Uredništvo in apravništvo :
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v pondeljck, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopokL
Telefon št. US.
Moine listo:
Celo leto		. 12	K
Pol leta		. 6	K
Četrt leta		. 3	K
Mesečno		1	K
Posamezne številke	10 v.	
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati aji oznanila
se računi jo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 58.
Maribor, dne 26. maja 1913.
Letnik V.
Sestanek treh cesarjev.
V	Berolinu so te dni bili zbrani trije evropski
cesarji:	angleški kralj in ruski car sta gosta ce-
sarja Viljema, ki je omožil svojo hčer. Za nemško cesarstvo je že poroka sama na sebi zgodovinskega pomena., kajti z njo je odpravljen težki spor, ki je vladal med rodbinama Hohenzollern in Cumberland. Vsled gostov, ki jih je združila ta poroka, so pa ti dnevi odlične važnosti tudi za celo Evropo. Sesianek' treh najmogočnejših evropskih vladarjev neposredno po težkih balkanskih krizah je brez dvojbe in kljub vsem uradnim dementijem velikega političnega pomena. Mogoče je res, da bi bil pod drugimi okolščina-mi sedanji sestanek izključen. Mirtni venec Viktorije Luize je pa podal kakor nalašč priliko, da so si segli v roke mogočni sorodniki-oesarji, ki bi se drugače gotovo še ne bili tako približali. Dva momenta sta, ki jih sili ta sestanek posebno v ospredje.
Sestanek daje v prvi vrsti krepko garancijo za svetovni mir. Po vznemirjajočih dogodkih minulega pol leta, ko je vsak hip grozila mednarodna k on flagraci j a, pomenja sedanji sestanek zagotovilo, da so se duhovi pomirili in nasprotstva rešila mirnim potom. Sir Grey se je pred kratkim izjavil napram predsedniku nekega mirovnega društva: „So faktorji, ki silijo z vojsko, toda so še krepkejši faktorji, ki hočejo mir.“ Sestanek v Berolinu pottrjuje te besede angleškega državnika. Ce prav so gotovi krogi hujskali z najnizkotnejšimi sredstvi na vojsko, so ostali prijatelji miru — iz kakega vzroka, to ne pride v poštev — v premoči: obvarovali so za enkrat Evropo groznega klanja. Samo vsled zboljšanja mednarodnih političnih odnošajev je mogoče, da je združila svatbena miza Jurija, Nikolaja in Viljema.
V	akord mirovne himne, ki bi jo lahko in z radostnim srcem zapeli sedaj po tolikih vojskinih nevarnostih, pada hreščeča disonanca. V Berolinu ni nobenega zastopnika habsburške dinastije. Govorilo ih pisalo se je že mnogo, da bo šel v Berolin tudi prestolonaslednik Fran Ferdinand. Zgodilo se pa to ni. Sicer je res, da so vezi sorodstva, ki vežejo ruskega carja in angleškega kralja na poročni par, zelo ozke, kar se o Habsburžanih ne more reči in da se zato smatra udeležbo na svatbi samo za akt sc^ rodniške dolžnosti, toda v resnici je to samo izgo-
PODLISTEK. Spremembe naše zemlje.
(Spisal Pankracij Gregorc.)
Naša zemlja ni imela ivedno take oblike, kakor-šno kaže dandanes. Po plutoničnem in neptuničnem vplivu se je spreminjala in razvajala v tisočletnih, ali celo milijonte trnih dobah, ki so pa imele svoje krajše poddobe. Skoraj vse glavne dobe se dele po svojih vremenskih premenjavah in manjših geologič-nih prevratih v vroče, deževne, ledene poddobe. In glavne razvojne dobe so po vrsti od prvotnosti do sedanjosti sledeče: kambriška, devonska, premogovna, trias, jura in tercijarna doba.
