra ob priliki ve«tJ. da «e pr*o*-av!Ja na M*d?arskem nova habirmal £es Dčbats« IrhaJa neprenehoma c*d prvega Napoleonovega fcovzu-Tsta. 7a časa direktorja le nstanovil nelcl Berlin des Varne v hiši. kler Je še danes rednkclla »Jonmal des D^bars«. dnevnik. H Je kot mrvi v zgodovini Jnrnallstike nosi! Ime »rTclair«. Prva števMka le Izšla v mesecu Vendemalre L IV. (1795.V Toda že prihodnje leto pa je vlada osumila kot ro-jalističnega ter ga pozneje uvrstila v imenik časopisov, ki ne smejo Izhajati. Glavni urednik Je bil pregnan na otok Olćron, do* čim se je ustanovitelj lista pravočasno re šil. Po Napoleonovem državnem prevratu Je prišel Bertin de Vaux zopet v Pariz ter pričel izdajati v Isti tiskarni In z istim osebjem dnevnik Journal des Debats«. Od tega časa naprej izhaja ta dnevnik nepre- i nehotna. Potez londonske »Times« je »Jour- i nal des Dćbats« edini dnevnik, !ri priobčuje posebno rubriko »pred sto leti«, kjer prinaša izvlečke us dotične številke pred sto leti. = Nemčija hi Zveza narodov. Iz Londona poročajo, da Je bil na zborovanju parlamentarnega odbora angleJkega udružeuia Zveze narodov enoglasno sprejet nastopni sklep: Prisotnost Nemčije na prihodnji skupščini Zveze narodov je «a evropski mir velikega pomena. Parlamentarni odbor je tudi sklenil, da morajo biti zastopane na prihodnji skupščini Zveze narodov tudi delavske in ženske organizacije. = Japonska zunanja politika. Novi Japonski zunanji minister Uhida je izjavil novinarjem, da bo vlada ratificirala sklenjene pogodbe in wash!ngtonske dogovore. Japonska ostane napram Kitajski strogo nevtralna. Kakor hitro se konsolidiraj© razmere na Kitajskem, bo Japonska radevolle pomagala Kitajski v finančnem oziru. Položaj S v Sibiriji ne dovoljuje, da bi Jo zapustile | japonske čete. Ko pride v Sibiriji do reda, j bodo Japonci odšli takoj. « fiOSPOffORtUOL —C Zagrebški vzore* vsiesejs«. V ao-»oto dne 17. t m. ob enajstih dopoldne te 3il na svečan način otvoritn smgreblld vzorčni vtieseiem. Na razstavišče le bUo trse dopoldne živahno vnrenJe. V Industrijskem paviljonu )e predsednik sejma, Josip Radkovlć otvoril sej m. Svečani otvoritvi so prisostvovati pokrajinski namestnik Jura] D e m e t i o v i ć, komandant armije general Tucaković, komandant divizije general Srećković, admiral K o c h, če-Ika delegacija pod vodstvom industrijca Fran tiska Chmela. predsednika praškega vzorčnega seima, številni fieSkosIovaski trgovci bi industrije!, med drugimi predsednik praške Trgovske in obrtniške zbornice Boromil FiŠer. dalje zastopniki avstrijskega trgovstva in industrije, vsi konzuli, zastopniki raznih pokrajin, tako Bosne in Hercegovine, Dalmacije, Slovenije in zastopniki raznih bank. Predsednik zasreb*l»cga vzorčnega sejma, Josip Radković, ie v otvoritvenem govoru očrtal gospodarski pomen prvega zagrebškega sejma. Omenjal ie, kake velike važnosti je že bila pokrajinska razstava leta 1906., kj je mnogo pripomogla k gospodarskemu razvoju mesta Zagreba in mu povzd enila tuiski pTonu-t. V nadaljnem govoru le pozdravil ministra pravde dr. Markoviča kot zastopnika vlade. oziroma kot zastopnika ministra trgovine m industrije ter končno omenjal, da bo zagrebški sejm mnogo pripomogel h gospodarski konsolidacij! države. Predsednik sejma dr. Oton Frangeš je v francoskem Jeziku pozdravil navzoče zastopnike raznih držav in zastopnike lavnih korporacij. Minister pravde dr. Laza M a r k o v I Ć le kot zastopnik ministra trgovine In Industrije med Iskrenimi ovacijami pozdravil zagrebški sejm, naglaStdoČ, da mu Je posebno v čast prisostvovati pri otvoritvi zagrebškega sejma. Omenjal ie dalje, da le vlada na njegov predlog votJrala rdboru vzorčnega sejma subvencijo v znesku 600.000 K. Potom sejmov se bo polagoma Izkristaliziral gospodarski proč vi t države. Na ta način pa bomo dospeli tudi do politične In kulturne konsolidacije. (Navzoči so ministru iskreno In navdušeno vzklikali.) Vkljub vsem tež-kočam naša država polagoma a z gotovostjo napreduje, se razvija In proevita. Ne smemo pa se zadovoljiti, ampak s svojimi silami delati in prispevati h gospodarskemu blagostanju. Med tem ko se v političnem Življenju med seboj borimo, med tem ko na političnem polju d:vja bol, kl zadobiva ostrejše oblike, naj stremimo za povzdlso gospodarstva naSih pokrajin In vsi smo prepričani, da na ta način dosežemo velike gospodarske trspehe. Minister Je končno zagotavljal navzoče, da bo v Beogradu zastavil vse svoje sile v povzdigo skupnih gospodarskih interesov. V imenu konzularnih zastopnikov, posebno v imenu Francije, je pozdravil zagrebški zbor trgovski ataše francoskega poslaništva v Beogradu, Alfonz M u s s e t Kot zastopnik praškega vzorčnega sejma in kot zastopnik praške mestne občine je govoril veleindustrliec František Chmel naglašaioč gospodarsko solidarnost obeh slovanskih držav, izražajoč veliko veselje, da Jugoslavija s krepkim korakom tudi gospodarsko napreduje in slednjič želeč naši državi gospodarski procvit Češkoslovaški narod se raduje, da lahko sodeluje pri taki svečanosti s svojim bratskim Jugoslavenskim narodom. Dalje le govoril In pozdravil zagrebški zbor avstrijski odpravnik poslov v Beogradu Max H o f -f i n g e r. Končno Je pozdravil zbor predsednik praške Trgovske in obrtne zbornice, Bogomil F i se her. Po končanih govorih Je bil običajni oficijelni pregled po-amnih paviljonov. V paviljonih je razstavilo 767 raznih tvrdk. Največji paviljon je industrijski, kjer kovmska industrija Iz Slovenije zelo bosato zastopana. Zanimivi pa so tudi paviljoni tekstilne, lesne, usnjarske, živilske In papirne Industrije. Splošno pozornost vzbula krasni uspeh naše papirne Industrije Razstave te stroke so v resnici zanimive. Na selmn Je številno zastopano Inozemstvo, zlasti češkoslovaško. Celokupno fe na zboru zastopanih 150 Inozemskih tvrdk. dalje iz Hrvatske 350, od teh samo Iz Zagreba 270, Iz Dalmacije 10 (povečini aa«.....iiMnimi n hli, ..m ■_ \ul .. -*■!