NA . IJDIJSKA > 1O A PRIMORSKI DNEVNIK Fpn pogoj za onemogočanje terorističnih rte ja n j proti 6k> vencem v prenehanju hujskaške šovinistične proti- slovenske politike vladnih rimskih strank. ~fto 1X ■ Štev. 32 (2342) Poštnina plačana v gotovini Spedlzlpnc ln abbon. post. 1. gr. TRST, petek 6. februarja 1953 STEF A^iopurns Cena 20 lir PREPSEDI^lKU FER JUGOSfcAVIlE jjg m —--------—----■----— j* ■ff moralna in materialna nsnnva jjMeloiaiiia treh halltaiiskili tsako državn^^ki^c!^ Pripravljenost za sodelovanje z ?a lojalno obra pred napadom, ln ln Političnem oodročn? . Bospodarskem, kulturnem ank* Področju ter za ohranitev miru v svetu ktn boln£$tl°TT?tZTl6a a.9enciia France Press je - S? * največjim , ■ . verietno tiskal Turčijo spre- v vseh krogih turške pre- ;!?* «' mJj’?k,0’LPOTo£a aoencija France Press je „b° maršal Tito verjetno obisk ' ~ 1 .-•»■ce. v AnlZi l ,1StVom v vseh kro % Londonaedtoo Jfi£lai0’ Z b° turška Prestolnic«'™. * bžavni voditelj pi,*",0 ,mest° 20 štetega je jugoslovan-uuueij pristal, da pnde na obisk. Stefani,'S’ ?unani> I Zvečer je priredil mar- šal lito na čast grškega zunanjega ministra svečano večerjo Med večerjo sta maršal Tito in grški zunanji minister izmenjala zdravici. »Grčija, Turčija in Jugoslavija, je poudaril maršal Tito, ki se upravičeno čutijo ogrožene, so spoznale, da morajo združiti ca v ,v„'ivolili enega po- entkih 70 00nžn° s,aiPŠčino, na „ ?6a po-i^0 Proizvajalcev pa ,aJalcev anca za svet proiz- b,°do v „ ■ ^ncev, Srh za svet proiz-avezno skupščino v v ir 1 izv°lili 116 PO- „ Oiji ,4 jirvatski 66, v Slo-®°Yini 45’ Y Bosni in Herce-ni Eori -™akedoniji 21 in . Razen tp‘ 7 Poslancev. v | ^udsk^vv3 bodo republi-Vezno ljudkv psčlne Poslale j R Poslancev ko skuP^no po fin-i Poslanci 'v odo skuPaJ j.°slanci Knv^°3Vod’ne in s 4 J zv'zn, X|ta p'odstavlja-k|°v. Zvezni Svet na- fj''1® štel sk. $Vat bo Potem-w Predvidn 352 poslan-Pfo&ee,!6- da bodo v Trgov'? • 1ZV°lili SkU- ^oslavijo153;. v18,®!®11!8 med j,- .s° Uspešnn Yellko Britani-tori io, da b končana in se hn?P.1Sali so b do v kratkem tr,! ? blagovn» ° medse- leto v l?menjavi za le-v vismi Ig milijo- nov funtov šterlingov z vsake strani Po tem sporazumu bo Jugoslavija med drugim uva-zaia iz Velike Britanije kaljeno jeklo, razne polizdelke, stroje, avtomobile m avtomobilske izvažala Pa sadje, sadne izdelke, pisane kovine, razne rude, usnjeno galanterijo ter razne izdelke lesne industrije. Danes popoldne je višji funkcionar jugoslovanskega državnega tajnika za zunanje zadeve sporočil odpravniku bolgarskega poslaništva v Beogradu, da bi ija vrniti morala Jugosla-bolgarsko noto ž dne 24. januarja, da pa tega ni Storila, zaradi odsotnosti odpravnika .poslov Jugoslovan skega poslaništva v Sofni Dizdareviča. V tej noti je bolgarska vlada grobo in žaljivo obrekovala Dizdareviča iri druge člane jugoslovanskega poslaništva, ki so bili v prejšnjih letih v Sofiji. Trditve v noti so popolnoma izmišljene in služijo bolgarski vladi samo za obrekovanje jugoslovanskega diplomatskega osebja. Jugoslovanski predstavnik je bolgarskemu odpravniku poslov poudaril, da državno tajništvo nima za potrebno sploh odgovoriti na to obrekovalno noto, želi pa povedati da je bil resnični cilj in glavni smisel te note prikazati Jugoslavijo kot * smo domnevnega izzivalca nemirov I sloneli na Balkanu in to prav v tre-1 Perspektiva ukusj z raznih strani, da bi ovira,li to sodelovanje, nas ne smejo zadržati na naši poti najtesnejšega sodelovanja in potrebnega ukrepanja za našo varnost. Danes bi vsako oklevanje, pomenilo zgodovinsko in verjetno celo nepopravljivo napako. Sodelovanje z Grčijo, Turčijo in Jugoslavijo je v interesu ohranitve miru na Balkanu in pomeni hkrati neprecenljiv prispevek k utrjevanju miru v svetu sploh«. Potem ko je poudaril da so nameni Grčije, Jugoslavije in Turčije pošteni in da njihovo sodelovanje ne ogroža nikogar, je maršal Tito naglasil, da imajo težnje in načrti, ki bodo v kratkem postali stvarnost, močno moralno in materialno osnovo, kajti vse tri države razpolagajo s tem, kar je najvažnejše v takem položaju, to je z močnimi armadami, visoko moralo m trdno odločnostjo eda se branimo na življenje in smrt pred morebitnim napadom«. (tToda bilo bi napačno je nadaljeval martšal Tito — če bi nekdo razumel, da mi Jugoslovani odbijamo zaradi tega pripravljenost za sodelovanje z vsako drugo državo, ki ima iste ali podobne težnje: to je obramba pred napadom in lojalno sodelovanje na gospodarskem. kulturnem in političnem področju. Gospod minister — je zaključil maršal Tito — odnosi med našima državama so danes odlični. Ti odlični odnosi niso nastali samo zaradi skupne nevarnosti, temveč izvirajo tz dolgoletne tradicije skupnega trpljenja in borb«. V odgovoru na zdravico je minister Stefanopulos med drugim dejal: ((Prijateljske simpatije, ki nas spremljajo odkar sem stopil na jugoslovanska »13, so še bolj povečale moje P t. pričanj*, ds sta naši dve državi' ponovno v zgodovini r.ašlj svojo skupno pot. Navdahnjeni z istim občutkom dostojanstva patriotske odločnost! in predanosti svojim obvez-nostim, bosta naši državi sku-paj s Turčijo, katere politika je prav talco miroljubna in s katSrtV« Gr{Ua že dolgo ne-razdružlpvo prijateljsko povezana, to pot tudi nadaljevali Tesno sodelovanje treh balkanskih držav, je nadaljeval minister Stefanopulos, bo nedvomno ohrabrilo tudj zavezniške prijateljske narode, ki ljubijo mir in za katere predstavljamo mi močno trdnjavo svobodnega sveta. Naši skupni načrti, za katerih uresničitev visi zainteresirani, bodo na naši moralni moči. naše skupne Iz Beograda poročajo da je turška parlamentarna 'delegacija je danes obiskala v treh skupinah Novi Sad in nekatere gospodarske ustanove v Vojvodini, tovarne vagonov v Smederevski Palanki ter glavno mesto Sumadije Kragujevac. Turški gostje so bili povsod prisorčno sprejeti Turški veleposlanik v Beogradu Aga Aksel pa je priredil v veleposlaništvu svečan sprejem na čast delegaciji. Sprejema so se med drugim udeležili podpredsednika izvršnega sveta Aleksander Rankovič' in Moša Pija-de s številnimi člani izvršnega sveta, predsednik srbske vlade Peter Stambolič ter številni ljudski poslanci, visoki funkcionarji državnega tajništva za zunanje zadeve, in JLA. Protest OFj De Gasperi ponavlja trojno izjavo med tajno sejo senatne komisije zaradi terorističnega atentata v Gorici Na sinočnji teji izvršilnega odbora Osvobodilne fronte za Tržaško ozemlje je bil soglasno sprejel protest moti ponovnemu terorističnemu bombnemu napadu na slovensko srednjo šolo v Gorici in izražena solidarnost z vsemi zahtevami slovenske manjšine v Italiji, da odgovorne oblasti sosedne republike podvzamejo učinkovite ukrepe, da se s teroriziranjem Slovencev enkrat za vselej preneha in da se jim končno dajo vse pravice, ki Jih je Italija dolžna dati ne samo na podlagi konvencije o osnovnih človeških pravicah temveč predvsem na podlagi svoje lastne ustave in svečano podpisane mirovne pogodbe. Osvobodilna fronta izraža hkrati tudi zahtevo, da politične stranke, katerih predstavniki že skoro osem let sedijo na oblasti, prenehajo s politiko nestrpnosti in sovraštva proti Slovencem, kar v prvi vrsti ustvarja pogoje za zločinsko protislovensko teroristično početje. Ta ponovni dokaz, da rimska imperialistična vlada noče sporazuma, potrjuje tudi glasilo glavnega tajnika DC, ki zahteva meje Italije - na Julijskih Alpah in na Dinarskem gorovju! - Pacciardijev obisk pa naj «vzpostavi most med Italijo in arabskimi državami* Vsaka Izsiljena rešitev je nevarna za mir BEOGRAD, 5. — Vest nckaterlb inozemskih časopisov v zve. zi z možnostjo hitre rešitve tržaškega vprašanja v smisla Italijanskih zahtev so sprejeli politični krogi v Beogradu z veliko rezervo, kajti malo je verjetno, da bi se našla odgovorna osebnost na Zahodu, ki bi nasedla tem italijanskim manevrom. V Beogradu resno dvomijo, da bi Italija lahko dobila podporo zahodnih krogov za enostransko rešitev tržaškega vprašanja s priključitvijo cone A, in poudarjajo, da taka rešitev ne bi škodovala samo medsebojnim odnosom med Italijo in Jugoslavijo, temveč stvari miru sploh. Po vesteh Jugopressa v beograjskih političnih krogih odločno poudarjajo, da se Jugoslavija nikdar ne bo pomirila z izsiljeno enostransko rešitvijo tržaškega vprašanja. Tržaško vprašanje se lahko trajno reši samo sporazum no med obema državama, ob spoštovanju obojestranskih interesov. V primeru poskusa enostranske rešitve tega vprašanja bi bila Jugoslavija prisiljena storiti odgovarjajoče korake za zaščito svojih interesov na STO. b. a odbora obveščeni šele v sredo zvečer, a danes opoldne je sam De Gasperi v svojstvu zunanjega ministra obrazložil zadnje ukrepe začenši s konferenco NATO v Parizu 16. decembra lani, pa vse do Dul-lesovega obiska v Rimu. Iz skopega De Gasperijevega (Ort našega dopisnika) RIM, 5. — Zdi se, da se je znašel De Gasperi pred odločilnimi ukrepi v svoji zunanji politiki. Ne