Poštnina plačana v go'ovinl. Uto LX. Sfev. 145. V Liuminni. u petek l. lulija 19Z1 Cena Din 1. Izhaja vsak Društva ta zgradbo doma Sokohi I< br. Josip Turk, ki je pozdravil med viharnimi ovacijami kraljevega zastopnika, predstavnike slovanskega Sokolstva, se spominjal dobrotnikov Tabora in nato izročal ponosno zgradbo Sokolu L Prisrčne ovacije ob tem pomeni boem činu so bile dokaz, da zna Sokolstvo ceniti veliko delo starega sokolskoga borca br. Turka in njegovih sodelavcev. Nov vihar oduševljenja je laoril med množicami, ko je general Vukovic" izročil pozdrave in čestitke kralja Aleksandra in je godba intonirala državno himno. Starosta Sokola I. dr. Pestotnik je sprejel sokolski dom v društveno oskrbo z zahvalo vsem njegovim dobrotnikom in z obljubo, da bo Sokol I. s pravim sokolskim delom vedno dokazal, da je vreden te krasne trdnjave. V imenu župe Ljubljana je govoril njen starosta br. Nande Marolt, za njim pa vihamo pozdravljen starosta poljskih Sokolov br. 'Zan/ojski. podstarosla ČOS br. Stepanek in •starosta ruske sokolsko zveze br. Vergun. JPo jedrnatem nagovoru staroste JSS br. tGangla je iz tisočih grl zadonela večno lepa in vedno aktualna vseslovanska himna »Hej Slovani«, ki je najlepše zaključila to zgodovinsko svečanost. Sokolstvo in vojaštvo je defiliralo pred kraljevim zastopnikom in predstavniki slovanskega sokolstva ter 9e nato razšlo k obedom. Zletni telovadni nastop Nad 10.000 ljudi je napolnilo popoldne obs>'mo telovadišce v Tivoliju. V pekočem sofcncu so se prelivale vse možne barve soteolskih krojev in številnih oblek in tvorile učinkujoče sliko, ki jo nc pozabi zlepa, kdor jo je videl. Umevno je, da so tudi popoldanski telovadb«* prisostvovali vsi predstavniki našega javnega življenja. Telovadni vzpored je otvorilo čez 200 moške in ženske dece z vajami z žogami. Množice so navdušeno pozdravile te najmlajše Sokoliče in Sokol'čace in njihov ljubki nastop. Deci je sledil moški naraščaj, 192 po števiu, z zletnimi prostimi vajami, ki jih je izvajal prav dobro In bil deležen burne pohvale. Zanimivo je, da so b-'Ie te vaje določene za članstvo za sokolski zlet leta 1913 v Ljubljani, katerega pa je takrat avstrijska vlada prepovedala. Da je iste vaje izvajal sedaj naraščaj, je najlepši dokaz, kako naše Sokolstvo napreduje v tehničnem po s ledu. S prostimi vajami pokrajinskega zleta so nato nastopili tudi člani (312), članice (376) !n naraščajnice {222), vsi jako dobro 'n vsi viharno pozdravljeni od množice gledalcev. Vojaška Četa 40. pp. je pod vodstvom podporočnika Rata j a vzorno ponovila vaje s puškami to bila vnovič prisrčno aklamirana. C-in" in članice ter moški in ženski naraščaj bo nato nastopili v 20 vrstah na raznem orodju, na kar so se razvrstili nastopi gostov, 25 ruskih Sokolov in 44 krepkih nara-Sčainikov s Sušaka, ki so izvajali proste vaje z vesli. Tudi včerajšnjo javno telovadbo je efektno zaključVl močan oddelek vojaštva (192), ki je vzorno izvajal proste vaje s puškami in med burnimi pozdravi občinstva deiiliral pred 'tribuno. Telovadni nastop V. pokrajinskega zleta je b:l s tem končan. Bil je vzorno organiziran pod vodstvom Saveznega načelnika br. Murnika, načelnice s. Jugove in pred-njakov in prednjačic iz tehničnega odbora. Potekel je v najlepšem redu brez vsakega motečega incidenta, tako da bo ostal vsem sodelujočim in vsem gledalcem gotovo v trajnem prjetnem spominu. Sokoli odhajajo Po javni telovadbi so se množice Sokolstva in gledalcev razlile po mestu. Do zadnjega kotička so napolnili vse lokale, v katerih je vladalo do večera živahno vrvenje. Mnogi zunanji udeleženci so se odpeljali že z večernimi vlaki, drugi pa so se strnili k poslovilnemu večeru na Taboru, kjer so zasedli vse notranje prostore in vse telovadišce. Sokol I. je z noblo gesto na široko otvo-ril svoja vrata in omogočil vsem brezplačni vstop in brezplačno prijetno zabavo, za katero so skrbele kar tri godbe. Člani in članice agilnega Sokola II. iz Zagreba so presenetili zbrano občinstvo s tremi vzornimi ljubkimi nastopi, ki so gledalce kar fascinirali in izzvali prave viharje priznanja in pohvale. Z vsakim nočnim vlakom so odhajali vedno novi sokolski oddelki, zadnji Frank Heller: 53 Novi Napoleon Roman. — In Če so brezplačne tudi reklamne deske v pusti pokrajini, mar ne boste še bolj radovedni? — ga je prekinil profesor. — Gotovo boste! Toda nikar i ne pozabite, da izraz inferieur ni bil mišljen kot kritika vašega konjaka. To je bila samo poštna označba poti. — Poštna označba poti! — je vzkliknil Delatour. — Kaj mislite s tem, dragi profesor? — Takoj izveste, — je odgovoril profesor in pokimal Lavertissu. — Ali bi mi storila gospoda uslugo s tem, da bi deset minut vsi molčali? Tudi vi, Je-rome. In roke proč od zvonca, ako hočete, da ostanemo dobri prijatelji. Tako, toda ne pozabite na to! Zdaj pa napnite ušesa, Lavertisse, in povejte mi, kaj slišite! Grobna tišina je zavladala v sobi. Celo čeljusti mr. Granama so nehale delovati. Delatour se je ozrl zdaj na ene-?a, zdaj zopea na drugega Člana omizja. Najbrž si nI bil na jasnem. je-Ii to jedilnica norcev ali ne. Ouillnchini ie zavi- pa so zapustili Ljubljano danes zjutraj in dopoldne, deloma odhajajoč na svoje domove, deloma na izlete na Gorenjsko in k Jadranu. Iskreno želimo, da bi zunanji udeleženci ohranili svoje bivanje v Ljubljani v ravnotako prijetnem spominu, kakor ga bo ohranila Ljubljana sama. Sokolske lahkoatletsk tekme Važen del sokolskih prireditev ao bila lahkoatletsfea tekmovanja, ki so se pričela v torek ob 8. zjutraj na letnem telovadišču Sokola Ljubljana. Zanimanje za lahko atletiko ee pri Sokolu stopnjuje od leta do leta, kar je razvidno že iz dejstva, da se je k lahkoatletakim tekmam prijavilo 19 vrst po 8 bratov in 30 posameznikov. Tekmovalo §e je v vseh disciplinah, na startu pa so se pojavili tudi znani jugoslovenski lahkoatletiki, med temi Ferkovič, StepiSniflc, Gregorka, Zupan, Zabjak, Habič, Plavšič itd., ki so obenem tudi člani naših najboljših lahkoatJet-skih klubov (Haška, Ilirije, SomboraOtega športnega kluba i. dr.) Doseženi so bili prav dobri rezultati, med drugim je zlasti podčrtati rekordni skok brata Ferkoviča ob palici, ki znaša 3.50 m in je za 20 cm boljši od jugoslovanskega športnega rekorda. V tekih niso bili doseženi preveč u^pdni rezultati, to pa zalo, ker tekališče ne odgovarja modernim zahtevam. Izidi lahkoatletskih tekem so bili nastopni: V obrežnih prostih vajah je dosegel I. mesto Sokol Ljubljana (Matica) 217.75 točk, II. mesto Zagreb I. 213.25 točk, III. me*o Sokol Ljubljana (Matica) 210.50 took. V posebnih tekmah pa so dosegli: Met kopja: Plavsič Vojfelav Som bor, 41.65 m; StepiŽnSk Mirko, Ljubljana