3B konoplan
induplati glasilo delovne organizacije
induplati jarše
LETO XXIII.	ŠT. 6 Junij 1974	CENA 0,20 DIN
	MLADI ROD	
Bolj kot druge mesece govorimo v tem času, v maju in juniju, o naših mladenkah in mladincih. Beseda teče o domeni mladih; o športu in drugih nastopih. In o akcijah. Akcije vedno organizirajo mladi.
Spremljevalec dela je nova volja za osvojitev velikih ciljev. Ko se te dni za večino končuje eno šolsko leto, kujejo absolventi načrte za samostojno življenje. Kdor pa zapušča nižjo šolo zato, da bo nadaljeval šolanje na višji šoli, se v tej odločitvi opredeljuje za cilje, ki bodo v nekem času koristili njemu in njegovi okolici.
Sploh je oddajanje znanja primerljivo z fizikalnimi lastnostmi segretega telesa, ki oddaja akumulirano toploto okolici. Tudi teoretično znanje, pridobljeno v času bolj ali manj dolgega šolanja je zbrano v mladih zato, da to praktično izkoristijo tam in takrat, ko se za to pokaže potreba ali prilika.
Po naravnem zakonu prepuščamo mlajšim prihodnost. Mladini pripada jutrišnji dan. In jutrišnje naloge.
Morda za vse ne bo dela v zdravstvenih zavodih. Tudi delavci pri strojih ne bodo vsi. Nekateri bodo postali poklicni vojaki
z najvišjimi izobrazbami, drugi pa bodo morda kmetovalci ali umetniki. Ali pa se bodo odločili za poklic, kateremu sedaj niti imena ne vemo.
Mladini je pot v svet odprta. Svet je življenje — naše življenje. To pa je splet veselih in drugačnih dogodkov. Življenje je veriga dolžnosti, zavoljo katerih se borimo za naše ideale in za oču-vanje doseženega.
Ko bo sedanja mlada generacija odrasla, bo dolžna svetovati mlajšim. Le takšno nadaljevanje tradicij pomeni zmago velikih idej. Idej, ki so se rodile v revoluciji.
Urednik
/WWVW /W\AAAAAA/WVyW\A/WWVWV%AA/WWVSA/WN/VNAAAA/VWWW',AAAA/VVVWVVVyvVWWVWVVV ^VWWW^
Mladi letos bolj aktivni?
Ko mlad človek zapušča razigrani svet knjig in zvezkov, razposajenih potegavščin in doživljajev, vstopa v še bolj razgibano obdobje svojega življenja. To je čas, ko dokončno izoblikuje svojo osebnost in jo bogati z izkušnjami odraslih. To je tudi čas, ko mora sam sebi odgovoriti na vprašanja:
—	ali opravljam svoje delo tako, kot sem ga sposoben opravljati,
—	je to delo ves moj cilj,
—	kaj še lahko delam, kakšne sposobnosti še imam,
—	je moje življenje sploh dovolj polno in aktivno.
Vprašanja ne smejo ostati brez odgovorov in brez konkretnega u-krepanja, posebno ne med mladimi v takem podjetju, kot je naše, saj vemo, da je s skupnimi močmi mogoče veliko narediti.
In koliko nas je?
Konfekcija	74 mladih
Tkalnica	40 mladih
Pripravljalnica	27 mladih
Uprava	23 mladih
Vzdrževanje	18 mladih
Peče	14 mladih
OKK	14 mladih
Predilnica	11 mladih
Tehnična služba	3 mladi
Oplemenitilnica	2 mlada
Skupaj	226 mladih
Dovolj nas je torej, pa tudi dovolj mladi smo, saj je naša povprečna starost 22,3 let. Organizirani smo v aktiv mladih delavcev. Res je naša poglavitna naloga stoodstotno izpolnjevanje obveznosti na delovnih mestih, vendar pa moramo spremljati tudi vsa družbeno-politič-na dogajanja in se čimbolj vključiti v vse vrste aktivnosti.
e«
e
e
e
e
•
e
•
e
e
•
e
•
e
e
•
e
e
e
•
e
:
DANAŠNJA ŠTEVILKA
KONOPLANA
JE POSVEČENA
NAŠI MLADINI
Delo mladinskega aktiva v lanskem letu
Na žalost moramo ugotoviti, da v času med obema konferencama mladi nismo bili posebno aktivni, čeprav spet ne moremo reči, da nismo ničesar naredili.
Kot že nekaj let nazaj smo se tudi lani največ udejstvovali na športnem področju. Februarja 1973 smo organizirali izlet na Malo planino, kjer smo priredili tekmovanje v veleslalomu, ki je zaradi razveseljive udeležbe izredno uspelo.
Le malo naših mladink in mladincev pa se je udeležilo tradicionalnega pohoda »Ob žici okupirane Ljubljane« in pohoda na Oklo ob Dnevu borca.
Ob 50-letnici našega podjetja smo sodelovali pri organizaciji športnih tekmovanj in se teh tekmovanj precej uspešno tudi udeležili.
V prvih mesecih leta 1974 so se nekateri člani našega mladinskega aktiva udeležili Tekstiliade v veleslalomu, ki je bila na Soriški planini, tekmovanja za Zlato nit, pomerili so se s smučarji tovarne »Stol« Kamnik, sodelovali pa so tudi na strelskih tekmovanjih. Na vseh teh tekmovanjih so dosegli lepe uspehe.
Tudi na idejno-političnem področju nismo bili neaktivni. V marcu 1973 smo se udeležili seminarja v
Kamniški Bistrici, kjer smo poslušali predavanja o vlogi komunistov. Januarja letos smo na seminar v Kandršah pri Izlakah poslali dve predstavnici, ki sta tam poslušali predavanja o ustavnih spremembah, statutih TOZD, delavski kontroli, o metodah političnega dela ter o pripravah na kogres ZKS in ZKJ.
Z veseljem lahko ugotovimo, da se je več mladih vključilo tudi v organe upravljanja. Posebno ponosni smo na zaupanje, ki ga je kolektiv izkazal FRANCU ŽUŽKU s tem, da ga je izvolil za predsednika DS »In-duplati« — TOZD Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken. Naš mladinec je tako postal najmlajši predsednik DS v podjetju doslej.
Vsa ta aktivnost nas ne sme zadovoljiti, saj še zdaleč nismo naredili tistega, kar zmoremo. Zato je tudi zadnja konferenca našega mladinskega aktiva izzvenela kot želja, da razširimo področje našega delovanja.
Mladinska konferenca
Mladinske konference, bila je 24.
4.	1974 v sejni sobi našega podjetja, se je udeležilo 58 mladink in mladincev, ter nekaj povabljenih gostov.
Na konferenci smo kritično ocenili delo preteklega obdobja. Ugotovili smo, da so vzroki za nezadostno aktivnost predvsem nezainteresiranost med mladimi, slaba organiziranost in vedno pereč problem denarnih sredstev.
Obravnava vseh problemov in precej bogata diskusija sta izkristalizirala naslednje sklepe:
1.	čimprej bo treba sestaviti delovni program MA in ga tudi uresničiti;
2.	sestanke moramo organizirati predvsem izven delovnega časa;
3.	čas sestankov mora biti objavljen na oglasnih deskah — sestanki so javni, zato se jih lahko udeleži vsak mladinec;
4.	še bolj moramo sodelovati s sindikatom;
5.	med mladimi bo treba vzbuditi večje zanimanje za družbenopolitično delo, predvsem za delo v ZK;
6.	plačevali bomo članarino, vsak mesec 2,00 din.
Na konferenci smo izvolili tudi novo predsedstvo, ki ga sestavljajo: Smrdelj Justi — predsednik Kepec Vinko — sekretar Burnik Pavla Cimprič Janko Grabnar Marija Hočevar Jelka Kranjc Zdenka Kurzweil Breda Petrič Jože Prenar Jože Stražar Miro Šoštarič Majda Štefan Tatjana
Člani novega nadzornega odbora so:
Pipan Marjan Štrukelj Ida in Drolc Janja
Zaradi boljše povezanosti predsedstva in posameznih TOZD, smo izbrali predstavnike:
— TOZD Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken:
Predilnica: Lavrič Francka Tkalnica: Oblak Sergije, Žučko Marta
Oplcmenitilnica: Orehek Majda Pripravljalnica: Žučko Mira Konfekcija: Gavranovič Bekira. Ovca Ivan in Koželj Janez
— Delovna skupnost Skupne službe:
Uprava: Maravič Vesna
Vzdrževanje: Lamberšek Branko in Kušar Vinko
— TOZD Industrijska prodajalna: Burnik Pavla, Štrukelj Darinka
— TOZD Rest. in poč. domovi: Hočevar Jelka, Stare Majda.
