stav. se V Trstu, v nsdeljo, 26. farmarja 1919 ? e'n*k rw IrlMtja vsak din rjufraj, tudi ob nedeljah In praznikih, — Uffdniiivn: tilic.1 sv. FrjnHika A^iSkegn 10, !. na<'str. Diptti naj jk poiljajo uredoiitvu. — Ncrsnbirana pisma se ne pra-jttrajc. rokopinl se ne vrafa'n. - i»dcj»telj lr. odgo- omi irednik ftefan Oodina. - Lastnih hoi K, tri mescc« i K K — za nedeljsko izdajo za ccl» leto 12 K, p t l*ta 6 K. * Mirovna konf^en:a. Medzavezniška seja. PARIZ. 21 jan. (Uradno.) Predsednik Zedinjen;h držav, ministrski predsedniki In ministri zunanjih stvari zavez-nlh in pridruženih vlasti ter japonska poslanika v Parizu •in Londonu so sc sešll danes dopoldne k seji, ki je trajala od 10'30 do 12*30 pop. V seji se je nadaljevala razprava o predmetih, ki naj se postavijo na dnevni red sobotne plenarne konference. V ta namen so se vzela v pofttev naslednja vprašanja: mednarodna delovna zakonodaja; odgovornost za vojno in določitev kazni; povrnitev Škode; mednarodna uredba pristanišč, reške 'Plovbe, prekopov in železnic. Poleg tega se je v seji pričelo proučavanje delovnega načina za ureditev teritorijalnih vprašani. Vrhovni vojfnJ svet. PARIZ, 23. lati. (Uradno.) Vrhovni volni svet se snide fn(rl ob 10*30. Udeleže se ga: maršal Foch. maršal Haig, general Diaz ter vojaški zastopniki zaveznili in pridruženih vlasti v VersalHesu. * * Crnogorsko vprašanje. PARIZ. 24. jan. Bivši črnogorski kralj Ntklta, obveSCen o žalostnih in obupnih dogodkih, ki se dogajajo sedaj v deželi, In želeč, da bi se ustavilo prelivanje krvi, je naslovil na črnogorski narod naslednje sporočilo: »Mojemu ljubemu narodu! Prosim vas. da ostanete mirno v svojih domovih in se ne upirate z orožjem četam, ki se skušajo polastiti vlade v naši deželi. Prejel sem najtrdnejša zagotovila od visokih zastopnikov zaveznili držav, da se v kratkem poda prilika črnogorskemu narodu, da sc svobodno izjavi o politični obliki svoje bodoče vladavine. S svoje strani spre'mein z radostjo to oc'ločitev.« — To sporočilo -Je odobrila mirovna konferenca v včera?5n:i seji ki privolila, da se odpošlje to sporočilo v Crnugoro. Delovna vprašanja. LONDON. 24. jan. Reuter poroča iz Pariza z datumom 2h t. m.: Vse se strinja v mnenju, da bodo važen predmet, s katerim se bo morala' baviti Zveza narodov, delovna vprašanja. Kolikor se tiče Velike Britanije, se bavi s tem vprašanjem sedai minister Barncs, ki je sestavil načrt svojih predlogov, pripravljenih za predložitev drtfgim angleškim oooblaščencern, dasiravno se mu prinašajo danzadnem izpremembe in dodatki. Po odobritvi s strani angleških zastopnikov se predlogi izreče konferenčnemu tajništvu, da se predlože, ko bo konferenca v kratkem razpravljala o delovnih vprašanjih. Lord Cectf o Jadranskem In dardanclskent vpraSaniu. PARIZ. 24. lan. Lord Robert Cecil. načelnik oc'seka za Zvezo narodov. Je. govoreč, z nekaterimi angleškimi časnikarji. pojasni! angleški predlog. Lord Robert Cecil te posebno poudarjat potrebo, da se postavijo pod mednarodno tli druge vrste nadzorstvo, ki bi iamčilo za dostop vsem narodom, nekatera mesta in nekatera vodna pota.! »Tako«, je dejal lord Cecil, »nekatere nove države, ki so vstale iz ruševin avstro-ogrske države, absolutno ne bodo mogle imeti izhoda na morje, ki Jim v resnici pri-pada. Kakor oišejo švicarski listi, se Izdeluje načrt, da bi se pridobil izhod na morje. Nekateri narodi imajo naj-večj-i interes, da bi dobile svoboden dostop do Soluna,' dasiravno Solun nc pripada njihovemu ozemlju, N?.jvaž-' nejše vprašanje v tem pogledu ie seveda dardanclsko in bosporsko vprašanje. Ti slučafi, ki ustvarjajo potrebo mednarodnega posredovanja, dovajajo naravno do usta-! novitve novega organizma, Zveze narodov, kateri je na-gnen blaginja narodov.« Poljaki se podvrgavalo že!il entente. LONDON, M. jan. Reuter poroča: Ko so Izvedele poP-ske vojaške oblasti v Krakovem. da je maršal Foch tzia-vil, da se pooblaščalo Cehi za zasedenje vse Slovaške, so odredile poljske vojaške oblasti same. da naj Poljaki izpraznijo Spiš in Oravo. pokazavši tako jasno namen poljskih oblasti, da se podvrgavalo ukrepom entente, ka ierl je Poljska trdno vdana. Izgon Iz Jugoslavije? BENETKE, 25, jan. Tuka'šn'i listi poroča'o \i Curiha z ] datumom 24. t. m.: Iz Berolina (!) se ooroca: Listi poročalo iz Zagreba, da so bili nalepi ent razglasi, ki pozi-1 valo vse, ki niso pristojni v Jugoslaviji, da naj zapuslei mesto v najkrajšem času. — Pripomba: Čudno, da mi, ki smo vendar v neposredni bližini, ne vemo ničesar o ka-jtfh takih razglasih. TRST fN SLOVENSKE SOLE. MILAN, 25. jan. »Secolo« obiavlja pod naslovom »Tri-este e le scuoie