Od kod ta imena in kako se,določa starost in zapovrstnost raznih dob? T/a imena so od dežel in krajev, kjer so se našle geologične tvorbe iste dobe najprej ter so obdržale imena svojih prvih najde-nišč. Njihova starost se določa po trdosti, sestavini in zlasti po legi, katero zavzemajo v'nepremjajknjeni zemeljski skorji. Cim globočje leži taka geologična tvorba, tem starejša je.
Ako greš od Kamnika proti Kamniški koči, že lahko vidiš, kako globoko se je Bistrica zajedla itu-intam v zemeljsko skorjo. Ti stojiš na brvi in ! strmiš v ozko zarezo, na katere dnu šumi in se peni brhka hči planin. Stene te razpoke se vidijo, kakor, zemeljska rebra, plast na plasti. Ali so vse te plasti istega značaja? Ge so istega značaja, iste kakovosti, tedaj so iz iste dobe.
Se globočje — do 12000 meltrov — se pa je zagrizla v zemsko lupino reka Colorado v Arizoni v Severni Ameriki. Ker leže skladi v tej 60 milj dolgi izdolbini vodoravno, tedaj jih gotovo še ni premaknil noben potres, nobena poplavina. Tedaj je pa tukaj 'tudi založeno gpologično blago od najstarše do najnovejše dobe, ako računimo od spodaj navzgor. (Ta prirodni čudež nam kaže plasti od pradavposti do
vor. Vprašanje sorodstva igra zlasti pri vladarskih rodbinah zelo postransko vlogo. Kakor se navadno sklepajo zakoni na podlagi hladnih političnih nagibov, tako 'igra tudi pri vseh drugih vprašanjih računajoča politika najvažnejšo vlogo: iz političnih motivov se snujejo sorodniške vezi, iz političnih motivov se pa tudi na vse te vezi pozablja. Med Cum-berlandom in Hohenzollernci je prišlo do sprave. In Habsburžani so z obema rodbinama v ozkih prijateljskih stikih in tudi nekoliko v sorodstvu.. Bilo bi zato povsem naravno, če bi bil Franc Ferdinand pri poroki. Ce ni, so to brez dvoma preprečili politični vzroki. Vedno bolj se namreč kaže, da igra Nemčija z nami grdo, frivolno igro. ( Že celo balkansko krizo je naš nemški zaveznik vršil svojo vlogo sekundanta zelo hladno in brez vsakega .povdarka Prišlo je isicer do par praznih besed, toda kadar je bilo treba dejanj, se je Nemčija vedno umaknila. 'Javna tajnost je, da so se n(di tega odnošjaji med Dunajem in Berolinom zelo ohladili. Toda Nemčija hoče še dalje. Ni dovolj, da smo v prvi vrsti pod njenim vplivom vodili tako balkansko politiko, s kar tero smo si napravili Balkance za smrtne sovražnike, vsled česar ima Nemčija pri izpodrivanju našega eksporta lahko nalogo, sedaj se n a/s hoče popolnoma izolirati. Mi smo skregani s celim svetom, — Nemec si pa na premeten način išče zaveznikov in sklepa pobratimstva z vsemi, s katerimi bi morali živeti mi v dobrih razmerah. S tem postajamo vedno bolj osamljeni, kajti na Italijo resen politik vendar ne sme računati, a tudi vedno bolj izročeni — Nemčiji na milost in nemilost. Sestanek • v Berolinu je zato zopet glasen apel na naše politike, da krenejo na druga pota. Se je čas, da se rešimo krempljev zaveznika, ki fraternizira z našimi sosedi, da si nas popolnoma udinja, toda kmalu bo prepozno.