II. 29.10 m; Stojkovic' Bnmko, Sr. Mitrovica 25.27 m. Met kladiva: Zupan O t o, Ljubljana I. 32.07 m; Ferkovič Peroslav, Zagreb II. 29 m. Met diska: Lojze Vrbovec, Ljubljana 31.90 m; Zupan Oto, Ljubljana I. 30.50 m; Ferkovič Pero, Zagreb II. 28.48 m. Skok ob palici: Ferkovič Peroslav, Zagreb II. 3.50 m (Jugoslavenski športni rekord prekošen za 20 cm); Gregorka Bori«, Ljubljana 3 m; Plavšič VojJslav, Sombor 2.90 m. Tek 100 m: Stepišnik Drago, Ljubljana II. 11.4; Plavšič Vojislav, Sombor 12.1; Pi-bernik Mirko, Ljubljana 12.2. Tek 100 yds: StepiSntk Drago, Ljubljana II 11.4; Habič Ivan, Ljubljana II. 11.6; Ton-Čič Stanko, Karlovac 11.8. Tek 400 m: Plavšič Vojislav, Sombor 56. Orel Vlado. Ljubljana 59.1. Tek 800 m: Ferkovič Peroslav, Zagreb II. 2 min. 25 sek. Tek 1500 m: Pihler Josip, Sušak 5:4; Adanovič Neman ja, Sombor 5 : 7.6; Jurko-vič Janko. Ptui 5 : 23.2. Troskok: Ferkovič Peroslav, Zagreb II. 12.47 m, Zupan Oto, Liubljana I. 11.23; Plavšič Vojislav. Sombor 11 m. Skok ▼ daljavo brez zaleta: Zupan Oto. Ljubljana I. 2.85 m; Ferkovič Peroslav. Zagreb II. 2.78 m; Sik Djuro, Karlovac 2.71 m. Skok v dalja to z zaletom: Ferkovič" Peroslav, Zagreb II. 6.18 m; Stepišoik Drago, Ljubljnna II. 6.16 m; PlavšiČ Vojislav, Sombor 5.70 m. Plezanje po vrvi 9 m: Zupan Oto, Ljubljana I. 10.6 sek.; Lubej Rafko, Ljubljana I. 11.2 sok.; Orel Vlado, LJubljana 11.6 9ek. Met krogle 7.25 ksr: Zupan Oto. Ljubljana I. 10.55 m: Ferkovič Peroslav, Zagreb II. 10.8« ms Grmi? Vlado. Sombor 3.88 m. Skok r višino brez zaleta: A Dušan, Ljubljana 1.35 m. Greeorkn Boris, LJubljana, Zupan Oto, Liubljana I., Ferkovič Peroslav, Zasrreb II., Šiftar Pavel. Ljubljana po 1.30 metra. Skok v višino z zaletom: Gregorka Bori?, Ljubljana 1.65 m; Zabjak Joža. Liubljana I. 1.60 m: Ferkovič Peroslav, Šiftar Pavel, Zupan, Vlado (Ljubljana) po 1.55 m. Plavalne tekme na Ljubljanici. Popoldne so se vršile na Ljubljanici pla« valne tekme, čijih rezultati so naravnost iz* vrstni. Res je sicer, da je imela Ljubljanica nekaj toka, na drug: strani pa je podčrtati dejstvo, da je bila veda izredno mrzla. Pn plavanju so se zlasti odlikoval' bratje iz Sombora, Sušaka in Karlovca, ki so odnesli vsa prva mesta, dočim so bili skoki domena Ljubljančanov. Rezultati so bili nastopni: Plavanje 50 m: Popovič Nenad, 30 sek.; Seunig Stane, Ljubljana, 51 : 1; Lunaček Boris, Sušak 32 sek. Plavanje 100 m; Jetič Artur, Srp. Mora< vice 1 : 19; Traub Ivica, Sušak. 1 : 21; Sik Djuro, Karlovac, 1 : 24. Plavanje 20" m: Popovič Nenad, Som* bor, 2 min. 40.6 sek.; Lucijanič Djuro, Kar* lovac 2 : 41.6. Plavanje 500 ms Lucijanič Djuro, Kar* lovac 8 : 36; Adanovič Neman j a, Sombor 9 : 4.6. Skoki v vodo, iz višine 3 m: Kordelič Srečko, Ljubljana, 54 točk; Antosiewicz Edo, Ljubjana, 52.3 točk. ■■ ■ ii ■■ ■ ■ LUII.1L _ ■■■m^iaaaa^ayMa hal svoj nos z izrazom, ki je jasno pričal, da smatra profesorjevo ravnanje za režiserski trik. Na Jeromovem obrazu je igral smehljaj nepopisne razposajenosti. Toda njegove noge in prsti so se krčevito tresli. Mož se je skrivaj neprestano oziral na zvonec. Profesor niti za hip ni odvrnil od njega pogleda. Pri vratih je stal Lavertisse. Glavo je nagibal naprej in napeto poslušal — kaj? Slutil sem, kaj je bilo, toda z besedami nisem mogel pojasniti. Ali je imel profesor prav? Ali mi bo izplačana med obedom ded-ščina? Ura v Coliinovi roki je tikala in ta-kala. Napetost je naraščala tako. da je bila Že neznosna. Naenkrat je Lavertisse dvignil kazalec. Slišali nismo ničesar, toda jaz sem vedel, da so bila i-aver-tissova ušesa nekoč strah vseh tovarn za ključavnice. Lavertisse se je ozrl na svojega predstojnika in mu nekaj namignil. Ko mu je namignil tretjič, j« hotel stopiti Jerome k zvoncu, toda takoj se jc opotekel, padel in globoko vzdihnil. Skoraj istočasno je profesor naglo odprl vrata in planil iz sobe. Pri tem je podrl stol in ropot nas je zdramil iz napetega pričakovanja. Vsi smo planili k vratom. Komaj smo stopili na Na Vidovdan opoldne je nastal v Beogradu nenadoma strahovit vihar, kateremu je sledila nevihta, ki pa je trajala jedva par minut, na kar se je nebo zopet zjasnilo, kot da bi sploh ves dan sijalo najlepše solnce. Še le popoldne so Beograjčani spoznali, da je bila sicer kratkotrajna nevihta skoraj katastrofalna. Vihar, ki je zajel mesto in okolico točno opoldne, je bil tako silen, da je razkrival hiše, ruval drevje, prevračal kozolce in napravil toliko škode, da so Beograjčani debelo gledali, ko so se v krasnem popoldanskem solncu sprehajali po mestu in okolici. Pri dvoru je vihar prekucnil tri lesene čuvajnice, izruval največji topol pri Vaznesenski cerkvi, v bližini zunanjega ministrstva pa je bila cesta tako posuta z opeko, da je bil promet na ulici nemogoč. Mestna uprava je morala kljub prazniku poslati večji oddelek delavcev, da so ulico očistili. Najbolj pa so se jezili trgovci, ki jim je vihar pometal vse napisne table na cesto in so morali ves popoldne iskati polomljene kose. V bližini «Moskve» je bil vihar tak'o silen, da je «odpihnil» vse avto-takse, ki imajo tam svoje stojišče. Šoferji so se zatekli v poslopje, avtomobile pa je veter « vozil* po ulici tako, da so jih morali šoferji pozneje iskati. Nevihta je zahtevala tudi tri človeške žrtve. Vihar je zalotil sredi Dunava čolnič, v katerem so se vozili trgovec Gjuro JanoŠević, Zlatko Veseljko in učiteljica Ivanka Borjanin. Čoln je bil v hipu napolnjen z vodo in se je potopil. Veslači so se skušali rešiti s plavanjem, vendar pa je bil Dunav tako razburkan, da je edino .lanošević dospel na breg, ostala dva pa sta po daljšem boju z valovi omagala in utonila. V kopališču «Mon Plalsir* je vihar porušil del kabin. V eni se je pravkar oblačil prokurist Alfred Adler. Tramovje se je zrušilo nanj. Predno je dospela pomoč, je bil že mrtev. * V Zagrebu je policija prijela modernega «grofa Monte Christa», ki ve za tajne zaloge denarja in zlata, skriva načrte zakopanih zakladov in išče kompanjone, da mu jih pomagajo dvigniti. Te dni je namreč dospel v Zagreb invalid Anton Alar, rodom nekje iz Hrvatske. Po predmestnih gostilnah je pripovedoval čudne storije o zakopanih zakladih in iskal posojila, da bi lahko odpotoval v oddaljene kraje, kjer so skrite velike zaloge zlata, srebra in denarja. Vsakomur, ki bi mu šel na roko, je obljubljal velike nagrade. Končno je prišel k nekemu malemu obrtniku in ga prosil, naj mu za paj dni posodi 500 Din, da se lahko odpelje v Maribor, da dvigne zakopani zaklad. Obljubil mu je zato 30.000 Din nagrade. Kazal mu je tudi nekak načrt, kje je zaklad zakopan. Obrtniku pa ni bilo do takih pusto-ovšč:n in je opozoril na neznanca policijo. Tako se je Alar nepričakovano znašel v policijskem zaporu. Pri zaslišava-nju je sprva vztrajal pri svoj h trditvah. Pripovedoval je, da je od nekega kaznjenca v mariborski kaznilnici prejel pismo, v katerem mu sporoča, da je v okolici Maribora pod nekim spomenikom zakopanih 120.000 Din. Kaznjenec mu je obljubil ves ta denar, če ga izkoplje in pošlje njemu 2000 Din, da lahko pobegne. Pismu je bil pridan točen načrt. Alar se je takoj po prejemu tega pisma odpeljal v Maribor in začel iskati označeno mesto, vendar pa zaklada ni mogel odkriti. Zato se je vrnil v Zagreb in čakal točnejših obvestil. Ker pa teh ni od nikoder, se je odločil, da še enkrat poizkusi svojo srečo. Zmanikalo pa mu je denarja in zato je iskal Orlov<. Red D. Nedelja. 