slovene« naslednje pismo prof. Savla Piazze: Prišedši včeraj [z Trsta, ko sem sporazumno z vrhovnim poveljništvom in gubernatorjem izpolnil prvi del svoje naloge, ki ie obstajala v otvoritvi vseh šol v Julijski |;,eneČHi, in sc pripravljam, da izpolnim drugi del. ki bo obstajal v poročilu ali predlogih ministrstvu za bodočnost, čltain v »Secolu« dopis Karla Russa, h kateremu naj podam kratko pripombo. Ni točno, da bi bila vlada v tej dobi zasedbe zanemarjala šole, slovenske Iti hrvatske: vse drugo. Odprle so se že vse slovenske ljudske šole v tržaški okolici siovensne in hrvatske v istri ter one slovenske v vzhodni Furlanijl, katere ie bilo mogoče odpreti z ozirom na tamošnje okoliščine. Nc samo to, temveč so bile didaktične izpremembe v slovenskih šolah kar najmanjše, docim so bile v Italllanskth obsežnejše. Pomisli naj se, da se vsaj za letošnje šolsko leto nt ml-dllo na uvedbo obveznega učenla Italijanskega jeziki, ker nismo Imeli namena raznarodovati slovenskih in hrvatskih kraiev. Tako se je odprla slovenska gtmnazlia v Knstvu(v Kastvu ni bilo nil«\r slovenske gimnazile in le tud danes ni! — nrto. ur d.) in v kratkem, mislim, < 'vori vrhovno p6velln"tro tu' nrvatsko gi un.iziio v Pazinu Vidi tu torel, d;: Nc c'c t t; o rn-loga /.a prttr 'evnn'e rroti oostopanu ua!!j ?Lavoratore* — ententa storiti v Rusiji? Kaj je Rušila za entento? Ali je sovražna država? Ne, ker ta poslednia nt nikdar napovedala vojne enteiiti v smislu mednarodnega prava. Ali jc prf.iatcl.iska država? Nc. kajti ententa je okuoirala ne-kotera ruska oremlja — iako važna ozemlja v Murmanlji, na Kavkazu, v vzhodni Sibiriji. Ali je država — zaveznica? Ilntcnti bi bilo v prilog, će bi bila Rusija zaveznica, kajti le na ta način bi bila upravičena izjava entente, ki so io listi širili te dtil. V tej iziavt 'e bilo rečeno, da so Nemci novrnili zaveznikonj onih .J20 iniliionov v zlatu, ki so jih (Ncmci) dobili od Rusiie vsled pogodbe brest-litovske. Blagajne s to dr,močeno kovino da so dospele v Pariz, kier so io depozitirali pri francoski banki na skupen račun zaveznikov. Pri tem »skupnem računu« jc treba tudi Rusije. Treba! Kn it! sicer bi — ootem. ko je no pravici nrokleh nesramno pogodbo brest-litovsko, narin'eno ruski revoluciji od tevtonskega militarizma — ententa blagoslovila isto pogodbo. Tudi namera, da sc zatre boljševizem, nc opravičuje takega oropnnla Rušite. Nič boli logično ne bi bilo — nadaliire »Lavoratore« ie bi hotela ententa posredovati v Rusiji, sklicevale se na posebni mir, ki ga ic Rusija sklenila z NemČito. Kajti sklenila ga je pod težo neizprosne potrebe. Ruslia te izgubih v vojni 1.700.000 mrtvili. M50.000 pohabllcncev, 3.900.000 ranietiih In 2.500000 ujetnikov — skupno 9,150.000. Take Izgube na ljudeh — poleg ogromnih materijalnih — ie treba že upoštevati, preden se govori o ruskem izdaistvu. Po takih žrtvah v svetovni vojni pač zaslužuje Rusija, da so-odločuje na mirovnem kongresu A če bi 2c vse to ne veljalo In če bi ruski rzločln« dajal zaveznikom pravico, da kaznujejo Rusijo, bi morali izvesti edino možno juridlcno posledico, da Rušili napovedo voino. da prirede — da govorimo po avstrijsko — Strafexpedltion, ter prepuste Rusiji, da si izvoli vlado, kakršno sama hoče, Istotako. kakor so v letu 1870. Prtisi spoštovali francosko republiko. Pravimo tako — naglaSa ^Lavoratoret — sledeč biiržoaztjsklm nazlraujem o raz-meriu med državami, da niti nc govorimo, o svojih lastnih čustvih humanega internacionalizma In socijallstične solidarnosti napram vsem frontam, starini In novim. Na noben način — tudi nc po buržoazljsklh naziranjih — ni upravičeno vedenju entente, posebno nc ono Francijo, glede sovjetske republike. IJescdc istega Orlauda jo obsojajo. Nič da nt še določenega, nič prcjudiclranega. In sedaj? Ali zmaga Anglita. ki predlaga nrlpoznanlc vseh držav v Rusiji, torel tudi boljšcviško? Ali zmaga definitivno Francija, ki hoče služiti svoiirn bankirjem? h kako lirčejo opravičiti to pred svetom? V kateri 23 Wilso-novlh točk dobe pr^vlčen'e? Kdo ne občuti, kako absurdno bi biki i:>.jušenje 100 mlliionov Rusov v tvropi, ker bi jilj pogi i? v naročje Nemčije?! Take misli sc morejo porajati Ic v praznih glavah, v glavah diplomatov. ki pripisujejo potezam svojega peresa malone božanstveno avtoriteto, ki pa se jej smeje zgodovina, sinejo življenje. Rusija ima svojo bodočnost — ali kolcktivistlčno, ali komunistično, tega ne vemo —. gotovo pa socljalistično, In strašne izkušnje, ki jih preživi a za svoje vsta enje, so tako poučne in na splošno korist, da sc njeni boli že sedaj klanjajo prosvetljcni duhovi z gamitiem