Razkol v Stranki Prava,
Pred nekaterimi dnevi, je prišla iz Zagreba vest, da je v Stranki prava nastal razkol in da se je frankovska frakcija, na čelu jej dr. Aleksander Horvat, dr. Ivica Frank in dr. /Vladimir Sachs, nasilno polastila glavnega strankinega glasila „Hrv.“ v trenutku, ko se je nahajal glavni vodja stranke, dr. Mile Slarčevič na Dunaju.
zadnje razvojne dobe, od kambriške do tercijarne dobe. Ta prirodni čudež je tedaj merilo za starost kar kega geologiškega predmeta. Ako na primer geolog primerja kamen iz Evrope s kamenom iz kambriške plasti ob reki Colorado ter se oba vjemata v kakovosti, tedaj je najdenišče v Evropi tudi'iz kambriške dobe. Ker je suha zemlja skoraj vsa in morje po večini že geološko preiskano, so se po tej primerjalni metodi sestavili zemljevidi za glavne razvojne dobe naše zemlje.
Čudni so ti zemljevidi. Sevejda je v vseh teh dobah prevladovalo morje, kakor v današnjih dneh. Toda suha zemlja je imela veliko večjo obsežnost. Celine so se vezale v tako ogromne in masivne, svetovne dele, da ni bilo nič otokov. V kambriški 'dobi bi na primer dober globetrotter prišel peš iz Severne Amerike v Avstralijo. V devonski dobi bi celo iz Grönlanda, tam od blizu severnega tečaja, lahko še prišel po ovinku skozi Severno in Južno Ameriko neprestano po suhem še na onkraj Avstralije. Nasprotno bi v premogovni dobi kak predzgodovin Siri Odisej lahko plul od Tihega oceana v mehikamski zaliv; od tod po zdaj širšem, zdaj ožjem morskem rokavu v sedanje Srednjezemsko morje; od tod nad Palestino približno do Samarkanda. «Tukaj bi lahko naprej brodarii po krajih današnjega Himalaja, ki se je v poznejši dobi rodil iz morja, naprej, naprej proti vshodu zopet v Tihi ocean. Ali pa bi tern nekje pri Samarkandu obrnil svoj splav proti severu, ter brodarii po Obskem prelivu nad Novajo zemljo, ki je takrat še globoko spala v morju, naprej, naprej v Belo morje, proti severnemu tečaju.
Ako se celine iz starejših dob opazujejo natančneje, se takoj spozna, da tedanja suha zemlja izraža določno dva \ kontinenta, severnega in južnega. Severni obsega severno Ameriko, Evropo in A-zijo, a med Evropo in Ameriko leži prostrana dežela Atlantida. Južni del obsega južno Ameriko, Afriko in Avstralijo, a med južno Ameriko in Afriko na
Marsikaj se je pisalo o tem razkolu, a, mi smo hoteli počakati, da se stvar temeljito pojasni, danes pa moremo podati svojim čitateljem natančno sliko te nove situacije na Hrvaškem in tudi ob enem še vzroke, ki so dovedli do tega razkola.
Kakor znano, kraljevi komisar Čuvaj že več časa ni na svojemu mestu in stoji na čelu vlade — podban Unkelhäuser. V Budimpešti in na Dunaju bi radi imeli, da se na Hrvaškem uredijo zopet „normalne“ prilike, da bi bil zopet imenovan ban, ki bi s pomočjo nove večine zavladal v kraljevini. Toda kandidatov za bansko mesto bi se že še dobilo, nikakor pa ni mogoče sestaviti večine brez — opozicije, v kateri se nahaja tudi Stranka prava. Ker pa je bilo v tej stranki nekaj elementov, pristašev nekdanje frankovske stranke, M so dovolj vladeželjni in tudi sicer sprejemljivi za ponudbe od zgoraj, je vlada začela misliti na to, da bi si pridobila te, elemente, z njihovo pomočjo razbila močno opozicijonalno Stranko prava in potem s temi elementi in pristaši nekdanje vladne stranke sestavila večino, s katero bi mogla vladati.