3.: ^Ca^nen<. Gosrtuje Gospodinov. Izven. Pondeljek, 4.: Zaprto. Torek, 5.: >Madame Butterflvc. Gostuje g, Darian. Red A. V opereti >OrI©vc gostuje v soboto 2. julija član osješkega Narodnega gledališča g. Majhenič, ki je že parkrat gostoval na našem odru z izredno lepim uspehom. Gosp. Majhenič je ljubljenec ne le osježke, temv«^ tudi zagrebSke in beograjske publike. Pr ljubljanskem gostovanju odide g. Majneni* na gostovanje v dunajski Burgertheater. Iz pisarne gledališke upraTe smo bili sledee obvestilo: Uprava Narodnega gledališča v Beogradu je na vsak način hotela angažirati za beogradsko opero člane ljubljanske opere in sicer go. M. Zaludovo in višjega režiserja g. Zdenka Knittla. Ljubljanski upravi pa se je posrečilo ohraniti oba odlična umetnika tudi za nadaljnji dve sezoni ljubljanski operi. Dva gosta-tenorista r naši operi. V nedeljo 3. julija gostuje bolgarski tenor i?-1 g. Gospodinov in aicer v oper: »Carmen<, v torek 5. julija pa slovenski tenorist go*p. Darian v operi »Madame Buiterflvc. V!!. Ljubljanski velesejem Otvoritev VII. medni rodnega velejsejina v Ljubljani se vrši v soboto, dre 2. julija ofc pol 10. uri predpoldne. Po pozdravnih be sedah predeednika Bonača otvori prisotn: g. minister za trgovino in industrijo dr Mehmed Spaho kot častni predsednik velesejem. Nato se vrši ogled raastavnega bla^n v sledečem redu: Paviljon E, F, Češkoslovaški paviljon, G. H in J, nadalje ogled Higijenske razstave v paviljonu L in Umet nostne razstave v paviljonu K. Nato si po vabljeni odlični gostje ogledajo razstavljene predmete na prostem. Da se otvoritev ne zavleče, se vljudno naproša vso odlično vabljeno gospodo, da dospe pravočasno k otvoritvi. Od pol 11. ure dopoldne naprej pa poslujejo že vse velesejmske blagajne in »bčme g. Mencinger, mag. ravnatelj ir. Zamik, francoski konzul g. Risb, ar d, zastopnik češkoslovaškega konzulata, belgijski konzul z. Dolar, portugal-iki konzul g. Štrucelj, italijanski konzul g. markiz G a v o 111 in več odličnih predstavnikov naše javnosti. Najprej se je vršila pravoslavna, katoliška in muslimanska služba božja, na kar ie imel poveljnik 40. triglavskega pešpolka polkovnik K o r a ! s na zbrano vojaštvo lep spominski nagovor, v katerem se ie spominja! junakov, ki so padli za svobodo in ujedinjenje našega naroda, ter pozval vojake, naj ostanejo vedno zvesti domovini In njenemu vrhovnemu predstavniku kralju Aleksandru Prvemu Na njegov poziv so zaklicali vojaki padlim za svobodo trikratni: »Slava!«. Nato se je vršila pred gosti parada, ki je pokazala vso discipliniranost in vzorno rrganizacijo naše narodne vojske. Komandanta dravske divizije generala Kalafato-viča, ki se mudi že delj časa v inozem-r.emstvu, je zastopal brigadni general g. Vučkovič, pred katerim je detiliral najprej 10. pešpolk, za nJim pa 16. artiljerijski polk z gorskimi in poljskimi topovi. Po defiliranju so predstavniki tujih držav in civilnih oblasti izrazili brigadirju g. VučkovIČu priznanje na vzorni disciplini in izborni ->premi vojaških edrnic ter se mu zahvalili za izredno ljubezujlvost, ki jo kažejo vojaški krogi ob vsaki priliki napram civilnim oblastem in civilnemu prebivalstvu. Zora vstala dela se dan« ker Radion pere sam! Razumna Mica uživa svoje življenje. Ne muči se z žehtanjem ali krtače njem, za njo dela Radion. Radion sam? Ja! Perite tako: »Raztopite Radion v mrzli vodi, denite poprej namočeno perilo v to raztopino, kuhajte 20 mmui. nato pa izplahnitel« Perilo je čisto in snežno belol Drgniti in krtačiti je nepotrebno, ker perilu in rokam samo škodi in — se postane mogoče lepši od tega? Radiem, idealno pralno sredstvo varuje perilo! RAZUMNA MICA Onevne vesti Vi LjubljanU dne 30. junija 1927. Napredovanja in vpokoiitve v naši vojski. Na Vidov dan je bil podpisan ukaz, s -vaierim so napredovali: za generalštabne-ga polkovnika podpolkovnik Lev Rupnik, v pehoti za majorje kapetani I. klase: Viktor fiengel, Ljudevit Kamenar, Josip Valcl, Vladimir Bošnjak in Franjo Lukac; za kapetana I. klase kapetan II. klase Karel Bra-tuž in Ivan Pristov, za kapetane II. klase poročttflđ: Josip Apsac, Josip Bastijančlč, Josip šole, IgnacTanko in Lavoslav 2a-sar; v artiljeriji za majorja kapetana I. slase Stanko Babic in Štefan Lavrič, za kapetan L klase kapetan II. klase Janko Hrast; v inženirski stroki za kapetana l klase kapetan II. klase Franjo Remec, za poročnika podporočnika Oskar šCIjučec in Robert Murko; v zrakoplovstvu za kapetana I. klase kapetana II. klase Ve-soslav Naglic in Oskar Umek. za kapetana II. klase poručnika Oskar Vidal in Milan Dir; v ekonomski stroki za administrativnega kapetana L klase kapetan II. klase fVan Jane za administrativnega kapetana II. klase poročnik Milan Globočnik, za od-minisrrativnc poročnike podporočniki Janko Kranjc, Janko Bireš in Vekoslav Zdenko; v inženirsko - tehnični stroki: za adm. poročnika dr. Josip Novak: v sanitetni stroki za sanitetnega kapetana II. klase poročnik dr. Ljudevit Derže: v sodni stroki za odministrativnega kapetana II. klase poročnik Matej Koh; v veterinarski stroki podpolkovnik Ivan Grom; v mornarici za poročnika vojnega broda II. klase poročnik iregate Milan Reman, za ekonom, kapetana II. klase poročnik fregate Radivoj Fink, za adm. kapetana II. klase poročnik Valentin Kumpan, za teh. poslovodje III. klase poslovodje IV. klase Viktor Petrič in Franjo Pibernik, za poročnike korvete absolventi pomorske vojne akademije Otmar Krepelj, Franjo Rauš, Vladisalv Kandare in Jože Kvac. za strokovnega poročnika podporočnik Franjo Ogrizek, za inženirja - kapetana II. klase poročnik Anton Ošlak. za mornariško - tehnične poročnike vodie strojne skupine Anton Bremen, Janko Gustin in Rafael Perkanc. Vpokojena sta pen. polkovnik Josip Borko in podpolkovnik Josip Novak. —£ Iz državne službe. Imenovani so: za kemika pri glavni carinarnici v Skoplju vpokojeni kemik Andrej Grošelj, za svetnika pri finančni prokuraturi v Ljubljani tajnik dr. Jože VidmaT, za