iu pripo-znavanjem. »La voratorc« zaključuje: Ali more ententa res izvršiti norost utilitarističnega posredovanja, ne da bi mislila na gotove prevrate v bodočnosti?t VeSike mml v M anu. V- Milanu — v tem kulturnem središču Itallic — so sc vršite dne 21. t. ni. velike manifestacije, vclepomemb-ne zato, ker govore, da jc v Italiji mnenje razdet;eno glede sedan'e oficijctnc politike. Ta govor ie treba ceniti tem visje, ker jc Milan - ponavljamo — kulturno srcdisče Itaiije in dosledno temu prvači tudi v političnem pogledu, daje takorekoč intonacijo političnemu va-lovcnju. Iz poročila v »Lavoratoru^ posnemamo: Vršila sta se dva veliku shoda: v gledališču »Scala* — najboljšem gledališču Italije, svetovnega slovesa — in v gledališču »del Popolo«. Shod v prvem jc pozdravil znani socilalist Fclice tcirLxiiBC0U.. župana. Prijavil jc prikliuccirciimčlar-' ske zveze pohabl'enccv in vračajočih sc iz vo:ne Na-glašal je. da proletarijat ne bo več trpel nobeneva sistema zatiranja. Repossi je rekel, da sedaj, ko Je impenializcm pogažen od ene strani (menil je nemške) skuša razmahniti peroti na drugo stran. ProtetariPt imi rili okrni. Ali si moramo — jc vzklikni! govornik -- iu nadeti slovesno natego, da preprečimo, da bi v bodočo šc kateri narod moml živeti v podrejenosti. Na vzklik-'Živela Dalmacija! Doli z imperijalizmom!« — jc pripomnil govornik: Zvesti kriterijem, s katerimi sc jc vodih vojna, moramo tudi ljudstvu v Dalmaciji dati svobodo. da samo odloči o svoji usodi. Profesor Mondolfo je govoril proti vsem imperijalizmom, navajale ctnfške iu zgodovinske podatke, .je omenjal c:rgumc:it,'icije nasprotnikov, ki zahtevajo aneksijo Dalmacije. Nc <-/nc se ponoviti dogodek iz lota 1915., ko sc jc tnrhn.i manjšina uprla velikanski večini milanskega prebivalstva. Sest;iil smo se tu ~ je naglašal govornik — da protestujemo proti vsakemu imperijalizmu, V tem smislu jc pozival k solidarnosti vse socijaliste — Jugoslovanske, polhke, francosko itd., in jim ie zakHcal, naj prcprcči'o vse naml-šljenosti, k! niso v soglasfu z bratstvom iu pravičnostja Govornik sc jc izjavil za plcbiscite. Opozar';! 1 ie na raz-liko med kartami, ki jih je izdal Touring pred vohio in ki niso stclc Dalmacije med neodređene zemljp, in med današnjim pacijonalizrnom. ki zahteva tudi to deželo. Zavračal je sofizme zgodovinarjev v imenu Rima in Hcnctck, ko so bile politične avtonomije šele v vrtincu razvijajoče sc civilizacije in ko jc nasilje dušilo narodno zavest. Govornik jc nadalie naglasi, da so do leta 1914 tudi nairazgreteiši nacllonallsti pritrjali statistiki, ki le število Italijanov v Dalmaciji označala s 30.000. Sedaj pa ic ista številka naenkrat poskočila celo tia I2DO00 Splif Ic bil do leta 1*92. v italpnnskih rokah. S splošno volilno pravico sc jc število volilcev podvojilo in zmagali so Slovani. Nato se jc govornik uprl tudi proti angleškemu in francoskemu imperijalizmu. — Znmi socijalist TumlLlLjc naglašal, da nc sme tirat! danes absiraktne poliHkc. Mora z vso svojo motijo pritiskati na sklepe za novo modo sveta. Ce nc bi storil tega, bi bila to njegova abdikacija. Današnja dva shoda sta v gotovem smislu čin revolucije. Nc sme se rešitev orlagati na bodočnost, pričakovaic, da že vse stori zgodovinska cvolucija. Z drugimi besedami: ni smeti odlagati rešitve problemov v bodoči socllaMstičnl ral. Ni smeti . m. položil prisego zvestobe v roke, pooblaščenega Vesntća. Brzojavni olebfrdt. Someščan! lugostovadskega zunanjega ministra dr. Trumbtća, Splićani, so mu čestitati novo leto brzo'avnn. Nn brzojavki je bilo 11.578 podpisov samih polnoletnih Spličanov. Nemško divjanje na Koroškem. Nemci, kt so se približali Velikovcu na nel a) kilometrov, so straSansko divjali v okolici. V nedeljo 12. jan. so se pripeljali v Vovbre in Trusire na vozovih nemški oboroženi civilisti lz Grebi-n];:. Si so od lil Se do lri.'e in vsakemu moškemu zapretili, da sa ubi:eJo ako se Jim nc pridruži. Mnogo zavedmh mož in fr.ntov je prlbežalo v Velikovec, ker niso hoteli ili z Nemci. Vse zavedne Slovencc so odtirall v zapore. P-etepavali so jih in zasramovatt. Tako so aretirati :n internimi! v Greblniu župnika Goleča, v Grebhrskem klo<,tru župnika Kindlmana, v Vovbrah župnika Ebnerja. v Rudi župnika Volavčntka in še mnogo drugih Slovencev. Nnlbolj so besneli v Vovbrah Pavel Glantschnigg, Hans Morak ter Anton Lopar In Morak Jože iz Kleč. 