■ ihiim likerji tn razna vina), iz Slovenije 80 (te-Eka industrija), iz Bosne in Hercegovine 22, Iz Vojvodine 30 in iz Srbije 13. Zanimivo le, da so na sejmu razstavile Is Inozemstva po večini avstrijske, češkoslovaške in francoske vcletvrdke. ~g n. Ljubljanski vnorcni veless. jkm ©d 2. __ 11. »ep*. 1922. Svoto udeležbo je priplazilo Že mnogo svetovno-znanih tvrdk; posebno »trojne veteto-varno domačo in tuj© bodo zastopane v raetnem številu; njihovi vsakovrstni stroji, ki bodo ves bmm v pogunu, bodo oživljali sejmišče. Zelo bofiMto bodo za~ fitopane tudi usnjarske, lesne in kemične industrije z najboljšimi gvoiimi izdelki. Prf skrbljerJi bo leto« tudi sicer za vse potrebe udeležencev. Ker se le lani opažalo pomanjkanje gorkih jedil na Rejmi=^u, bo MM uprava velesejma postavila velesetrrrsko restavracijo, k^r se bodo po zmernih cenah tkihila tudi porka okrapUla, od priproetih do najfinejših. __Veleecjmski >Veetnik< jo vzr.ivlil splošno zanimnnio in \+> povpr«-vanje po njern tnko velika, da ie prva 'tevilVa v7.He visoki nakl^li izčU že v rlnisri izdnii. Korvem meseca izide dni-pa številka, ki bo po svoji vrtini šo vaninriveiša in pe*tr^,;ia od nrvo. Tnse-rati v >Ve5tnikur im?jo velik H0pnh in nriporornno tvrdkim. fa se po^lužr':) te nerodne rekl.irrtne prilike. % razdeljevanjem prostorov se Sr> deloma že zabelo zato naj vsi zamudniki rimpre}.* pošljejo sv^je prijavnice TTrs>du Ljublinn-skecra vzorčnega veTr»eetma v T\iohl1*_ ni, Ouni>on 111 rt w ee*=t^, telefon int. I4f» —g Poročilo HmeHnrsVeiEa dni^tva ra Sloveniio o stanja hmcIjskSh nasadov. žr>. le. S//S. dne 15. junija 1922. Stanja hmMJ-sTdh nasadov «ie je od na^^a radniega poročila za nekaj maTrcra zboIKalo; v mn^vM vrtovih Je trta zrastla ff do vrha drekov In žic m ttid! crez. v drugih pa komaj tri do Štiri metre visoko. Vkljub temu. da že veC kot mesec dnf rti^mo imeli Izda^ne^a dežja. J? rastlina vendar zdrava In VrenVa; bolhaCeva nadloga igrano< |e bilo v posameznih trenotkih in s težavo s© je vzdržal včasih, da s© ni dal zavesti v hvaležno karikiranja. Včasih ee mu je pri kakem gibu ali stavku tudi malo poznalo, da tiči pod staro masko mlad Človek. Enega samega mladega igralca sem spoznal nekoč v Gradcu, ki je starce tako pristno igral, da nisem verjel na identičnost, ko so mi pokazali v kavarni 281etnega komika Kernreuterja. Ce te> pripoveduiem, nočem zmanjšati Sestovega irspeha. Bil Je za Putjato najboljši. Cele salve smehu sta vzbudila Putjata in Sest * nemo jirro ko si sedeta nasproti: Raapljuiev s pomočjo tistih 7000 rubljev kot novo spremljen >veleposestnik< v tisoč ttra. heb ker na igra lažno ulogo, Muronv skij' poln zanimanja, kakšnega podeželskega magnata ima pred seboj, In nabasan z jrospodarskimi vprasanii, o katerih ubogi Raspljujev priet?>fa našim rednim sodiščem sodstvo, kadar uveljavljajo naši upniki proti avstrijskim dolžnikom plačilo starokronskih terjatev. Meni, da bi po določbah čl. 24S (215) St. Gwm. mir. pogodbe morala to spore reševati posebna sodišča (oz. Izravnalni uradi), ki s© pa §e niso ustanovila. To mnenja potrebuje popravka. Poznana mesta mir. pogodbe se citiraio napačno. Mir. pogodba razločuje med novoustanovljenimi državami in t. zv. prenesenimi o-remlji. KR, prečani, pripadamo zadnjim, ne prvim. Cl. 248 (215) velja za prve, za nas Čl. 271. Terjatve, ki ne spadajo pod Čl. 24S, pa s© morejo uveljavljati rednim pravnim potom in zanje ne velja nikako izravnalno postopanje. Uveljavljajo se torej neposredno od upnika zoper dolžnika. Kak dvom o dopustnosti tega sodstva tudi v dosedanji judikatu-ri Se ni nastal, dasi Je ie precej živahna tOstran in onoetran severne meje. Istega mnenja (da Je kompetentno- redno sodstvo) so avstrijski Juristi, n. ©r. it. Ratzenhofer v It. 4S44 Ger. Zel-tunge iz 1. 1919, str. 84«. — In merito pritrjufe dopisnik naSemu mnenju, da se morejo nase starokronske terjatve uveljavljati t nominalnem znesku Juptv stoveuskih kron (In nasprotno nali starokronski dolgovi Avstrijcem vračati t nominalu njihovih kron.) Sokolstoo. __ Javna telovadba Ljubljanskega Sokola. Ljubljanski Sokol je v nedeljo 15. t m. nameraval prirr.iiti na letnem telovadišču, nekdanje dirkali^e v Tivoliju, kjer jo bil leta 1904. javni nastop vsesokol-kcL'3 zleta. javno telovadbo z izbranim sporedom. Ljubljanskemu Sokolu Jupiter piuvius ni bil naklonjen. Ta rek m iiiiklflB)* iiiftstl Je 7* nft^ ?%ega LJubliancko^A pokola postil že pregovor. Dopoldne je bilo ie vedno upanjo, da so ne'.o Mmill in da ^t> popoldne mogoče prirediti nvno telovadbo. Popoldne so bile izvršne po=ku5nj<*, ki jih je pa ie proti Isonoa račel dež ovirati. S^k<»ll so se po^ldne marljive pripravlinli za javno telovadbo, toda prr>ti petim je za<*e!r> take lelsvafl, da ♦e je morfils iavnn telovadb? preložiti. Skleni eno je Vilo. da bo j v* na telovadba v sredo 21. t. m. ob 6. zvečer. Prijatelji Sokola, ivlele/ire *e te javne telova-ibs v največjem Stevihal — Sokol-ka raz«tava v celjskem Narodnem domu je traiala od 1. do IS. iuniia ter je privabila nmoco občinstva. pelila se je po pkupin-th in imoH rudi Tvnogj predmetov Zgodovinske važnosti. — Na uotfovaniu brata Alojzija P o č i v a v n i k a se ie nabralo za vsesokolski zlet 320 kron. L JUGOSLOVANSKI SOKOLSKI ZLET. __ Tclofadišfie vsesokolskega zleta. Dela na telovadišču ^a vscsokolski zlet so v polnem tiru ter stoiijn že ngredja vseh štirih tribun. Telovadile bo pravočasno