inšpektorja finančne kontrole v Murski Soboti podin-spektor Martin Potočnik, za inšpektorja finančne kontrole v Prevaliah podlnspektor Ivan Čretnik, za inšpektorja finančne kontrole v Banialuki podinspektor finančne kontrole v Ljubljani Dušan Vladetič, za Inšpektorja finančne kontrole v Celju podinspektor finančne kontrole v Skoplju Anton Muc. — Iz sodne službe. Vpokojena sta jetri I šk i paznik pri dež. sodišču v Ljubljani Leopold Faganel In višji paznik pri moški kaznilnici v Mariboru Franc Ure k. — Razpisana zdravniška služba. Veliki ži:pan mariborske oblasti razpisuje mesto okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Ljutomer s sedežem v Ljutomeru. Piosnie ie treba vložiti najkasneie do 31. julija. — Prenos lekarniške koncesije. Po odloku ministrstva za narodno zdravje se prenese koncesija in osebna pravica za lekarno »Pri zamorcu — Molitorievi dediči« v Ptuju z imena Molitorievi dedičf ria ime kupca mas. pharm. Rudolfa Molitorja v Ptuju. — Razpisane sodne službe. Predsedni- Štvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani razpisuje v svojem okolišu 4 mesta pisarniških pripravnikov. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 31. juliia. — Nalezljive bolezni v ljubljanski in mariborski oblasti. Od 8. do 14. junija ie bilo v ljubljanski oblasti 12 slučajev tifuznih bolezni, 20 škrlatinke, 76" ošpic, 11 davice, 19 dfušlirvega kaSIja, 7 Jena, 2 vraničnega prisada, 1 dremavice, 2 griže in 1 nalezljivega vnetja možganov. V mariborski oblasti je bilo od 15. do 21. t. m. 39 slučajev tifuznih bolezni, 70 škrlatinke. 51 ošpic, 14 davice, 13 dušljivega kašlja, 7 šena in 3 vraničnega prisada. — Živalske kužne bolezni v ljubljanski oblasti. Od 13. do 19. t. m. ie bilo v ljubljanski oblasti 53 slučajev svinjske kuge, 14 svinjske rdečice in 4 konjskih garij. — Za mrtve proglašeni. Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve sledeči pogrešana": Franc Cesar, posestnik v Socki. Alojzij Per in Leopold Per, rudarja v Trbovljah, Franc Kunej, rudar v Pelkumu, Jernej Stres, delavec pri Sv. Mohorju, Alojzij Obreza, posestnik v Gorici, občina Vel. Pirešica, Anton Majoranc, delavec v Brožinski vasi, Franc Razpotnlk, rudar v Grižah, Josip Hajnšek, posestnikov sin v Spodnjem Ga-berniku, in Alojzij Juhart, delavec v Ve-šeniku. Vsi so odšli začetkom svetovne vojne k vojakom, pa se doslej niso vrnili, niti javili. — Nov podjetje, Trgovinski minister je dovolil, da smeta ustanoviti Vincenc Jurij Thurn - Valsas - sina in Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubliani delniško diužbo pod imenom »Fabrika čelika Djor-gja grofa Thurnskog u Ravnah, dioničarsko društvo« s sedežem v Ravnah - Gu-Štanju. Osnovna delniška glavnica znaša 14 milijonov dinarjev, razdeljenih na 140.000 delnic po 100 Din, ki se glase na imetnika. Ta glavnica se lahko zviša po sklepu občnega zbora za 20 milijonov dinarjev. — Izenačenje davka na ročno delo. V direkciji davkov pripravljajo uredbo o izenačenju davka na ročno delo za vso državo. Uredba se nanaša na osnutek finančnega zakona za leto 1927-28. — Carinjenje gasilskih brizgaln. Finančni minister je izdal carinarnicam navodila, kako morajo v bodoče cariniti gasilske brizgalne in katere brizgalne je smatrati vporabne za gašenje. — Poplavljencl bodo oproščeni davkov. Na temelju finančnega zakona za leto 1927-28. morajo vložiti davkoplačevalci, ki so bili leta 1925. in 1926. prizadeti po poplavi, na pristojno finančno upravo prošnje glede oprostitve od davkov. Davkoplačevalci se lahko proti sklepu finančne uprave pritožijo- — Proti tobačni kongres. Od 2__5. julija se vrši v Pragi proti tobačni kongres; fz Jugoslavije se po možnosti udeleži kongresa Diordje Stajić. inspektor min. soc. politike v pokoju. —! Iz Novega mesta. Moška in ženska podružnica Ciril - Metodove dTužbe za Novo mesto in okolico sta sklenili posvetiti dneve 3., 4. in 5. julija spominu sv. Cirila in Metoda. Ženska podružnica priredi v nedeljo dne 3. julija cvetlični dan, moška pa v pondeljek, to je na večer pred praznikom blagovesrnikov, kresni večer s petjem na glavnem trgu. Pri tej priliki se bodo prodajale razglednice In razne druge malenkosti v prid C. in M. družbe. — Podružnici apelirata na cenjeno občinstvo, da se te proslave udeleži v čim večiem številu in pripomore po možnosti do lepesja moralnega in gmotnega uspeha tega večera. — Cenjeno občinstvo naj vpošteva. da se za prekorlstno družbo sv. Cirila in Metoda v razmerju z drugimi društvi najmanj žrtvuje ter da se v ta namen občinstvo zelo redko nadleguje. — Skavti! Zadnji sestanek pred odhodom na Krk je v petek dne 1. juliia ob 10. na realki. Udeleženci plačajo 341 Din za štiri tedne z vožnjo tja in nazai za vlak in parnik. Bodite pripravljeni! — Nov način pranja. Namoči perilo, pa ga 20 minut kuhaj v raztopini »Radiona«, potem izperi in osuši. — Pranie ni več težko delo, temveč zabava. ITO - zobna oasta najboljša! — Kriatoilč-Buear: Dospele Iz Ljubljane —lj Gosp. veliki župan dr. Vodopivec je jutri v petek odsoten in ne bo sprejemal strank. —lj Proslava VBdovega dne v Ljubljani. Ljubljana je dostojno proslavila Vidov dan. Prodajalne so bile sicer po večini odprte, delo je počivalo v nekaterih obratih in po vseh državnih uradih. Mesto je bilo okrašeno z državnimi in narodnimi zastavami. Ob 10.30 dopoldne ie bil v stolnici svečan »reauiem«, ki ga je celebriral škof dr. Anton B. Jeglič ob asistenci duhovščine. Cerkveni svečanosti so prisostvovali brigadni general Aleksander Vučkovič. ki je zastopal odsotnega komandanta dravske divizije generala Kalafatoviča, veliki župan dr. Vodopivec, vladni komisar ljubljanske mestne občine Anton Mencinger, zastopniki civilnih in vojaških uradov, kakor tudi predstavniki vseh važnih kulturnih, gospodarskih in drugih korporacij. Po vseh ljubljanskih šolah se je Vidov dan proslavil z igrami in drugimi, Vidovemu dnevu primernimi Šolskimi prireditvami. V evangelj-ski cerkvi je proslavila evangeijska cerkvena občina Vidov dan na natrijotičen način. Navzoči so bili zastopniki civilnih in vojaških oblasti, kakor tudi zastopniki šolstva in drugih korporacij. Pastor je imel prav lep patrijotični govor, v katerem se je spominjal našega kralja kot pravičnega in modernega vladarja, ki vlada nad svojimi podaniki po zakonu in pravično, ne glede na narodnost in vero. —U Odlični gostje v Ljubljani. Prilikom otvoritve letošnjega mednarodnega vzorčnega velesejma pridejo v Ljubljano številni najodličnejši tu- in inozemski gosti. Za časa velesejma t. j. do 11. julija pa najmanj 30.000 zastopnikov pridobtinega sveta in drugih postnikov velesejma. Vljudno naprošamo cenjeno ljubljansko občinstvo, da naj bo