'treba si zapomniti te ljudi, da bodo dobili svoje zasluženo plačilo, kad "T zopet zasedemo te kraje. Pristojne oblasti opozarjamo zlasti na Pavla Glantschnlgga, ki je podpisal reverz. v katerem je jamčil s celim svojim premoženjem, d;: nc bo podvzel ničesar proti Jugoslaviji. M. ]aiui .i rja so prišle nemške patrulje v Šmartno In odgnale posestnike Maksa in Franca Grila ter Ciča iz St. Šefrna. češ da so ti poklicali jugoslovanske vojake t]a. V Vovbrah se > javilo kakih 15 mož k nemški Biirgerwehr meč! niimi taki. ki niso bili nikoli vojaki, na primer Tomaž in Sorš. Največji hujskači so Pavel Olančnik, Morak, Kipi in Grabstelner. 12. jan. so nemčurjl celo noč pili pri Morak«, zjutraj pa so prišli k Županu Pavšnerju. hi Grab-steiner mu je z revolverjem zagrozil, da ga bo ustrelil, ako im nc izroči zaplenjenega orožja. Dobiti so samo eno puško. Nemški roparji so odgnali nad 20 glav živine In svlnl iz vasi in niso plačali nit? vinarja. — 15. )nn. ob 8 /večer le prišla nemška patrulja v Šmartno pri Vovbrah !n aretirala posestnika Ošmalca Blaža In Sablatnlkovega M Zadnjega je obdolžil čevljar Plašitz iz StriholČ, ia je pokazal jugoslovanskim častnikom, kje stoji nem-'.ka artiljerija, lz Trušenj so ga 16. odpeljali naprej na Celovec, kjer da ga bodo ustrelili. Nemškutar Terpačnik se le te dni okoli hvalil, da bodo Nemci v kratkem napadli Velikovec in pognali Jugoslovane na Hrvatsko Pristojne oblasti prosimo, da poizvedo, kaj se Jc zgodilo z vsemi temi Internirane!. Ljubljansko gledališče Je vedno tako prenapolnjeno da niti Ljubljančani, ki se za vstopnice nastavljajo par dni prej, ne morejo dobiti v n;cm prostora — kaj šele jostje z dežele, ki prav tako vzdržujejo ta kulturni zavod s svojimi davki in so prav hiko potrebni plemenitega razvedrila. Uprava nemškega gledališča je prepustila slovenski drami s\ojo zgradbo, Zakaj se torej ne prično slovenske dramske predstave v tem poslop.u? Hiša Nar. gledališča bi bila s tem zelo razbremenjena, čisti prinos predstav bi se zelo zvišal iti ustreglo bi se tudi občinstvu. Avsiro-Ogrska — Jo obstoji? Iz Pariza poročajo: »Agencija Radio« Javlja, da je odšla ameriška misija v Avstro-Ogrsko, da tam proučava politične, socialne In gospodarske razmere teh krajev. Glavni stan te misije bo na Dunaju, podružnice pa v Pragi. Budimpešti in Za- j grebu ter še v nekaterih mestih. Belgrajska »Pravda« pravi k temu: Ta vest nas preseneča. Vemo, da Avstro-Ogrske ni več in zato se čudimo, da prihaja taka komi- ■ sija na Dunaj kot središče, med tem ko pošilja podruž- j n;ce v l raso, Budimpešto in Zagreb. Veliko ložje bi se o čeških razmerah informirali v Praši satni, o jugoslo- j vanskih pa v Belgradu, nikakor pa ne na Dunaju. Našt zavezniki menda še ne vedo, kaj se je zgodilo z Avstro-Ogrsko. — Tako »Pravda«. Pa jc res še nekaj črno« rumenih elementov tudi še na oni strani! Madžarske lokomotive Srbiji, Tekoči teden začno v Soboticl prevzemati lokomotive Iti vajjone, ki jih po pogodbi za premirje morajo Madžari odstopiti Srbiji. Ker Je tamošnji železniški predor že popravljen, bodo loko-motlve in vagone iz Sobotice odpeljali naravnost v Bel-grad. Piijave kronskih terjatev v Inozemstvu, Z Žigosanjem bankovcev započeto akcijo nadal'u!e kr. ministrstvo v Iijlgradu. s pop som kronskih terjatev v Inozemstvu. Vsak, kdor ima V inozemstvu kal v kronah tcrjail, naj urno prijavi do 5. februarja 1919 police v Ljubljani. Več pove nn drugem ibJavljenl »Javni noilv«. Kdor Itoee va- SV( vet me ro\ ) terjatev s inlštvu za f Listu tega lista vati svojo koi Potova le na Izvedel, da je ko. I \ 0'J ■ pri VrUl ne zamudi iblianski neja strogo . Uvoz živi ub temu p Jijaštvo, ki i jc samo, lCiii poslani istavllt orespo aprta. < in dru« Je vsaI neiia roka. tdenčtii urad la se prepre-ih potrebščin Jugoslovan, ilo v Pragi), si potno do-Dunuju. Dr. Rcšetar, priznani Jugoslovanski učenjak ter profesor slavistike na dunajski univerzi, jc bil od Nemške Avstrije odpuščen iz službe. Upati ie. da bo sedaj svoje učenjaško delovanje nadaljeval na zagrebškem vseučilišču. O reorganizaciji naše armade. V Zagreb Je prispel bataljon jugoslovanske legije pod poveljstvom podpolkovnika Brkića. Bataljon je nastanjen v vojašnici v Kolodvorski ulici in bo tvoril kader za nov zagrebški polk. Tainl avstrijski dokumenti v Sarajevem. »Times« javljajo iz Sarajevega, da so v palači svoječasne bosenske uprave našli dokumente velike politične važnosti. Med temi dokumenti se nahaja tudi taino poročilo iz Niša glasom katerega bi naj avstrijska armada pomorila vse civilno prebivalstvo v Nišu, ako bi biia primorana se umakniti v Srbijo. K sreči jc prodirala srbska in zavezniška armada po prebitju solunske fronte tako hitro, da Avstrijci niso mogli izvršiti tega svojega načrta. Nova jugoslovanska ustava. Ministrski svet je sklenil že na eni svojih prvih sej. da se glavne