dovršeno, tako da naMnpi nara5čal dne 23. julija kot prvi na ogromnem In krasno i«-delanem telovadišču. — Prireditveni odsek \mz nal^jjo skrbeti za derne dni za razne zabave in druge prireditve. Odseku se le posrečilo pridobiti za razne koncerte, ki se vršilo v zletrlh dneh, BSjboQii operne pevce in pevke, sodelovanje Glasbene Matice v LluSMani, pevskega druSrva Lisinski tz Zagreba in kvartet Zika. Razer.tega se vrje v predzletnih in v zletnih dneh srledalKke predstave in ra?ni koncerti. Glavne prireditve se vrfflo na veseličnem prrstoru pod Tlvo'iiem. kier Je telovadi^če LJubUansks-fa Sokola. Veseličnl prostor bo v to svrh© prirejen ter bodo postavljeni razni paviljoni. Zadnji dan zletnih dni se vr&t na tem prostoru poslovilni večer. __ Za prenočevanje tujeev ob vse. *okol9kem zlrtu v Ljubljani bodo rezervirana v*a m^sitns lol^ka poslopja tor neuporabljeni prostor v treb vojašnicah. — Ntbtralnl oododsek Is razposlal v preteklih dneh na vsa sokolska društva nabiralne pole s točnimi navodili. Istotako ta ie obrnil odsek do vseh prijateljev SokoL stva s prošniami. da prispevajo za vseso-kolski zlet. Z deli na veseUčnem prostoru pod Tivnlijem se prične v prihodnjih dneh. — Prireditveni odsek za 1. iuj?osk>ven-skl vscsokolski zlet bo potreboval za zlet-ne dni večjo množine vina. Producenti tn trgovci vtn« se poživljala da predlofe svo-le ponudbe glede dobave vina z navedbo vrste in cene prireditvenemu odseku I. jn-gosl. venskega vscsokolskepa zleta v telcu osmih dni. Podrobnejši dobavni pogoji »e bodo na zahtevo naznanil!. — prodajni prostori na telovadile« vsesokolskega zleta. Na telovadi5čn bo večje Število prodajnih prostorov v velikosti 4 krat 5 metrov. Ti prostori bodo odprti za občinstvo od jutra do zaključka telovadbe, t j. od 6. do 20. ure. Interesentje se opozarjajo da vložilo oferte jrjrde najema prostora najkasneje do 1. Julija 1922. na naslov: T. Jugoslovenrki vsesokolskl zlet, finančni od>ek. Posamezna tvrdkn oferira ?ahko tudi za več prostorov. Flnančnf od<©k nI zavezan oddati prostorov najvišjim ponudnikom. rVentnelne potrebne Informacije se dobe v pikami JSS v Ljubljani, Narodni dom. — Zletn? znak. Cena zletnermi znaku Je ?0 Din. K tej vsoti mora se vsak rlačatl ^a zavarovalnino 1.50 Oin (in ne 50 para), kakor Je Mlo pomotoma objavljeno v časo-pisihV Denar Je \-poslatl naprej s točnim seznamom onih. ki naročajo znak. Seznam le potreben radi zavarovalnine. Društva na! zletne znake takH naroče. Rasrpo^lllat! se začno znaki takrf. ko nam lih Izroči carinama, kjer kflfa re od 1. ma!a t 1. v^llc temu. da le zletnl odbor ^toril vse mogoče borak*, da se ms Jih Izroči. TBiUIHui in Šport. — Ilirija : S. §. K. Maribor 3 : 3. Včerajšnja tekma med Ilmjo in Mariborom, ki je postavil v boj nad pričakovanje močno moštvo, je napravila najboljši vtis. Dasi se je tekma vršila v hudem detju, se Je igralo vkljub spolzkemu terenu dobro in v ostrem tempu. Tehnično boljša Ilirija Je imela več od igre, ni pa znala tega Izrabiti. Maribor je igral malo previsoka V ostalem pa se mori priznati, da stoji Maribor poleg Ilirije na čelu slovenskega nogometa. Sodil Je g. Supat fcz Maribora lako ta dovoli iva — Ilirija IL : Svoboda. Moste 1 :l. — Primorle : Sparta 3 : 0. Sparta ni nastopila, Po pravilniku pripade zmaga primorju v rmrmerjn 3 : 0. — JscoslsvlJs t češkoslovaška. 2*. I m. Igra v Zagrebu reprezentanca če$k*ga nogometa proti naSI reprezentanci. NaSa reprezentanca le tako-le sestavljena: Trie-drleh. Ktilundtić. Šifer. Vragovie, Dubnv-C1Ć, Runec* Zlnsla. PcrSka, Vlnek. So^t, Babic. čefVo moštvo nastopi v fnrmacM': BeraneV, (Si. rezerva). Paca IMJ HrdM-elta , Loos. Burger (Slsvlja> ^tenan (Vllrt. t.\ Plndr. Stan!. VanIV (Slavila), Skroubtk (S|>.)f Jančovskl (Cafk). ___ Prvenstvena nogometna tekma m* 8R Olje tn Alletikl, ki \* bila vsl^sd slsbejra vremena dl»1rraHfir>1ranat •s vril šm 35. i to. na celjski GladlL Štev. 138. »SLOVENSKI NAROD« dne 20. juniji I922. stran 3. Dnevne vesti. V Ljubljani, dne 19. junija 1922. — Razpis volitev v občinski svet ljubljanski. Ko je bil občinski svet ljubljanski razpuščen, smo pripomnili, da se bodo nove volitve vršile najbrže šele jeseni. Ta informacija je bila točna. Kakor smo namreč izvedeli, je vlada pravkar izdala odlok, da se imajo volitve novega občinskega sveta ljubljanskega vršiti v petek, dne 20. oktobra u L Z razpisom novih volitev se tudi prične volilno gibanje in volilna borba. Kuko se bo ta volilna borba razvila, še ni jasno. Ako bodo stranke, ki so v starem občinskem svetu tvorile veČino, mogle sestaviti blok, je še odprto vprašanje, dasi je znano, da je med klerikalci in narodnimi socialci v Ljubljani že sklenjen tozadevni spo* razum. Temu dogovoru pa se doslej socialni demokratje oficijelno še niso pridružili Na drugi strani nameravajo, kakor čujemo, pridobitni sloji nastopiti pri volitvah docela samostojno. Volilna borba bo torej dokaj živahna in ostra tudi Ali ni nikogar med nami, ki bi mogel s svojim odločnim nastopom in svojo močno osebnostjo strniti volilce s sicer različnimi naziranji in različnimi interesi v eno silno napredno falango, ki bi si lahko izvojevala odločujoč vpliv in večino v občinskem svetu? — Kralj In kraljica v Vinteariu. V petek popoldne sta bila kralj Aleksander in kraljica Marija v Vintear-Ju. kjer sta s svojim spremstvom lovila postrvi. Ta šport tirna je izredno ugajal in imela sta pri lovu, kar je arlavno, rudi srečo. Divna soteska s svojimi šumečimi in bobne-Čimf slapovi je napravila na kraljevsko dvojico moiročen vtis. — »Na5a vas« ustavljena. Republikansko glasilo dr. Novacans >Naša vaac j© aodnijsko zabranjena. Vsak trezen Čtovek pozdravlja ta