moremo si namreč drugače tolmačiti njegovega nenadnega sklicanja senatnega odbora za zunanje zadeve, o čemer so bili člani poročila se je izvedelo le to. da je v svojem poročilu govoril o že omenjeni konferenci NATO, o rimskem obisku grških in turških ministrov, o svojem obisku v Atenah, kjer je z maršalom Papagosom in zunanjim ministrom Stefano-pulosom govoril o «vprašanjih, ki so v zvezi s položajem, na Balkanu« Glede Trsta pa je De Gasperi dejal, da je ponovno poudaril «voljo Italije za dosego sporazuma toda hkrati sem še enkrat potrdil našo pravico in veljavnost tristranske izjaven. Nato je dejal, da je govoril pred odborom še o odnosih s Srednjim in Daljnjim vzhodom, pri čemer je omenil, da Pacciardijev obisk v Egiptu «prav gotovo nima namena izkoristiti v naš prid položaja, ki bi bil za Anglijo lahko težak, niti nima za cilj ponuditi posredovanje, če zanj Italija ne bi bila zaprošena«. Dejal Strahotne posledice velikih na Nizozemskem, v Angliji in poplav Belgiji Desetina vsega nizozemskega ozemlja poplavljena - Še vedno ni mogoče dokončno ugotoviti števila človeških žrtev - Več oseb je znorelo - Mrzlično popravljanje porušenih jezov m nasipov, da se zavarujejo pred bližnjimi plimami,ki se bodo začele 14. februarja nutku, ko vodi Jugoslavija j brambe — je zaključil Stela-razgovore s Turčijo in Grčijo nopulos — nam vliva zato tem-za okrepitev skupne obrambe | več zaupanja, ker sloni na vi-pred morebitno agresijo in za, soki morali, na močnih oboro-utrditev miru v tem delu ženih silah in na preizkušeni sveta- hrabrosti naših junaških naro- B. B. | dov». t>ULLESOV ULTIMAT ^hodnoevropskini državam? LONDON, 5. — v treh državah, ki so bile razdejane zaradi poplav, in sicer na Nizozemskem, v Belgiji in Veliki Britaniji, si ves dan in vso noč trudijo, da naglo zadelajo zaščitne jezove v strahu, da ne bi morebitni nov vihar povzročil drugih katastrof. Nizozemske oblasti so uradno potrdile, da znaša število žrtev 1320, dodajajo pa, da se to število lahko še zviša, ker ni mogoče še točno vedeti, ko- j liko ljudi, je zgubilo življenje | v svojih stanovanjih. Velika Britanija je uradno javila, da so poplave terjale 256 smrtnih žrtev. Vendar pa znaša to število po neuradnih podatkih baje 267, k temu pa je treba dodati še mnogo ljudi, ki je zgubilo življenje na otoku Canvey in v pokrajini Essex. V Belgiji je zaradi viharja zgubilo življenje skupno 14 oseb. V Ostendi pa je policija sporočila, da je 10 ljudi zblaznelo zaradi groznih trenutkov, ki so jih preživeli med poplavami. Tudi na Nizozemskem je precej ljudi zblaznelo, čeprav ni mogoče njih števila še točno ugotoviti. Ravnatelj ustanove za nizozemske plovne proge je nocoj izjavil, da je bila poplavljena ena desetina vsega nizozemskega ozemlja, dočim so prei *°Y, še bolj ovira učinkovito akciJ.° oblasti in reševalnih skupin. Gre predvsem za člane protestantskih sekt, ki so pervzete z nazadnjaškim verskim fanatizmom in ki vidijo Y tei nesreči božje znamenje In ^jMijo, da ni mogoče proti božji volji ničesar napraviti, pac pa da je treba edino od boga čakati rešitev ali smrt. Danes se je porušil še zadnji jez v Noord Gourve na oto-ku Schouiven-'. "iveland. Poveljnik n.».ozej,kopnih sil je ukazal vsem čolnom, ki krožijo v bližini, naj takoi odplujejo v ta kraj. sreči včeraj ponoči vzdržala pred novim viharjem in razburkanim morjem. Tako je kljub temu, da se je položaj poslabšal, prišlo samo do manjših poplav. Se vedno pa je nevarnost z bližanjem velikih plim, ki se bodo začele okrog 14. februarja. Neki funkcionar ministrstva za kmetijstvo, ki nadzoruje izsuševalna dela, je izjavil, da so od 500 razpok, ki so nastale v jezovih, že zadelali od 100 dn loO Ministrstvo za vojno javlja, da je več ko 3.000 vojakov po je magalo pri popravljanju „ . j zov. pri čemer so uporabili rozneje sta se porušila (lru- j milijonov vreč peska. StQ se ^u^es in Stassen rozgovarjala z Adenauerjem in m °Poziciie Ollenhauerjem, danes pa odpotujeta v Haag državni departma noče komentirati govoric o ultimatu »ii ^ s ~ Ameriški zuna-'ter Dulles in rav- va '-J "“'ter Dulles in rav »£Nt £rave 1 * »otr - za vzajemno i V -°onn' KJer i 'eta|išču sprejela A-k a,strv(, tajnik v zunanjem IVU „rn, SL l! tn sta danes pri-de« ,v Bonn, kjer h-Jslu prof Hallstein. so se na sedežu ?>fi SJf -Va Vlade začeli raz. da vil," d? razSovoru je Dulles b. to 2 ZDA prepričane, ^b^^ve evropske o. i8«?0v>nsv»upnost' < »•“ Jutri, sobota 7. februafJ Romuald, Blajjoslava^^ OSTRA. BORBA. ZA PRAVICE TRŽAŠKEGA DELAVSTVA Slavki uslužbencev Javnih skladišč so se pridružili še pristaniški delavci Danes se sestane upravni svet Javnih skladišč - Vsa javnost zahteva, da se v interesu tržaškega gospodarstva ugodi pravičnim zahtevam delavcev - V GRDA se delavci Se vedno vzdržujejo nadurnega dela - Odpusti v Konopljarni Po šestih dneh stavke delavcev in nameščencev Javnih skladišč so napovedali stavko tudi delavci pristaniških družb, ki so jih uslužbenci Javnih skladišč' pozvali k solidarnosti. Stavko je napovedal sindikat včeraj, in sicer od 13. ure do 7 ure danes. Tako je zavladalo v pristanišču skoraj popolno mrtvilo. Mnogi pristaniški delavci so zapustili delo že včeraj zjutraj, preden je njihovo vodstvo napovedalo stavko, ker niso hoteli delati skupaj s civilnimi uslužbenci vojaških sil. katere so poslali v pristanišče, da bi oslabili učinek stavke Delavci Javnih skladišč so pozdravili z navdušenjem nastop pristaniških delavcev, toda vsi pravijo, da bi moralo vodstvo sindikatov in pristaniških družb napovedati stavko ie prej in ne šele po njihovem pozivu. Ce bi kaj od začetka stavkali vsi, bi bila borba vsekakor bolj uspešna. Tudi večina pristaniških delavcev se čudi in protestira, zakaj ni njihovo vodstvo takoj napovedalo stavke. Vodstvo Javnih skladišč je izdalo svoje poročilo v katerem skuša prikriti hude posledice stavke za tržaško pomorstvo in promet ter za gospodarstvo sploh in kjer zanika, da bi zaradi stavke mnogo ladij odplulo iz Trsta v druga pristanišča. V poročilu skuša tudi prikazati, da ni delo v pristanišču skraja nič trpelo in da je redjio delala petina vseh delavcev in uslužbencev, kar je pač iz trte zvito, saj je bilo od tisoč stavkajočih delavcev in uradnikov samo kakih 60 stavkokazov in še od teh večina uradnikov, ki nimajo z ročnim delom opravka. Ker je za danes sklican upravni svet Javnih skladišč, je na dlani, da je to le manever s katerim bi hoteli prikazati, da so posledice st3vke minimalne. Spričo tega ]e dolžnost vseh DELAVCI 1 Poslušajte na radiu Jugoslovanske cone Trsta danes ob 20.30 oddajo „ Fllcdrammatico. 16.00: «wo J, lec črnega kontinenta*. film. Sledi: «Na mejah * Jutri: «Luisianski kralJ* p Arcobaleno. 16.00 «CloveSK j man, A. Baxter, J. v, Granger, C. Laughton, M' roe, R. VVidmark. H0ol Astra Rojan. 15.30: «,Robl2|C[S in gozdni tovariši*. cli #* Todd, Joan Rice. Zadnja Grattacielo (Ul. BattiSU «Izpoved gospe DoyleA'iadit>l ?| Stanwyck, R. Ryan. Miao«^ pod 16 let prepovedano. j predstava ob 22. .m Alabarda. 16.00: «Svet v objemu«, Gregory -ec*' Blyth. Barvni film. ,Jf|j Ariston. 16.00: «Rosanna»- Jts Granger. Dramatična ska zgodba. .ul Armonia 15.30: «Bobnečt 1“ jgf Barrymore jr., M. Fre«*a • varietejski program. m Aurora. 16.00: «Sinovi se » dajajos, Lea Padovani. zia Francia, Jacaues t Drama matere, ki S' ljubezen sina. , p Garibaldi. 15.30: »pre^j.m, * da Gray, Gabriele Ferz«1 Pagis, T. Lattanzi. 1 ^ Ideale. 16.00: »Genovefi«* da», R, Brazzi, A. VerlW„V Impero. 16.00: «Smrt tj! » potnika«, Frederlch Italia. 16.00: »izgubljen« -«1 Annette Bach, M355;"?,,!,! Constance Dovving. wu dogodivščina. Kino ob morju. 16.00: J®, in tatovi«, Toto. Ninchi, Rossana Podest3-čen film. p Viaie. 16.00: «Mož v črne»* vvel Redd. Zadnji dan' ^ Massimo. 16.00: «Ze'Ar,; neznanemu«. Robert nise Darcel. M # Moderno. 16.00: »Lulslaf^ Mario Lanza, KatharM . 0' Odličen glasbeni bar** Savona. 15.00: »PogansIJ tj K«1' Esther VVilliams, HP" j, Barvni film. Vidal, Cosetta Greco-, epovef,'i »■» vidal, Cosetta ure>-v-izpod 16 let prepove«* ^ -entjnl ' fi* Cl»lrfV. vnl (ni Azzurro. 16.00: nec», Robert Ryan . vor. Pustolovski barvn » Beivedere. 16.00: «Pol«°Xn„gjj*' lister«, Gary Cooper. v Texasu. Barvni f”™' j-p Marconi. 16.00: «OsvajaK' gjT J. Payne, M, 0’Hara. film. , rf Novo cine. 15.30: «Avantu: i tana Hornblowerja», ar Pečk, Virginia Mayo- , film. . Or'eon. 16.00: «Nemirn», KrM|V! Vallone, Marina Bert*-prepovelano. W Radio. 16.00: »Ana«, Sil'’3" gano in Raf Vallone. 62 čekov na cesti Zjutraj navsezgodaj je 49-let-ni Avgust Loviscig, stanujoč v Ul. Udine, našel na Trgu Li-berta zavoj v katerem je bilo 62 čekov (32 iz Venezuelske banke, 6 iz Marcarajbske, 10 iz ameriške banke Express Com-pany, 8 izdane od macarajbske trgovske banke, 2 iz Union banke. 