določbe srbske ustave razširijo na ves teritorij kraljevine SHS. Posebna komisija, sestoječa lz ministrov dr. Kramcrja, dr. Triiko-viča in Korača, je dobila nalog, da izdela začasno ustavo za Jugoslavijo. Komisija je svoje delo dovršila in jc pred ložila konkretne predioge ministrskemu svetu, ki se bo z njim pečal v najkrajšem času. Tako je pričakovati že prihodnje dni razglasitev začasne jugoslovanske ustave. — Kakor je izvedel jugoslovanski dopisni urad v Bel-gradu. ustava ne bo obsegala samo določb o političnih in državljanskih pravicah, marveč tudi nadaljnje točke o začasni organizaciji kraljevine SHS. Posebno bo ustava obsegala odredbe glede narodnega predstavništva in glede samouprave. Ustava pridržuje srbsko institucijo državne ga sveta kot vrhovnega in upravnega sodišča, ter inšt: tucijo glavne kontrole kot najvišjega računskega dvora, Število članov državnega sveta se poviša od 15 na 30, število članov glavne kontrole od 5 na 14, Za obe instituciji bodo nanovo imenovani priznani veščaki Iz vseh jugoslovanskih pokrajin. 'Za državno veče ostane dosedanji poslovnik srbske narodne skupščine začasno v veljavi, državno veče pa si bo v prvih sejali določilo nov poslovnik. Poruka (sporočilo) dr. Ante Trumblća. Na skupštini napredne demokratske stranke u Zagrebu pročitao je dr. Lorković sledeču poruku koju Šalje dr. Ante Trumbić: »JDanas mogu konstatovati z zadovoljstvom, da »Jugoslavenski odl>cr« nema što da menja na programu. Taj je program danas program čitavog našeg tro imenog naroda. On je onda služio za propagandu u tu dj-em svetu: danas ie taj program stupio u stadij konkretnog realizovanja stvaranjem zajedničke države Srba, Hrvata ! Slovenaca. Od prvog početka Jugoslavenski je odbor radio verom, da će njegov ideal ušle?' ovoga rata realizovari, kao. što danas jednako veruje, da će našemu narodu uspeti, da savlada sve teškoće i kod kuće. a najveća je teškoća disorijentacija politička. Mole je mišljenic da ne treba danas lansirati preuranjene (prenagljene) programe o pitanjima, koja nisu aktu-elna. nego treba datJ narodi, solidnu direktivu, oko koje će se sve sile orijentirati na iednont cilju. Bez glavne direktive svaka programatična diskusija stvara zabunu (zmedo). Direktiva za mene i moje drugove jest ova: jedan narod — iedrud2! na Kajmakčalanu. na Sokolu, na Dobrompolju. r.a Vetre triku, na Kozjaku i na stotinu mcnlih bojišta gdc su iz držati muke i svladali otpore za Četiri dabre g^ine. ^ti su ih moRlI izdržati I sviad^ti s?mo legendarni divov (velikani), a ne ljudi. Svi su blH nedostiž'ivo (nedo.t gljivo) veliki u hrabrosti i požrtvovnostl. Sva naša snaga (moč) i sav ponos uaš. sve je u našem divnom narodu NitMuu nema premca (enakega) na svetu. Sve što, što i-mamo. što smo stekli (pridobili), njegova je zasluga krvlju stečena. On Je onaj, koii nas Je oslobodio I sve nas ujedinio. U taj n- I neka se protivnici ucled.Su pa ćemo samo tada bi i na visiini. Vi mnimetc kako sam duboko prožet ovim mislima i oseću-iua (čustvi), ier smo prilično opširno razgovarali, kada ste bili ovamo. Osećatn duševnu potrebu, koje Ide u daleku domovinu, za kojom čeznem (hrepenim) u tudjJnL — Dr. Ante Trumbić.__ Do'cTtn za ro'o?an!e. Vrhovno povet'nlštvo kr. Italijanske vojske Je Izdalo naslednjo naredbo: Cl. I. Za potovanje, prehod tn začasno bivanje nevo-Jakov v področju kraUestva. za katero Je proglašeno vojno stanje. In v zasedenem ozemlju onstran meje se pre-klicuicju vse prejšnje določbe ter se uveljavljajo naslednje: Cl. 2. Potovanle po ozemlju, ki se nahaja v volnem stapju in ne spada v operacijsko območje, Je potovan'e svobodno. Cl. 3. Vse osebe, ki nameravajo potovati v operacijsko ozemlje peš ati na katerikoli drugI način, si moralo preskrbeti dovollenle (permesso), ki ga Izda povel'ništvo karabinieriev. kateremCi poveliuje častnik Iti Je pristojno ea ozcmlle. v katerem prebivajo prosilci. Dovoljenje st' more izdati samo iz primerno dokazanih važnih rodbinskih ali poslovnih razl0R0v. Ce se dovoljenje ni na prepustnico za tuzemstvo (passa* to per P tr se mora nanašati na kako drugb 1 no Izkaznico 1 fotosralllo (železniška knjižica, pošt Izkaznica itd.). ' ' jo ima prosilec. V vsakem slučaju mora dovoljenje vsebovati kraj, za katerega je izdano, in rok veljavnosti, ki ne sme b[tl daljši od enega mescca. Cl. 4. Dovoljenje ni potrebno: a) osebam, ki Imajo potni list (salvacondotto). izdan od vrhovnega poveljnl-štva in — za njihova področja — od armadnih poveljni-štev. ali od generalne intendance za posle v njenem službenem ohmočiu; b) civilnim funkcionarjem, ki prihajajo v operacijsko ozemlje ali potu'ejo