ukrep, ker Jugoslavija ne sme biti torišče raznih političnih eksperimentov posamnlh eksaltiranih oseb. Tiskovna svoboda fe lepa stvar, toda samo ako je zanjo irelo ljud-stvo, predvsem pa novinstvo. Drugače pa pomen j a tiskovna svoboda toliko, kakor ako se da detetn v it>ke — vžigalice. ITI. profesorski kongres se bo vršil letos v Ljubljani fn sicer 7-, 8. in 9. septembra: med kongresom pa občni zbor sekcije Ljubljana. — Kolo jugosfo venskih sester, podružnica t Novem mestu, Je v proslavo kraljevo poroke razdelila med tukajšnje revne žene. zlasti vojne vdove In sirote 2000 K. Za »Dečji dom« v LJubljani se le do sedaj nabralo 6440 kron. Gospod Matko Malovtc v Novem me«tn Je darova! vrhu tega za »Dečff dom« dobiček obeh kino - predstav dne 8. junija v znesku 57* K 80 v. — Razžaljenje Veličanstva. Iz Celin nam pišejo \ V nekem celjskem ho-toln s* fe te dni pripetil obžalovanja vreden incident Bivši aktivni major B. ** je v pijanosti in zapeljan po Nova-čanovih pustolovščinah izrazil razžalji-vo napram naSenm vladarju, veled čV •snr $ra feaaledufe državno pravdništvo. Pri priči pa je dobil od nekega gosta tnko zaušnico, da era je kar kri oblila. 2alr>srn« razmere, da se celo inteli^ent trcko dnleč spozabi v svojih republikanskih fantazijah. — Hvalevredno! Pišejo nam: K slavnostnemu razpoloženju ob priliki potovanja na?o kraljevske dvojice na Bled so namalo pripomogli tudi naži vrli železničarji, osobito na postajah drž. žel. ođ Ljubljane do Bleda. Katera teh postaj so bile lepS* okraSene«, je težko reči, ker se fe videlo, da so tekmovale vse mM seboj, katera bi si prilikom potovanja prve jugoslovensko kraljevske dvojice nadela lepSe praznično lic*; vse odete z zelenjem, cvetjem, vihrajočimi zastavami in zastavicami in pomenljivimi napisi! Kratek, a vsebine-poln je bil zlasti napis iz zelenja in cvetk na postaji v Medvodah: > Zdravo, srečno !< Dve besedi, a združujeta vse kar želimo nalemu kralju in kraljici! — A ne samo postajna po-stapfa, vsaka čuvajnica ob progi *i Je nadela zelenja, cvetja ali zastavice. Posebej je treba pa omeniti impozantno lokomotivo, ki je vozila dvorni vlak od Ljubljane do Bleda in vzbujala splošno občudovanje. Slišali smo sodbo merodajnih ljudi, da tako lepo okraAe-n^* in očiščene lokomotive niso videli s-> nikdar. Bilo jo je j>» tudi užitek gledati, ko je drvela vsa v eastavieah, vencih, zelenju in srebrno čistih sestavnih delih z dvornim vlakom preko krasne naše Gorenjske. Zasluga na tem pre opobju kurilnice drž. žel. v LJubljani, k! ja Iz lastne fntcijativ* poskrbelo, da je bil stroj dostojen voziti r-ovoporočeno ju&roslovenako kraljevsko dvoiico. Slovenski državni železničar, od zadnjega delavca do uradnika, Je po* V**al svoi patriiotični eut In prlobokb l?iiV-r<«n do našega vladarja In njegove družice. — Kfno v eeftskem mestnem gfetfaflfčo. f*r zahteva vzdrževanje gledališkega po* *'*•»!* obffno stroškov, Ja aklenfl občinski n*hnr mesta Celja, da otvor! v najkrajšem **STt v mc«tnem *Jeda1f1čfl kino. ki ho oVatoval ob dnevih, ko ne bo gledališki* n~d~*av afl va». Klno-aearat posedale mesto že ir.ra vojnih časov. __{VSnievo leto se jI« letee pri nas na Kranjskem obnesle firednje nbhre. Pb hribovitih krajih ■* namreč Mnf» poseble. Blatita »fcraftftrk* ■ Bfcagt I in sosednjin vasi letos n. pr. ne bo, ker jim je mraz že pri cvetja škodoval, ^ač pa so na Orijah in po Dolenjskem dobro uspem«. — Nov poitnl sakoa. V postnem ministrstvu izdelujejo nov sakon sa poŠto, brzojav in telefon. Nov poltni zakon bo izdelan na podlagi modernega povojnega poštnega zakona na — Japonskem 1 — Regulacija ulic. Linhuitovo ulico so jeli letošnjo pomlad regulirati. Ulica je sedaj malodane v vsej dolžini za več metrov razširjena in kaže zato dokaj moderne]^ lice. — Ceni a je ara v stolpiču »Mestnega doma«? Pišejo nam: Ta ura že par mesecev na gre in ne kaže. Kazališt/e ie sprano, mehanizem pa bržkone pokvarjen. Ker pa Je ura namenjena javnosti, naj se jo da popraviti. __ Letošnja košnja se je te dni v Ljubljanski okolici in na Barju pričela radi pomanjkanja krme nekaj prej. Po Gorenjskem in Dolenjskem se prične košna stoprav po kresu. Mrva je mestoma lepo uspela. — Pomanjkanje klopi v drevoredih. Pišejo nam: V Trubarjevem parku manjka polovica klopi, druga polovica pa je polomljena, ker jim manjka naslonjal. Temu nedostatku naj mestni gospodarski urad odpomore. Tudi v Lattermanovem drevoredu je vse pre. malo klopi. — Ribolov v Ifsbljanieni strugi bo, kakor čujemo, magistrat mladini strogo prepovedal In sicer iz higijeničnih in varnostnih ozirov, kar Je popolnoma na mestu. — Novi park na tivolskem travniku Je sedaj že popolnoma zarasel tako s grmičevjem, kakor visokim drevjem, toda urejen ie nI. Ne vemo, čemu se Čaka — da se ne napravijo po parku pota. — Velika nevihta. Včeraj popoldne ]• lilo v LJubljani kakor Iz čebra. Grmelo Je kot nt sodni dan in dvakrat Je celo treščilo. Enkrat ie treščilo v hišo veletrgovca Derende na Emonski cesti, vendar strela nI napravila nobene Škode. — Ogenj t dimniku. V nedeljo okoli 13. so se vnele saje v dimniku na Starem trgu v hiši št 20. V veliki nevarnosti so se nahajale v parterju spravljene slike klasičnih slikarjev, milijonske vrednosti, last g. Goloba, No k sreči so bile dragocene antikvitete zaenkrat rešene. Poklicana požarna hramba Je ogenj takoj ndušila in preprečila večio nevarnost — Nesrečo m nezgode. Marija Kepic te žej pri Kamniku Je pri pokladanju hrane živini padla in si zlomila desno nogo. — Anton Merala, posestnikov sin iz Velike vasf. Je obiral črešnje z drevesa. Radi neprevidnosti pa Je padel na tla !n si ztomil desno nogo. — Pri potrka van J u se Je posestnikov sin Anton