3 iz »Holandes Unido-bank« in 1 izdan od »Casa de Cambio«) v skupni vrednosti 11.730,76 dolarjev. Zavoj je na razpolago lastniku na policijskem poveljstvu. HOJSTVA. SMHTI IN POROKE Dne 5. februarja 1953 se je v Trstu rodilo 14 otrok, poroka je bila ena, umrlo pa je 10 oseb. POROČILA STA SE: kuhar Giordano Fonda In uradnica Dorina Blasi. UMRLI SO: 91-letnl Ciacomo Ielen, 79-le'.na Mattea D’Andrea por. D’Arrigo, 82-letna Ida Mar-caria, 70-letnl Carlo Rizzottt, 64-letni Marco Petelin, Lulgi Deran-dla star 2 uri, 53-letni Valentino Lah, 80-letna Barbara Fachinetti por. Marmorl, 80-letna Apollonia Furlan vd. Bajec, 27-letna Anna Maria Grasso. k z I e 11 SMUČARSKI ZILET MLADINE Vsi, ki so se prijavili za izlet v Crni vrh, ki bo 8. t. m., naj se oglasijo na sedežu v Ul. Machiavelli 13 do petka 6. t. m. od 17. do 19. ure. ŠPORTNO DRUŠTVO (ZARJA* V BAZOVICI priredi izlet v Lokev na kulturno prireditev in pustno zabavo. Vabljeni so vsi športniki in simpatizerji. Vpisovanje pri Tončku Kalc še danes 6. t. m. do 21. ure. TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ: 66 - 60 Gasilci: 2 - 22 Policija 2 - "r .1 V. „ .. .. ____ _ 254.6 m ah xV,tlt4 11.00 Popularne hrvats* y ne pesmi. 13.30 Porot"'. Lahka glasba. 14.30 ?o0y,\, 'j krog. 14.40 Domači z; On Šolska ura (ponovitev'. spJ, »Mladinske pesmi«, »iijdift; del jugoslovanskih sj'» ra 18.15 Igra orkester Jk* |0.8 roSa p. v. Josipa JanKOJgl.n Priliubljeni zabavni orK^n Večerne vesti. 21.00 Ll‘___ M dala: France Prešeren m« ,' rodni pesnik. 21.30 thovnovih simfonij: Sjn 4 v B-duru op. 60 (l8“?if|llij glasbe za ples in razv« Glasba za lahko noč. *'’■ poročila. 1HH1' 306.1 m ah 080 K . _ ________ „ ,n Jutr*. S NOČNA SLUŽBA LEKARN Al Cedro, Trg Oberdan 2: Pic-ciola. Ul. Oriani 2: Al'a Salute, Ul. Giulla 1; Seravallo, Trg Ca-vana 1; Harabaglia v Barkovljah In Nlcoll v Skednju. V TRENUTKU KO JE SPRftVLJAL ZLATNINO V BlAGftJM Krava in pes krivca dveh nesreče Okoli 9. ure zjutraj se je z zasebnim avtom zatekla v bolnišnico 64-letna Josipina Zu-ljan, rojena Bordon, stanujoča v Logu pri Dolini, katero so morali zdravniki sprejeti na II. kirurški oddelek. Med pregledom so ji namreč ugotovili podplutbo na zatilniku, verjetni zlom desne lopatice, poškod. bo pod isto lopatico ter verjetno poškodbo lobanje. Njena 31-letna hči Dorotea Zuljan por. Sancin, stanujoča pravtam, je zdravnikom izjavila, da se je njena mati pred. včerajšnjim okoli 20. ure napotila v hlev, kjer je molzla kravo. Med njenim delom pa jo Je žival sunila, pri čemer je mati padla ter se poškodovala. # * * Popoldne pa so morali sprejeti zaradi poikodbe na levem kolku na ortopedskem oddelku 88-letno Lucijo Petrič vd. Pegan, stanujočo v Rojanu. Petričeva je izjavila, da se je na dvorišču lastnega doma zaletel vanjo pes last Giacchi. na Geremije in jo podrl na tla. Roparski napadalec s samokresom hotel ustrahovati starega urarja Kričanje napadenega je napadalca prestrašilo, da je ibežal brei plena Nekaj minut po 19.15 je nekdo obvestil policijo, da je neki urar v Ul. Parini 9 postal irtev roparskega napada. Poli. cijsko poveljstvo je takoj poslalo na mesto svoje agente, ki so stopili v majhno zlatarno, kjer so našli 71-letnega Rodol-fa Cadela, stanujočega v Ul. Caprin, ki je bil nekoliko popraskan po nosu in bradi. Ca-del je agentom izjavil, da je malo prej spravljal zlatnino v železno blagajno, ko je nekdo dvignil že napol spuščeni rolo in vstopil. S samokresom v rokah se mu je približal in ga takoj nato napadel s pestmi. Po trenutni zbeganosti se je Cadel zavedel in nalašč razbil Šipo, da bi tako alarmiral mimoidoče. Istočasno je začel kričati in s tem preplašil zlikovca, ki je takoj pobegnil. Takoj nato je neki pešec stopil v notranjost in ker je opazil kaj se je zgodilo, je stopil do naiblilineca telefona in obvestil policijo Agenti, ki so prišli v mesto, so takoj pregledali okolico, to. da o zlikovcu ni bilo ne duha ne sluha. Preiskava se nadaljuje. Tovornik s prikolico v tramvaj št. 8 Na vogalu Cavourjevega kor-za z Ul. Geppa sta včeraj trčila drug v drugega tramvaj it. 8, katerega je vozil 42-letni Giacomo Casagrande, stanujoč pri Sv. Soboti in tovornik s prikolico, katerega je šofiral 39-letni Ivan 1'erfolja, stanujoč v Tržiču. Pri trčenju je tramvaj utrpel precejšnjo sko-do, medtem ko je prikolica tovornika, v katero je tramvaj trčil, utrpela le manjšo. Med tramvajskimi potniki ni bilo k sreči nobenega ranje-nega, le sprevodnik se je po trčenju pritoževal nad udarcem, ki ga je dobil v želodec, vendar je odklonil vsako zdravniško pomoč. Po preiskavi ki jo je uvedla prometna policija, med katero so seveda za četrt ure zaprli cesto za promet, je tramvaj nadaljeval svojo pot v remizo. Tud} tovornik je šel po svoji poti. SMUČARSKI IZLET «CRNI VRH nad IDRIJO dne 15. februarja 1953 Cena 800 lir Odhod iz Trsta ob 5. uri zjutraj, prihod v Crni vrh ob 8.30 — Odhod Iz Črnega vrha ob 18. uri, prihod v Trst ob 22. uri. Vpisovanje še danes pri «Adria.Express» Ul. F. Se-vero 5-b. tel. 29243 ADEX IZLETI 15. FEBRUARJA IZLET V LOKEV (pri SeZani) Cena 1-000 lir Vpisovanje še danes 6. februarja. 21. IN 22. FEBRUARJA ENOINPOLDNEVNI IZLET V ILIRSKO BISTRICO KNEŽAK in na PIVKO 21. IN 22. FEBRUARJA DVODNEVNI IZLET V NOVO GORICO Vpisovanje do 14. t. m. pri «Adria-Expres«», Ul. F. Severo 5-b - tel. 29243- II PETEK, «. februarja * H.KOSliOVA«®’1* U O »I K T K ■ ‘ 7.15 Poročil*. 7-30' S&iAA ba. 11.30 Lahki °r..%5 ref. Sodobna Anglija- I4. i J 13.00 Glasba po j»**/, rotila. 14.15 Klavir:*1 Plesna glasba. l8-‘545 Koncert v a-molu. fr. glasba. 19.25 ChoP&M in ooloneze. 19.45 jČftA Pestra operna Rl?5?, ‘ Wt ški kulturni razgled i. y melodije. 21.00 L ska rapsodija. ti A pranistke Vide rinskl plesi. 22.00 I* AV dvoran Velike Brl lodlje iz revij. 23.00 v pi 23.15 Poročila. glasba. ■t f* ’* 11.30 NapoletansKi lodlj In pesmi, l^-15 ptfM jega festivala v t>^no5 A%fi Uganite avtorja. ',^3Oj, ske narodne pesrrt’ M 21.05 Simfonični stvom Maria KosS'-1 glasba. j > » 1. « 1 J* ^ f 327,1 ni. 202.1 m' , j 12.00 Lahka čila. 12.45 solisti in «|. iU Veseli narodni "VgOO J d lodlje In ritmi. 1 J ura. 17.10 P*st!L ne«?1«”, arij. 18.45 Narod"« jVe|- S(l pranistka Helena .vau>*, nlko spremlja C,edlg^?tf*J 19.20 Glasbena Igrajo mali zabavn Tedenski zunanJeP ja. J 20.15 Glasbena M v satiri in h um orJ (0o a pesmi Ivana Hod r smrti). 21.20 22 15 ^ j 22.00 PoroCila. J* J simfonični konce^-^^^^ •■S*..., Sporočamo ^ prijateljem ‘n zn je p l no vest, da ^ ^„1 zapustil dia* j Ivan P< i Pogreb bo d8^ (,!*< 6. t. m. 1®- ur j na Proseku. J? žalujoča m ostal* ^ # In ari*' Prosek, 0. primorski dnevnik g^OJLSLANSKV z OVRATNICO IZ KONOPLJE PLAČAL TUJE ..DOLGOVE" i Veliki ci procesi po češkoslovaškem podeželju, o katerih tisk mol-por češkega proletariata proti moskovskim agentom je narU?JLLThnan‘ katereBi članek priobčujemo, ter do 1949 1 ln je bil podpredsednik vlade ni inooel * ™ni?ter. dokler n, pobegnil, ker se vedno večjim *metodami in z Po SZ Podrejevanjem in izkoriščanjem C SR Po SZ. cS°B-DONAVl-^^ar-v težki je že dve leti man . -gOSpodarski' niena ko-3S®*. partii* P® v nevar-« PolU,«1 krizi, ki se siste_ zrnas? °. pogIal3lja- Po državi Kdor ‘v k0raka^° mešala, ianip da mn°žično ubi- Stia T Slanskeea Pred-dramo V unec te grozne VarS 7Se Je Prav gotovo pre-se n,i ?magovlt Pohod vešal tem ni ustavil. mnteS,krVnik lomasti P°-v J?° P°d«elskih me-•ti 0 tlsk ne sme poroča- * 0 VeoVi ---- Iju I- t P^cesih na podeže- *Hj«vn^‘ SITej0 0 tem le v !1?'?ajah’ ki so na- °ni kraj izključno za ta ali »e ir/6 gre več za Proce-Ostankom *agentom Zapada, tlakom • apitalizma, proti Proti m reakcijis’ ampak Ea r=,Pn?adnikom ^elavske-n. or Pred kratklm so 4nekem podkrkono-dili 7 ?stecu’ Hostinu, obso-‘'Člansko «zarotmško» učenja in ko je mesec dni za tem bil prisiljen spregovoriti funkcionarjem KPC v tovarni <(Skoda» v Plznu nekaj tudi o tej temi, je bil samo iz oportunizma zelo kratek in skop in je rekel, da so «be-sede predsednika Gottwalda o posebni češkoslovaški poti v socializem obljube za narod, za partijo pa zapoved...« Kot bi bil že vnaprej čutil, da bo moral nekega dne prav zaradi tega odgovarjati namesto Gottwalda za njegove «grehe»! In ta čas je tudi prišel. Kmalu po njegovi smrti je tajnik CK KPC, Tesla, odpotoval v «Molotovlje-ve plavže* v Trzinec v ostrav-skem okraju. Časopis «Rude pravo* od 29. novembra 1952 piše o tem Teslovem obisku tudi sledeče; «V svojem poročilu je spregovoril o naši poti v socializem s pomočjo Sovjetske zveze. Poudaril je, da ne obstaja nikak češki, poljski ali drugi socializem, da ne obstaja nikaka specifična pot, kot so to trdili sovražniki s Slan-skim na čelu, ampak da je socializem le eden t. j. znan- sfcupini J1«* du folniški član katere člani 50 bili= državne varnosti (SNB), fc*vniča*r, ku?ar’ str°jni klju-m°jster, ’ tučar, šofer, tovarniški noben sionist, Vadbeni riofnik in pomožni ;•» Cfi:"-Tor,i - n,tl trockist. odp,lPa P? vaseh? Na čelu Bes k°lhozom so da- Poliedpu- imenovani «kovino-rnalega u* (baitarji, lastniki «Sn0 rijl°Sa Zeralje- ki ist°- ^leznici =ii° V tovarnah- Pr> delavcii pa kot gradbeni nes jj.A’ ,protl režimu so da-žajo Ske..množice, ki opa- ko i'B od tistega dne, lne češkoslovaško vlado za- 01)1 Jala skupina sovjetskih KomS k°v in »uradnikov* »V1-nf0rma, bogata češko- MESTROVIČ BO POSTAVIL NOV NJEGOŠEV MAVZOLEJ Umetnik odklanja honorar razen »koščka sira in pleče od ovna”, ko bo obiskal spomenik država v propad. Od 04’2vira splošni in spontani SijB ’ katerega bi bili morali - ‘n njegovi tovariši Vern,tl s svoiimi vratovi. &Vaški tisk je mo-*°dkritie | Pisatl. da je bila velju Jarotniške bande* njeneps zmaga partije in Verne v°ditelja Gottwalda, lina ^enca velikega Staraj t bo ljudstvo šele sreči l zadovoljstvu, y “'agostanju nasproti. G°ttwaMn^lh dneh so proti De na,,/ sprožili tri posred- ie S' 2aradl gesla’ ki ®a aa češ!r~ i Zastopal; «specifič-r °yaška pot v socia- Pr^dnik T?