po njem po službenih opravkih in imajo listine, ki ugotavljajo njihovo osebno istovetnost in razloge za potovanje; , c) osebam, ki dokažejo s potrdilom o bivališču. Izdanem po županu ali s prehodnico za tuzemstvo (passapor-to per I' interno), da se vračajo v občino, v kateri prebivajo; d) osebam, ki imajo pooblastilo, Izdano v službenih poslih po poveljništvlh ooerirajočih čet. generalni inten-danci. generalnem tajništvu za civilne posle, vojnem ministrstvu, zbornih in divizijskih poveljništvih. Cl. 5. V operacijskom ozemlju ie potovanle peš, po ie-leznicl. z uprego, kolesom in avtomobilom svobodno za vse osebe, ki prebivajo v kaki občini v ome^leneia ozemlju In imalo kako Izkazno listino. More se svobodno prehajati iz občine v občino, toda za več kot 2i ur tra* iaioec bivanje v tuii občhl si te treba prtsk-bctl dovoljenje za začasno blvarle (permesso d! sojrrlomo), katero se more izdati osebi, ki poleg svoje osebne Istovetnosti dokaže, da nriliaia Iz razlogov »ivoi« obrti, trgovine.. polillcn, dela al« Iz rodbinskih razlogov. Cl. 6. Za izdajanje dovoljenja za začasno blvan.'e so, kjer nI posebnega vojaškega urada, pristojna železniška oostajna poveljništva. etapna poveljništva. ali, če ni teh, uradi varnostne straže, postajna karabinjerska poveljništva. in v krajih, kjer ni nobenega teh uradov, župani. Cl. 7. Do preklica in razveljavljale določbe čl. 3 tn 4 c, ni dovoljena vrnitev v občine tostran bojne črte od 24. oktobra 1918, v katerih so bila bivališča izpraznjena ali porušena, v občine, osvobojene od invazije in občine, zasedene onostran meje. brez predidočega dovoljenja, ki ga izda za cbčine v kraljestvu prefekt provinci'e ali pod-orefekt okoliša, kamor se namerava vrniti dotičnik, za zasedene občine onostran meje pa gubernator ali civlliri komisar za dotični politični okraj. Cl. Za izpraznjene ali porušene krale se dovoljeni« za začasno bivanje (čl. 5 it 6) nc morejo izdati brez predidočega privoljenja, ki ga izda za kraljestvo prefekt ali lodprcfekt. za zasedene občine onostran meje pa gubernator ali civilni komisar. Cl. 9. Armadna poveFništva morr'o obvestJvšt vrhovno poveljništvo, izdati rtesnjevalne določbe rlede potovanja, omciene na ozemlja posebne vojaške važnosti. Cl. 10. Kršitelji te naredbe se s prisilnim potnim listom zavrnejo v občino njihovega bivališča in kaznujejo, čc ne gre v smislu drugih zakonov in odredeb za težje pre-stoDke. z globo od SO do 1000 lir In zaporom do 100 dni. Kdor bi uporabljal ponare:cue listine, ga kaznuje vojno sodišče z vojaško ječo. Cl. II. Ta naredba stopa v veljavo opolnoči IS. i vx 14. Januarja 1919. Načelnik genemlneza Štabi vojske A. Diaz. Il.ila aprovizacfjs1?« komisija za teden od 27. ian. do 1. febr. KRUH: normalni odmerek 30 dkg za delavce pri težkih delih 10 dkg več. KjORUZNA MOKA: 15 dkg koruzne moke po K 116 kg. - TESTENINE: po! kg po K 2'(M Vg. — ORAU: ietrt kg graha po K 7'20 t g. Grah se mora M ur namakati v vodi In osoVeti kuhati tr! četrt ure — riZOL: ml kg fižola po \ o'40 kg. - KROMPIR: po! kg Kromp rj i po K 2'40 kg. ~ KA'-'A* 13 dkg s rove k».ve po K 30'— kg. — 1A.ICA: dve Jajci na odmerek i>c 80 in. - ZABtLA T )RRLSANI: tO dkg po K 15'— kg. Treba ie pnnesti s seboj posodo. — O* .IE: 15 cl olja po K U: t. Z.i naki „ o!'a se a?de!? strankam vio.mJ-ne nvli izka/nlce r ? (za i v..) :n do 'atne izkaztti e t. 106 iz« 3 cl) Olje -i bo i ro'jj. h oo 28 vin kg. — KIS: ero osm'nk«> 1 kisa po 04 vin. liter — JtZIK: po K 41- kg — 10-SC 3i ti 10 K Skatlja pri k tj. - "IUNINa V OLJU: 5 dkg na odmerek (najmanj 10 dkn. največ 30 dkg) tunine v ol a po K 34 - kg. - KONDENZIRANO MLEKO: Kondenzirano mleko oo K 7'£0 škatlja. za otroke 2 škatlji, za starci in bolnike 1 škatlja. — Preščipne se št. Vil. rumen« Izkaznice (za otroke) in št. IV. sive izkaznice (za siarce in bolnike). - V RIBJI TRŽNICI: Nadaljevala se bo prodaja n imečene polenovke po K 8— kg ter nasoljena tunina po K 8'— kg. - KUHINJE IN UBOŽNICE: Lastniki izkaznic za javne kuhinje in ubožnicc dof>e: cikorijo, sol, kavo in kis. Razdeljevanje petroleja. Tekom tega tedna se razdele lastnikom petro!e!s'ti io tako zelo spoštovali In ljubili, nsravrrst grozen u'hrec za n'tno sestro .Jožico in tre-rlo dobro mamico. To lahko ndlmo, ker smo pcžna'i pač v mno-.ih dm/inah tjr.bezen in najboljše umevanjo med sestrami m materjo; — a takega umevania. take ljubezni, takega edinstva kot v družlri Hovgai v Zago;'u — n«\ Zato m. najdemo besed, da bi pr merr.o izrazili naša ubiva o'* tem v-'arcu !e žcllinn, di ,;?em .točni dni ;:idči .tuš4 ložlcl i. n'fffi M.a'a !, Ja j.a ~reuriit< Z.'gotav-!amo Vaju. d«' srca