napram gostom najprijaznejše da praktično dokažemo poznano pristno slovansko gostoljubnost. —lj Prestolonaslednik na abstihentskem kongresu Beogradska »Politika« poroča, da prispe najbrž na abstinentski kongres v Ljubljani prestolonaslednik Petar. —lj Praznovanje Vidovega dne. Iz krogov občinstva nam pišejo: Iz Zagreba in Beograda na pokrajinski zlet dospeli gostje so kritizirali okolnost, da so bile na Vidov dan skoraj vse trgovine odorte, dočim so bile v Zagrebu in Beogradu ves dan zaprte, kjer je sploh delo počivalo. Zlasti Zagrebčani so si privoščili ironične opazke o naših trgovcih. Nekateri so se izgovarjali, da je gremij trgovcev odredil, naj bodo trgovine odprte, dočim pri gremiju to odločno zanikajo. Odredba glede trgovin je prišla od velikega Župana in zato trgovce ne zade nobena krivda. —lj Zletnj odbor za V. pokrajinski zlet naproša vse dobavitelje, da predložijo vse svoje račune in obračune v svrho pospešene zaključlrve vseh zletnlh računov Čim preje, vsaj pa do torka 5. juliia. Vsi računi naj se naslovijo na zletni odbor Tabor. Istočasno poživljamo vse odseke, da likvidirajo svoje delo in vse brez zadrževanja vzpostavijo v poprejšnje stanje. Zletni odbor. —li-Nov ženski poklic. V četrtek dne 30. t. m. ob 8. zvečer bo predavala g. dr. S i -mene, ravnateljica šole za sestre pomočnice v Zagrebu, o organizaciji in namenu šole, ki jo vodi. K predavanju vabimo zlasti vse starše, ki hnalo nezaposlene hčerke od 18. do 35. leta. Predavanje bo v realki v fizikalni dvorani. —t Izgubljeno, Včeraj od 16. do 17. se je izgubil briljantni uhan od trg. Urbane po \Votfovi nlfct do trgovine Sevčik v Židovski ulici. Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi v trgovini Fr. Ks. Souvan na Mestnem trgu. 533n —lj Srebrno težko dozo sem izgubil v nedeljo na letalskem mitingu v Dev. Mar. v Polju. Najditelj naj jo izroči v oglasnem oddelku »Slov. Naroda« proti nagradi 300 dinarjev. 534*1 —lj Oblastno središče trezne mladine kot kongresni odbor naznanja cenj. občin-srvti, da v soboto ob 21. uri na pozdravni Čajanki sodelujeta: članica društva »treznost« gdč. Marn in iz posebne prijaznosti konservatoristka £dč. Novakovič. Gdčna. Marnova poje Lajovčeve: »Bujne vetre« Ln Volaričeve »Biserec, gdč. Novakovič igra na klavirju Suk-ovo »Pomlad«. —lj Prodaja orožja. Dne 15. julija 1927 ob 9. uri se bo prodajalo v Doroini Uvorani deželnega sodišča v Ljubljani zapadlo Orožje in sicer samo zdražitePem. ki so v posesti orožnega lista. —Ij Gozdovniki! V petek 1. julija ob 2. uri popoldne sestanek v Narodnem domu. pritličje, desno. Pridite vsi in točno! Razgovor o taborenju in udeležbi pri kongresu Saveza trezvene mladeži. Nai nihče ne manjka! — Beli Srnjak. —lj Mobilna antialkohohia razstava an-tialkoholne šole pri mestnem središču, obsegajoča preko 50 slik, bo otvorjena na realki v soboto, 2. julija od 11.—16. ure, v nedeljo 3. julija od 14.—16. ure in ponedeljek dne 4. julija od 10.—13. ure. —11 Oblastno središče trezne mladine v Ljubljani naznanja vsemu občinstvu, da posluje od 1. julija kongresna pisarna trezne mladine v Akademskem kolegiju — Kolodvorska — telefon št. 2587. Poslovanje se vrši 1. julija od 9—12. in od 15__IS. ure, 2. julija od 9.—16. ure, 3. julija od 7. do 9. ure in od 14.—16. ure, 4. iuliia pa od 7.—9. ure, od 11__15. na 18__20. —lj Kavarna »Leon«. Kolodvorska ulica 29 sprejme za časa veleseima t. j. od 2.—11. julija Jazzband — ali orkester, plačilo po dogovoru. 535-n —lj Vse občinstvo in prijatelje absti-neatnega pokreta kakor tudi vse abstinente vabimo, da ve v soboto ob 10. uri prcdpoL dne udeleže sprejema abstrnentov in gostov, ki pridejo na kongres trezne mladine. Z beograjskim vlakom se pričakuje okoli 700 gostov. —lj Dr. Pavel K2nc, zdravnik, Tržaška c. 45, ne ordinira do 9. julija. —lj Vreme. Včeraj in danes je vreme lepo. Ob 7. zjutraj je barometer kazal 763.5, termometer +14° C, opoldne barometer 762. termometer +28° C. — Poskusen samomor. Težka ie živeti med strankami, ki se prepirajo. V neki hiši v Spodnji Šiški stanuie mlada samska gospodinja Marija S. s svojim llletnim sinkom in vodi obenem gospodinjstvo nekemu trgovskemu potniku. Mlada Marija ni v dobrih odnošajih z neko drugo stranko, ki jo zato ob vsaki priliki zbada in psuje. Tudi včeraj okoli 11.30 dopoldne je stranka Mariji očitala na nečeden način razmerje s trgovskim pomikom. Ta očitek je Marijo tako razburil, da je pograbila steklenico Iizola ter napravila večji požirek. To je videl njen sinček Ernest ter materi izbil iz rok steklenico. Mati se ie začela zvijati v krčih. Poklicali so reševalno postajo, ki je z rešilnim avtom odpeljala gospodinjo v javno bolnico, kjer so i i izprali želodec —Ij Pobeg od dema. Zadnji čas sc pojavlja med mladno prava man;ja za beg od doma. Vzroki so najrazličnejši. 2e od 22. junija t. 1. pogrešajo 17-letnega Andreja S., ki stanuje pri svojih starših na Gmajni. Deček je srednje velik in oblečen v delavsko obleko. — Na vsak način je hotela takoj ob zaključku šolskega leta na počitnice dijakinja IV. razreda realne gimnazije Vladislava K., kljub temu, da so jI roditelji branili. Na Vidov dao proti večeru je Vladka pobrala svoie obleke, plašč, nekaj perila in druge malenkosti ter izgmila od doma. Kam je odšla, roditeljem ni znano. Najbrže je šla s kako dijaško družbo na potovanje, ker je vzela seboj spričevalo in dijaško legitimacijo —11 Nenadna smrt. Pred javno bolnico se je včeraj popoldne ustavil avtomobil, ki je pripeljal v spremstvu staršev posestnika Ignaca Marinčeta in njegove žene Frančiške težko bolno 14 letno hčerko lulljano iz Pe.kovca pri Rovtah. s rez Logatec. Ko so jo hoteli sprav1'ti v bo Ime o, so službujoči organi sprejem odklonili, ker so ugotovili, da je deklica že mrtva. Med vožnjo je umrla na težkem vnetju slepiča in trebušne mrene. Zdravnica dr. Praprotnikova je izdala mrtvaški IJst, na kar je policija dovoK'la. da so roditalii mrJvo hčerko od- peljali domov, kjer jo pokopljejo na domačem pokopališču. —lj Drobiž policijske- kronike. Ljubljana postaja solidno mestu, tako govori policijska kronika. Oba prazn:ka ni bilo ni-kakega izrednega kriminalnega dogodka, nit; izgredov po ulicah. Povsod je vlada m;r. Od ponedeljka do danes zjutraj je policija prijela in zaprla osem oseb, včeraj samo dve radi malenkostnih prestopkov. Vse dni je bila prijavljena samo malen-k isina tatvina perila. Tatovi so miroval. Tudi ponočnjaki niso imeli nikakih sitnosti s policjskimi stražniki. Prijavljena sta dva slučaja pasjega ugriza in trije vozniki radi cestnopolicijskega reda. !z Celja —c Vidov dan se je v Celju prob.i\ slovesno zadušnico, katero je ob 9. ui opravil \ iarni cerkvi opat g. Peter