* S° napadU Sekretar Zapotocky, Partije r- m Komunistične 'n name^Skoslovaške, Tesla 1« S,>0kymk prencu%0 Tnine v Sofiii' ■ e bila v ptembra leta 1946 *?* »ovinar01'^ delogacija tu-8l!n °bisif!,ileV’ ki Je med dru' feralnesrn a. *Udi blyšega ge- 'nterna^n ®ekretarja tretje nale in tedanjega ?redi b°lgarskega Ote-irtitrova n 0nU ------------- ^ravi, , ' Dimitn “iin* btlvžl Posla t4*0Von, ke' Zilliacus. V t,lv rei, ,na Pozdrav je Dimijo 61 dobesedno sledeče: No^dovoljstvom Ep reje- 'Z1 avo tovariša Zillia-Iritanski delavski 0tEa»ng*e^k' delovni ljud- ‘f; l'mitrov8a“ rtronta Georgija bivši poslanik laburi- rova je po- 'z'ran* v laburistični » ^°rakajo naproti so-in skušajo uresničiti m na miren način... 3 bi v, angleškemu prijate-5’ ttli ^otel reči, da smo tu- 2JI Cl!enia'da je v Bolsa' v ’ P° določenem ir- delu - >ti, Pr^- 8°eial Preiti nekega dne l oleta.;'Zem brez diktature na osnovi demo-parlamentarnega Sd niba ** da Gott- Nrovom za°stati za Di- ipCjem j^Zat° neka^ h J8 — n J .. 25- septembra Sim •a &eV CK KPC med l'*Z lU in 'k°n'2kuinje ž« P°-hl a,! nas u4ii° kla-v aoH Sl.zma'leninizma za blVse Pt L ® ne obstaja ^t dikt.f ere edina Pot, t. j. bn>tov "re, Proletariata in U *ja" J /a8u dolo«enega >iib .i, *dn*r°dnih in no-v *>ot v 36 mozna tudi dru-že k“°c!flizem- Mi »mo 8^ ^kosln” i po naSi poseb' > it! Poti. naučili tJ‘ b°m0 if° njej in P° tej šli turfrepkeje in °dloč- hT*krat , 1 Vnaprei-» *°pt' bila Javna taj- «t?°tt'valdoman!?ky ni strinjal, &ten S^nSlansky ^ k°t tdstiV G°ttwa^V Privrženec topanj* a'd°vih besedah 0(1 Stalinovega in potrebnih *m Ni ' Pred časom je vlada LR Črne gore predlagala veii^ernu nrvasKemu umetniku - kiparju Meštroviču, ki že nekaj let živi m deluje v Sirauusi, manj-sem mestu ob meji med iouA in Kanado, naj bi izdelal na-C i vellk spomenik - mav-zoiej črnogorsitemu državniKu, viaaiki, prosvetiteiju in pesni-J5U ^Jegosu. iVleštrovič je po-udbo z navdušenjem sprejel, nnrifu Je s.tem predlogom po-črt« možnost ostvaritve na-sarf/^l katerem je toeštrovič “ „al 2e Prva leta po prvi svetovni vojni. ljo^da°biJBnVeČkrat Mrazil želi na vrhu Lovčena^'2Pe°H njegovegaP°eroif in‘na Kraju majhen sp0menit Sedaj le tovni vojni je veiiHVm sve’ strovič Njegošev rt^lpar Me' predlagal, da bt n5502®valec, postavni, veliv grobom vzolei Tori o • ®ponienii( • ma- c;;«"”"""v je Poslal« čt. M.ssfsuv,;?i0;4i«“v£g5 ucenca in sodelavca, znanefa klparja Biliniča. da Jupn^l »^°^lcen dokončata načrte po Meštrovičevi zamisli pro-jeKtiranega spomenika. Načrti so _ze sicoro ,dokončani. Po teh načrtih bo spomenik - mavzolej prilagojen prirodnemu položaju vrha Lovčena ki je visok 1-660 m. Spomenik bo pravokoten, dolg 37 m, širok 15 m, izdelan od zunaj iz kamenja enakega lovčenskemu, v notranjosti pa bo Njegošev'kip in nekako preddverje s stebrovjem. Na vhodu v mavzolej bosta dve kariatidi, ki bosta predstavljali dve Črnogorki v narodnih nošah. V notranjosti mavzoleja bo samo Njegošev kip, ki prikazuje Njegoša sedečega s knjigo v naročju. Njegoš bo naslonjem nekoliko nazaj, v senci velike figure orla, z nekoliko razprtimi krili. Poleg Njegoševega lika bo v mavzoleju še šest stebrov v obliki kadil, ki bodo vdelane v nišah. Ves spomenik bo iz kamna; zunanji del iz črnogorskega apnenca, da bo skladen s svojo okolico, notranjost mavzolej pa bo iz temnega granita, Njegošev lik bo tudi iz granita, stebri v preddverju iz monolitnega marmorja z otoka Brača. Stebri bodo viso-k’ 4 m, široki 120 cm in 80 cm globoko v nišah. . Najtežji problem pri vsem je, kako spraviti gradbeni ma-terial na vrh Lovčena, kamor vodi le serpentinasta steza. Da prikažemo težkoče pri gradnji ^Va„Ve-d\nekai primerov! Kip Njegoša bo iz enega kosa kamna m bo težek okoli 3 tone, v preddverju bo 8 stebrov in vsak bo lo ton težak. Vsak stropni nosilec, katerih bo 13 ‘n kl, hodo iz enega kosa, bo tehtal okoli 7 ton. Posebej bo se urejen strelovod, ker upo- števajo, da bo spomenik-mav-zalej na 1.6b0 m visoki gori, kjsr so nevihte do^aj pogo-sto. Po sedanjih načrtih bo to največji in najimpozantnejši spomenik na taki višini v Evropi. Predvidevajo, da bodo dela, . - - - trajala tri leta. ker je na Lov-!mitrova; da še slepi Stalinov čenu le 6 mesecev v letu za | učenec Slansky delo primerno vreme. stveni socializem Marksa, Engelsa, Lenina in Stalina*. Od sekretarja CK se lahko nujno pričakuje, da mu je zelo dobro znano, kdo je začel s to »specifično češkoslovaško potjo v socializem, da je to bil Gottwald in ne Slan-sky. Isto bi lahko predpostavljali tudi pri predsedniku vlade Zapotockem, ki je 14. decembra 1952 v Dubu pri Kladnem smatral za potrebno, da tudi on omeni stare Gottwaldove teze, pa četudi je — kot že prej Tesla — zamenjal Gottwalda s Slanskym. Zapotocky je med drugim rekel: «In vendar je dejstvo, da so škodljiva gesla (bande Slan-skega pr. ur.), ki so jih ti škodljivci širili, mnogim, ki so še niso otresli kapitalističnih predsodkov, ugajala. Tudi med rudarji iz okrožja Kladna, so trditve, da moramo iti pri izgradnji socializma po lastni poti, po drugi poti, in da ne moremo sprejemati vseh sovjetskih metod, ker da so pri nas razmere povsem drugačne, padle na plodna tla*. Pri tem ni izostal niti «naj-zvestejši« Gottwaldov sodelavec, njegov namestnik Si-roky. Iz vseh teh dokumentov se torej jasno vidi: da je Gott-wald zastopal geslo, o specifični češkoslovaški poti v socializem, ki je temeljila na omenjeni izjavi Georgija Di- ampak celo poglablja in to kot rezultat nepopisnega ropanja, ki ga izvaja Sovjetska zveza v Češkoslovaški in predvsem v njenem gospodarstvu. Pritisk Moskve je tako močan in rafiniran, da se javno govori o novi veliki žrtvi, ki bi bila primerna Slanske-mu. Zaradi tega — po vesteh iz Prage — prihaja do prikritih napadov na Gottwalda, kajti panika, ki je zajela voditelje države in stranke se že danes počasi prerašča v iskanje alibija pred Moskvo za primer, da se prej ali slej najde — novi Slansky... BOHUMIL LAUSMAN HELIKOPTER ^ ^emenit žtoijenidce mummU ml iVMtu, Novo letolo je vsestransko uporabno • lani sta dva helikopterja preletela s petimi pristanki severni Atlantik - Važno orožje, še večja pridob tev za miroljubne potrebe Novi helikopier, imenovan nHoppi - Cop1er», lahko po zraku prevaža na kratke razdalje popolnoma opremljenega vojaka in ga odloži na kraju, kjer mora pristati. nHoppi - Coptero Je šele v poskusni razvojni stopnji. Tisti, ki najbolje poznajo go. spodarske in socialoške možnosti helikopterja, so prepričani, da je helikopter edino prevozno sredstvo, ki bo imelo dolgotrajen učinek na živ. ljenjske navade vsega prebi' valstva na svetu. V primeri s sorazmerno kratko zgodovino te vrste letala je bil dosežen že čudovit napredek pri reševanju tehničnih problemov ter pri njegovi uporabi. V maju 1941 je razstavil v Rusiji rojeni ameriški aeronavtični inženir Igor Sikorsky — svetovno znani konstruktor navadnih vrst civilnih in vojaških letal — v svoji tovarni v Bedfordu najnovejši tip letala: helikopter. Sikorsky je sicer KRATEK GLASBENI PREGLED Meštrovič, je z navdušenjem sprejel naročilo, toda na vprašanje o honorarju je v Njegoševem stilu in z Njegoševimi besedami odgovoril, da ne zahteva za delo nikakega plačila razen ((koščka sira in pleče od ovna*, kar bo dobil ko bo ob zaključku del sam obiskal spomenik na Lovčenu. ni soglašal, vendar da se je tej tezi peko-ril in da danes voditelji KPC mertvemu Slanskemu pripisujejo Gottwaldove (tgrehe*. Postavlja se vprašanje:; Zakaj? Odgovor imamo iz dobro ob-vešečnih praških krogov, ki javljajo, da se kriza v vodstvu KPC ne samo nadaljuje, SLOVENSKI SKLADATELJI V PRETEKLEM LETU Bogata žetev; zanemarjena prevladujejo orkestralne oblike, pa je zborovska kompozicija Nas Tržačane, ki so v ne posredni bližini in v stiku z zapadno glasbeno kulturo, nas mora zanimati pregled slovenske glasbene letine, da jo lahko primerjamo z drugimi in iz primerjave sklepati na dobre in slabe strani našega lastnega pridelka. Predaleč bi zašli, če bi obdelali vse raznovrstne tvornosti, čeprav samo pregledno. Danes nas zanima delo slovenskih sikladateljev v letu 195?.. Ni bilo pičlo, pač pa bohotno bogato. Po kakovosti