Izvolili smo tudi člane komisij, na prvem sestanku po konferenci pa tudi predsednike in njihove namestnike:
(Nadaljevanje in konec na 4. strani)
Wwwwvwv yWWVWW'yv-^ywW'yWVWWWVWWWVWN/'AAAAAAAAAA/
Naši sodelavci — delegati
Novoizvoljeni delegati Skupščine občine Domžale so na svoji 1. redni seji v ponedeljek, 29. aprila izvolili: tovariša STANETA MAROLTA — za podpredsednika Zbora krajevnih skupnosti v Domžalah in za delegata občine Domžale za Zbor občin republiške skupščine SRS;
tovariša dipl. ing. SREČA BERGANTA — za delegata za sklepanje zakonskih zvez v občini Domžale za delegata občine Domžale za Zbor občin republiške skupščine SRS; tovarišico GIZELO RIHTAR — za delegata za Zbor združenega dela republiške skupščine — gospodarska skupina.
<AAAAAAA/VWVyW^A/WWWV^A/^^/WWW^AAAČ✓«/WWVWWWV^A/WWVW^/
Marica Jerman članica CK ZKJ
Tovarišica Marica JERMAN iz Radomelj, se je rodila leta 1939 v Mostah pri Komendi. V Indu-plati je prišla pred 20 leti. Zavoljo želje po večjem znanju in izjemne natančnosti pri delu Ise je kmalu preselila v tehnično pisarilo, kjer so ji zaupali strokovno administrativno delo. Prvega septembra 1967 je na Tehnični tekstilni šoli v Kranju diplomirala za tekstilnega tehnika.
Tovarišica Marica je postala član Zveze komunistov leta 1959. Tega leta je bila sekretar Mladinske organizacije v Induplati, od 1961 do 1963 pa predsednik te organizacije.
Od 1960 do 1961 je bila sekretar Občinskega komiteja mladine v Domžalah. Politično kariero je nadaljevala z delom v občinski skupščini Domžale, kjer je sodelovala od 1962 do 1964 kot odbornik. V Induplati so jo člani ZK izvolili za sekretarja Osnovne organizacije Induplati (1970—73). V tem času je bila tudi članica kadrovske komisije pri občinskem komiteju ZK v Domžalah.
Dvaindvajsetega januarja lansko leto je bila na nadomestnih volitvah izvoljena za poslanko v republiško skupščino SR Slovenije. Ta mandat ji je letos potekel.
Petega aprila 1974 je bila izvoljena v Centralni komite ZK Slovenije. Obenem je članica Občinskega komiteja Zveze komunistov Slovenije v Domžalah.
Nedvomno je članstvo v CK ZKS njeno doslej najvišje poslanstvo in obenem najvišje, ki ga je doslej kdorkoli dosegel v Induplati in v Domžalah sploh.
Tovarišici Marici Jermanovi, ki vedno najde čas tudi za dodatne naloge v podjetju — je dolgoletni član uredniškega odbora našega glasila — želimo, da bi uspešno in zadovoljna opravljala delo za družbo in za svojo družino ter nam ostala zvesta tudi v prihodnje.
Urednik
DIREKTOR INDUPLATI dipl. ing. SREČO BERGANT PODPREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE
Na 1. seji novoizvoljene skupščine občine Domžale so izvolili za predsednika Skupščine občine Domžale tovariša JERNEJA LENIČA in tovariša VILIJA DRŽANIČA za predsednika izvršnega sveta občine. Direktor našega podjetja tovariš inženir Bergant je bil soglasno izvoljen za podpredsednika skupščine občine Domžale.
Tovariš Bergant se je rodil v Ljubljani leta 1926. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, s tekstilom pa se je seznanil na Srednjetehnični tekstilni šoli v Kranju. Teoretično znanje o tekstilu je pridobil na Univerzi za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, kjer je leta 1960 diplomiral za inženirja tekstilne tehnologije.
Pridobljeno znanje je povezal s praktičnim delom in uspel predvsem na področju mešanja naravnih (trdnih) vlaken s kemičnimi. Za idejo je prejel Prešernovo nagrado za leto 1961.
Tovariš inženir Srečo Bergant je vnet zagovornik športa in aktiven član društva inženirjev in tehnikov. Izvolitev za podpredsednika skupščine občine je zato priznanje in znak zaupanja od občanov, ki so mu poverili tako pomembno Inesto v najvišjem občinskem forumu.
člani kolektiva se pridružujemo čestitkam k izvolitvi in mu želimo dovolj moči, da bi vse naloge tudi uspešno opravljal.
VSEM, KI BODO V PRIHODNJIH TEDNIH NA LETNEM DOPUSTU, ŽELIMO LEPE IN PRIJETNE POČITNICE
(Nadaljevanje z 2. strani)
1.	Komisija za idejno-politično delo:
Smrdelj Justi — predsednik Gavranovič Bckira — namestnik (na novo sprejeta kot član te komisije na 1. sestanku)
Grabnar Marija Oblak Sergije in Hribar Gabi.
2.	Komisija za šport:
Petrič Jože — predsednik Kranjc Zdenka — namestnik Gerbec Slavi
Cimprič Janko in Bulič Miha (izvoljen na 1. sestanku)
3.	Komisija za kulturo:
Kurzweil Breda — predsednik Šoštarič Majda — namestnik Pavli Marinka
Kepec Vinko in Kurmanšek Roman.
Konferenca je pri mladih naletela na ugoden odmev in pokazala, da smo pripravljeni bolje in več delati.
PROGRAM DELA ZA LETOŠNJE LETO
Izobraženost in nenehno strokovno izpopolnjevanje morata biti osnovni cilj vsakega mladega človeka. Mlad delavec ne sme dovoliti, da ga prehitita napredek in razvoj tehnike ter drugih dejavnosti. Uspešnost dela je vedno bolj odvisna od stopnje izobraženosti, s katero se mladi v našem kolektivu ne moremo posebno pohvaliti:
štev. mladih %
1.	nepopol. osn. šola	96	42,5	%
2.	popolna osn. šola	74	32,7	%
3 poklicna (ind.) šola	35	15,5	%
4.	srednja šola	18	8,0	%
5.	višja šola	2	0,9	%
6.	visoka šola	1	0,4	°/o
226 100,0 %
Naše delo bo predvsem prepričevanje mladih, da izpopolnijo svoje strokovno znanje, poskusili pa bomo organizirati tudi nekaj strokovnih predavanj in ekskurzij.
Naša druga naloga s tega področja pa je družbeno-politično izobraževanje. Mlade bomo poskusili zainteresirati za delo v ZK, saj ni prav nič razveseljivo dejstvo, da je od 226 mladincev le 6 mladih včlanjenih v to pomembno organizacijo.
Srečanja z mladimi iz drugih podjetij bo nadaljna naloga našega aktiva, saj bomo na ta način širili krog naših prijateljev in izmenjavali izkušnje z delovnih in družabnih področij. Ta srečanja naj bi imela obliko športnih tekmovanj, družabnih večerov in tekmovanj v znanju.
Takih tekmovanj in družabnih srečanj pa ne bomo organizirali samo med našim in drugimi mladinskimi aktivi, ampak tudi med mladimi samimi v našem podjetju.
Pomembna naloga, ki smo si jo zadali, je stalno obveščanje o našem delu. Z obvestili na oglasnih deskah in z članki v Konoplanu, bomo o naših akcijah in naših problemih obveščali vse mlade in tudi
Štev. zap. mlad.
st. izobr.
Konf. Tkal. Pripr. Upr. Vzdrž. PečeOKK Pred. T. sl. ~
O
nepopolna osn.	šola	37
popolna osn. šola	34
poklicna (ind.) šola 3 srednja šola	/
višja šola	/
visoka šola	/
18	18	2	2
14	6	4	2
8	3	1	11
II 14	2
//11
lili
6	7	5	/1
7/6/1 17/1/
/	/	/	2 /
///././
lili!
Iz tabele lahko izluščimo tudi % število mladih po posameznih stopnjah izobrazbe:
vse tiste, ki jih delo mladih zanima. Izkušnje preteklih let so namreč pokazale, da je na nedelavnost mnogokrat vplivala tudi slaba obveščenost o predvidenih akcijah.
Dela nam torej ne manjka. Volje zaenkrat tudi ne; pa vendar se ob koncu tega sestavka spet lahko vprašam: bomo mladi letos res bolj aktivni kot lani?
Breda Kurzvveil
DANES OBRAVNAVA KONOPLAN PREDVSEM VPRAŠANJA MLADIH
Tovariš Tekavec, preds. obč.
komiteja ZM v Domžalah	•••••••••••••••••••••••••«
Justi Smrdelj
Mladinska konferenca v Induplati je v sredo 24. aprila letos izvolila tovarišico JUSTI SMRDELJEV!) za svojega predsednika. Tovarišica Smrdel jeva se je rodila 24. marca 1952 in je ekonomski tehnik. Doma je na VIRU, Zrinjskega 15. Članica našega aktiva pa je od 15. septembra 1971.