vseli, ki s .ic poznah pok. irico. pla-kalo z Vama. Blaga Marca. TI pa počivaj v miru v domači zemlji In izprosi tolažbe žalujočim po Tebi — in vsemu narodu! Zadruga »Uivbeu'kov. Za komisarja nrl zadrugi stavbenik )V v T-str le b i imemvn z. Mar!' Pict ola. F'azd' 'Jtvaide čevljev. V dodatek k razgn su od 21. t. tr. naznan'a mestni majrlurfit, 'a jr p isnela majh:,a ko-HHna čevljev za ženske n °troke. kijih br "mhci lljska fblast dala razdelili rhemrr. z moškim, ev'M na po-J'aei rakave, ki jih Izda mestni magistrat. ?i..is*:!h čevlji.v Je BOO parov, ki se bodo prodajali po enotni ceni 29 lir (cena je vtisnjena na podplatu), oz. K 72'50 za par. Otroških čevljev bo na razpolago samo 300 parov In se brdo pro. da'ali: št. 28 in 29 do L 21- (K 52'50), Št. 30 in 31 po L 22'— (K 55*-), št. 32 in 33 po K 23*50 po K 5775. Ka-W že objavljeno, bodo imele prednost ro'ii nc državnih ?n občin^Mh '.isHiŽbencev, zasebmh uradnikov, tiool ojen-ccv. vpoklicancev. delavcev itd. Kdor hoče kupiti take čevlje, mora takoj vložiti prošnjo po pošti na magistrat in napovedati v nlej svoj poklic in naslov, katerega mrrt; potrditi upravtfelj ali lastnik hKe. Osebe, ki dobe nakaznico, se obveste uradno. Opozarja «e ponovno, da vella nakaznica sr.mo za osebo, za katero dnem domu. Pri snoTdn'h točkah sodetule nna itd. Ziv temparameut, ki stoli na svojem, ker je prepričan, da je pravo tn se nc plaši niti izobčenja" iz starokopitne človeške družbe. Uprizoritev od 23. t. m. nam Je zopet potrdila sloves, katerega si Je priboril na mah med nami kot igTalec In režiser gospod Sl;rbinš'.:k, ki je nastopil tokrat v glavni u!ogi. Figura ritmoistra. vsestr^sko izdelana in poglobljena do najmanjih nljans. Je ena izmed njegovih najmočnejših dra-matlčnih kreacij, kar smo jih imeli priliko videti dozdaj. Irral io le naravno In temperamentno tn se povzpel po-scbt o visoko v tretjem dejanju, kjer mora pokazati igralec v resnici ne i;amo vso svojo ustvarjalno moč, ampak tudi dober okus, ki naj mu pomaga postaviti vse na edino pravo mesto. Tu se jt znal spretno Izogniti vsakega pretira vania. kamor bi cr>gnala vsakogar že sima scena, ki je sugestlvri In njoči.a. Ga. S. Paullno^a se je odloči' :. d„ poda svojo Lauro tako kakor Je hotel na'brž sam pisatelj. Surovi moški moči In razumu Je postavila nasproti lisičjo pottihnjenost in kačjo zvitost, potem hinav-ščlno in pristno žensko intrigo tako, da sta tvorila z rit-mojstrom pravi kontrast. Hvalevredna partija, ki bo ob uprizoritvi gotovo še pridobila na vsem. Naivno hčerko 13e ti, j<- po-Jj '.a dobro gdč. Gradišarjeva in istotako dobra In učinkovita t bila g i. Sila. Dr. Oestermark g. Sile ie b i pač nekol'ko -jrebled in Dremalo odločen, a stvar e tiajbr! pr:pis-tl negotovosti vsake prvotne predstave. Dober :e bi pa,ter g Ma tirčevič,« in primeren Nojd g. Kralja. Nastopil je še g. Bratuž. — Gledališče jc bilo kljub burji dobro obiskano In občinstvo je pazljivo sledilo raz-voiu drama in ob koncih akta obdarovalo z bučno pohvalo Igralce z g. Skrbinškom na Čelu. Zaradi ljubega miru in čistr* vesti pa moramo pribiti na koncu svoiega poročila še to: Parkrat se je že zgodilo, da sta ena ali dve osebi motili s svojim smehom o nepravem času vse ostale poslušalce. To vzbuja upravičeno slabo vollo In zato predlagamo zaradi sebe in vseh poštenih lj-udi sledeče: Dramatično društvo naj naroči svojim uslužbencem. da postavijo na hlad vsakega takega brezobzirneža, naj mu plača vstopnino za v bližnji »Kino«. Da pa ne bo trpelo morda kake škode zaradi manjšega števila gledaliških obiskovalcev, naj eventuelno zaokroži navzgor ceno vseh vstopnic, —c. Poročilo varnostne oblasti za 22. t. m.: Aretirani: zaradi tatvine L vsled zapornega naloga 1, iz razlogov Javne varnosti 4. zaradi nedovoljene prodaje tobaka 2, zaradi prodaje belega kruha 2. Aretirani so bili Pran Svettlno, Jakob Rušile, Angel Cermeoli In Fran Cocclan, ker so ukradli 45 kg bele moke Iz železniških skladišč v prosti lukl. — 23. t. m.: Aretirani: zaradi grožnje z orožjem L zaradi »disfaMzma« I. zaradi nedovoljene noše orožja 1. Okoli 9'30 dopoldne 21. t. m. le bil pri Sv. Ivanu aretiran Henrik Martlnuzzl. ker le skušal odnesti pohištvo iz hiše, kjer |e bil gospodar odsoten. — 24. t. m.: Aretirani: zaradi tatvine 3, Iz razlogov javne varnosti 1. zaradi prestopka poulične policije 1. Včeral okoli 4 popoldne ie bil aretiran Natal Skel, ker so ga zalotili, ko je hotel ukrasti dva zavoja vreč, vrednih L 88'—, v skladišču Št. 7 v stari prosti lukl v škodo vojaške uprave. Rop. V ul. Industrla št. 53 sta okoli 7 zvečer pr'Sla v Rilnvčcvo ljudsko kavarno dva