je med lanskoletnim cvetjem nekaj vrhunskih lepot, kl bodo ostale trajne. Kar pričnimo po abecednem redu. Naš veliki simfonik BLA2 ARNIČ je dokončal svojo 8. simfonijo. Osem simfonij je že kar lepa življenjska žetev, a Arnič je sedaj prav v naponu svojih najboljših ustvarjalnih sil. Istočasno je dokončal svoj drugi violinski koncert z velikim orkestrom. Njegov prvi violinski koncert je bil le s spremljavo klavirja. Obe deli, simfonijo in violinsiti koncert, je že krstil dirigent Matačič na koncertu Ljubljanske filharmonije, 23. januarja. Znano je, da je Matačič zaverovan v Ar-ničeva dela, saj mu je krstil že marsikatero prejšnje delo. Ma-tačiču pač ugajajo široke linije wagnerjanskega zanosa. In tega je pri Arniču vsaj oblikovno v obilni meri. Ljubi tudi masivno orkestracijo po nemškem vzoru. Koncertu je dal poseben blesk naš stilno prvi violinsiki virtuoz Rupel, ki je izvajal violinski part. Vsekakor je bil to sijajen dan slovenske glasbe. Tudi MATIJA BRAVNIČAR I je lani dokončal obsežno delo, datelj, je napisal veliko klavirsko sonato, ki jo je te dni izvajal na violinskem koncertu Karla Rupla. V tej obliki je hila dosedanja naša tvornost dokaj pičla. Menda je samo še dr. Švara napisal sonato za klavir. Radovedni smo. kako bo kritika sprejela to delo Lipovška, bivšega- Casellovega učenca, ki je bil sam klavirski virtuoz. Znano je, da se je večina velikih skladateljev, vsaj v klasični dobi, razvijala ob svoji sonatni ustvarjalnosti. MARJAN KOZINA se je v zadnjem času posvetil filmski kompoziciji. Lani je napisal glasbeno povezavo slovenskega, mnogo hvaljenega in tudi mednarodno priznanega filma »Kekca*. Popevke te glasbe so že postale narodne, poje jih staro in mlado. Kozina zna glasbeno predočiti intimna narodna čutenja. Lani je komponiral «Našo zemljo*, skladbo, ki so jo izvajali v Dolenjskih Toplicah na proslavi desetletnice partizanskih brigad. Napisana je za orkester in zbor v obliki himne. Vsekakor je napravila na tisočglave množice, kl so prisostvovale navedenim svečanostim, veličasten vtis- BOJAN ADAMIČ je komponiral glasbo za film «Jara gospoda*. Dela intenzivno pri radiu, piše scensiko glasbo in spremljave radijskih slušnih iger. Znan je njegov napev iz »Žogice marogice*. V svojih ustvaritvah se po občutju naslanja na dikcijo slovenske narodne pesmi, zna ji pa vdihniti prizvok modemih harmonij in sodobne lahke glasbe na Za-padu. Tudi najmlajši slovenski skladatelji, ki jih je precej glasbeni šoli. Ozim je že izvedel nekaj njegovih violinskih čkladb. Se dva je treba med mlajšimi omeniti: PRIMOŽA RAMOVŠA (sin pok. slavista) in DANIELA ŠKERLA. Skerlo. va suita za godalni orkester je bila na sporedu na koncertu Slovensike filharmonije oktobra. Ramovševo delo pa pride na vrsto spomladi. Veliko noviteto, delo mogočnega formata, je napisal DANILO ŠVARA: je to njegova tretja simfonija, ki ji je dal naslov ((Delavec*. Izvajal jo je orkester Ljubljanske filharmonije pod mojstrom Cipcijem. Na tem koncertu je sodeloval -tudi violončelist Janigro z Dvorakovim koncertom. Dr. Švara se ni bal te bližine velikega Ceha. Za dokumentarne filme so komponirali Adamič, Cvetko in Bravničar. Zborovska kompozicija se je pa lani'bolj slabo obnesla. IVAN MESTROVIČ; Psiha (marmor) svojo drugo simfonijo. Izvajali j so lani napisali lepe stvari in so jo že oktobra. Kritika in sotvorci trde, da je to Bravni-čarjevo najboljše delo. Pri tem folklornem zanesenjaku je zanimivo, da je to svoje najr.o-vejše delo zgradil na docela lastni tematiki. Noviteta je bila tudi scenska glasba CIRILA CVETKA k »Svetu na Kajžarju*. Kritika je bila sicer neugodna, ne le za film temveč tudi za glasbo; noeosto. vsaj pri nas, pa šele čas dožene prave vrednote. Sikerjančev učenec ZVONIMIR CIGLIC je lani pripravil noviteto »Obrežje plesalk*. So to simfonične slike za veliki orkester. Delo bo menda dirigiral aprila Božo Leskovic. Ciglič poučuje na Glasbeni. ip' njih dela še letos izva- bodo jana. Med te se je uvrstil predvsem KLARO MIZERIT, tudi učenec ljubljanstke akademije. Pravkar so izvajali njegovo kantato »Pevcu* (po Prešernu) za zsbor in orkester. Dirigiral ™iOT sam- ki je tudi odličen dirigent (iz dr. Svaro-ve role). Delo je občinstvo K- 7; °dobTavanjem in je tudi objektivno dobro. Nadarjeni JANEZ MATIČIČ čaka na izvedbo svoje prve simfonije. Medtem je napisal tudi več manjših .stvari za kla-vir in violino, ki jih mladi violinist Igor Ozim odnaša v daljni svet. V Angliji so te akademiji teorijo. Napisal je'že j zajetne,' ugajate ta*' se^Tore} simfonijo (svojo prvo) izvedli| uvrščajo na raven tovrstnega so jo lani. Napisal je še samo- repertoarja svetovne virtuoz-speve m razne manise skladbe.( nosti virtuoz MARJAN LIPOVŠEK, ta ži- VLADIMIR T EVFP HMnio vahno delujoči pianist in .sklJ sedaj v K^pni^tJoS že dve leti prej prvkrat vzle tel s tem svojim helikopter, jem, vendar se do takrat Združenih državah še ni posrečilo, da bi leteli dalj časa s kakim letalom z vrtečimi se krili. Sikorsky in njegovi sodelavci so bili najbrž edini, ki so z vnemo izpopolnjevali izum, katerega so zdaj pokaza li občinstvu na malem prosto ru poleg svoje tovarne. V navadni delovni obleki se je Sikorsky vzpel v kupolo svojega novega helikopterja, mehaniki so mu pomagali vžgati motor in po kratkem gretju se je čudno letalo pričelo dvigati navpično v zrak do višine 15 metrov, v kateri je obstalo. Tu pa tam se je po. časi premaknilo naprej, nazaj ali v stran, medtem ko so gle dalci prestračeni čakali, kdaj se bo zapletlo v veje dreves ali padlo na tla. Helikopter pa se je čez eno uro 32 minut in 30 sekund spustil navpično na tla, nalahno kot balonček iz milnice. Po konstrukciji tega prvega uspešnega helikopterja Sikor sky ni dodal nič kaj novega načelom letanja. Napravil je le, da je nova vrsta letala de lovala ter mu je s tem urtl pot nadaljnjemu razvoju. Lani poleti sta dva helikopterja no. vejše vrste preletela s petimi pristanki severni Atlantik, od letališča Westover v Massachu. settsu do Prestwicka na Škotskem. Razdaljo 5.490 km sta preletela v 42 urah in 30 min., to je s povprečno brzino kakih 130 km na uro. To je bilo pr. vič, da je kak helikopter pre-letel Atlantski ocean, dve etapi sta bili znatno daljši kot prejšnji rekordni polet brez prestanka za helikopterja Odkar je opravil Sikorsky svoj prvi polet, je bil dosežen v razvoju helikopterjev ogromen napredek. Danes dvanajst tovarn konstruira in izdeluje helikopterje vseh mogočih oblik in velikosti, ki so se izka zali že pri opravljanju številnih nalog med vojno in v mirnem času. Na ironti uporabljajo helikopterje za številne naloge. V par minutah prepelje iz ozadja bojišča na vrh gorovja v bojni črti strelce, ki nato izvedejo napad; rešuje z naglim prevozom ranjencev do postaj za prvo pomoč, na tisoče člove- ^ , ■ ■,. •.; •; Lani poleti sta dva helikopter la, ki Ju vidimo na sliki, pre-i!i * ^ iml Pristanki Atlan ik. Razdaljo 5490 km sta pre-,e'e, v urah in 30 min., to je s povprečno brzino kakih 130 km na uro. Ta prvi polet helikopterjev čez Ocean pomeni nov mejnik v službi helikopterjev za blaginjo človeštva. L. M. ŠKERJANC je lani napisal edino večjo noviteto godalni kvintet z dvema violama. Njegov ostri kritik je njegovo passacaglio proglasil za največjo umetnino jugoslovanske glasbe. Škerjanc je na. pisal še scensiko glasbo k Ro-standovemu Cyranu de Berge-rac in izdal šest skladb za desno roko (za levo roko so že prej izšle). Napisal pa je drugi del svoje Fuge (prosti stavek) z obsežnimi analizami Bachovih fug; v ilustracijo svojega gledanja na fugo pa je napisal še posebno izvirno fugo. Delo je. že v tisku in bo topot debela knjiga. b. CHARLES DICKENS Pfei/edal prot dr. Fr. Bradač < Med tem pogovorom »ta dospela k vratom kantine; Sam je našlo vstopil (preJ pa se Je ozrI Cez ramo ; SoT”he‘S,e'lom na s,0Jeea » ^Mati,» je Sam vljudno pozdravil damo, «neizmem «0 Snm » ^ ^ Pastir, koku se vam gudi?» strašno!» ’ llcnlla' gospa Wellerjeva, «to je pastir?»U n ’ mia,dam'> J® odgovoril Sam. «Kaj ne. vldeTk^^sna^bd 3|LdvigtU1 roke in oM, da je bila na bel. , m odgovortlP;rbSe.bl m"e- Sam in gledal na^j^S Jf®**0* buleflne?> je rekel «Tale dobri mo? kak0T da žel1 P°4asn'la- J« odgovorila gospa VeKS.** * ^ , Je rekel Sam' je rekeI Sam> blago- mladelliC' da fcale kazen ni prav ni« Sttggtns TO*CaJai* je rekel *lasn° gospod n^wST'* Je, °dgOVOrI1 8am’ hedu prjazn Jest miflem, de mu.1 maCaj Spioh ni plemenit gspud ne. Ko l6Zn Za V3Še dobro gspud * Ko 50 dospeli v pogovoru do sem, so zaslišali s <*o- a. na katerem je sedel starejši gospod Weller glas ne- spodobno podoben smehu, nakar je gospa Wenerieva K2“16' i* n ?“•st,M^ rr,s dolžnost, poskusiti krčevit jok. v ko^?Uew i!® rCkla dama (stari ^ s«Jel. v kotu), «WeMer. pojdi sem!