V Induplati dela v finančnem knjigovodstvu. Na vprašanji kakšen koncept dela bo uveljavila in na kaj bo dala največ poudarka je rekla: »Naše delo bo uspešno le če bodo vsi sodelovali. To je izhodišče. Se naprej bom podpirala aktivnost naše mladine na športnih nastopih ter skušala doseči največjo možno pomoč pri izobraževanju vseh tistih, ki so iz tega ali onega razloga predčasno končali šolanje. No, na kraju bi rada utrdila v naših vrstah politično zrelost in razgledanost.«
ZAKAJ ODHAJAJO STROKOVNJAKI?
Predsednik sindikata v Induplati tovariš JOŽE KNEP je vprašal med najinim zadnjim razgovorom, katerega smo objavili v majski številki Konoplana:	ZAKAJ ODHAJAJO
STROKOVNJAKI?
Oglasil sem se pri direktorju inženirju BERGANTU in mu vprašanje posredoval ter prosil, da mi nanj odgovori. Tako je odgovoril:
Gre za povsem normalno migracijo delovne sile, v našem primeru za migracijo strokovnjakov. S tem moramo računati in je prav, da je tako. Za podjetje je takšna selitev strokovnjakov prej kot ne neprijetna, ker so si strokovnjaki v našem podjetju pridobili delovnih izkušenj potem pa nas zapustijo. Ponavljam, da je prav, če strokovnjaki zasedejo ustrezna vodilna delovna mesta. Čeprav drugod. Malo je tistih, ki so enkrat prišli in ostali.
Iz razgovorov s tistimi, ki so prizadeti pa izjavljamo, da osebni dohodki niso niti vzrok niti povod za njihov odhod.
Na koncu pripominjam, da so odšli le trije. Naključje je, da so šli vsi v sorazmerno kratkem času. Prej takih selitev nismo registrirali. S tem pa ne trdim, da ne bo še kakšen odšel. Vem pa, da bodo na njihova mesta prišli novi, kolikor že niso člani našega kolektiva.
Za odgovor se tovarišu direktorju zahvaljujem kolektiv pa vabim, da postavi nova vprašanja. Le tako bomo dobro sodelovali in gospodarili.
Urednik
PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE
Tatjana Štefan iz konfekcije
Bilo je enajstega maja. Jutro je bilo pusto in deževno. Drobne kapljice dežja so padale, kot da bi hotele dokazati, da to zmorejo tudi takrat, ko si tega ne želimo.
Slednjič je veter le razpihal temne oblake in meglo. Toplo sonce je posijalo in pozdravilo premražence in zaspance.
Kazalec na uri se je pomaknil že na šesto. Postajala sem nestrpna in razmišljala, zakaj še ni mojih tovarišev in tovarišic, ki so bile tudi namenjeni v Ljubljano. Počasi, drug za drugim so prišli in zbrali smo se vsi. Potem smo se odpeljali. Ljubljana nas je pričakovala. Vsa je bila v cvetju in zastavah.
Naš vodja je oddal prijavnico, takoj nato smo se podali na pot. Na deset kilometrov dolg marš. Šli smo po poti, kjer je bila med vojno napeta bodeča žica in kjer so stali na straži okupatorjevi vojaki.
Lahkih nog smo prehodili prve kilometre. Potem so postajali koraki počasnejši. Šele takrat sem dojela polni pomen besed: PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE. Trava okrog mene in drevesa ob potu ter ptice, vsak mi je po svoje prišepetaval zgodbo iz vojnih dni. Samo zamišljala sem si, kako je bilo takrat, ko so oči iskale sovražnika in ko je uho partizanov zaznavalo najbolj pritajene šume. Moje misli so bile pri tistih, ki so ob tej poti šli neštetokrat in pri tistih, ki so po isti sledi šli enkrat samkrat.
Današnji pohod je nekaj povsem drugega. Veselje in mladostna brezskrbnost spremljata tisoče in desettisoče ter jih bosta spremljali tudi v prihodnje. In prav je, da na tako direkten način podoživljamo našo slavno zgodovino.
Vesel nasmeh na obrazih vseh udeležencev pohoda, sijoče oči in zagreta lica, to so bili in bodo simboli mladih, ki bodo nekoč prepustili pot novim generacijam.
Pot se je bližala cilju. Zadnje kilometre so zamenjali metri. Prispeli smo. Noge so nas komaj še nosile; bili smo utrujeni. Organizatorji letošnjega pohoda so nam izročili spominske značke za udeležbo.
Potem smo se pomešali med množico.
Veselje pa še ni bilo popolno, kajti doživela sem še nekaj, kar mi bo še bolj vtisnilo podobo tega pohoda. Na zaključni prireditvi je bil tokrat tudi predsednik republike tovariš TITO. Ko sem ga gledala sem komaj verjela, da je resnično on. V sebi sem začutila veliko ljubezen, katero gojim do njega. Občutila sem neizmerno spoštovanje in željo, da bi nas še dolgo vodil.
Samo gledala sem ga in poslušala besede, ki nam jih je govoril. Ob tem sem vedela, da je maršal Tito velik človek, večji kot kdorkoli pred njim in večji, kot bodo tisti, ki šele pridejo.
Takšni so spomini na mojo pot v Ljubljano in na pohod po poteh partizanske Ljubljane. Zadovoljna in vesela sem se vrnila zopet domov. Potem sem napisala te vrstice o dogodku, na katerega sc bom vedno rada spominjala.
Udeleženci mladinske konference v IPI
Tudi mi smo sodelovali na letošnjem pohodu
Kot vsako leto je Ljubljana tudi letos slavila v mesecu maju svoj praznik, ki je tudi naš praznik. Počastili smo ga z mnogimi kulturnimi, političnimi in športnimi manifestacijami.
Ena največjih športnih prireditev je bil Pohod ob žici okupirane Ljubljane. Pohoda smo se udeležili tudi mladinci in mladinke našega kolektiva. Bilo nas je 35 in razporejeni smo bili v 7 skupin po 5 članov. Naše ekipe so startale na 10 km dolgi progi. Start je izredno uspel in krenili smo na pot. Hoja ni bila utrudljiva in naše ekipe so hitro napredovale. Z veseljem in dobro voljo smo 10-kilometrsko progo hitro prehodili. Nekaj pred deseto uro smo vsi prišli na cilj, ki je bil na Trgu revolucije. Rahlo utrujeni, vendar dobre volje smo se zbrali z ostalimi udeleženci pohoda in prebivalci Ljubljane, da pozdravimo našega dragega gosta tovariša Tita.
Z ovacijami in aplavzom smo sprejeli predsednika Tita, ko je stopil na tribuno in pozdravil udeležence pohoda in sploh vse navzoče. Govor, ki je sledil pozdravu, je množica sprejela z navdušenjem in gromkim aplavzom. Po končani slovesnosti smo spremili predsednika Tita v dolgem špalirju iz Ljubljane.
Tako se je končal XVIII. pohod Ob žici okupirane Ljubljane. Dobre volje smo zapustili našo Ljubljano z upanjem, da se drugo leto udeležimo pohoda v še večjem številu.
Janko Cimprič iz obrata za vzdrževanje
IZ UREDNIŠTVA
Pojasnilo. V majski številki Ko-noplana smo med novicami na 7. strani zapisali, da dobi zmanjšano dnevnico v znesku 80.— din tisti, ki je na službenem potovanju več kot 8 ur in manj kot 12 ur. Izpustili pa smo zapis pogoja, ki veleva, da se v danem primeru upravičenec vrne v podjetje Induplati šele po 16. uri.
Popravki. Med novicami na isti strani v majski številki smo zapisali, da bomo iz oddelka lahke konfekcije v Pečah umaknili nekaj šivalnih strojev in pojasnjevali, da gre le slučajno za nove stroje. Popravljamo pa navedbo števila teh strojev, kjer se pravilno glasi, da bomo umaknili le 2 stroja in ne toliko, kolikor smo napak zapisali.
Nekaj o dopingu
Za nami je svetovno prvenstvo v hokeju na ledu za leto 1974. Na tem prvenstvu so dvakrat ugotovili, da je bil član neke ekipe pod vplivom dopinga. Prav gotovo veliko članov našega kolektiva spremlja vrhunske športne igre in je prav, če zvemo kaj več, kaj pomeni doping z medicinskega in z moralnega stališča.