Začela so se pogajanja, ki so tudi dovedla .do vspeha, ki je bil ugoden za vlado in njene budimpeštanske inspiratorje. To pa se je zgodilo tem lažje, ker je imela vlada dva glavna voditelja frankov-cev, dr. Horvata in dr. Sachsa, popolnoma v svojih rokah. Slo se je namreč za ono proslulo pogrebno društvo „Balkan“, društvo, ki je opeharilo stotine lahkomiselnih ljudi na Hrvaškem za precejšnje svote, in dr. Horvat in dr. Sachs sta bila soudeležena pri tej „balkanski“ aferi tako zelo, da je bila proti njima uvedena kazenska preiskava.
Drugod bi bilo to seveda nemogoče, toda na Hrvaškem, kjer vladajo naravnost nepojmljive justi-čne razmere, je šlo to popolnoma gladko. Dr. Horvat in dr. Sachs sta dobila migljaj od zgoraj, da se še lahko rešita iz svojega neprijetnega položaja, če storita /majhno uslugo zagrebški in budimpeštanski vladi. Nič drugega jima ni treba storiti, nego da, razbijeta Stranko pravo in rešena sta. In res se je z-godilo tako. Kazenska preiskava proti dr. Horvatu in dr. Sachsu je bila nenadoma ustavljena. Komaj pa je bil ta izid afere priobčen v „Hrvatski“, se je potem takoj zgodilo ono nasilstvo v uredništvu lista. Dr. Horvat in njegovi pristaši so se polastili lista in
eni strani in med Afriko in Avstralijo na drugi strani Teži velikanska dežela, Gondvanai-dežela. Atlantide in Gondvana-dežele ni več. Ob strani katastrofi sta izginile. Le otoki Azori, vAngleško, Irsko, Islandsko, Madagaskar, Cejlon nas spominjajo na pogreznjene ,ali drugače izginile svetovne dežele. Stare e-gipčanske pravljice še pripovedujejo o rajsko lepi deželi v Atlantskem. oceanu in grške pravljice nas vabijo na onkraj Herkulejevili stebrov, v deželo bajnih Hesperid.
Kaj je povzročilo strašen sodni dan za Atlantido na severnem kontinentu in kaj za Gondvajna-deželo na južnem! Gotovo Pluton in Neptun, ta dva vladarja ognja in vode. In kaj, ko bi si bila razdelila delo, da bi Neptun bil porušil /Atlantido, Ptuton (Vulkan) pa Gondvana-deželo Z Kako bi se to prilegalo strastnim, pokoneajočim malikom!
Na zemljevidih starejših dob se še zapazijo razvojne črte. Naše Srednjezemsko morje sega od Tihega oceana zopet do Tjihega oceana, kakor je povedala zgoraj opisana plovba * predzgodovinskega Odiseja. To Sredozemsko morje z imenom Ttetida je prava zagozda med severnim in južnim kontinentom, in gre sporedno z ravnikom. ÌTa zagozda je zdaj ožja, zdaj širša; zdaj se veže s Crnim in Hvalinskim morjem, zdaj zopet se poriva skozi Rdeče morje, zdaj skozi sprednjo. Indijo. Navpično na to zagozdo se delajo tri morske razpoke:	pri reki Ob v /Sibiriji,
Atlantska ožina in Baffinsbi zaliv. Te tvorne sile ločijo, in združujejo severni kontinent, kakor se jim poljubi. Pri tem • igranju največ Itrpi Evropa. Enkrat je Švedska, Norveška in severna Nemška pod vodo, druge dežele Evrope so polotok Azije. Zopet drugikrat je Evropa priklopljena celotno in masivno Atlantidi, da tam za Uralom divja od Tetide do Bajkalskega jezera odprto morije. Zopet je Evropa izraziti polotok Atlantide, zopet je Evropa na sredi precepljena, da od Hamburga do Carigrada tečejo morski valovi tako, da je en del Evrope pri Atlantidi, a
izgnali prva urednika Šegviča in Peršiča ter tako očitno izvedli razkol v stranki.
Vlada je dosegla svoj namen. Opozicijonalna Stranka prava je razbita, vlada ima na svoji strani frankovce in bo mogla zdaj misliti na sestavo vladne večine s pompčjo tako kupljenih kreatur.