Jeretlna iz Rov pri Kamniku sunil z drogom, na katerega Je bila pritrjena veja, tako močno v trebuh, da so gm morali prepeljati v bofnfeo. — Ivan Hudovernlk. tesarski mojster \% Bleda, Je padel s kolesa hi si zlomil desno roko. — Andreju Oblaku, delavcu v tovarni železa pri Kamniku, Je stro) odtrgal dva prsta leve roke. — Neprecejeno »fnpco« le pil Martfn Močilnikar, tesarski vajenec Iz Črnuč. Radi tega mu Je ostala koščica v grlu in moral Jt v bolnico, da so ga rešili Iz mučnega položaja. — Rnbntanje z žalostnim koncem. Josip Ranzinger, tovarniški delavec v Hrastniku, Je velik prijatelj črešenl. Spravil se Je na obisk k nekemu sosedu na črešnJe\ro drevo. Čuteči lastnik pa Je opazil nepovabljenega gosta. OberoZil se Je s kolom in šel na rabutača-tata. Ta seveda ni bil prt volji, da bi Čakal, temveč Je skočil s črešnje. V tem hipu pa ga Je udaril sosed s tako močjo s polenom, da mu je zdrobil levo nogo. Težko poškodovanega so prepeljali v bolnico. — Nepreviden voznik. Na Krekovem trgu Je včeraj dopoldne podrl neki mesarski voznik fe precej priletno hišnico Iz Dra-gomera Marijano Zore. Dobila Je težke poškodbe po vtem životu. Surovi voznik pa se ni zmenil zanjo in jo Je hitro odkuril. — Surovi očem. Janez Mlakar, mož hišnice v Črnučah, je svojo 81 etno pastorko Trancko Dobrave brez vzroka udaril & krepelcem s tako silo po desni nogi da i o Je zdrobil. Nesrečnlco so prepeljali v bolnico, ljubezni ivi očem pa pride pred sodišče. — Popravek. V Članku >Apel na železni&kega ministra« se je vrinila neljub« pometa. Ib Sabotira ne prihajajo posebni vlaki po drva v Sto veni jo, marveč v Slavonijo. — Včerajšnja prireditev tombole »Kluba Primork« se je morala radi skrajno slabega vremena preložiti na drugo nedeljo. — Položnice smo danes priložili ceni. naročnikom, ki Hm fe naročnina potekla alf flm poteče tekom meseca. Pratimo sa pravočasno obnovitev. Zamudnikom ostavimo do* poSfffanfe lista v ooneđefiek 26. t. m. Listnica nrednlSfua. — O. Se, T- eand. med, Hefdefcerc Prejeli smo tri Vala pisma, a se razumemo nobenega. Prosimo Jasnosti! ZATVORITEV OBMEJNEGA PROMETA PROTI MADŽARSKI. _ Bss§i»if 19. Junija (lav.) Po poročilu >Pravdec je meja proti Madžarski popolnoma zaprta. Kot razlog tej odredbi navajajo, da sn prišli v zad-njem 6asn U Madtarske t driavo po. Uttteo asto sumljivi elementi Šolstvo. — Državna nižja realna gimnazija v Kočevju. Prijave za sprejemni izpit v 1. razred se bodo vršile dne 29. junija od 9. do IX. ure. Zunanji učenci se lahko zglase tudi pismeno ^ tem, da pošljejo do tega dne po poŠti rojotni list in šolsko izpričevalo z opombo, da je izdano v svrho vstopa v srednjo Solo. Sprejemni izpit bo dne SO. junija pismeno od 8. do 10. ure, ustno pa popoldne po potrebi. Učenci naj pridejo v spremstvu starcev ali njih namestnikov. Sprejemala se bodt> tudi prijave za i Dijaški dom*. Po odredbi višjih šolskih oblasti S9 bo na jesen otvoril na zavodu V. realno - gimn. razred s slov. učnim jezikom, če se oglasi dovoljno število učencev. Keflektanti za ta razred naj se javijo pismeno vsaj do 15. avgusta, da bo mogoče pravočasno vse potrebno ukreniti. __ Kaj je z aroenodinj^kimi g0]ami na deželi? Pred kratkim je višji šolski svet med drusrim odredil, da se imajo uvesti po deželi prospodinjski tečaji za odraslo žensko mladino, 'lakih gospodinjskih tečajev pa l?tos po deželi ni bilo ali pa so bili zek) redki. Ker je pa pc leg kmetijskega pouka za dečke pouk o gospodinjstvu za deklice ravno tako važen, naj viSJs šolska oblast zahteva točr£> izvržitev svojih odredb zlasti tam, kjer so gled^ pro-stora (v šolskih poslopjih) in števila gojenk dani vsi pogoji za ugoden uspeh teg sam predsednik stranke s. Ljuba Davidović. V prihodnjih dn^h jo pričakovati, da so izvrši delna rekonstrukcija vlade. KRVAVI SPOPADI MED KOMUNISTI IN FAŠISTI V TRSTU. __ Trst, 18. junija. (Izv.) Zadnjo dneve je prišlo do krvavih in ostrih spopadov med komunisti in fašisti. Zadnji so organizirali poseben akcijski fcdbor, ki ima nalogo povsod nastopiti proti »subvarzivnim elementomc. Delavstvo v ladjedelnicah fe napovedalo splošno 6tavko. Težki incidenti so bili v soboto proti večeru, prišlo je do hudega spopada med komunisti in fašisti, ranjen je bil težko neki mladenič. V socialistično kavarno >TTnton« so fn— s-isti vr^li petardo, ki k sreči ni eksplodirala. Drugi tež^k slučaj je bil v ulici Giulia, kjer sta bila ran^na P^ter Oo-Lir. = ii$ in krčmar Depiazza, kat^r^pa stnnje je opasno. V Starem mestu so fašisti vT£rli bombo, ki je ranila tri ženske. Policij* jo aretirala več oseb. Izdane so stroge odredbe. — Trst, 18. junija. (Izvirno) V soboto zjutraj so fafci?ti zazrli delavski d<->m v Izoli, ki je popolnoma zgorel. Škoda jo velika. — Trst. 18. junija. (Izvirno) Po mestu je nabit manifest faMstovskejra odbora, ki naznanja, d^ odbor in povelj« t\t> akcijskih skupin odstopnta in izro-čnta svojo oblast v roke po^br.