Mednarodna konkurenca v modernih športnih igrah, hlastanje za zmagami, vse večje denarne in družbene nagrade, ki nimajo nič skupnega z resničnostjo, privedejo športnike, da težijo k zboljšanju telesnih zmogljivosti na vse mogoče načine. Prav nič manjše vloge ne igrata pri tem nacionalni in politični prestiž; v tem pogledu so športne igre nov način vojskovanja. Zato sodeluje pri usposabljanju posameznih športnih vej ves narod z materialno in moralno podporo. Naravne fiziološke metode treninga so že izrabili športniki do maksimuma, pri tem pa ni učinek vedno tak, kot bi si ga želeli tekmovalci in trenerji, športniki niso več pripravljeni na trdo delo vaj — treninga — in na življenje, ki je s temi vajami povezano, saj od njih terjajo te vaje skoraj puščavniško življenje. Zato so sprejeli umetne metode, ki jim dopuščajo, da imajo poleg športnega življenja tudi svoje zasebno življenje. Te umetne metode za zboljšanje telesnih zmogljivosti so medicinske metode; imenujemo jih doping. Vprašanje je, če je res v zvezi s pravim športnim duhom, kadar zboljšamo rezultat nekega tekmovanja za nekaj desetink sekunde ali za nekaj centimetrov.
Beseda dope izvira iz južnoafriškega narečja. Pomeni slabo kvaliteto žganja, ki ga uživajo domačini kot poživilo. Pozneje so prenesli pomen te besede na zmes opija in ostalih narkotikov, ki so jih dajali dirkalnim konjem za poživilo, šele za tem se je prenesla ta beseda na vsa poživila, ki jih uživajo športniki. Odkar je človek na svetu teži k bojnim in športnim zmagam. Podatke imamo, da so športniki že v tretjem stoletju pred našim štetjem uporabljali vsa razpoložljiva sredstva za dosego boljših rezultatov. Vendar pa ne vemo, kakšna so bila ta sredstva. Prvi dokaz dopinga je znan iz leta 1865; takrat so ugotovili, da so bili plavalci v Amsterdamu pod vplivom dopinga. 1866. leta je znan prvi smrtni primer dopinga, ko je umrl angleški kolesar na dirkah med Bordeaujem in Parizom. V tem času sta znana tudi že dva dopinga pri boksarjih. Sredstvo, ki so ga takrat uporabili, je bilo mešanica strihnina, kokaina in žganja.
Zdravniki so iskali snovi, ki bi pomagale premagovati večje telesne
in duševne napore v vojnem času. To medicinsko raziskovanje poživil se je pričelo po I. svetovni vojni, dosežke pa so uporabili v II. svet. vojni. Po vojni pa so pričeli ta zdravila uporabljati športniki. Že leta 1952, na zimski olimpijadi v Oslu, so našli v garderobah tekmovalcev ampule in brizge. Nato so tudi pri ostalih športih ugotavljali vse bolj pogosto, da so pod vplivom dopinga. 1963. leta je umrl v ringu zaradi dopinga boksar Billy Bellow.
Končno so povzdignili glas športni zdravniki in so osnovali komisijo za boj proti dopingu. Razne mednarodne in narodne komisije pa so bile še vedno gluhe za to akcijo. Ko pa je število smrtnih primerov naraščalo, so tudi te komisije pričele ostro borbo proti dopingu. Porazen podatek je, ko so ugotovili pri nekaterih narodnostih, da 95% prvoligaških nogometašev jemlje poživila že na treningu. Na olimpijskih igrah 1968. leta so prvič ugotavljali prisotnost dopinga pri nastopajočih. Od takrat se na vseh mednarodnih prireditvah poslužujejo preiskav urina, ki zanesljivo pove, ali je kdo
zaužil poživilo. Poudariti moramo, da ni nobeno zdravilo brez stranskih učinkov in je zato nevarno za ves organizem. Poleg tega deluje doping zelo individualno in nikdar ne vemo, kako bo posameznik reagiral. Na drogo se navadimo in je treba dozo zviševati in kaj hitro pridemo do količine, ki je strupena. Že na zunaj spoznamo športnika, ki je pod vplivom droge, saj se ne razlikuje prav nič od mamilcev. Učinek dopinga so proučili tudi znanstveno. Eni skupini so dali doping, drugi skupini slepe tablete. Seveda ni nihče vedel, katere tablete ima. Rezultat je bil presenetljiv: 63 % uživalcev slepih tablet je pokazalo zboljšanje telesnih zmogljivosti. Tako lahko sklepamo, da je glavni učinek dopinga avtosugestija in tako nepotreben in brez koristi.
Z medicinskega stališča je doping nenaraven način pridobivanja telesnih zmogljivosti; z moralnega stališča pa je doping vedno nepošten. Torej nima ničesar skupnega z reklom: zdrav duh v zdravem telesu.
OBISK ČLANOV PREDSEDSTVA OK ZMS IZ MURSKE SOBOTE
Pogovor z mladimi iz Murske Sobote
V soboto, 11. maja so nas obiskali člani predsedstva OK ZMS iz Murske Sobote. Njihov obisk je organizirala OK ZMS Domžale, ki s to mladinsko konferenco tudi sicer vzdržuje stalne stike.
Pri vratarju smo predsednik, sekretar in predsednik komisije za kulturo ter tov. Marica Jerman pozdravili goste in jih peljali na ogled tovarne. Med ogledom jih je tov. Jermanova seznanila s proizvodnjo našega podjetja.
Po ogledu smo jih povabili v sejno sobo podjetja, kjer smo se pogo-
varjali o dosedanjem delu, o načrtih in problemih našega mladinskega aktiva. Spregovoril je tudi predsednik OK ZMS iz Murske Sobote. Predlagal nam je, da bi lahko navezali stike z Muro iz Murske Sobote, podjetjem, ki je sorodno našemu in nas povabil, da jih kmalu obiščemo.
Ker je sodelovanje z drugimi mladinskimi aktivi tudi del našega programa dela za letošnje leto, smo predlog z veseljem sprejeli. Tako smo se razšli z obljubo, da se kmalu spet vidimo.
»••••«••••••••••«••••••••«
Iz dela
OZK Induplati
••••••••••••••••••••»••••«
Politični aktiv »Induplati« je redno informiran o važnih dogodkih, tako znotraj, kot zunaj kolektiva ter o njih razpravlja in daje svoje predloge.
Tako smo imeli informativni sestanek ob priliki italijanske note našemu veleposlaništvu, v kateri so bile izrečene »želje« po delu našega ozemlja, bivše cone B, z italijanske strani.
Na podlagi informacije in razprave smo zavzeli tudi svoje stališče do dogodkov, ki je enako kot stališče vseh Jugoslovanov, ki so pripravljeni braniti svojo ozemeljsko celovitost.
Razpravljali smo tudi o spremembah samoupravnega sporazuma, o delitvi dohodka, ki naj velja za vso tekstilno industrijo Slovenije. Prav tako smo razpravljali tudi o samoupravnih sporazumih znotraj naše OZD, ki se nanašajo na dopuste, regrese za dopuste, regrese za malice itd.
Samoupravni sporazumi so bili s strani političnega aktiva sprejeti, kasneje pa jih je sprejel tudi ce-
lotni kolektiv na zborih delovnih ljudi.
Po končanem VII. kongresu ZKS, je političnemu aktivu »Induplati« podala izvlečke iz dela kongresa, tov. Marica Jerman, ki je bila delegat občine Domžale.
Po diskusiji, ki je sledila tolmačenju samoupravnih sporazumov s posameznimi interesnimi skupnostmi, smo te sporazume potrdili in smatrali, da jih delegati, pooblaščeni s strani OZK, lahko podpišejo. V diskusiji pod točko »razno«, je bilo med drugim tudi rečeno, da bi
se morala izboljšati disciplina pri odhajanju z dela. Že več minut pred končanim delavnikom je opaziti »čakajočo množico«, ki se ob znaku, ali pa že prej, vsuje proti vratom.
Vsi, ki smo zaposleni v naši OZD, bi si morali predstavljati le tale podatek: če 900 ljudi odide 5 minut prezgodaj, pomeni to za delovno organizacijo 75 izgubljenih ur dnevno. Zato naj vsak sodelavec opravlja svoje delo vestno in disciplinirano polni delovni čas.