> "HJa!a 1fpa- draga moja. ampk men se tukl prou dobr seal,> je odgovoril gospod Wel!er. Na to je gospa VVellerjeva udarila v jok. «Kua vam pa je madam?» Je rekel S e,m ®amvVJe odS°vor'la gospa WeUerjeva’ «broj oče me bo IzmuEii do smrti. Nato je gospa Wellerjeva potočua je vec solz in gospod Stlgglns je vzdihnil. • «Halo, temo nesreirimo gspude Je že spet slab,» Je rekel Sam in pogledal okrog. «Kje pa zdej to Cutte, gspud?» «Na istem mestu, mladenič,» je odgovoril gospod Stiggins, «ma Istem mestu.s> «Pa kje je tu. gspud?« je vprašal Sam. «V srcu. mladenič,* je odgovoril gospod Stiggins in pritisnil dežnik na telovnik. Po tem ganljivem odgovoru ni mogla gospa Weiletr. Jeva več vzdržati, glasno je zaihtela in proglasila da Je rdeienosl mož svetnik; nato se je gospod Weller re-nlor osnem Izreci mnenje, da je najbrž zastopnik zdruzenin farnih občin svetega Simona Zunaj in svetega WalkerJa Znotraj. «Men se zdi, madam,» je rekel Sam, «de Je ta gspud s sknulemlm ubrazam žejen zavlet ga žalostnga pri-zora Kua mlslte vi, madam?» Častivredna dama je pogledala gospoda Stlgginsa m ba gospod je nemalo zavijal oci, si stisnil z desnico grlo ter delal, kakor da požira, hoteč naznaniti, da Je žejen. «Zdl se mi, Sam, da so res njegova Čustva tako vplivala nanj,» je žalostno rekla gospa Wellerjeva. «Kaksna pijača mate nejraj, gspud?» je vprašal Sam. «0. drag' prijatelj, vse pijane so ničemumost,» je odgovoril gospod Stiggins. (Nadaljevanje sledi) ških življsnj; pobere pilota, ki se je moral spustiti več kilometrov za sovražnikovo črto, in opravlja ogledniško službo. Uporaba helikopterjev v tt^ govske namene in za prevozno sredstvo pa ni nič manj važna. Na področju velikih, zelo raztegnjenih mest, že več let prenašajo pošto v predmestjih. Uporabljajo ga za uničevanje mrčesa na poljih in odlično se je izkazal v boju proti kobilicam na Bližnjem vzhodu. Rafinerije nafte, plinarne in e. lektrarne uporabljajo helikopterje za patruljno službo vzdolž dolgih petrolejskih, plinskih in električnih vodov. Najboljše pri helikopterju je njegova vsestranska uporab, nost. Vzleti navpično v zrak in se navpično spusti na zemljo; leti lahko naprej, nazaj in vstran ali pa stoji v zraku nad določeno točko Ce hočemo razumeti, zakaj zmore helikopter vse to, česar ne zmorejo letala s trdnimi j krili, moramo vedeti, kako nalogo opravljajo krila letal med poletoai. Let je možen zato, ker je zrak gost in odporen; upira se sili. Krilo je upognjeno in pritrjeno v določenem kotu tako, da zajame zrak in ga potiska navzdol. Zrak pri-tiska navzgor na spodnjo pow vršino krila in ga s tem nekoliko dvigne. Istočasno povzroča upognjena zgornja površi. na krila vsrkavajoči zračni vrtinec in s tem nastaja na vrhu kril zračna praznina. U-pirajoči se zrak je pritegnjen spet v vsrkavanje, pri čemer dvigne krilo dvakrat toliko kot pritisk pod krilom. To je pri letalih na zračni vijak in tistih, ki jih poganjajo sunki iz reakcijskega motorja. Ce le. IGOR IVAN SIICORSKY, rojen v Rusiji pred 62 leti, Je zgradil prvi uporabni helikopter na svetu. talo ni v pogonu, krila niso sposobna dviganja. Helikopter pa združuje v vrtečih se krakih rotornega propelerja — ki niso nič drugega kot dolga, tanka krila — funkcijo običajnih kril, to je dviganje, in funkcijo zračnega vijaka, ki zajame in potiska zrak za letalo. Ko se lopatice rotornega propelerja vrtijo nad kupolo helikopterja, izpodrivajo zrak nad in pod seboj, s čemer se ustvari dovoljna si! la, da se letalo dvigne. S spremembo naklonskega kota vrtečih se rotorjev, lahko spre. meni pilot smer helikopterja. Ce nagne lopatice naprej, leti helikopter naprej, če pa jih nagne nazaj, leti helikopter nazaj. Tja, kamor nagne lopatice. na levo li na desno, naprej ali nazaj, tja pač leti helikopter Ko znaša naklonski kot rotorjev nič stopinj, osta. helikopter v zraku na istem mestu. To nagibanje lo-pa!ic “Povija letalec z' naj-ažnejšim delom helikopterje-vega pogonskega mehanizma — z rotorsko glavo — ki je na. meščena vrh pogonske osi Prednost helikopterjev je v tem, da je zmožen precej velike brzine v letu v vodoravni smeri — nad 160 km na uro, ki se bo v bodočnosti morda celo podvojila — a tudi počasnega leta, ki ga je mogoče zmanjšati tako, da ostane heli. kopter na isti točki v zraku. V slabem vremenu lahko leti sa. mo s hitrostjo 1,6 km na uro. Ob taki hitrosti je skoro izklju, čeno, da bi se mogel kam za^ leteti in je zato vožnja z njim manj nevarna od vožnje z le. tali s trdnimi krili. Nadaljnja prednost je majhen prostor, ki ga potrebuje helikopter za vzlet in pristanek. Ima pa tudi nekatere slabe strani, od katerih pa ni nobena taka, da bi je ne bilo mogoče odpraviti. To se tiče pred. vsem varnosti, če namreč le. talci ne poznajo podrobno he-likopterjevih posebnosti. Helikopter ali «leteči mlin», kakor mu pravijo, v močnem vetru ne more leteti z isto stabilnostjo kot težko letalo s trdni, mi krili. Tudi dvigniti se n« more dovolj visoko — 5.500 do 6.000 metrov — da bi ušel slabemu vremenu. V današnji razvojni stopnji še ne predstavlja adružinskega« letala. FREDERICH GRAHAM Nov enosedežni reakc!)sk! helikopter «XH-2«», ki tehta IM leg; Helikopter poganjata dva reakcijska motorja montirana na konceh obeh rotorskih krakov. Radi enostavnosti upravllania l* zafwe*nilf že po 10. urah pouka. Ta reakcijski helikopter obeta koristno uporabo zlasti kot ogledniško letalo. pri reševanju ponesrečen ~ev ta kot splošno civilno in vojaško prevozno sredstvo, W7 WV Vremenska napoved za danes; w II aTM. H J Obeta se jasno vreme z mož- nostijo krajevnih pooblačitev. — Napovedujejo znižanje temperature. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 6 2; najmižja pa 2 stopinj. PRIMORSKI DHEVHIK RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 21.00: Literarna oddaja: France Prešeren - naš narodni pesnik-Trst II.: 19.25: Chopinove mazurke in poloneze. Trst I.: 21.05: Simfonični koncert. — Slovenija: IM •. Pester spored opernih arij. RAZNARODOVALNI UKREPI USTANOVE TRE VENEZIE iZARADI POTEPUŠKEGA PSA Sodno razpravo proti nalemnikom ZLETEL Z MOTORJA V DOLU so preložili na 5. marec 1953 Odvetnik Tergioni je prikazal sodnikom pravičnost kov, katerih pogodba ima po zakonu veljavnost borbe najemni-do leta 1955 GORICA, 5. — Kakor smo že v eni izmed naših prejšnjih številk poročali, bi morala biti danes pred tukajšnjim o-krožnim sodiščem razprava proti pevmskim najemnikom zemlje ustanove Tre Venezie. k' proti zakonskim določilom skuša spraviti slovenske najemnike z zemlje. Ker tega ustanova ni uspela doseči s prevaro, se je poslužila sodišča. Danes dopoldne ob 10,30 je sodni zbor pod predsedstvom dr. Storte otvoril razpravo. Prisotna sta bila zastopnik slovenskih najemnikov odv. Tar gioni in zastopnik Tre Venezie dr. Luzzatto. Prostor za občinjtvo je bil popolnoma zaseden, itajti naše ljudi iz Povrne, Oslavja in St. Mavra močno zanima izid procesa in so zato polnoštevilno prišli na današnjo razpravo. Takoj v začetku je odv. Luzzatto zahteval odložitev razprave, ker ni utegnil prečita-ti spomenice, ki mu jo je poslal odvetnik Targioni. Predsednik sodišča je predlog sprejel in odredil, da bo prihodnja razprava 5. marca t. 1. Za njim je spregovoril odvetnik Targioni, ki je poudaril važnost sodne razprave in prikazal neutemeljenost zahtev ustanove Tre Venezie. Opisal je razmere, v katerih je morala ustanova pred desetimi leti dati svojo zemljo v najem zasebnikom, da bi jo izboljšali. S tem je zavrgel trditve, da so si zemljo kmetje nezakonito prilastili. Ker je ustanova Tre Vene-) zie hotela za vsako ceno doseči svoje zahteve, je poslala najemnikom na dom staro pogodbo in jih po svojem predstavniku pozvala, naj jo podpišejo. Preprosti ljudje in predvsem žene niso pogodbe prebrale in so verjele uradnikovim besedam, da bodo b podpisom pogodbo podaljšali za eno leto. Zato so v dobri veri list podpisali. Dejansko pa so se s podpisom pogodbi odpovedali. Ko so najemniki spoznali prevaro, so napravili potrebne korake, da bi veljavnost podpisa uničili. Odvetnik Targioni je nadalje opozoril sodišče in zastopnika ustanove, da ni mogoče pogodbe razveljaviti pred štirimi leti, ker obstaja zakon o najemu zemlje po zasebnikih. Po tem zakonu bi pogodba, sklenjena leta 1951, morala trajati do leta 1955, kar je zastopniku ustanove Tre Venezie gotovo dobro znano. Prikazal je tudi neutemeljenost razlogov, s katerimi bi radi spravili z zemlje slovenske najemnike. Najčešče zatrjuje ustanova, da najemniki niso neposredni obdelovalci. Resnici na ljubo je takih zelo malo in obdelujejo zemljo s svojimi silami, kot predvideva zakon, ki smatra za neposrednega obdelovalca zemlje vsakogar, ki sam ali s člani svoje družine obdeluje najete zemljo. Kot drugi razlog navaja ustanova pomanjkanje Vprežne živine; vendar je tudi opravičilo zelo šibko, ker imajo v Pevmi okoli 110 krav, ki si jih po stari navadi izposojajo in opravijo vse delo, ki bi ga ustanova s predvideva-(teriala nimi kravami v bodoče prav gotovo ne zmogla. Glede obnovitvenih del, ki jih ustanova napoveduje, pa je branilec dejal, da ne zadošča izjava pokrajinskega poljedelskega nad-zorništva o soglasnosti z