V tem smislu slika dr. Mile Starčevu'; položaj v daljšem članku, ki ga je priobčijl v „Slovencu“, a izraža upanje, da se grde nakane mažaronstva ne bodo uresničile, ker je vedno še dovolj poštenih Hrvatov.
Politični pregled.
‘	Državni zbor.
Tudi v petkovi seji se je nadaljevala debata o političnem polžaju. Trajala bo bržčas cel tekoči teden. Govorilo je več govornikov. Prvi se je bavil nemški nacionalec Waldner z interesi naše monarhije na Balkanu in se je močno zaganjal v trializem. Hrvaški poslanec Cingrija je ostro bičal vlado, ki zapravlja za bodočo. Albanijo milijone, a se za lastne narode niti ne briga in ni ministrski predsednik grof Stiirgkh niti z besedico omenil kateregakoli perečih jugoslovanskih vprašanj, kot na primer hrvaški komisarijat itd. Med krščanskim socijalcem poslancem Schlegelom, ki je ožigosal nemške surovosti o priliki slavlja „Karoline“ v Gradcu, in poslancu "Wastianu se je vršil oster govorniški dvoboj. Češki poslanec Klofač je globoko obžaloval, da si je Avstrija s svojo nerodno politiko nakopala na Balkanu toliko sovraštva, ko ima tam vendar veliko interesov. Za njim je govoril nemški krščanski socijalec Jerzabek; med njim in poslancem Zenkerj.em je prišlo venomer do .indili spopadov. Nato so sledile razne interpelacije in vprašanja.
Prihodnja seja danes, dne 26. it. m., ob 3. uri popoldne.
Razen plenarne seje je zboroval tudi narodnogospodarski odsek, ki se je bavil s trgovinsko pogodbo z Japonsko in z avstrijska parobrodno družbo Lloyd.
Japonsko.
Japonski ; cesar je na pljučnici nevarno zbolel. Njegovo zdravstveno stanje je opasno. Poročila iz Tokio pravijo, da se je bati najhujšega, ker se je k pljučnici pridružil še difterdis Mikado Joshifito je še le lansko leto» zasedel prestol in je 34 let star. '0-ženjen je s knežjo hčerko Sadako Mihitaka. Ima tri sine, najstarejši je 12 let star. Sedanji cesar ima za sorodnike le 4 prineesinje, tako da pride pri nasledstvu v poštev le princ Hirohno, ki je še le 12 let star. Sicer ima cesarska hiša več debel, toda do prestola nima nobena pravice.
Rusija.
Ruska vlada je te dni predložila zbornici državni proračun. Budget znaša tri milijarde brez prirmafikljaja. Vrhu tega pa še razpolaga vlada z nad 400 milijoni v gotovini in 200 milijoni v inozemskih bankah. Te številke so tem bolj pomembne, ker
drugi del pri Aziji. V jura-dobi je Evropa otok zase, ločen od kopnine, razcepljen na jugu v otočje. V starejši tercijarni dobi je severni del Evrope združen z Atlantido, južni del je za otočje. Neptun s svojim trikljunskim cepinom hoče tukaj pri Evropi nekaj narediti. Naredil je, razbil je Atlantido in prizanesel še Evropi ter jo poročil z Azijo.