Karolina Puhan
Z leve proti desni: Vinko KEPEC, Breda KURZVVEIL, Zdenka KRANJC
in Janko CIMPRIC
t-K-K-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-K-k-k-k-k-k-k-k-K-K-k-k-k
* *
*	MLADINCI	Ž
*	IZ INDUPLATI t SO PRAZNOVALI $
*	OBLETNICO ROJSTVA *
t	OF	$
*	★
*	V soboto, 28. aprila smo se ★
*	zbrali pred Gasilnim domom £
*	v Dobu in se skupaj z ostali- * Ž mi mladinci napotili na Oklo. *
*	Ob spomeniku dvainsedemdc- J
*	setim padlim mladim partiza- * J nom Kamniško-zasavskega od- J
*	reda smo udeleženci pohoda *
*	počastili spomin padlih z eno- *
*	minutnim molkom, položitvijo *
*	cvetja in kulturnim progra- *
*	mom.	J
*	Na Vinjah, kjer je bila v *
*	noči med 29. in 30. junijem *
*	1940. leta III. partijska konfe- ★
*	renca, katere se je udeležil tu- J
*	di tovariš Tito, smo imeli kra- *
*	tek počitek, katerega pa smo *
*	izkoristili za razgovor z na- *
*	narodnim herojem tov. Fran- *
£ cem Avbljem-Lojkom.	*
*	Prikazal nam je težavno pot *
*	osvobajanja podjarmljene do- *
*	movine, vzbudil v nas razmiš- *
*	Ijanje o pomenu revolucije, o J
*	stvareh, ki jih mladi nismo *
*	doživeli in tudi ne želimo, da £
*	bi se ponovile.	*
*	* * *
(-K-K-K-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k
ZADNJE NOVICE
'WWWWWWWVWWV'AAAAAA/W
Skupna seja delavskih svetov naše TOZD — Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih materialov in Delovne skupnosti — Skupne službe Sreda, 29. maja 1974
AAAyWNAA/VVVWVWWVW\AA/WWV
KOMISIJA ZA PROŠNJE IN UGOVORE
Sedanji komisiji za prošnje in ugovore sta delavska sveta podaljšala mandat do nadaljnega. Gre za nestalno komisijo, ki jo rabimo za nemoten potek dela. Člani komisije so: Stane MAROLT, Franc MAJDIČ, Franc VAIDER, Lovro GIOVANEL-LI, Ivana KAVČIČ, Francka LAVRIČ in predstavnik sindikata, ki ga imenuje izvršni odbor naše sindikalne organizacije.
NATEČAJI
V domžalskem Občinskem poročevalcu sta bila objavljena »natečaja« za stanovanja iz solidarnostnega sklada in za kredite za stanovanjsko gradnjo. Pri tolmačenju tega natečaja je bilo naglašeno, da poteka delitev po sprejetih kriterijih in
ni nobenih izkrivljenj. To načelo zagotavlja, da dobijo stanovanja upravičeni.
Podrobnosti bodo interesenti zvedeli na sestanku, katerega jim bo priredil šef kadrovsko organizacijskega sektorja. Vsekakor bodo morali imeti prosilci dokumentirano prošnjo in to nasloviti na Biro 71 v Domžalah.
STANOVANJSKA SKUPNOST
Boljši pregled nad stanovanjskim fondom in potrebami po stanovanjih zagotavlja združeno delo na tem področju. V občini zato priporočajo formiranje stanovanjske skupnosti, ki bi zajela:
—	solidarnostni sklad
—	gradbeno dejavnost in
—	gospodarjenje s stanovanjskim skladom.
Delavska sveta sta soglašala s pristopom v skupnost in imenovala dipl. ing. Antona Dečka ter Franca Klemenca v odbor za gradnjo in Vido Andromakovo v odbor za gospodarjenje. Podpisnik bo Franc Žučko.
OTROŠKO VARSTVO
V skupščino otroškega varstva v Domžalah sta naša samoupravna organa imenovala Danico BLEJC, Faniko CEDILNIK, Tončko NARAT in Rika KREGARJA.
ZADNJE
NOVICE
IZDAJATELJSKI SVET
Na vabilo Izdajateljskega sveta Občinskega poročevalca sta delavska sveta imenovala inženirja Janka UKMARJA. Inženir Ukmar bo zastopal podjetje v izdajateljskem svetu in je tudi član uredniškega ter redakcijskega odbora Konopla-na, kar jamči za tesno sodelovanje pri novinarskem in publikacij skem delu.
JA ZA DODATNA SREDSTVA TODA — POGOJNO
Po ponovni razpravi o sklenitvi sporazuma sta naša delavska sveta sklenila, da pristopimo tudi k sporazumu, ki nas obvezuje za plačilo dodatnih sredstev za šolstvo, za otroško varstvo in za krajevne skupnosti v okviru občine Domžale. Pred odločitvijo sta delavska sveta zahtevala, da Skupščina občine Domžale doseže na merodajnem mestu pristanek, da naše podjetje plača ustrezni znesek šele po zaključnem računu za leto 1974 ali pa iz tekoče porabe. Letos takšnih izdatkov nismo predvideli, zato nimamo denarja v ta namen. Pri glasovanju so štirje člani glasovali proti predlogu oziroma sklenitvi tega sporazuma.
DENAR ZA NADALJEVANJE GRADNJE KOLEKTORJA
Gradnja kolektorja za odpadne vode na relaciji Domžale—Kamnik se je ustavila na južni strani industrijskega tira	Jarše—Količevo.
Zmanjkalo je denarja. Zato, ker je sanacija odplak življenjskega pomena za vse in smo sami že začeli s podobnimi deli zato in tako, da se kasneje združimo z kolektorjem, sta naša delavska sveta privolila vplačilo dodatnih 107.490 dinarjev.
TUDI RUŠENJE NI ZASTONJ
Sklenili smo, da bomo porušili stanovanjsko hišo Udovč in zgradbo stare kotlarne. Porušenje prve nas bo stalo 48.000 din in kotlarne okrog 154.000 dinarjev. Opeko bomo prodali našim interesentom na licitaciji (če bo kupcev več) ali po ceni za kos (če jih bo manj).
IZLOČENA OSNOVNA SREDSTVA
Komisija za osnovna sredstva je sklenila na seji 16. 4. letos predlagati samoupravnim organom odpis naslednjih nerabnih osnovnih sredstev: 2 votkovna avtomata, vodno črpalko, zidni kalorifer, stroj za brušenje nožev in leseno polico. Referent je pripomnil, da so našteta osnovna sredstva brez knjižne vrednosti. Delavska sveta sta se strinja-
la, da našteta sredstva odpišemo in izločimo.
TOVORNO DVIGALO
Tovorno dvigalo v pripravljalnici je potrebno generalne obnovitve. Na osnovi zbranih podatkov bi nas to veljalo okrog 125.000 dinarjev, obnovitev pa bi bila končana v 20 dneh ob upoštevanju pripravljalnih del, ki bi trajala 60 dni.
NOVI PROSTORI
Za našo administracijo bomo z adaptacijo preuredili na račun odročnih prostorov v pripravljalnici in dela arhive pet pisarniških prostorov. Samoupravljale! so predlog in predračun za to v višini 245.000 din potrdili. Z deli bodo pričeli po 4. juliju letos.
KLIMA NAPRAVE ZA KONFEKCIJO
Pokazalo se je, da sedanje klima naprave v konfekciji ne ustrezajo. Okoliščine terjajo rešitev prezračevanja, zato bodo k delu pristopili načrtno in zadevo uredili tekom leta 1975.
OSNOVNI VALJI
Nova stojala za valje niso v celoti zasedena. Valji na hodniku, pa motijo komunikacijo. Delavci zahtevajo, da se stanje uredi. Delavski svet TOZD Proizvodnja je zahtevo podprl.
OBVEZNICE
Izšel je zakon o izdaji obveznic za vpis posojila. Vpišejo lahko pravne in fizične osebe. Država daje na vpisano posojilo 10% obresti. In-duplati bo vpisal, tako sta sklenila delavska sveta, iz svojega rezervnega sklada 500.000 din.
OD PREKO HRANILNIH KNJIŽIC
Sodobnejše bančno poslovanje priporoča izplačevanje osebnih dohodkov preko hranilnih knjižic. Tudi v Induplati se bomo v prihodnjih tednih odločili o tej možnosti in vsakogar povabili, da se bo samostojno odločil če se s predlogom strinja in za kolikšen del mesečnega OD. Že sedaj pa je znano, da je mogoče dvigati denar iz hranilne knjižice na vseh okencih Ljubljanske banke in na vseh poštah (PTT) v SFRJ. Napovedana pa je tudi posebna bančna služba LB v Induplati.
KREDIT ZA BARVARNO
Za nadaljnjo gradnjo barvarne rabimo kredit v višini 7 milijonov dinarjev za dobo 5 do 6 let. Pri LB zahtevajo za takšen kredit 11% obresti. Zato, ker smo sredi gradbene dejavnosti, in nas bo samo vezni hodnik veljal okrog 4 milijone dinarjev, bomo za kredit zaprosili, je odločil delavski svet TOZD Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih materialov.
POOBLASTILO
Za zastopstvo v pravdni zadevi pred sodiščem ima pooblastilo naš diplomirani pravnik Ingo Paš. Vabilo je prejela tudi inženir Karolina Puhanova, vodja organsko tehnične kontrole.
ZA VSE ENAKE OBVEZNOSTI
Inženir Tkalec je odšel na delo drugam; v času dela v Induplati pa mu je bil odobren kredit za gradnjo individualne stanovanjske hiše. Pogoji v takem primeru velevajo, da mora tisti, ki prostovoljno zapušča delo v podjetju zadostiti sprejetim obveznostim, zato sta delavska sveta zavrnila možnost, da bi I. T. užival izjemne ugodnosti.