načrtom ustanove, ampak mora posebna preiskovalna komisija ugotoviti možnosti uresničitve tega načrta na kraju samem. Opozoril je sodišče, naj pred pravdorekom temeljito pregleda vse okolnosti, da ne bo upropastilo prebivalstva vse vasi. Branilčevim trditvam odvetnik Luzzatto ni mogel ugovarjati. Na razpravi 9. marca se bodo morali zagovarjati najemniki, ki so prvi dobili sodni poziv, in Alojzij Guelo, ki je bil pri današnji razpravi odsoten. Proces proti drugi skupini bo 9. aprila. Namesto pokojne Ter?er iz Oslavja bo nastopil njen dedič, da bo branil njene koristi. Pooblastilo odvetniku Tergioniju bo morala poslati tudi Marija Terčič iz Kanade. Odbor najemnikov se zahvaljuje za pomoč GORICA — Na tajništvu Demokratične fronte Slovencev v Italiji so bili danes člani odbora slovenskih najemnikov in v imenu vseh prizadetih izrazili predstavniku DFS toplo zahvalo vsem darovalcem denarne pomoči, ki so pokazali, da so na strani njihove pravične borbe. Poudarili so, da predstavljajo prispevki poleg neposredne gmotne podpore tudi veliko moralno oporo. Obenem pa so pozvali prebivalce s Pevme in Oslavja in predvsem tiste, ki so pri rešitvi vprašanja neposredno zainteresirani, da se odzovejo pozivu za zbiranja denarne pomoči. primeru poplave potoka v Versi v občini Ro-mans. Nadalje so razpravljali o ureditvi kmečkega podjetja poleg pokrajinske umobolnice in o posojilu za nakup potrebnega kmečkega orodja in strojev. Odbor je proučil številna vprašanja o pokrajinskih u-službencih, nezakonskih in fizično nesposobnih otrocih in obnovil nekatere najemniške pogodbe pokrajinske uprave. Odobrili so tudi izplačilo 4 mi. lijonov lir za razne stroške podrejenih ustanov pokrajinske uprave. Hrbtno mišico si |e pretrgal GORICA, 5. — Pri prenašanju tovora si je danes zjutraj 43-letni Brescia Franc iz Ul. sv. Antona 8, ki je zaposlen pri neki tvrdki v Ul. Giustiniani, pretrgal mišico v hrbtu. Tovariši na delu so poklicali na pomoč rešilni avto Zelenega križa, ki ga je pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so ga zdravniki sprejeli na opazovalni oddalek za krajšo dobo. Gasparotto ne je zaletel v obcestni kamen In se pri padcu onesvestil GORICA, 5. — Na cesti pri Bonetih je včeraj popoldne o-koli 15. ure neki zasebni avtomobil pršel na pomoč 38-letne-mu Alojziju Gasparottu iz Tržiča, Ul. Julia 60, ki je ležal nezavesten na tleh. Gasparotto se je peljal na svojem motorju proti Gorici. Da bi ne povozil nekega psa. se je umaknil bolj proti robu ceste in zadel ob cestni kamen. Ljudje so se takoj zbrali okrog njega in mu skušali nuditi prvo pomoč. V tem je prispel avtomobil, ki ga je odpeljal v mestno bolnico Brigata Pavia. Po pregledu so zdravniki ugotovili zlom leve ključnice, četrtega rebra na levi strani, okvaro 'nrbtnenice in številne praske po rokah in obrazu. Kljub številnim poškodbam ni njegovo stanje preveč resno. Sprejeli so ga v bolnico, kjer se bo moral zdravit' približno 40 dni. Vesti za trgovce GORICA, 5. — Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča vsem včlanjenim tvrdkam, da si na njenem sedežu na Korzu Italia 5 lahko ogledajo sledeče okrožnice: izvoz cunj; plačilni sporazum z E-giptom; uvoz darilnih paketov; pogajanja za obnovitev trgovinskega sporazuma s Finsko; pravila za izvajanje trgovinskega sporazuma z Japonsko od 27. decembra 1952, uvoz 24 tisoč ton koksa iz območja dolarja; uvoz 10 tisoč ton parafina; pravila za izvajanje trgovinskega sporazuma z Mehiko od 15 novembra 1949. SliHp. ^ . jSffhti Ipi J PRED MLADINSKIM NOGOMETNIM TURNIRJEM V VIAREGGIU Splitski Hajduk nastopi v soboto mm . - j ZA DVIG ODBOJKE V ITALIJI Nastopilo bo 16 moštev, od teh sedem iz inozemstva - Prva nasprotnika jugoslovanskih klubov bosta Udinese in Bologna GORICA, 5. — Ko je včeraj zvečer 50-letni Sante Zorzut iz Trsta, Ul. Rivo 46, ki se zdravi v zdravilišču v Ul. Vittorio Venete, vstal iz postelje, se mu je stemnilo pred očmi, da je padel na tla. Bolničarji oddelka so takoj poklicaili na pomoč rešilni avto Zelenega križa, ki je Zorzuta pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia. Pri pregledu so zdravniki ugotovili zlom desnega gležnja. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek, kjer se bo zdravil približno 60 dni. KINO VERDI. 16: «Tam, kjer se reka zniža«, J. Stewart. VITTORIA. 17: «Plamen», E. Rossi Drago in A. Nazzari. CENTRALE. 17: «Totd in ženske«, Totd in L- Padovani. MODERNO. 17: «Past», F. Pe-riu in B. Blier. ČETRTFINALE (12. in 13.11.) POLFINALE (soboto 14.11.) FINALE [ponedeljek 1C.II.) „ , . , „ Hajduk (Split). Sobota 7.H Udinese. ii Kickers (Offenbach) \ Vedel]H H.H..... Atalanta ............ 1 . « .. Austria (Dunaj)..., 1 Ponedeljek fl.tl. sampdoria.............. J"" Bordeaux. Ponedeljek 8.11. Mihm. Tnrek 10.11... Torek 10.11. Breda 11.11. Sreda 11.11. Lazio................\ G.C. Viareggio J' Partizan (Beograd) 1 Bologna............. / Stade Reims Fiorentina Hamburger.. Juventus...... Tudi x» tretje in četrto mesto bo tekma v ponedeljek 16. n. Nogometni mladinski turnir v Viareggiu bo tudi letos prav zanimiv. Veljavo mu daje u-deležba sedmih inozemskih moštev iz Jugoslavije (Hajduk in Partizan), iz Francije (Bor. deaux in Stade Reims), iz Nemčije (Kickers Offenbach in Hamburger) in iz Avstrije (Austria, Dunaj). Ker je za ta turnir dovoljen nastop igralcem do 21. leta, je razumljivo, da so med nastopajočimi že nekateri zreli igralci, tudi taki, ki v svojih državah igrajo v prvih moštvih. Spominjamo se’ n. pr. primera Lucentinija, ki je 1. 1951 kot igralec Sampdo-rie v nedeljo pred finalno tek. mo nastopil za svoje prvo mo. štvo v prvenstveni tekmi ter bil najboljši mož na igrišču, naslednjega dne pa je prihitel v Viareggio igrat kot mladinec. Letošnji turnir je po vrsti peti. Prvi je bil 1. 1949 in tedaj je zmagal Milan, ki je ta svoj uspeh ponovil tudi lansko leto, ko je v finalni tekmi pre- ZADNJA POROCI L A «. . .. ...___1__ 1NESRECA V HUDNIKU URANA ..STALIN" Spomenica britanske vlade jj^lfI1DTCU, o sodelovanju z evropsko vofsko ioUi/JIjItllil lilJJUnl Spomenica govori samo o vojaškem sodelovanju Anglije z evropsko obrambno skupnostjo so ubili 7 nemških rudarjev Danes seja PARIZ. 3. — Velika Britanija Je včeraj poslala 6 državam evropske obrambne skupnosti spomenico, s katero jih obvešča o svojih načrtih za sodelovanje v evropski vojski. Spomenica obravnava samo vojaško sodelovanje Velike Britanije. V zvezi z britansko spomenico je danes zvečer glasnik občinskega upravnega odbora dTve1?ke%ritaani1e3v'njde“ Za- gorica, 5. — Jutri bo imel v beli dvorani goriškega žu-panstva občinski upravni odbor redno tedensko sejo pod predsedstvom župana. Med številnimi točkami dnevnega reda je tudi nakup in zamenja, va občinskih zemljišč, odstop zemljišča ustanovi za gradnjo ljudskih hiš, ojačitev električne razsvetljave v Ul. Cipriani in prispevek za javne telefone v letu 1953. Pokrajinski odbor se je sestal GORICA, 5. — Odbor pokrajinskega svet« je imel sinoči redno tedensko sejo pod predsedstvom odv. Culota. Na seji so odborniki odstopili Tehničnemu uradu del pokrajinskega zemljišča za gradnjo železniške čuvajnice in skladišča za hrambo potrebnega ma- roča svojo pripravljenost sodelovati z zračnimi silami v bodoči evropski vojski. V spomenici so podrobnosti o sodelovanju med britanskimi silami in silami bodoče evropske vojske in o pomoči tej vojski v prvem obdobju njenega razvoja. V njej niso poudarjeni načini sodelovanja med letalstvom Velike Britanije in 6 evropskih držav, pač pa je našteta vrsta možnosti za uresničenje predlogov v spomenici. Načrti spomenice kažejo razvoj predlogov, o katerih so že razpravljali lanskega maja v Parizu med predlagateljem načrta za evropsko vojsko, francoskim obrambnim ministrom Plevenom, in britanskim maršalom Alexandrom. V zvezi s predlogi o pomoči avropski vojski pri njenem ustanavljanju je glasni* izjavil da gre za olajšave pri vež- banju, sodelovanju britanskih oficirjev pri vrhovnem poveljstvu evropske vojske in skupnem vežbanju oddelkov. Spomenica še posebej poudarja, da se ne nanaša na vojaške načrte, operativna poveljstva ali poročevalske službe, ker spadajo ta vprašanja v i pristojnost NATO in da mora evropska vojska kakor tudi Velika Britanija v njegovem okviru razvijati svojo delavnost. Velika Britanija je izrazila upanje, da bodo tesni stiki med oboroženimi silami privedli do prav tako tesnih stikov med Veliko Britanijo in »političnimi ter * vojaškimi ustanovami evropske obrambne skupnosti*. V londonskih diplomatskih krogih menijo, da je državni tajnik ZDA Foster Dulles v glavnem sprejel britanske predloge v včerajšnjih razgovorih z vodilnimi britanskimi politiki. Poleg tega pa javljajo, da bo francoski ministrski predsednik Rene Mayer v svojem prihodnjem londonskem obisku zahteval večje britanske obveznosti do evropske vojske in da bo nastopil proti znižanju sedanjih oboroženih sil v Evropi. Zahteve bo postavil brez predhodnega posvetovanja