A še hujše je gospodaril Pluton na južnem kontinentu. Pognal je v zrak Gondvana-ldežeJSa med A-friko< in južno Ameriko ter med Afriko in Avstralijo. Kos te Gondvana^dežele najbrž kroži zdaj kot luna okoli naše zemlje, drugi kos je razpršen v meteore, v svetovne vagabunde. Seveda je to bolj domneva, kakor znanstveni rezultat. Opira se na to okolnost, da je mesečna pokrajina s svojimi kraterji najbolj podobna vulkanični deželi ob rtu dobre nade,, odkoder se je moral zemeljski bledolični spremljevalec — mesec — odtrgati. Opira 'se tudi na dejstvo, da je največ ognjenikov na južni pohiti, tam okoli prajda-vne Gondvana-dežele. Opira se tudi na stereotipne trikote, ki jih delajo južna Amerika, Afrika, in sprednja Indija, ker vse končajo v trikotni obliki. Samo morje jih ni moglo tako ošpičiti, ampak bi jih bilo razdrobilo v otočje.. Zlasti pa se opira ta podmena, da je mesec vsled strahovitega vulka^ničnega. sunka odletel od desnega ali levelga rebra Afrike na to, ker se na ta način lažje razume, zakaj je Atlantida utonila v morju. Ker se je teža na jugu znižala, se je na drugi strani zemlja vigreznila. Ni bilo več ravnotežja; zato se je nasprotna skodelica z Atlantido vdrla globoko, ko je prva skodelica na zemski tehtnici bila oproščena Godvana-dežele. In res izgine na zemljevidih prej Godvana-dežela, potem še le Atlantida. Godvana v zrak, Atlantida v morje.
Ta simetrija med severnim in južnim pradavnim kontinentom se pa kaže tudi v stalnosti. Najsta-novitnejša dela sta na severu severna Amerika, na jugu srednja Afrika. Najbolj nemirna svetovjna dela sta Evropa in južna Amerika. Crta največje stalnosti od severne Amerike do srednje Afrike in črta največje nestalnosti od severne Evrope do južne A-merike dela križ nekje itam, kjer je zdaj Atlajr#da pokopana, da tudi ona počiva pod križem.
Seveda sedanje obličje naše zemlje tudi še ni
je imela Rusija v zadnjih mesecih. več sto tisoč rezervistov pod orožjem, kar je stalo veliko milijonov. Vkljub temu je zamogel označiti ministrski predsednik Kokowzew, da je finančno stanje Rusije ugodno. , Podal je pregled o dohodkih, ki so se zvišali v zadnjih petih letih na 805 milijonov, o izdatkih za armado in za pospeševanje trgovine ter sklenil z besedami; Nismo'zapravljali našega premoženja v teku šestih let, smo radodarno ustrezali potrebščinam države in smo še vkljub temu toliko pripravili ter ohranili ravnotežje v budgetu.
Danska.
Izid ravnokar dovršenih volitev v „Folketing“ (državni zbor) je naslednji; 43 članov levice, 32 socijalnih demokratov, 31 radikalcev in 7 desničarjev. Volilni izid na Farerskih otokih še ni znan. V stari zbornici je štela levica 56, desnijca 13, radikalna skupina 20 in socijalnodemokratičga frakcija 24 članov.	;
Avstrija in Nemčija posojata Kitajski.
„Daily Telegraph“ poroča, da sta Nemčija dn Avstrija sklenili s Kitajsko o dovolitvi posojila dve pogodbi. Prva pogodba dovoljuje dne 10. aprila posojilo 50,000.000 frankov, ki jih dovoli Kjitajski Stabilimento tecnico v Trstu, druga pogodba pa 'dovoli Kitajski po nemški ladijedelnici Vulkanu iv Stettinu predujem 30,000.000 frankov. Obe ladijedelnftci izdelate za Kitajsko torpedovke, vredne 80,000.000 frankov.
Ma H alkanu.
Položaj balkanskih zadev je stacioneren. Vrše se pogajanja in konference, toda vspehov ni še posebnih. Nemški listi so sicer polni poročil o sporih) in bojih med zavezniki, današnja grajška („Montagszei-tung“ piše že o drugi vojski na Balkanu, ampak ponajveč izvirajo ta poročila iz nemške želje, da bi se zavezniki v resnici začeli klaiti med seboj. Mi smo slej, kot prej prepričani, da balkanske države ne bodo šle tako daleč in se bo vse rešilo mirnim potom. Tudi velesile se resno trudijo, da bi dosegle še sporazum, zakaj nevarnost na Bajkainu je.Ae vedno nevarnost za Evropo.
Bolgarsko-srbski spor.