Razpis štipendij	
ZA ŠOLSKO LETO 1974/75	
Ekonomska srednja šola	štev. štipendij 2
TSŠ — elektro odsek	2
STTŠ Kranj, apretura	1
konfekcija	2
Ekonomska fakulteta	1
Fak. za naravoslovje in tekstilno tehnologijo	2
Kemijska fakulteta	1
Višja upravna šola	1
Sprejem vajencev v uk ključavničarja	2
elektrikarja	2
delavec v gostinstvu	2
prodajalec v trgovini	1
Interesenti dobijo informacije v kadrovsko-organi-	
zacijskem sektorju Induplati. Iz uprave podjetja	
Redukcija toka vplivala na proizvodnjo
Prevelika želja po zaslužku lahko negativno vpliva na kvaliteto
Poroča ing. F. Jeraj
April je bil glede proizvodnih rezultatov slabši kakor marec. Razlog zato je v močni redukciji električnega toka, kar je povzročilo zastoje v proizvodnji in s tem vplivalo na manjšo proizvodnjo.
Oskrba s surovinami je bila le delno boljša in je tudi v tem delni vzrok za slabše rezultate.
Predilnica je izpolnila mesečni plan z 71,8%. Vzrok za slabo izpolnjevanje plana v predpredilnici je v pomanjkanju igel za raztezalke in v redukciji električnega toka. Glede na potrebe tkalnice, in zaloge vlakna v predilnici, smo izdelali višje številke, kot smo to v letnem planu predvideli. Zato je tudi količina izdelane preje, merjena v kg, manjša. V primerjavi z lanskim letom so v predilnici izdelali za 25% več preje.
Sukančarna je, kljub redukciji električnega toka, izpolnila mesečni plan z 127,4%. V primerjavi s prejšnjim letom so v sukančarni izdelali za 10 %: manj sukanih prej predvsem zato, ker so izdelali manj sukancev za izvoz.
Tkalnica je mesečni plan, merjeno v 000 votkih, izpolnila z 106,4 %, v tekočih metrih z 89,5% in v m-’ z 84,9 %. Velika razlika v navedenih pokazateljih je v odstopanju od asortimenta, predvidenega z letnim planom dela. Izdelujemo več šotorskega platna. V primerjavi z letom 1973 dosega tkalnica za 5,6 % večjo proizvodnjo če jo merimo v
Anica Knep se prijavlja za dopust v Umagu
000 votkih. Tudi v tekočih metrih in v m-, je proizvodnja večja, vendar je to rezultat proizvodnje tkalnice v prvih dveh letošnjih mesecih. Tkalnica ni imela večjih zastojev zaradi pomanjkanja materialov in je bila situacija po tej strani boljša kakor v marcu.
Redukcija električne energije pa je vplivala na rezultate oplemenitil-nice. Mesečni plan so dosegli z 93,2 %. V primerjavi z letom 1973 so izdelali v oplemenitilnici količinsko le 98,8%.
V konfekciji so mesečni plan izpolnili z 116 %. Ta rezultat je za 26,3 % večji kot v istem mesecu leto dni prej. Rezultat je razmeroma slab. Vzrok lahko iščemo in najdemo v redukciji električne energije.
KVALITETA IZDELKOV je bila delno boljša, kakor v mesecu marcu. V tkalnici so izdelali 91,5 % I.
kvalitete, v oplemenitilnici pa 90,9 % I. kvalitete. Glede na številne menjave v proizvodnji lahko ocenimo doseženo kvaliteto še vedno kot zadovoljivo. Tega seveda ne moremo trditi za posamezne artikle, kjer dosegamo slabšo kvaliteto, kakor bi jo lahko v danih pogojih. Vzroki zato so, po mojem osebnem mnenju, v forsiranju proizvodnje zaradi večjega zaslužka ne glede na kvaliteto in v slabem vzdrževanju nekaterih strojev. V zadnjem članku po tem vprašanju, ki je bil objavljen v Konoplanu, sem že omenil, kako rastejo cene praktično vsem surovinam in je zato material vsak dan dragocenejši.
Naša skrb in naloga pa je in ostane, da s temi materiali skrbno ravnamo in jih tudi racionalno izkoriščamo.
Na večje osebne dohodke vplival dodatek za delovne izkušnje
Predlog sprememb samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov med drugim predvideva tudi:
»Za delovne izkušnje, pridobljene v celotni priznani delovni dobi, brez ozira kje si jih je delavec pridobil, pripada delavcu poseben dodatek, s katerim se poveča njegova udeležba v delitvi sredstev za osebne dohodke, po naslednji tabeli:
Delovne izkušnje stopnja dodatka
nad 1 do 5 let	1%
nad 5 do 10 let	2%
nad 10 do 15	let	4 %
nad 15 do 20	let	6%
nad 20 do 25	let	8%
nad 25 do 30	let	10 %
nad 30 let		12%
Osnovo za izračun dodatka ugotavljamo mesečno po tem obrazcu: ocena delovnega mesta X ure X X vrednost točke.
Vsi zaposleni v podjetju so navedeni dodatek že prejeli pri izplačilu osebnega dohodka za mesec april (15. maja letos).
Vera Habjan
DELO
STANOVANJSKE ENOTE INDUPLATI V LETU 1973
Stanovanjska enota je leta 1973 razpolagala z enakimi dohodki kakor prejšnja leta. Stanarina je ostala nespremenjena in tako so ostali tudi dohodki oziroma sredstva nespremenjena. Iz stanarine obračunavamo stroške za investicijsko in tekoče vzdrževanje, amortizacijo in stroške upravljanja.
Dela, ki so bila izvršena po posameznih hišah v letu 1973 pa so naslednja:
Zgornje Jarše 21 — nabavljenih je bilo 8 pisemskih nabiralnikov in 4 sodi za smeti.
Zgornje Jarše 23 — nameščeno je bilo zapiralo za vhodna vrata, obnovljen je bil dimnik, izvršeno je bilo popravilo varovalnih elementov v kabelski omarici in zamenjano kotno železo pri vhodnih vratih.
Preserje, Kamniška 1 — ni bilo izvršenih vzdrževalnih del.
Preserje, Kamniška 2 — nameščena je bila nova mešalna baterija na kopalni peči, nabavljeni so bili 4 pisemski nabiralniki, zalikana je bila stena ob porušenem štedilniku.
Preserje, Pelechova 35 — nameščenih je bilo 12 mešalnih baterij na umivalnikih, nabavljeni so bili 3 umivalniki, nameščenih je bilo 28 pisemskih nabiralnikov, nabavljenih
je bilo 13 polnil za gasilne aparate, popravljen je bil vagonet v kurilnici, izvršeno je bilo popravilo glavnega vodovodnega ventila, popravljena je bila odtočna cev za odpadne vode in izvršena deratizacija stavbe.
Preserje, Pelechova 36 — izvršeno je bilo popravilo dimnikov in deratizacija stavbe.
Preserje, Pelechova 37 — izvršeno je bilo popravilo dimnikov in strehe, ki je bila poškodovana od strele in izvršena deratizacija stavbe.
Zgornje Jarše 21 a — zamenjan je bil vodni kotliček v skupnem stranišču, izvršeno je bilo čiščenje strešnih žlebov.
Zgornje Jarše 21 h — ni bilo
vzdrževalnih del.
Zgornje Jarše 24 — začela se je obnova stanovanja.
Domžale, Kamniška 12/IV — ni bilo vzdrževalnih del.
Preserje, Tovarniška 57 — 2 garsonjeri — ni bilo vzdrževalnih del.
Poleg navedenih del pa so pri vseh hišah še redni stroški, ki nastanejo med letom pri čiščenju dimnikov in stroški požarnega zavarovanja. Oba stroška obračunamo iz dohodka stanarine.
Dohodki in stroški so obračunani za vsako hišo posebej in tako je po zaključnem računu za leto 1973 izkazano po posameznih hišah za investicijsko in tekoče vzdrževanje za letošnje leto naslednje:
sredstva za	sredstva za
in vest. vzdrž.	tekoče vzdrž.
Preserje, Kamniška 1 Preserje, Kamniška 2 Zg. Jarše 23 Zg. Jarše 21 Preserje, Pelechova 35 Preserje, Pelechova 36 Preserje, Pelechova 37 Zgornje Jarše 21 a Zgornje Jarše 21b Zgornje Jarše 24 Domžale, Kamniška 12 Preserje, Tovarniška 57 — garsonj.
Negativne postavke, ki so izkazane pri hišah Pelechova 35 in 37 ter Zg. Jarše 21 a in 21 b, so nastale zaradi več potrošenih sredstev v prej-
155.00	din
1.058.00	din
873.00	din
3.578.00	din — 3.487,00 din
1.381.00	din
612.00	din
785.00	din — 79,00 din
196.00	din
321.00	din
196.00	din
šnjih letih. Te postavke se bodo tekom leta znižale z dotokom stanarine.