Jurak. Tudi v pravoslavni kapeli in evange'iski cerkvi so se vršile službe božie. Trgovine so bile zaprte ie med službo bož.10. Mesto je bilo v zastavah. —c Odlikovana sta b:!a z redom Save 4. stopnje g. prof. Anton Cestnik in g. Martin Mastna k na realni gimnaziji. —c Smrtna kosa. Na Krekovem trgu jc umrla 27. t. m. ga. Hermina J icha, soproga kavarnaria g. Jiche. v 56. letu starosti. — V javni bolnici pa je umrl 26. t. m. g. Ivan I v a n š e k. višji pisarniški predstojnik pri okrožnem sodišču v Celin, v f& letu starosti. N. v m.p.! —c Kakor oreh debela toča je padala v soboto popoldne po celjski okolici. Ker je padala med dežjem, ni napravila posebne škode. —c Najlepše črešnfe «0 prišle te dni na cel ski trg. Dobe se po 3 Din liter ali 6 Din kilogram. Na razpolago jih je dovolj. Iz Maribora —rn Proslava Vidovega dne v .Mariboru, ki jc bila združena z odkritjem spomenika padlim vojakom bivšega mariborskega pešpolka, je bila letos posebno svečana. Po internih svečanostih na poedinih šolskih zavodih, ki so s tem obenem zaključili šolsko leto, so se začele množice pomikati proti vojašnici vojvode Mišica, kjer se je ob 11. uri izvršilo slovesno odkritje spomenika ob navzočnosti zastopnikov oblast: in mesta ter številnega občinstva. Spomenik jc odkril komandant mesta general Spasić, patriotične govore pa so imeli tudi vs« ostali govorniki, zastopniki Sokola, Or-jurc, invalidov itd. Posebno pozornost je vzbudil govor prvega mariborskega komandanta generala Maistra, ki ie izzval vihar navdušenja. Bila je res lepa spominska svečanost in patriotična manifestacija. Trgovine so bile ves dopoldne zaorte. —in V napačen avto je \sujpila \č..rn neka kmetica iz ptujske okolice. Hoteli se je s ptujskim avtobusom vrniti domov, pa je pomotoma vstopila v mestni avtobus, ki vozi na progi proti Celju. Pomoto jc opazila še le, ko je bila že precej daleč irvej mesta na Teznu. ko ie zahtevah vozni listek. Ker v svoji razburjenosti ni počakala, da bi se avtobus sstmi ."!. ie skočila iz vozečega avtomobila ter padla liakor je dolga in široka na trdo cesto. K sreči je odnesla le nekaj lažjih prask. Bilo pa bi vsekakor umestno, da bi občina poskrbela za primerne orijentacijske table, da bi se take pomote v bodoče preprečile ali pa naj bi sprevodniki pred odhodom vsakega avtobusa glasno in razločno obiavi!, v katero smer ffre avtobus. —m Povišanje najemnine. Mariborski hišni posestniki so pričeli akciio za dosego sporazuma s stanovanjskimi najemniki glede povišanja najemnine po 1. novembru 1927. Nekateri so ostali tudi v bodoče v svojih zahtevah zmerni, drugi pa zahtevajo za mariborske razmere pretirano visoke najemnine. Bilo bi vsekakor umestno, da se Društvo hišnih posestnikov dogovori z društvom stanovanjskih najemnikov, da b\ se določila nekaka enotna mera za najemnino, da se na ta način izogne večjim per-turbacajam. Stran 4. •SLOVENSKI NAROD* dne 1. julija 1927. 5tev 145 Usodni avtomobil nadvojvode Ferdnonda Rdeči avto romal iz rok v roke. — Nihče ni imel z njim sreče. Po neštetih karambolih se fe razbil« Justifikacija dveh morilcev V torek zjutraj je bil obešen v Kutni Hori morilec Bažant, včeraj zjutraj so pa ustrelili v Plzni morilca Sandtnerja. Dunajski «Neues Wiener Journal» prinaša zanimiv članek o usodnem rde* čem avtomobilu, na katerem sta bila ustreljena nadvojvoda Fran Ferdinand in njegova žena Zofija. O rdečem av* tomobilu danes ni yeč sledu, toda zgo« dovina nesrečnega voza je nenavadna, naravnost grozna. Usodni rdeči avto je trosil nesrečo in smrt; nihče ni imel sreče z njim. Po sarajevskem atentatu je prešel avtomobil v last «feldcajgmajstra» Po* tioreka, ki je prevzel ob izbruhu vojne s Srbijo poveljstvo nad avstrijsko ar* mado. Potiorekova usoda je znana. Doživel je strahovit poraz pri Valjevu in je bil odstavljen kot vrhovni ko* mandant. Ta udarec je Potioreka živ* čno popolnoma uničil in mož je kasne* je zblaznel. | Voz je nato uporabljal neki višji štabni častnik. Med tem časom sta bi* ia v okolici Sarajeva do smrti povožes na dva seljaka, pri tretji nesreči, ki se je dogodila, je bil ubit šofer sam. Leta 1917. je avtomobil zavozil v voz z dve* ma vpreženima voloma. Pri nesreči sta bila zopet ubita dva seljaka, a šofer smrtno nevarno poškodovan. Takrat je bil lastnik rdečega avta general Sar* kotić. Ko so ob prevratu avstrijske oblasti izpraznile Bosno in Hercegovino, je prešel prosluli voz v roke novega ju* •joslovenskega guvernerja. Tekom dveh mesecev je guverner ž njim doživel šti* ri nesreče, pri zadnji je bil sam težko poškodovan. Kasneje je bil voz pro= dan sarajevskemu zdravniku dr. Srski* fu. Toda proslulega rdečega avto ni hotel nihče upravljati; zdravnik zanj ni dobil šoferja. Dr. Srskič se je zato vozil sam ž njim. Nekega dne je bil povabljen k neki rabavi, h kateri se je odpeljal v svo* jem avtomobilu. Ker ga v določenem času ni bilo k zabavi, mu je odšlo več gostov naproti. Na samotni cesti so našli avtomobil prevrnjen, a pod njim Je ležal mrtev dr. Srskič. Avtomobil je bil zopet prodan, to jot nekemu veleposestniku iz Bosne. Leto dni kasneje se je mož obesil. — Rodbina je avto prodala veleindustri* jalcu Petru Svestiku. Mož je bil izobražen, brez predsodkov in se je samo smejal, ko so ga tovariši svarili, naj ne kupi rdečega avta. Bil je vesel, da je tako poceni prišel do ličnega voza. Toda že teden dni ga je doletela ne« sreča. Ko je vozil čez cesto, je izgubil oblast nad volanom in je z vso silo za« ^ozil v drug avtomobil, na katerem je sedelo šest oseb. Pri karambolu je bila zna oseba ubita, a štiri ranjene. Avto je znova menjal lastnika. Ku* 3il ga je neki občinski zdravnik. Z av* romobilom vred pa se je naselila ne* sreča v njegovo hišo in zato ga je zdravnik skušal prodati. Toda nikjer nI dobil zanj kupca. Končno ga je kupil neki obrtnik in ga takoj prodal neke* mu Švicarju. Ta se je lani poleti vozil po Dolomitih. Že nekaj tednov kasne* je pa so poročali listi o katastrofalni avtomobilski nesreči v Dolomitih. Na nekem ostrem ovinku sta treščila sku* pa j dva avtomobila: en voz je treščil v prepad, a šofer drugega je dobil tez* ko poškodbo na glavi in je drugi dan umrl. Pisal se je Buntli in je vodil rde* či avto nadvojvode Ferdinanda. Pre* iskava je pokazala, da je nesrečo zakri* vil šofer rdečega avta. Znova je prešel voz v tuje roke. Kupec je bil neki Sarajevčan, ki ga je prodal Madžaru Tiboru Hirschenfeldu, prekupčevalcu že rabljenih avtomobi* lov. Hirschenfeld je avtomobil dal modro prebarvati in ga skušal prodati v Rumunijo Nesreča pa je hotela, da je bil nekega dne vabljen k poroki svo* jega prijatelja, ki se je vršila v 80 milj oddaljenem mestecu Povabil je s seboj tudi pet