^ca «k-cij^keea odbora. Društv. pcotlOfl ostanejo do nadaljineera r^oolnoma zaprti. __ Tr»t, IS. juniji. (Izvirno) Spopadi med komunisti in fašisti tr«jnjri d;ilfe. V Nabrežini so fašisti z bombo zažgali hišo učitelja, ki je bil organi-ran pri komunistih. — Rim, 19. unija. (Izvirno) Po«la-n^e Ghmta je predložil notranjemu mi-ni'-rru interpelacijo o poboiu 2 faMsrov v Trstu v noči 15. t m. VOLILNI ZAKON. __ Beofrrad, 19. junija (Izv.) Zakonodajni odbor j^ proti glasovom opozicije sprejel v generalni debati volilni zakon. Tekom prihodnjih dni začne zakonodajni odbor s specijalno debato o volilnem zakonu in je pričakovati, da sprejme zakonodajni odbor zakon v najkrajšem času, tako da pride potem pred plenum narodne skupščine. POTOVANJE JUGOSLOVENSKIH NOVINARJEV NA POLJSKO. __Beograd, 19. junija (Izv.) Vlada Poljske republike je oficijelno povabila jug03lovenske novinarje, osobito zar stopnike posamnih listov, da se udeleže študijskega potovanja v Poljsko. Poljska vlada namerava jugoslovenskim novinarjem prirediti zelo obširno potovanje po vseh važnih mestih Poljske, da se tako javnost Jugoslavije vpozna % poljskimi razmerami in bdnočaji. VATIKAN IN MADZARONL — Beograd, 19. junija, (Izvirno.) Vatikan ie končno do dalisih pogajanjih dovolil, da se kraji, ki so DODreje spadali pod madžarske škofije, podrede cerkveni iurisdikciii Jugosloven-skih škofov in priklopijo raznim škofijam odnosno ustanove nove škofije. Vatikan le brez vednosti vlade tudi že imenoval nekatere škofe, tako Škofa za VeJiki Bečkerek. Novoimenovani škofje so prononsirani mad-žaroni. Naša vlada jevVatikanu na to okolnost opozorila in je sedaj pričakovati, da se izvrši novo imenovanje. PROTIITALUANSFO GIBANJE V ALBANIIL — Drač, 19. junija. (Izvirno.) Protiitalijansko fcibanje v Albaniji se širi od dne do dnć. Italijani so nastopali preveč oblastno in se kazali že za irospodarle v Albaniji. V Skadru so Albanci aretirali tolmača na tamkajšnjem italijan. konzulatu in so na energično intervencijo italijanskega konzula odgovorili, da je tolmač osumljen političnih intrig in da ga zato ne izpuste, pa ako to italijanski konzul še tako silno zahteva. Konzulu so povedali Albanci nadalje, da se lahko vrnejo v Albaniio vsi. ki so zapleteni v umor poročnika Duminija pa so bili pobegnili v Črno goro, Nobenemu se ne bo nič zgodilo In zaman je vse tostvarno italiiansko prizadevanje. V Draču so albanski vojaki razbili italijanski poštni urad. Pridružila se iim ie velika množica, kf je ogorčeno vzklikala proti Italiji In pobila vsa okna na oošti ter italijanske napise odstranila. Vse to se je zgodilo pred očmi albanskih oblasti. Albanski zastopniki pa v Inozemstvu oolasnujelo Javnosti drzno In oblastno nastopanje Italijanov v Albaniji. Italijani morajo zapustiti Albaniio. — Rim, 18. junija (Izv.) Italijan, ski zunanji minister Schanzor je radi protiitelijanekega gibanj* v Albaniji naslovil na tiransko vlado oster protest — Risa, 18. junija (Izv.) Rimski listi javljajo, črn sto albanske čete napadle v Skadru Italijanski poltni urad. Albanski orožniki et> aretirali tolmača na italijanskem konzulata. PROTEST POLJSKE VLADE V MOSKVL — Variava. 18. Junija. (Izvirno.) Poljska vlada Je odooslala ruskim sovjetom v Moskvo protestno noto radi ponovnih napadov na poljske obmejne kraje od strani čet sovjetsko rdečo armada SOVJETSKA VLADA ZAVRNILA ITALIJANSKO-RUSKI TRGOVSKI DOGOVOR. — Rim, 10. junija, (Izv.) Zunanji minister Schanzer je v odgovoru na razna izvajanja poslancev govoril tudi o italijansko - ruski trgovski pogodbi. On ie izvršil, kar ie bil zasnoval Della Torretta. Konvenciia ie bila podpisana 24. maia »ad referendume, to Je z rezervo odobritve s strani obeh vlad. V inozemstvu se je dogovor visoko cenil. Treba omeniti le izjavo predsednika Poincareja.. Od ruske vlade sicer še ni dobil službenega obvestila o odklonitvi podpisa, toda znano je. da je svet ljudskih komisarjev sklenil, da konvencije ne potrdi. Schanzer nI hotel spreleti v konvejicflo nikake klavzule političnega značaja, v Moskvi pa so vedno tega nazora, da ne sklepajo nobene pogodbe, ako ne vsebuje priznanja sovjetske vlade »de jure«. VELIK PRETEP WED SOCIAI^ISTI IN KOMUNISTI V SOFIJI. i— Sofija, 19. junija (lav.) V nam, dnem sobranju Be nadaljuj** načelna debata o ekspozeiu ministrskega predsednika Stambolijskesra clode notranje In zunanja politike Bolgarske. V soboto se je razvila živahna debata o Vranglo-vih oficirjih in ruskih beguncih. 6oci-alnodemokratični poslance Pantohov j* porabil priliko, da ie rjstro nn^topil proti bolgarskim komunistom, ki so bili glavni aranžerji akcije proti Vranglu in njegovim oficirjem. Pantohov je kr^ muniste, zlasti trne v Rusiji, Označil za izdajalce in škodljivce naroda. Omenil ie, da ruski boljševiki žive razkošno na račun bratskega ruskega naroda. Komunistični poslanci, ki ao ee pri6et-kom govora demonstrativno odstranili, so ae na td napade povrnili v sejno dvorano in začeli Pantohtova dejansko napadati. S pestmi so ga začeli obdelovati. Prišlo je do težkega pretepa mod komunisti na eni In socialisti in progre-sieti na drugi strani. PiDeresista Rinro-va so komunisti težko ranili. KONFERENCA O JUŽNI ŽELEZNICI. — Benetke, 19. lunija, (Izv.) Jugoslavenska in avstrijska delegacija sta dospeli v Benetke na konferenco, ki prične ta teden razpravljati o polozalu ustvarjenem za južno železnico po vojni. Konferenca ima pred reSid pravna vprašanja, zadevajoča to železnico. VELIK USPEH SOCIALNIH DEMOKRATOV NA BURSKEM. — Dunaj, 19. juniia. (Izv.) Rezultati volitev v parlament in v deželni zbor na BurŠkem še niso popolnoma znani. Največji uspeh so dosegli socialni demokratje, ki so v 105 občinah dobili 11.729 glasov. Uspehe socialnih demokratov pripisujejo socialistični, dobro organizirani agitaciji. Borzna poročila. — Zagreb, 19. iunija. (Izv.) Zaključek*. Devize: Curih 13.90, —.—, Pariz 6.425, 6.50, 0,545, Prasa 143.50, 144.-^, Milan 3.67, 3.675, Newyork 73.— (ček), —.—, Budimpešta 8.—* —.—* Valute: dolar 72.—s 74.—, Ura 3.64, 3.65, Berlin 22.75, 23.50, napolecn-dor 227.-^ —.