TOZD — Stanovanjska enota
1.665.00	din
3.699.00	din
4.169.00	din
3.837.00	din
5.794.00	din
4.026.00	din — 869,00 din
— 3.754,00 din
1.574.00	din
1.384.00	din
534.00	din
999.00	din
iten&ka m&da za p&Let£e 197U
Evropsko modo, ki je namenjena poletnemu času 1974, združuje nekaj lastnosti, ki jim le težko določimo vrstni red pomembnosti, naštevamo pa jih lahko:
—	inspiracije ob modi tridesetih let so očitne,
—	voljnost linije in blaga igra važno vlogo,
—	zoam krila, še bolj nova je dvodelna obleka,
—	dokončna uveljavitev dolžine; pokrita kolena, do srede kolen segajoče obleke so še dovoljene, do sredine meč segajo elegantne obleke namenjene popoldanskemu času in do gležnjev tiste za večer,
—	zelo malo ženskih hlač in hlačnih kostimov; hlačna krila pa zopet vidimo. Opažamo tudi bermu-da hlače,
—	mnogo pletenih modelov, med pleteninami prevladujejo luknjičasti vzorci,
—	barve: bela, beige, jabolčno zelena, mornarsko modra; najbolj pomembni so odtenki naravnih (ne-barvnih vlaken),
—	zelo majhni vzorci (geometrijski) ali nejasno risani cvetovi. Barve potiskanega blaga so medle; prevladujejo odtenki ene same barve.
OBLEKE: Nova ženska linija, ki je že preteklo leto postala »zopet ženska«, letos še odločneje poudarja mehkobo z izbiro blaga in s krojem. Kljub temu, da je npr. srajčni kroj ostal izrazito športen, se je letos >— še vedno priljubljen — prelevil v popolnoma novo obliko srajčnega kroja oblek, ki so ukrojene iz lahkotnih blag, med katerimi je pogost potiskan ali enobarvni crepe de chine. Na srajčni stil pravzaprav spominja samo še rokav z manšeto. Ovratniki so pogosto zavezani v pentljo, krilo je krojeno zvončasto ali pa nabrano v gube, ki so do konca bokov zašite (vendar najdemo samo nekaj zaporedno položenih gub).
Drugi tip oblek spominja na trideseta leta. K temu pripomore predvsem izbira blaga, ki je takšna, da se blago voljno uleže ob telo. Zato je mnogo čiste svile (indijska svila), bombažnega voila, bombažnega etamina, Sifona. Med vzorci prevladujejo vzorci cvetov (trideseta leta), ki so razsuti v neenakomernih presledkih ali pa so vzorci majhni in dosledno geometrijski, barvno neizraziti, tako da osnovna barva večkrat pronica skozi vzorec.
Letošnja novost so dvodelne obleke. Modele teh oblek načeloma
sestavljajo ozka, v nekaj gubah nabrana ali zvončasta krojena krila ter jopice, ki mehko drsijo ob telesu. Predvsem italijanska moda pogosto dopolnjuje krilo s pleteno jopico, ki ima dosledno luknjičast vzorec.
Tudi dvodelne obleke so ukrojene iz lahkih materialov, vendar pa pri tem tipu obleke najdemo tudi platno, bombažni gabardin, bouret-te in šantung.
KRILA: Krila so zamenjala hlače, čeprav najnovejše modne smernice govorijo bolj v prid obleki.
Novost med krili je vedno večje število na najrazličnejše načine krojene zvončaste oblike krila. Zvončasta linija se nikdar ne začenja že ob pasu, temveč od bokov ali celo od sredine stegen, drsi ob telesu in se šele nato zvončasto razširi. Zelo pogosta so krila, ki se na levi sprednji strani preklopijo (krilo-listnica). Seveda je obveljalo tudi dokajšnje število kril z nekaj zalikanimi gubami, ki pa niso široke in so zvečine nanizane tesno druga ob drugo. Po vsej širini položenih gub ni več.
Krilom z našitim pasom se pridružujejo krila z bolj ali manj širokim pasom, v katerem je všita ena ali več vrst elastike. Našiti žepi se redkokdaj pojavljajo, zato pa so pogosto všiti žepi (v stranski šiv).
Dolžina kril se pri večini modelov končuje ob pokritem kolenu;
PRVE POLETNE POČITNICE ZA TELOVADCE
Po daljši razpravi je bilo zagovornikov poletnih počitnic toliko kot tistih, ki so bili za neprekinjeno delo. Zato, ker so kar štiri vodnice iz vrst vzgojiteljev, ki imajo preko poletja počitnice, so bili pomisleki za neprekinjeno delo v telovadnici vedno močnejši. Sklep, ki ga je po razpravi o tem sprejel upravni odbor društva je bil soglasen in se glasi: ZA CICIBANE IN PIONIRJE TVD PARTIZAN JARŠE TRAJAJO POLETNE POČITNICE OD SREDINE JUNIJA DO SEPTEMBRA. S pismenimi obvestili bodo mladi telovadci posredovali to vest svojim staršem in jih obenem seznanili, da bo telovadba zopet septembra, ko se prične redni pouk.
KOMISIJA ZA KADROVSKA VPRAŠANJA
Že dalj časa se ubada TVD Partizan Jarše s pomanjkanjem vodni kov za več svojih vrst. Najbolj pereče je bilo to vprašanje pri telovadcih. Da bi zadevo zadovoljivo rešili so na zadnji seji upravnega odbora društva imenovali komisijo za kadrovska vprašanja v kateri so: Jože CESNIK, ing. Franc FARČ-NIK, Jože KNEP, Justi SMRDELJ in Rajko HAFNER.
pri popoldanskih modelih sega do sredine meč in pri večernih krilih — do gležnjev.
Hlačno krilo je krojeno tako, da predstavlja spredaj hlače, zadaj pa krilo.
Izbira blaga obstane tudi pri krilih pri mehko drsečem blagu in je ista kot za dvodelno obleko. Seveda so krila, s skromno izjemo, enobarvna, skoraj nikdar ukrojena iz ga-bardina.
KOSTIMI: Imajo manjšo vlogo, čeprav bi jih pričakovali v velikem številu. Kostime vsekakor nadomešča obleka, h kateri sodi še dolga, mehko pletena in ne groba jopica iz istega blaga. Kadar zasledimo pravi kostim, je to dokaj klasično krojen kostim s preko bokov segajočo jopico. Za športni kostim velja še vedno komplet z bluzonom in cardiganom.
HLAČE: so skoraj popolnoma izginile. Kolikor jih še krojijo, spadajo predvsem v počitniške dni, za šport. Hlačnice so manj široke kot doslej (za dnevno rabo) in zelo široke za zvečer (dolga hlačna krila). V poletne dni sodijo predvsem kratke hlače, ki se včasih preobrazijo v hlačno krilo.
BLUZE:	podobne so moškim
srajcam, vedno bolj izpodrivajo bluze izrazito ženskega kroja, s širokimi nabranimi rokavi, z velikimi okroglimi in plosko položenimi ovratniki. Precejšnje je število bluz s
AKCIJA PAPIR
Kako do denarja tudi društvu TVD Partizan Jarše ni neznano, žal pa je pot do njega težka in počasna. Računi za usluge, prevoze in opremo so »času primerni«, dohodki pa klasični. Razkorak postaja večji in gre na račun kvalitete dela. Da bi premostili finančne težave so se v društvu odločili, da bodo zbirali in prodajali star papir. V mnogih kotih in kamrah leži star papir, ki je le za navlako, zato je prav, če ga zberejo telovadci in zanj iztržijo denar. Od zrna do zrna ... v
URNIKE DELA BODO SESTAVLJALI
Za boljšo povezanost med sekcijami In med vrstami bo pripravila urnik vaj in nastopov posebna komisija v kateri so: ing. Franc ZUPAN, Mija POŽAR in Danijel AN-DROMAKO. Naloga komisije bo pripraviti in spremljati vaje in tekmovanja ter pripravljati programe za večje nastope in prireditve.
DELA NA ŠPORTNEM IGRIŠČU
O delih na igrišču društva, ki je last podjetja INDUPLATI v Jaršah, smo v glasilu že poročali. Ureditev travnatega igrišča pa se je zavlekla, ker so travo posejali v zelo sušnem obdobju in je rast trave ka-snila. Zato, ker so nogometaši vedno glasneje zahtevali dovoljenje za uporabo igrišča, je upravni odbor društva rabo dovolil. Vsa dela pa seveda še vedno niso končana. Nasprotno. Z gradnjo vodočistilne naprave za tovarno Induplati bo uporabnost igrišča začasno omejena. V zaključni fazi, ko bo poleg ograje ob igrišču še bariera, bo igrišče vzorno in društvu v ponos.