z evropsko obrambno skupnostjo. Poleg tega. poudarjajo, da bi Francija lahko zahtevala od Velike Britanije pobudo za podaljšanje Atlantskega pakta od 20 na 50 let. Nemški zakon proti vpisu v tujsko legijo BONN, 5. — Federalni parlament v Bonnu je soglasno sprejel zakon o prepovedi rekrutiranja nemških državljanov v vojske, vojaške ali pol-vojašlke tuje formacije. Zakon predvideva 3 mesece zapora Njegov namen pa je predvsem, preprečiti vpis nemAkih državljanov v tujsko legijo. od Kaira v Cantu, dejal, da britanske sile nočejo zapustiti Egipta in da se bodo Egipčani zapletli v vsestransko borbo in da bodo prelili tudi kri, če bo potrebno. List «A1 Ahram» pa piše o dokončni sklenitvi, da Egipt ne bo imel z Veliko Britanijo drugih pogajanj, dokler ne bodo sprejete «zahteve sudanskega prebivalstva*. Ustanovitev orqani;aqe za pomoč sovjetskim beguncem ŽENEVA, 5. — Visoki komisar Organizacije združenih narodov za begunce Van Heugen Coedhart je zahteval pri vladah članicah OZN in evropskem svetu, naj se združijo v veliko mednarodno organizacijo za pomoč beguncem iz sovjetskega področja. Glavnemu tajniku evropskega sveta je poslal telegram, v katerem sporoča svoj namen, zahtevati od vlad pomoč. Poleg tega poziva evropski svet, naj pošlje v Berlin svojega predstavnika. Glavni tajnik evrposkega sveta je sporočil, da je za to nalogo pooblastil Rolanda Mul-lerja, tajnika komisije za prebivalstvo in begunce v skupščini evropskega sveta. S poti proti Trfcmunu se vam nudi takle pogled na del Mi vasi Podbonesec Sloveniji. v Beneški Seia epMili piedstavnikov o osnutku začasne ustave KAIRO, 5. — Pod predsedstvom generala Nagiba je bila včeraj popoldne in zvečer važna seja, na kateri so ministri in oficirji vojaškega poveljstva obravnavali osnutek ustave, ki bo veljala za prihodnja 3 leta. Menijo, da bo ustava imela okoli 10 členov o izrednih pooblastilih »vrhovnega državnega sveta«, ki bo sestavljen iz 12 do 15 članov. Glavni svetovalec ministrskega predesdnika Nagiba za sudanska vprašanja major Salem je v včerajšnjem govoru, ki ga je imel 100 km severno Jacquelline Auriol najhitrejša ženska PARIZ, 5. — Vse kaže, da bo gospa Jacquelline Auriol prva ženska, ki bo presegla hitrost zvoka. Vest je sporočil tajnik francoskega državnega letalstva Pierre Montel, ki je pojasnil, da bo gospa Auriol vodila lovca na reakcijski pogon znamke Mystere, čim bodo ugodne zračne razmere. Gospa Auriol je snaha predsednika republike in služi za preizkuše-valko letal v letalskem središču Bretigny. Stara je 30 let ima 11 in 14-letni hčerki in je v šestih letih že vodila že 40 letal različnih vrst. Leta 1949 je bila leto dni v bolnici, kjer so jo zaradi letalsike nesreče 22-krat operirali, Kljub temu se je po okrevanju znova vsedla za volan. Pogumna le-talka je v nesreči izgubila vso kožo na obrazu in so ji s trans- magal mladince beograjskega Partizana. Beograjčani so si pridobili simpatije v Viareggiu 1. 1951, ko so si osvojili prvo mesto. L. 1950 pa je zmagala Sampdoria. Od šestnajstih nastopajočih klubov bomo imeli v soboto že prvega izločenega in prvega, ki se bo plasiral v četrtfinale. Spoprijeli se bodo mladi dečki iz sončne Dalmacije in naši sosedje Furlani. (Hajduk in Udi. nese). Težko je kaj reči, kar bi bilo podobno prerokovanju. Raje počakamo in — bomo videli. Drugi jugoslovanski predstavnik Partizan pa nastopi šele v torek in bo imel za nasprotnike Bologno. t IL. _ Funkcionarji italijanske ze za odbojko so skleni i, bodo skušali to športno P go bolj razširiti med itak skimi športniki. Napravili načrt dela, najeli so s‘^nerja Trinajstiča in propagand^ odbojko je končno sluzu odbojkarski turnir v nega jugoslovanskega trni' Viaregfii11 odDOJKarsiu lunui » ^ prejšnji teden. Odbojka - . kor zasluži, da se raz , ju po Italiji, saj je zelo lep #i koristna športna panoga- ^ zvezana s kakimi posebn nančnimi izdatki. .. $ Mimo političnih razpr™ rt nesoglasij znajo vendar ^ niki posameznih držav med seboj poti za sodelov« Tako so tudi italijanski ^ karji poiskali pomoč ta«. „ je bila najbolj «pri rok^jst|< v Jugoslaviji. Trener Trin ^ ima že določen razpon. ( ningov, ki so se pričeli V ^ v Viareggiu in bodo traj I ^ 29. marca. Iz Viareggia » f Trinajstič v Firenze, n ^ Modeno, Spezio, Genovo, no, Alessandrio, Turin, y Bergamo, Brescio in Ver0^'tj, vsakem mestu bo ostal P ker so protestirali zaradi prenehanja reSevanja ponesrečencev BERLIN, 5. ~ Zahodno- nemški dnevnik «Morgenpost» piše, da se je v vzhodnonemškem rudniku urana »Stalin« v Oberschlemanu ubilo 84 delavcev. Zahodnoneroški »Telegraf« pa piše, da je bilo v nesreči ubitih 20 rudarjev, medtem ko 62 rudarjev zaradi zasutih jaškov ne more na površje. Naknadno smo izvedeli, da so rudarji protestirali, ker so prenehali reševati ponesrečence. Sovjetske okupacijske čete pa so pričele nanje streljati in jih 8 ranile, od katerih je 7 v bolnici umrlo. Porast oboroženih sil sovjetskih podložniških dižav LONDON, 5. — Parlamentar. ni podtajnik za zunanje zadeve Anthony Nutting je v spodnji zbornici na neko vprašanje objavil številke, iz katerih je razvidno, kako so se oborožc-sile Madžarske, Romunije in Bolgarije v preteklih osemnajstih mesecih povečale nad mirovnimi pogodbami določene meje. Zadnjikrat so bili objavljeni podatki v tej zvezi v spodnji zbornici 25. julija 1951, sedanje številke pa dokazujejo, da so se vojaške sile navedenih držav po tem času še znatno po. večale. Mirovna pogodba omejuje oborožene sile Madžarske na 70.000, Romunije na 138.000 in Bolgarije na 65.000. Po dne 25. julija 1951 objavljenih številkah so madžarske oborožene sile takrat štele 100.000, zdaj pa štejejo 175.000. Romunija je leta 1951 imela pod orožjem 240.000, zdaj pa 250.000 mož. Bolgarija je imela leta 1951 pod orožjem 150.000, zdaj pa 175.000 mož. Poleg tega cenijo varnostne čete in oboroženo policijo v navedenih državah na 150.000 mož. Po pogodbi bi navedene države teh sil sploh ne smele imeti od trenutka, ko 50 zabeležili prve znake epidemije influence, je pripomogla, da-so z gotovostjo spoznali, da je virus «1-1» povzročitelj letošnje epidemije. Takoj po ugotovitvi so lahko pričeli uporabljati že pripravljena cepiva. Odbor izvedencev za zatiranje influence pa je objavil poročilo, da se še ne more upati v večji uspeh. MONTEVIDEO, 5. — Klub iz Montevidea «Nacional» je premagal someščane kluba »Pena-rol» z 2:1 (1:0). Naslednje tekme bodo v soboto; igral bo tudi »Dinamo« s »Penarolom«. * * * CLEVELAND, 5. — Kramer je dosegel svojo 10. zmago nad Sedgmanom s 3:6, 6:3, 7:5. Sedg-man je zmagal 12 krait. Segu-ra - Mc Gregor 6:4, 6:4. * * * DETROIT, 5. — Bivši svetovni prvak težke kategorije Ez-zard Charles je včeraj premagal Tommyja Harrisona s k.o. v 9. krogu. * * * Boksarska zveza Jugoslavije je' predložila nemški boksarski zvezi, da naj bo dvoboj Jugoslavija; Nemčija 5. julija v Beogradu. den dni. - ^ od' Izvršni odbor italijan• bojkarske zveze je v ugodno sprejel tudi P° ^ beograjskega Partizana 1 ^ stovanje njegove ženske v Italiji. i Odbojkarsko mcitvo zvezde je nastopilo^ v proti tamkajšnjemu žel* { skemu klubu in zmag3* (14:16, 15:6, 15:6, 15:13)- Dangubic 15. na . v metanju Pariški ' športni leStvic° «L’Equipe», je objavil .jac> najboljših metalcev r> 1952. - svetu v letu za to lestvico je, da so m ZDA dohiteli finske. •Jui’oliir van Dangubič, ki je na ^ piadi v Helsinkih doseg' vse častno 5. mesto, je ®-gib vici 15. z rezultatom ki ga je dosegel na oli«1' (f| Pred njim so; 1. HiytiainePi# 77.92 m, 2. Nikkannen (F> ). m, 3. Held (ZDA) 74.^^ Miller (ZDA) 73.95 m, 5-(ZDA) 73.78, 6. Sčarb ,f| (SZ) 73.01 m, 7, Leppae« ^ 72.60 m, 3. Cirbulenko jj 72.26 m. 9. Erikson ^ 72.04 m, 10. Bengtsson 1 72 m, 11. Roylance * 12. Berglund (Sved.) lj 13. Vesterinen (F) 71-1 JJ Allison (ZDA) 71.05 Dangubij (Jugoslavija), metra. t# Badell Smith za . (It.) 54:57; 4. Korde ^ (Jug.) 55:41; 5. Jakop'«.. .. / 1 l-90 t " f" ger l-^ S. tf Huertas (Franc.) >: ’ ' ‘ brand (Avstr.) - - (Avstr.) 158:9;,;r 158:-Orei)>er (It.) 1.59:2; 8 1.59:2; 9- Rubi (Avstr-' '('Švica1 10. Schuster Obereiner (Avsti ■ ’ • <$'• fi! (Franc.); 13- J ' ^ 14. Couttet (Flj?%.); 1 j (Švica); 16. Coli' > lum (Norv.)- v Jr Jutri bodo t«*?1 ffif dopoldne za mos* za ženske. llr,rt..m STANISI A V KtNKO - UKEUNISTVO ULICA MONTECCH1 St 8 Ul. nad. - Telefon Številka »3-808 In J4-638. - Hojtm *«d* *» * UPRAVA: UUCA SV FKANCISKA ft. 20 - Telefonska Številka 73-38 - OGLASI: od 8.30 12 In od IS - 18 - Tel. _ c. ob lasov- Za vsak mm vlSlne v širini 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice »0 Ur — Za KLRJ za vsak mn. iirlne I It^lpcf » vrste o*la*ov“o Totn. - Tiska Tiskarski zavod ZTT - PodruJn Goric, Ul. S. PHUcp 1-11 Tei 33-82 - Rokopisi se ne vratajo. 1 " t* NAKOCNINA' Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, pol letna 1700 celoletna 3200 lir. Fed IJud. repub. Jugoslavija: Izvod 10. 0| c>0 le. Sti *>a< »a t pr< »Os lUa «1. brc dlc «el riei *k,