—. — Curih, 19. Junija. (Izv.) Predborza: Zagreb 1.775, Berlin 1.61, Dunaj 0 0325. Praga 10.10, Budimpešta 0.545, Milan 25.70. London 23.365, Pariz 45.50, Newyork 5.274. Hala hralleulna. —k Prtac Pavla le po poročilih iz Beograda odpotoval v London. —k Bolezen kraljeviča GjoraJa. Beogradski listi javljajo, da ie kraljevič Ogor-gje v Parim težko obolel na živcih. Sprejet Je bil v neki sanatorij. — Katollika procesija v Beogradu. I* Beograda Javljalo: Včeraj ob desetih dopoldne Je bila procesija sv. Rešnjega telesa \t katolilke cerkve po glavnih ulicah. Procesije so se udeležili razni katoliški poslanci, med drugimi predsednik narodne skupščine dr. Ribar, poslanec dr. Ante Korošec In dmgt Na čelu procesije Je korakal oddelek kraljeve garde i vojaško godba i Stran 4. »SLOKENSKI NAROD- dne 20. junija 1922 SW. 13$, Društoene uestl. — Kongres »Narodnoga ženskega Saveza SHS« se vrši dne 5., 6. in 7. julija t Ljubljani. >Savez« obsega nad 300 jugoslov&nakih ženskih druitev, ln »astopnico teh društev se snidejo v Ljubljani, da ze dogovore o smotionem skupnem delu. Predvsem je na progrdr ara m sci ta dece. ___ -Kolo jugrosl. seeter^ ima v četrtek 32. t. m. ob 5. tiri svojo izredno sejo. Ker je ta seja zadnja pred počitnicami in ie več važnih točk na dnev-aem redu, prosimo poln* udeležbe! Isti dan ob 4. pa je sestanek fcdeeka za zaužito dece v društveni sobi. — Podružnica Jn»o*»lov. Matiee v Ribnici naznanja, da mora vsled nastalih ovir in mnogih drugih poletnih prireditev nameravano tombolo prestaviti na jesen. V?e prijatelje Jugoslov. Ma-tiTriglav«. Triglavu je kot kulturnemu, strogo jugoslov.-necijsmalnemu, naprednemu in nepolitičnemu društvu zasiguran med dunajskimi akademiki obstoj in kaže lep prčevit. Izvoljen je bil sledeči odbor: Tredsednik: Medic Stane, cand. med. Podpredsednik: Paleček Josip, cand. med. Tajnik L: Radković Bogdan, cand. r. com. Tajnik II. in arhivar: Ambro-žič Franjo, cand. med. Blagajnik: Ry-bar Milfcš, cand. r. com. Gospodar: Arh Jože, cand. med. Knjižničar: Jakša Jo-ško, cand. med. Odbornikov namestnik: Fopović Predrag, cand. r. pol. Revizorja: Vodlškova Olga, eand. r. com., Vov-šek Pavel, cand. med. ,__ Izredni obesi zbor strokovne orajaniaacije natakarjev, hotelskih, kavarniških ln gostilniških uslužtjfcneev tja vrši v torek dne 20. 3«nii* ob 24. uri v Kavami Jadran. Udeleiitev vseh v te stroko spadajočih obvezna. Odbor. — O. Z, javnih nameščencev in u-pokojeneev ima nujno sejo širšega odbora v torek, dne 20. t m. ob 20. uri v običajnem lokalu. Dnevni red: Sklepanje o izpreminjevalnih predlogih k os mitku nove služb, pragmatike. Ker jo bila zadnja sobotna seja izredno pič!n Obiskana, prosimo vse gosp. delegate, da prisostvujejo tej seji polnosti, v i ln o in s tem osvev>-cijo s\o\e in svojih organizacij umevanje za stvar. — Predsedstvo. HorlborsKo poroti — Umor v Hocab. V spominu Je še krvavo žegnanje v Hočah dne 23. aprila. Tanta Lešnik Franc iz Sv. Miklavža in Ogrizek Alojzij iz Sv. Janža sta sedela kot prijatelja v gostilni Franges. Kar wie Ogrizek Lešniku v glavo vrček, tako da ie Lesnika oblila kri. Lešnik gre ven si iz-mivat glave. Ogrizek za njim. Ko ga Lešnik, ki se ie pridušil, da bo Ogrizek mrtev še predno zaide solnce, dobi na cesti, se zapodi vanj ter mu zada z nožem tri težke poškodbe; en sunek je bil tako močan, da je presekal rebro ia eašel v srce, vsled česar Je Ogrizek, potem ko ie napravil še nekaj korakov proti kaplaniji, se mrtev zgrudi. Lešnik pa le vsled v oči mu zašle krvi se vjel med železno ograjo, da so ga komaj rešili zadavljenja. lavna obtožba je v dejanju videla pravi umor. Zagovornik je dokaza!, da gre tu le za uboj. Porotniki so zanikali vprašanje na umor, potrdili pa uboj. Lešnik ie bil v petek obsojen na štiri leta težke ječe. — Nenavaden tat \z Sv. Lenarta. Bosa ta? a pioj in Mesaric iz okolice Sv. Lenarta v Slovenskih goricah ^ta nekega dne meseca marca popivala. Zvclvr sta se po d^!a k Zaniolu prenočit. Tatu sta dob.U Matijo Lesnika iz Setarave, ki le padlega Ploia spravil v postelio ter v 'oti sobi prenočil. Lesnik je videl, da ima Pi j veliko denarja in mu ga je vzel. Bilo je 19 tisoč-dinarskih bankovcev, torej 76.000 K. Lešni't je bil silno neroden in so ga kinslu dobili. Ploj je d« bil toliko nazaj, da trn] le še MM) kron Ikode. VeroJno se je tudi pred poroto zagovarjal, češ da ima tako ^r no bolezen, da ga dlno zmede, č? vidi toliko denarja, sicer pa da je ta denar mše!. Porotniki na te bajke niso verjeli. Obojen je bil na 2 leti težke lete. Glavni urednik: RASTO PUST0$' ZMŠEK Odgovorni urednik: IVAN POTRlAJ. P0SLHE10.1 Kmečki fond. V svojem članku, obelodanjenem v »Jutru« od 16. junija t. L št. 141 pod naslovom »Kmečki fond«, dr. Žeriav zelo prhnerno pripominja (kar sem v ostalem tudi iaz obelodanil), tia je bivši centralni ravnatelj »Balkana d. d.« v Ljubljani g. Pogorele j?!ede Kokoschinessrovih izvoznic izjavil na zapisnik med dragim, da ne more iamčiti za istinitost svojih izDovedb, Toda dr. Žerjav zelo nespretno sklepa iz navedenega, da je to dokaz, da izjava že sama »priča o neresnosti nainovejše afere«. Ker se gf, dr. Žerjavu hoče pozitivneiših iziav. naj ml dovoli, da priobčim odlomek izvirnega risma ar. Rudolfa Ko-kcschinečsra samega, ki je v tej aferi polec: gg. dr. Žerjava in Praprotalka Igral glavno v lo>ro. ker je bil s:. Kokoschinegg tisti. ki ]e prejel izvoznice za 10 vagonov iajc. za kar ie dal en vagon mannfaktnrne&a blaga. Dotični odlomek pisma od 24. aprila ________* Za ta snis uredništvo ne odgovarja._____^^ S PP^IPPII LJUBUANA* Sodna ulica 7 Ia PICUliCU Manufaktura na veliko r*--*«1-t.