Osnovna šola Radomlje z novo telovadnico
kratkimi rokavi, katerih dolžina sega malce nad komolec (25 cm). Spet se pojavljajo tunike, ki so rahlo povezane s pasom. Izbira blaga je prilagojena novi ženski silhueti, ki mora biti tanka, pa vendar ženska in malce seksapilna. Vzorci na blagu so majhni (skoraj brezbarvni listki, vejice, majhne figurice) ali pa nejasni večji (cvetovi, posejani kot madeži). Inspiracije »liberty« dobe so očitne. Barve so medle, neizrazite. Osnova je pri večini bluz svetla: mlečno kavna ali pa zamolklo temna, pri čemer tudi potiskan vzorec ostaja slabokrvnih barv.
PLAŠČI: v liniji so obdržali več smeri. Dobro znan cardigan je vedno enovrstno zapet in se dokaj tesno prilega telesu. Stil srajčnega kroja s sedelcem, manšetami in z mehko prevezanim pasom še velja, prav tako kot linija trench plašča. Zelo široki in zvončasto krojeni plašči so izginili. Pri vseh modelih so rokavi spet ozki (večinoma všiti), v pasu je vedno pas (večinoma iz istega blaga in mehko privezan), ovratniki so bolj široki kot pa ozki, gumbi ne igrajo nobene pomembne vloge, žepi so še vedno našiti.
PLETENINE: te še vedno igrajo pomembno vlogo. Bestseller vseh kolekcij so pletenine (tudi jopice), ki dajejo vtis ročnih pletenin ali celo kvačkastih modelov z luknjičastimi vzorci. Luknjičast vzorec se pojavlja kot bordura (vložek), ali
pa so na »mrežasti« osnovi zgoščene ploskve, v katerih je motiv porabljen iz liberty obdobja.
MODNI DODATKI: Popolnoma so izginili čevlji z debelimi podplati. Popoldanski in večerni čevlji ter sandali so obdržali visoko peto (8—9 cm), zopet pa so se pojavili mokasini in udobni čevlji, ne pretirano široke niti ožil j ene linije z različno visoko peto.
TORBICE: imajo vodoravno obliko in precej možnosti, da se iz torbice, ki jo nosimo pod komolcem, spremeni v torbico, ki jo držimo za jermen.
KOPALKE: so obdržale svoje priljubljene dvodelne modele (predvsem bikini), pri čemer je nedrček pogosto spremenjen v raven trak ali pa je seksapilno izrezan tako, da odkriva precej prsi. Pri enodelnih oblekah pa so modeli spredaj dokaj zaprti medtem, ko so hrbtni izrezi tako globoki, kolikor si to lahko privoščijo.
Hlačnice so najnovejše tiste, ki razgaljajo skoraj vse bedro in v najbolj drznih primerkih še del bokov. Hlačni izrezi so torej koničasti.
Moda, ki jo modni ustvarjalci napovedujejo za poletje 1974, se s svojimi idejami naslanja na leto 1930 in 1950, pri čemer imajo trideseta leta pomembnejšo vlogo.
Jože Barbič (iz Razgleda — MTT) oziroma Tekstilca 3—4)
Poprečni osebni dohodek višji za 130,00 din
POROČILO ZA APRIL 1974
Višina vrednosti točke za mesec april 1974 je bila 0,0180 din, torej za 0,0010 višja od prvega trimesečja letos. Zaradi tega je porastel tudi osebni dohodek.
Stimulativni del izkazuje te vrednosti:
Delovna mesta, vezana na R-D = 10,5 %; R-D-Z pa 11 %.
Izračun odstotkov za menjajoči del osebnih dohodkov za maj 1974 je naslednji: R-D = 11,5 %; R-D-Z pa 9%.
Poprečno izplačani osebni dohodek za TOZD Proizvodnja in DS Skupne službe je znašal din 2.448,36, t. j. za 130,00 din višji napram marcu 1974.
OD po izplačilnih mestih in številu zaposlenih so bili v aprilu naslednji:
Razred	pred.	prip.	oplem.	tkaln.	konf.	i kov. kon. |	teh. sekt.	7/5 d p 3
ioUU do 170U				i	d			
1700 do 1900	8	20	4	1	56			b
1900 do 2100	19	25	40	12	70	1		8
2100 do 2500	24	59	119	33	83	9	3	57
2500 do 3000	8	11	13	13	6	10	6	64
3000 do 3500	3	3	13	3	2	1		22
3500 do 4000			1		1	1	3	15
4000 do 4500			2		1		3	5
4500 do 5000		1	1		1			7
5000 do 5500	1							7
5500 in več							2	11
	63	119	193	64	223	22	17	201
najnižji OD	1790	1743	1823	1654	1597	1992	2300	1769
najvišji OD	5123	4671	4664	4599	4438	3791	6331	7400
poprečni OD	2257	2208	2345	2378	2099	2583	3472	3056
Vera Habjan
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi in težki izgubi mojega moža.
DOMINIKA ŠTEFANA se najlepše zahvaljujem svojim sodelavcem in sodelavkam iz prejemamo in konfekcije za izraze sožalja in za pomoč v denarju.
žena FRANCKA ŠTEFAN Moravče, maja 1974
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi našega dragega očeta JOŽE JEREBA se iskreno zahvaljujemo sodelavcem za izraze sožalja, za darovano cvetje in za denarno pomoč. Hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo sodelavcem iz konfekcije in iz ceradncga oddelka.
Radomlje, maja 1974
hči VIDA poročena Marinšek z družino
Judoisti pri treningu
Obvestila iz kadrovske službe
Vstopi:
1.	Roudi Branko, del. v opleme-nitilnici, vstopil 26. 4. 1974.
2.	Drčar Valentin, del. v predilnici, vstopil 6. 5. 1974.
3.	Abuner Jože, del. v sklad. got. izdelkov, vstopil 8. 5. 1974.
4.	Makovec Marjan, del. v preje-marni, vstopil 9. 5. 1974.
5.	Žokalj Zarja, knjigov. v Poč. domu v Umagu, vstopila 6. 5. 1974.
Izstopi:
1.	dipl. ing. šormaz Ljubomir, obrat, konf., izstopil 4. 5. 1974.
2.	Limoni Janez, stroj, ključ., izstopil 11. 5. 1974.
3.	Virjent Marija, ekon. tehnik, izstopila 15. 5. 1974.
POROČILI SO SE:
1.	Jerin Marija, predilnica, poročena AVBELJ,
2.	Strmljan Marija, obrat v Pečah, poročena LAVRINC,
3.	Tomažin Nevenka, tekstilni tehnik, poročena ZORMAN,
4.	Slapar Olga, del. v konfekciji, poročena CERAR.
Akcija papir
Na dveh sejah je upravni odbor TVD Partizan Jarše razpravljal o pridobitvi denarnih sredstev s pomočjo zbiranja starega papirja. Sklenili so, da bodo zbiralno akcijo organizirali v soboto 18. maja letos.
V sodelovanju z mladino iz Pre-serij in Jarš so ta dan obiskali vasi v okolici in papir nakladali na avto. Kljub obvestilom prebivalcem, da bodo papir zbirali, ni nihče verjel v tak uspeh.
Nace Rode, on je bil voznik, je precej točno ocenil težo zbranega papirja toda, šele po tehtanju smo verjeli napovedim. Borut Androma-ko, Borut Jeraj in Gojko Zabukovec so dobro naložili. Dvakrat je bil avto poln. Skupni uspeh — 2120 kg papirja.
Računamo, da bodo občani še naprej zbirali star papir in ga ob ponovni akciji (jeseni) zopet dali zbiralcem. Kar tri stvari rešujemo s to akcijo: lastniki vedo, kam s starim papirjem, telovadci in športniki pridejo do denarja, industrija papirja pa do dragocenih surovin.
Otmar
Izdaja v 1000 Izvodih delovna organizacija tovarne INDUFLATI JARŠE. Odgovorni urednik Otmar LIPOVŠEK. Člani uredniškega odbora: Slavi GERBEC, Marica JERMAN, ing. Jože KLESNIK, alka MRD2ENOVIC, dipl. ing. Branko NOVAK, dipl. Ing. Avgust OREHEK, dipl. lur. Ingo PAS, dipl. ing. Janez PEZDIR, dipl. ing. Boža POGAČNIK, Ivo SESEK, Majda ŠKRINJAR, Ing. Janko UKMAR in ing. Lado ZABUKOVEC. — V uredniškem odboru sodelujejo po službeni dolžnosti, direktor, predsednik sindikalne organizacije, sekretar OO ZK, predsednik
mladinske organizacije. — Natisnila Tiskarna LJUBLJANA v Ljubljani.
Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421-1/72 od 8. aprila 1974).