člo a. oblečena po karabinjersko, eden na po momarsi S pretvezo, du moralo izvesti hKno preiskavo, so ukradli Rlhvcu listnico s približno 100.000 K in neka) zlatnine, vredne okoli i ' 6000 K. Rljavec je potem stopil za njimi in Je iztrgaV »mornarju«, ki je nosil torbo z ono dragoceno vsebino, torbo iz rok. Toda tisti hip ga je neki civilno oblečen člo-vek pograbil za vrat in mu zagrozil 'z revolverjem, da ga ustreli, tako da ;e Rijavec v strahu za svoje žlvlienjc izpustil torbo, ki je potem ni videl več. Na podlagi poizvedovanj Jc bil aretiran vodja cele te reparske tolpe, neki Ivan Speller. Promet v pristanišču. Prispeli so parnimi: «Wager« iz ( Apatoza (Perzija). »Vali« Iz Pule, »Sarajevo« iz Lienetek. ' Odplul je: »Brioni« v Benetke. i Polzkušena tatvina. Snoči okoli 10 sta neki Ivan Cava-rezzo in Comlso Presci skušala vdreti v Urizijevo drogerijo na trgu Edinosti, kar pa se jima ni posrečilo, ker so Ju aretirali karablnjerji Z rovolveriem }e ustrelil včeraj neki vojak na Rcni proti karabin:erski patrulji in potem skuša! pobegniti. Karablnjerji pa so bili hitrejši in so ga aretirali. Drug rop. Včeraj ponoči so tamkaj. k:er prihaja ul. Montecucco v ul. S. Giusto, napadli trije ncpoznanci Vla-dlmirja Pertota, stanu očega v ul. sv. Frančiška št. o. Lopovi so ga pretepali, mu potem vzeli listnico s 780 K ter nato zbežali. Nesreča, Sedemdesetletna Ana Marcier le padla po stopnicah in si zlomila desno nogo. Z vozom rešilne postaje so jo prepeljali v bolnišnico. — Petletni Bruno Scheder jc padel in se težko pobil po glavi. Na rešilni postaji so ga obvezali. Dinv?, — V počaščenje spomina pok. gčne. Marice Dovgan daruje'o škedeniski podružnici CMD družine: Vikt. Va-lentič, Spiller in Ciril Valentič 30 K. BANXA I | PODRUŽNICA v TRSTU | ran M:m vo^I ul. Mi Terasa. - Lastna ;Sa:i Detnllka glavnica K 130.000.000. • Rcz.takladk ti,-JUj..»(J9 iMiuje hulautuo w banfne :n mcnjclničnB IrnnsaUcijaL = Uradno ura od 9 1 pop MALI OftLftSI GOToffiaa rr™."'o!;Zitr:®ll2nj!> K . - ... c^uiriian>K^ iilsnpa'lotU vulgo er« irat.t'. Najbolj ;1 in najuR*"?W "ri-pomoček «'1 čonjc hrvi. I taru Cnd rmatr, R horsro t7. 1301 a*'f p i v t aimaja p I Sv. ir.koH-'m ko'uho nisto «.i-ntn o» ( t"lot. l oStcnl twdit.1J nni jo prinese prot -k'1 Solc. sprejema popravila vsali • vrstnih ur. fcramoioim itd. ..... -------— robo s novimi c«?n, znitrn*. delo toCno. Vclkavrti, vimeli I« kuhlnjcHo luVfano p«ihl nl.TlgorS.il. 1'j*] i()ffff| t. It >j*uje>(j odh^d« prodam llror ftliitl »konsko rnfrnrnfAn1on Jef,t,f ^ ! UJ.LUUI jem 4 e v ir*ui Vin df lic I osle bt-10, u Isoem dnevno 2 litru pravoga na- Micko. 'Ivo U'. Scor.Terla 5t. 13, II. r. evo Od io d 1 12.____a Pro on SSTKK — d en 11) ijkonakfi sobo, C < lito v u*nju ' Ul. IJarrKra 33, 1. n. vr. 4. Kravo«. _ _3277 b< ' • i n Mff RH f|? On« o. t. m.; i/.vo ito t > la>ioj v ul. Ulnllu. vojbI lino 444 pole k lekarne se lepa i ..K ir^n hlnia. Ul. Mulin a v nt< 9i.Cs rr:fln 7, mlrar. inim 90 K. Arcita iiv tnj stroj ra >0. prit 5 li a 3J7_,pismo iliguuti čim prijo, iti.s nova ki: mm ; IIM 0 nn ož no, ji« U,;l.w c«e vnronc, kupi I atin ul. Sc« Bul 5. ta 9 K, priti. 327 riPAtlnm moderno SPALNO !obo rlOJUUI r dl p c«I (Vf • od u godnimi p ffoj\ Broreo'a-Cor n^'o ||H7, I., dolmj i ul. l abl') Bevero. 'a srednje s'arosil « IJi'e t« kavam . rttaiiovtnie in rano. er plai?3 po d govoru, ul. Torrt : Hcrmnnsilđ Trocca Trst, ul. Tnrr er.i vrrehia S imn Vfl.ko zuloj^o — m tvuinih pro um? ov. — Venci h pnrelano In hišo-rov, vuzani r. m- deno žico. Binnc« (Carlntla) tev. 21, IV. n. A iz umetnih rvu lic n tr«ko\t P ekar od > 6 pop. 3ffl L, na S| l{0 na pore-U- Kro.Wto SSt ir^t uy pri poreća sav, obilu iivu ia VMVo L, . »P^uiun *e itd. itd, vratna d*i», 327ftlNnjnižjo konkurenčno cene GOSPOD »rednle starosti, visoko naohr«žen, z lepo bodočnostjo, želi znanstva v »vrho ženltve. Resne ponudbe z umestnimi podatki pod »Miroslav« na iiiscr, oddelek Edinosti. PFMF Stroj za Aivanje in vezanje pni vi ne»> ski uz rcl. Seldel & Neumann In •Sit ger' O st & Oasscr. Hngtilu aulo a vath po ieb i hĆ u. MehntilCmi delavnica za'j vsiiko poprtivlj inje Tv-rdk I uHtunov Ijena 1 H7«. |fgqy|r q j|| |ako dobro vpeljnno FRAi\CtSCO I] DNAR Tr«% ulica Cani|iauile 11. i Polottflfirn! itllll DAGUERRE goslho na deželi je na prodaj za 55.000 K. ponudbe pod Trst. Corao atev. T »t.l Razglednice v platim, PlSinene »ijalteta: Mike v birv»h.l fot"' cl.i/aii «hi tt, vi t.: Trgovs1 a h ŠaM na ins. |m»»'ft»nj«,re r© u krije vsu*i kevmo tiektr. razsvetljava,, oddelek Edinost. Stran fV »EDINOST« štev. 26. V Trstn. dne 26. januarja 1919. m\M „AL MOTO mmu