>- «*'- I ii■■■■Mii želi prenieniti službo. Udeleži so lahko tudi rOSICVCQ^3 lOSame kot družabnik z večjim zneskom. Vešč knjigovodstva in korespondence. Zmožen poleg slov. jezika Še nem$čtne, srbohrvaščine, italijanščine, rusč ne in češčine. Fonudbe pod šifro „Poštenosr *n zmožnost" poslati na anončno družbo Aloma Comparrv, Ljubljana Kontresnl trg 3. ~ Naznanilo. Pleskarska la licsrsba delavnica l¥, Brniičič & Fr. Rebernik ie fe preselila Iz Kolodvorske nllee 30 v Sarol Kotnikovo nlloo (aaLedlai) tr se nadalie priporočava slav. občinstvu; delo točno in solidno, ____________2 r r 1073 1922, naslovljenega na Jadransko banko, se glasi takole: ».....V spomladi 1919 sem prišel prvikrat v doriko s tedanjim generalnim ravnateljem Avgustom PraDrotnikom___ sklenil se je dogovor z Vašo banko, po katerem sem jaz dal isti na razpolago celo moto zalogo (t. i. va I Zllzer, Vinkove!. 45' h Sprejme se gospod na stanovanje. Naslov v oprav. Slov Naroda. 4570 Plavalne pasove h nluro* ine izdeluje tovarna zamaškov Jelačln * Ko., Ljubljana. 4572 Klavir privatno poučuje gospa začetnke v lastnem stanovanju. Ponudbe pod »Začetniki 4571* na upravo Slov. Narodi. 4571 ......"v ~~.......-—-———-...................................... Zenitna pomutba! Gospodična, dobra gospodinja, močna in zdrava. Želi poročiti gosnoda od 45 do 5S let. Vdovci imajo prednost. Ponudbe pod .Gospodinja 457g* na npr. Slov. Naroda. 4 73 Boljše dekle vajeno vsega dela, *i5c"e mesta * otrokom. Naslov pove u prav. Slov. Naroda. 4547 jUtoško kolo se proda. Zelena jama št, 197 pri Stir-beku. 455S Najcenejše otrofke vozičke, dvokolesa raznih modelov, vsakovrstni deli za tazne stroje, pnenmatika in zastopstvo malih pomožnih motorčkov za navadna kolesa; „TRIBUNA** UvMJ»m Karlovska cea'a St 4 Zvona*ska ul. it. ] Spre j mej« se tudi poorav la. Izurjeaa slov- neiiika M\Wi in stro spiska ■•*• služb« Ponudbe pod „Izurjena 4551" na upravo Slov. Naroda. 4551 Žično stanovanje obstoječe iz S sob, kuhinje in puttkli-nami v sredini mesta se za i enja z enako Upi m vefjim stanovanjem, ako mogoče s 4 sobami. Naslov se izve v uprav. Slov. Naroda. 4552 Pohištvo. čreSnjevo masivno, poiitrano, znotraj in zunaj polno de»o; hrastovo tudi masivno ter 5e ratno drogo pohištvo prodam po nizki ceni. Ivan Anellovfo, mizarski mojster, Gosposvetska cesta SI 13 pritličje, vrata 31 455« Jermena in fofe za čepove, lepe biče, prave triaHce bičevnike tn motvoz priporoča veletrgovina Osvalel alamalo, LJubljana, Sv. Jakoba trg 9. — Istotam se kopi imjiej vaileek.__________4563 Dežnike Dovravlja In Izdeluje točn^ in ceno dežni karska delavnica Anton Pavlin, Stranska pot 17. (Trnovo). liM Adi stud. abs. oklt. in narednik Mnzrke Drav. divizije. Pilili Bbi!wM ni. SajniL mratiia. Prala-Rladio LiBlsliEna Brez posebnega obvestila. Proda se ob kolodvoru Dolenjske železnice v LftibMani evet«travnik v Izmeri cea 26.000 rr2, tudi samo en del, pripraven za vsakojak; stavbe, tudi za sklrdiSča itd. Podrobnosti se poizve v pisarni dr. Fran Novaka in dr. A o ?iia Kobala, odvetnika v Ljubljani, Dalmatinova nI št. 3 4575 Ićčemo ta ioidinio zmožno si bi hrvatski ga. nemškega jezika v govoru in pisavi. perfekTno strojepisko »n ste* ografinjo. Začetna plača K 3 600 Nastop takoj. Ponudbe na: Medn. trg. Sr»ed. d d. „Orient" v Miriboru. €5B1 URADNIK za lesno stroko samostojen in uspešen delavec, dober organizator, reprezentacije zmoZen, siguren in ve»ziran bi ančnik, dobro upe-Ijan prodajalec v inozemstvu zmožen francoskega, italijanskega, angleškega in nemškega jezika v govoru in pisavi, i§če. oprt na prvovrstne reference primerne službe. Ponudbe p id ^Uadnik St. H—252/a" na lntcrrekl.tm d d. Za-KTtb. Jurjev ka ulica 31. Croatle. 4490 W3SSm sopia :a večje postopj*. Svet na razpolago in S cer nasproti južnega kolodvora v Lmb-Ijani- Ponudbe pod naslovom „Sogr*di-iec« an an. isv. Drago Beseljak. Ljubljana, Sodna ulica 5 455* Trgovina, gostilna in pekarija v zelo prometnem kraju na deželi Sp. Štajerske, 5 km oddaljeno od žel. postaje, se radi selitve takoj proda. Le resne ponudbe pod .Ugodna prilika" na An. zav. Drago Beseljak, Ljubljana. Sodna nI. 5________________________4557 Stanovanje pri boljši družini išče fjospa. Cenj. no-nudbe na upravništvo slovenskega Naroda pod „M. H./4549". 4510 Izttrfen RrznarsKi pomočnik se srreime proti dob^i plači. Pismene ronudbe pod .Krznarski pomočnik 4550" na upravo Slov. Naroda. 45 0 Uienca zdravega, močnega, sprejme takoj tr?. f'rma J. Kuhati, Kranj ''Gorenj-ko\. 455fi Naznanilo« Podpisana naznanjava slavnemu ob-občinstvu, da sva prsszsla hote! .Llovd' v Liublian', an Sv. Petra cesti — Točilo se bo prverstno vino. Najboljša kuhinja iid. Cene zmerne in točna postrežba. — Za obilen obisk se priporočata 4516 Kati in Ježe Koro&ec. Javna proslovolina dražbo poh štva za jedilnico, omare za knjige in obleko in nekaj prepiog bo v nedeljo, 25. junija ob 3. pop. v Domžalah, gasilm dom. 4559 Dne 23. 'unija 1322 se vrfii dražba občinskega lova občine Suhadole pr okr. glavarstvu v Kamn ku. Prlčetek dražbe ob 10. dopoldne. 4556 Za takojšnji nastop sprejmemo perfek-tnega korespondsnta z znanjem sloven ke, nemške in hrvatske korespondence, ter slovenske ali nrmške stenografije. Ponudbe z navedbo plače in referenc in prepisi spričeval je vložiti na usnjar ko industrijo „Peto-vla" d. d. na Bresu pr> Ptuju. Reflek-t;ra se le na popolnoma samostojno moč. 4 5' >7 Takoj se sprejme poUi pomočnik vaj-n lesnih del. Pismene ponudbe na Jožef lršaj9 puškara, Petrovara Hi Frankopanska ulica 609. 4568 Gospodična vešča v pisarniški stroki, se tako; sprejme za Ljubljano. Hrana in stanovanje v h 5i. Poizve se na Starem trgu 28 v trgovini. 4577 Hakuttnl papir akte, stare časopise kunuje vsako mno-Hno po najvišji dnevni ceni Ninko Humor, Sv. Križ prt Liti,i. 45^4 ravija tudi vsa dru^a hišna dela, se išče k soli asi obitelji. Plača po dogovoru. Vrhovnik, Zacreb, Kapucinski trg 3. 4545 Kupim 'm za ogSle. Ponudbe na: uprav. Slov. Naroda pod „Vreče/4553". 4553 Lastnina in tisk »Narodne jbaluunae«. Za inseratni del odgovoren Valentin Kopitar«