svojih prijateljev Ker ni bilo na razpolago drugega voza, so vsi sedli v usodni avto. Lastnik jim je smeje pripovedoval spotoma številne dogodivščine nesreč* nega avta in vsi so bili najboljše vo* Ije. Toda nesreča nikoli ne počiva. Na ostrem ovinku se je voz zaletel v av* tomobil, ki je privozil od nasprotne strani. Udarec je bil tako močan, da sta se oba voza popolnoma razbila, pri nesreči pa je bilo ubitih pet potnikov. Tak je bil konec nesrečnega, a vendar toliko odpornega rdečega avta. Katastrofalne nevihte na Poljskem Letošnje poletje je prineslo Poljski pogoste nevihte in neurja s točo, ki je uničila v mnogih krajih vse pridelke Doslej so divjala neurja v 36 okrajih, kjer znaša škoda lad 200 milijonov di* narjev. Zadnja elementarna katastrofa v novogradskem, stolpskem in slonim* skem okraju je bila tako velika, da je smatral novogradski vojvoda za po* trebno sklicati 25. t. m. v palači notra* njega ministrstva v Varšavi novinarje, da jih obvesti o oriegu katastrofe. Neurje, ki je divjalo te dni nad slo* nimskim okrajem, je porušilo 843 go» spodarskih poslopij, 10 šolskih pošlo« pij in 2 vasici cerkvi. Vihar je besnel v dopoldanskih urah, ko je bila večina kmetov na polju. Samo naključju se imajo kmetje zahvaliti, da niso našli pod razvalinami svojih hiš in gospo* darskih poslopij strašne smrti Ubitih je bilo samo 6 oseb, 10 pa težko ranje* nih. Debela toča je pokončala vse polj* ske pridelke na ozemlju, ki meri 12 ti* soč hektarjev. Oblasti prizadetih kra= jev so uvedle obširno akcijo, da pri* skočijo nesrečnemu prebivalstvu na pomoč. Novogrodski vojvoda je po* kazal novinarjem tudi fotografije, iz katerih je razvidno, da je bila elemen* tarna katastrofa ena največjih kar jih pozna Poljska. Vihar je bil tako mo« can, da je dvignil v nekem kraju 300 ke težko posekano drevo in ga vrgel 400 metrov daleč. Damimo ra snntnenik V Kutni Hori na Češkem je bil v torek usmrčen 341etni Henrik Bažant, obsojen lani v oktobru radi dvojnega umora na smrt. Porotna obravnava bi se bila morala prvotno vršiti v aprilu, pa so jo morali takoj po pričetku pre* ložiti, ker obtoženec na nobeno vpra* sanje ni hotel odgovoriti. Bažanta so dali zdravniško preiskati in ga poslali v praško umobolnico Zdravniki so kmalu ugotovili, da je morilec simu* lant. V oktobru se je vršila ponovna porotna obravnava, ki je trajala tri dni. Radi umora Marije Šafafikove in Josefine Pavelkove ter roparskega na« pada na Boženo Rihovo je bil Bažant obsojen na smrt na vešalih. V ponedeljek zjutraj je prinesel posebni kurir od pravosodnega mini* strsrva iz Prage sodne spise in jih iz* ročil predsedniku okrajnega sodišča v Kutni Hori. Sodišče je dobilo nalog, da mora biti druso jutro pravici zado* ščeno. Sestavljena je bila takoj sodna komisija, ki je odšla v samotno celico, da prečita Bažanru smrtno obsodbo. Bažant je poslušal smrtno obsodbo molče in popolnoma mirno. NTato so ga odvedli v posebno celico, kier je preživel zadnje ure. Krvnik \Vohl* schlager je s svojimi pomočniki posta; vil na dvorišču sodne palače vešala. okrog katerih so se zbrali v torek zju* traj orožniki, jetniški pazniki in usluž* benci kaznilnice Kmalu po 6. uri ie prišel na dvorišče krvnik s tremi po* močniki Ker ie bilo do iustifikacije še dovolj časa. je hodil krvnik mirno po dvorišču in se pogovarjal s svojimi pomočniki. Pred poslopjem okrajnega sodišča se je zbralo mnogo radoved* nežev, ki so čakali, da odpeljejo paz* niki truplo v mrtvašnico. Bažant je preživel zadnje ure v po* govoru z jetniškimi pazniki. Zanimal se je zlasti za svojo mater in brata, ki ga je ponoči pred iustifikacijo posctil. Ko je brat odhajal, mu je segel v roko in ga prosil, naj še ostane ker mu je težko samemu. Materi je napisal po* noči obširno pismo, v katerem pravi med drugim, da mu je žal. da se ne more od nje osebno posloviti Prosil jo je sicer, da bi ga pred smrtjo pose* tila, toda mati se prošnji ni odzvala, ker jo je vest o predstojeći sinovi iu* stifikaciji tako pretresla, da ni mogla iz hiše. Morilec omenja v pismu, da je sicer brezverec, vendar pa veruje v Bo* ga, ki vlada nad ljudmi ne glede na veroizpoved Zanimiv je odstavek pi* srna, v katerem govori Bažant o svoji ljubezni do Marije Šafafikove Ko je mati prestregla ŠafaHkovi naslovljeno pismo, je hotel baje skočiti pod vlak. Šafankova mu je baje pisala, naj io usmrti, tako da ne bo vedela kdaj. V drugem odstavku napada Bažant besno državnega pravdnika, kateremu ne mo* re odpustiti, da ga je spravil na veša* Ia. Pismo zaključuje z besedami: V na* š' republiki se oznanja humanost, gos vori in piše se o razorožitvi, kljub te* mu so mi pa postavili vešala in me nameravajo brezobzirno usmrtiti. Ob 7 sta dva paznika privedla na dvorišče obsojenca Bažant je zrl ne« mo pred se. Vsi prisotni so se odkrilL Obsojenec je stopil pod vislice, na kar je predsednik okrajnega sodišča po-novno prečital smrtno obsodbo. Po precTtanju obsodbe je pozval krvnika, naj opravi svoj posel Krvnik je pri* stopil k obsojencu in mu zvezal roke Krvnikova pomočnika sta zvezala Ba; žantu noge. Morilec se je spomnil na svojo prvo žrtev in prosil paznike, naj vzamejo iz njegovega žepa njeno sli; ko. Ko so mu jo vzeli iz žepa. jo je prijel, nagnil glavo in dvakrat poljubil sliko one, ki jo ie tako hladnokrvno umoril. Nato sta krvnikova pomočni* ka prijela Bažanta in ga dvignila na vešala. Pristopil je krvnik in položil morilcu zanjko za vrat. V par minutah je bila justifikacija izvršena Sodnik je pozval zdravnika, na i pregleda tru» plo in ugotovi smrt. Truplo so odpe« Hali v mrtvašnico Ko je odhajal z dvorišča v spremstvu pomočnikov krvnik, so ga obkolili radovedneži, ki so drveli za njim skozi mesto, da bi izvedeli podrobnosti o justifikaciji. Zadnja justifikacija ie bila v Kutni Hori v decembru 1888., ko sta bila usmrćena morilca Avgust in Prenosih ki sta umorila nekega orožnika Justi* fikacijo je izvršil krvnik Piperger, ka* teremu je asistiral sedanji krvnik VVohlschlager. Poleg Bažantove prošnje za pomi« lostitve ie odklonil prezident Masarvk tudi prošnjo vojaka Sandtnerja. ki je bil obsoien na smrt radi umora rodbi* ne kmeta Dollnerja v Rockendorfu. Sandtner je bil prvotno obsojen na smrt na vešalih Prezident republike je izpremenil smrtno obsodbo v toliko, da morilca kot vojaka niso obesili, mar* več ustrelili. Justifikacija je bila iz* vršena včeraj zjutraj na dvorišču divi* zijskega sodišča v Plzni. Strašne posledice procesa proti Nelly Grosavescu Kakor smo kratko že poročali, se se odigrala v Moravski Ostravi krvava rodbinska tragedija, ki je v neposredni zvezi s senzacijonalnim procesom pro* ti soprogi opernega pevca Trajana Grosavescu. Tovarnar Evgen