Belgrad, dne 24. maja: V tukajšnjih političnih krogih vlada mnenje, da bo spor med Srbijo in Bolgarijo na ta način poravnan, da pripadejo Srbiji mesta Bitolj, Velesovo, Prilep in Ohrida, a bo Srbija pripoznala bolgarsko narodnost v teh mestih.
Srbsko-grška meja.
Iz Londona poročajo, da sta sklenili Srbija in Grčija pogodbo, glasom katere se ne pripušča Bolgariji nič ozemlja tostran reke Vardar. Ta teritorij »e bo tako porazdelil, da pripadejo mesta Solun, Florjana, Drama, Cavalla in Seres Grčiji, Ohrida, Bitolj, Prilep in Druza pa Srbiji.
Med zavezniki.
Iz Belgrada poročajo z. dne 23. t. m.:
Srbski poslanik v Sofiji, dr. Spalajkovič, se je še le sedaj vrnil na svoje mesto in prlinesel seboj vsa potrebna navodila glede srbskega stališča o raz-
tvorba za večnost. Čakajo jo še silne spremembe. Tihi ocean, ki je geološko najmanj preiskan, ker vsled prevelikega vodnega pritiska ne morejo iz strašnih globočin dobiti niti blata, še manj pa trdih geoloških tvorb, ta Tihi ocean hrani v sebi mnogo skrivnosti in bi mu po domače rekli, da je prikrita „rihta.“ Neverno, kaj bomo od njega še dobili za večerjo. Saj je šla te dni po časnikih vest, da so po njem tulili veliki viharji, ki so zadivjali v severne ledene pokrajine in od tam pritisnili k nami ter povzročili pogubonosen mraz po celi Evropi. Že zopet trpi Evropa od Tihega oceana, ki je tudi v prado-bah vabil Srednjezemsko morje pri repu in pri gobcu k' sebi. Ce ni hotelo priti, pa je poslal svoje va-lovje čez Kitajsko in Sibirijo v Obski preliv, v atlantsko ožino, ali skozi Panama-ožino in Baffinski preliv, da je zbudil spečo pošast, ki je potem s svojimi kremplji trgala Evropo. Kaj hudega) še čaka našo Evropo od Tihega oceana, njenega antipoda?!? Naj se kje vzdigne njegovo dno, in Evropa bo padla kakor stara Atlantida. Neptun je že v starih dobah vedno srečkal in žrebal med usodo Atlantide in Evrope. Privoščil si je najprej Atlantido in izdaj . . .?
Nedavno so listi poročali, da je neki profesor izračunal, da je Evropa izpodjedena od morskih valov, da se bode v 70 letih pogreznila. -sPa naj bodo ti računi resnični ali ne, mi imamo prerokovanje Gospodovo, da bodo hudi potresi po mnogih krajih. Sv. Janez apostel pa govori v Skrivlnem razodetju največkrat o šibi potresa. Ko se odpre v nebesih šesti pečat, tedaj bo nebo odstopilo;, gore in, otoki bodo pomaknjeni iz svojih mest, da bodo ljudje bežali v jame in gorske dupline, kjer bodo iskaji bivališča. In ko bo zapela šesta trobenta iz nebes na zemljo, bo zopet velik potres, da bodo: turni padali in mesta narodov se bodo rušila. Največji potres pa napoveduje, ko se bo izlila na zemljo 7. kupa jeze božje. Potem ne bo več otokov in gora ne bo več najti. Pri tem potresu bo tudi mesto Babylon v eni uri^pokon-čago., kakor bi vrgel mlinski kamen v morje.