Eschin* ger je ustrelil svojo ženo, ker je izve* del, da mu streže po življenju. Žena se je vrnila z Dunaja, kjer je prisost* vovala procesu proti Nellv G rosa ve* scu. Po povratku je začela možu gro* žiti z revolverjem. Vso noč od sobote na nedeljo sta se zakonca Eschinger prepirala, zjutraj pa je prišlo do krva> ve tragedije. Evgen Eschinger. lastnik tovarne za popravljanje avtomobilov, motorjev in strojev, je bil že šest let poročen z mlado Dunaičanko Imela sta kletno hčerko Mlada soproga se je čutila že prve dni po poroki zapuščeno in zapo* stavljeno. Neprestano je očitala možu nezvestobo Zakonsko življenje je bilo od dne do dne neznosnejse tako da se je hotel Eschinger ločiti od žene V torek je odpotovala njegova žena na Dunaj, kjer je prisostvovala proces-proti NeUv Grosavescu. V soboto s' je vrnila v Moravsko Ostrovo in pri* nesla s seboj več dunajskih listov, iz katerih je prečitala možu odstavke o izpovedbah Grosavescove žene Radi teh odstavkov je prišlo med zakonce* ma do prepira in ljubosumna žena je proti jutru izjavila možu: «To mora biti usoda vseh zakonskih mož, ki za* nemarjajo svoje žene Tudi jaz se bom morala tako maščevati. Tovarnar, ki je že delj časa sumil, da žena nekaj skriva pred njim, ji je očital, da mu je nedavno ukradla iz predalčka pisalne mize večjo množino ciankalija Prepir se je nadaljeval do ranega jutra. Nato sta šla oba zakon« ca spat. Tovarnar je bil tako razbur* jen, da ni mogel zatisniti oči. Ob pol 9. zjutraj, ko je odšla služkinja s hčer* ko na izprehod, je začela Eschingcrje* va znova čitati dunajske časopise in jutranje izdaje moravsko*ostrovskih li» stov. ki so poročali, da je bila Nellv Grosavescu oproščena. V ekstazi je izjavila, da bi bila tudi ona oproščena, ako bi ustrelila nezvestega moža. Kaj se je zgodilo potem, ni točno znano. Zdi se, da je žena potegnila samokres, ki ji ga je mož iztrgal, in začel v raz* burjenju streljati. Izstrelil ie vseh šest nabojev 2ena je obležala mrtva v spalnici. Policija je morilca takoj are* tirala, toda pri zaslišanju ni mogla spraviti iz njega nobene besede, ker je bil tako razburjen, da sploh ni mogel govoriti. Cim se je raznesla po mestu vest o krvavi rodbinski tragediji, so radovedni meščani obkolili tovarnarje* vo hišo Tragedija je vzbudila v mestu splošno sočutje, ker je bil Eschinger zlasti med Nemci znan kot miren in simpatičen mož. Napisi na ploščah prevlečeni z radio»tmkturo morejo se čitati tudi ponoči. — En primer. Grozna avtomobilska nesreča Sarajevo, 28. junija, n. Na Komami pla» nini 12 km od Sarajeva se je pripetila te/, ka avtomobilska nesreča V avtomobilu Mi, lana Popovića iz Beograda se je vozil ameriški novinar Edgar Alich s svojo soprd^i; Heleno Na Romanji planini je avto zacU ob obcestni kamen, padel na 4 m nizje ležeči travnik, od tam pa zdrčal dalje in pade) v prepad. Novinar Alich in njegovj soproga sta mrtva, Milan Popović pa je težko ranjen Novinar Alicb je meseca novembra 1026 odšel na pot okoli sveta in že prepotoval Kitajsko. Perzijo, Turčijo Grško in Bolgarsko, v Jugoslaviji pa ga jf zadela nesreča mrtni krik Velika pustolovna drama, polna senzacij in satanskega tempa. Borba avtomobila In aeroplana na življenje in smrt. — Lepa Lorraine in zapeljivi Tylerr. — Strah pred mačeho. — Junaški Jack. — Zahrbtni boj. — Nova nevarnost. — Nove senzacije. — Sijajna režija. — V glavnih vlogah: amen* ška krasotica Jacquline Gadsdon in predrzno smeli, splošno priljubljeni Buck Jones. Predstave se vrše ob; 4., pol 8,, in četrt na 10. v v Ig • • 83 L = Kliseje = vseh vrst, črtne in avtotlpije izdeluje po predloženih risbah, peroplsih ali slikah za navaden tisk ali za flnej&o izvedbo v eni ali več barvah točno po naročilu in v najkrajšem času JllgOgraf ika, tiskovna in založna družba z. o z. v Ljubljani, Sv. Petra nasip 23 ■ Pisalne stroje nove in rabljene Underwood Remington. Simth Broes in za potovanje povrvrstne — o u d' 2 garancijo losip Pukl » Ce* 1)0. — Popravila 9seh znamk Vajenec star 14 tet, močan in priden, se želi izučiti trgovini z me£a» nm blagom: nairaie na deželi — Ponudbe pod «Vsa oskrba 1532» na upravo »Slovenskega Naroda* Kirurglčno izurjena bolničarka n bolniška strežn ca z znantem nemšČ ne se išče Ponudbe na anončno eks >edidio Schmolka Nov Sai, Jevrclska oroi 7 pod .bolm«Car*a- Novo domače vino nežveplj .no ljutomersko po 1 > dinarjev, iz krških goric po 14 in 12 Din — se to« od 1. julija direktno iz soda; da se tu i n pokušnjo. — Najvljud* n?je s° priporoča Anton Ma* ver, gostilničar, Ahacljeva ce* sta 5. 1577 Zelen bršljan v lesenem zaboju se kupi — Naslov v upravi «Slovenskc£a Naroda*_1572 Otroški voziček prodam za 300 Din. — Bletv. _ sova cesta 7/1. levo. 1580 Vajenec se sprejme za kleparsko obrt: dobi plačo. — Remžgar & Smer* kol, Ljubljana, Florjanska uli* ca 7. 1579 Odda se takoj lepa meblovana soba s popolnoma separatnim v h o* dom — enemu ali dvema go* spodoma Električna raz etlia-va. — rianska ulica 31/1 1578 ^ a tstareisa slovenske pleskar- tka in 'fantka delavnica *van Bricelj Ljubljana. Dunajska cesta V in Go« vokolesa. motorp, vsakovis rroški vozičk, namestni del meumatika Poseben oddelek z popolno popravo emajliianie t DuniKiamc avo^oics. otroških voz>čkov, šivahrh stroje rt oda ta na obroke — Ceniki iranko. .Jribur F. B« ovarna (nkoies in otrofltlii vozittot LJUBLJANA, Karlovska cesta št. ML Veliho predtisharija ženskih ročnih de! za trgovino, solo m dom. Tisoče novih, krasnih vzorcev Cisti tisk, hitra izvršitev, nizke cene. Predtiskujemo samo na prinesenem blagu. — Entlanje, ažuriranje, tamburiranje, mehanično umetno vezenje. Matek & Mikeš, Ljubljana, Dalmatinova 13 Združene papirnice d. d. iščejo za svojo homerc. centralo u Vevčah kalkulatorja > potrebno teoretČno naobrazbo in prakso, popolnoma verziranega v industrijski kalkulaciji, statistiki in knn^o^odstvu, veščega slovenščine in nemščine. Naše dižavi anstvo pogoj Naturalno stanovan;e zasigurano Samci majo prednost. — Oferte z navedDu zahtevkov ie nasloviti na tajništvo Združenih papirnic v Liubljan', Dunajska cesta 1 — Priložiti itm je prep se dokazila o teoretični in praktični naobrazbi. Ifabiio na 5. redni občni zbor Prve dolenjske posoii niče reg. zadruge z neora. zavezo v Metliki ki se je vršil dne 13. junija t. 1. glede spremembe zadružnih pravil ni bil zadostno zastopan po § 34 zadruž-ntb pravil zato se ponovno vrši — dne 11. julija 1927 — kateri Do velavno sklepal s tremi četrtinami glasov brez ozira na število zastop nik glasov. METLIKA 27 unija 1927 Načelstvo Urejuje: Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskamo*: Fran Jezerftek. — Za inaeratni del lista: Oton Christof. — Vsi v Ljubljani.