Ako bi vse te in enake' kazni najbolj zadele zopet Evropo, ali to ne bi bil konec hinavske zapadne kulture, konec laži-krščanskih držav v Evrobi, pravi sodni dan v Evropi?
delitvi osvojenega ozemlja. Pogajanja glede razdelitve se bodo torej lahko že pričela ta teden. (Zadnje dni je bolgarski ministrski svet imel neprestano seje, na katerih se je razpravljalo o poročilih bolgarskega poslanika Toševa, da namerava srbska vlada vstrajati na svojem stališču, da pridrži Srbija v svojih rokah vse ozemlje, ki ga je srbska vojska o-svojila z orožjem. Sedanja pogajanja bodo prva oficijelna pogajanja glede teh vprašanj in bodo značila še le. prve početke za konečno rešiitev teh pre-pornih vprašanj. S tem se potrjujejo prejšne informacije, ki so pobijale alarmujoče vesti, ki so vedele povedati, da so določeni samo kratki roki za rešitev teh vprašanj. Tukajšnji poučeni krogi, so mnenja, da bodo pogajanja trajala vsaj en mesec. Nekateri celo zatrjujejo, da bo vprašanje razdelitve osvojenega ozemlja odloženo do jeseni. To bi se imelo zgoditi zlasti v slučaju, ako bi se pri reševanju tega vprašanja pojavile velike težkoče. Vsekakor pa bo v tem slučaju na zahtevo velesil izvedena demobilizacija zavezniških armad. Ta demobilizacija bi se pa imela izvršiti v roku 20 dni. Z odgodftvtjo razdelitve in z demobilizacijo mislijo diplomati doseči, da bi se javno razpoloženje v prizadetih državah znatno umirilo ter s tem pripomoglo, da bi državniki izvršili svoje delo, ki v sedanjem momentu tako zelo razburja javnost. Za ta slučaj bi vsak izmed zaveznikov obdržal v svojih rokah ono ozemlje, ki ga je z orožjem, osvojil, ob enem pa bi se odredile med posameznimi državami nevtralne cone.
Mirovna pogajanja.
Reuterjev biro poroča:
Dejstvo, da spremembe mirovne pogodbe, ki jih je predlagala Turčija, nimajo bistvene važnosti, je napravilo v krogih delegatov balkanskih zveznih držav dober vtis. Sliši se, da je prejel Edvard Grey poročila, ki pravijo, da predlogi Turčije njiso taki, da bi resno zavlekli sklepanje miru. Neki balkanski diplomat se je izjavil, ka je upravičeno upanje, da bo mirovna pogodba že pričetkom • prihodnjega tedna podpisana, ker ni namen Turčije, da bi predložila posamezna vprašanja, dokler ne bo podpisan mir.
V Skadru.
Novo uvedena občinska mestna uprava je že prevzela posamezne naloge mestne uprave. Brzojavna služba se opravlja pod nadzorstvom petih častnikov, zastopnikov velesil. Sanitetna komisija obstoja iz dveh laških, enega .avstrijskega in dveh albanskih zdravnikov. Sanitetna komisija je ukrenila že več i stvari, da se izboljša higijenično stanje v mestu. „Vossische Zeitung“ izve iz Petrograda baje zanesljivo, da je ruska vlada v principu sprejela projekt za organizacijo uprave Albanije. Predlagala je ruska vlada samo nekaj malenkostnih izprememb, ki se brez zadržka lahko izvfrše. Vlada. Albanije (?!) naj se izvoli po nazoru ruske vlade soglasno ip od vseh velesil.
Italijanska vlada je poslala v Albanijo, pomožno ekspedicijo laškega Rudečega križa, ki obstoja iz 4 laških zdravnikov in 16 bolniških strežajev. Ta ekspedicija je dobro založena z raznim sanitetnim materijalom. Izkrcala se je ekspedicija v Valoni, odkoder odpotuje v Fieri, kjer sprejme v oskrbo bolne in ranjene vojake Djavid pašinih ,čet.
Midija.
Kakor znano, ima v smislu mirovne pogodbe, ki se pravkar sklepa v Londonu, pristanišče Midija ob Črnem morju pripasti Bolgarski. Midija je sedaj pomorska luka brez posebne vrednosti, toda ne zato, ker je morda pristanišče slabo, marveč zategadelj, ker je do skrajnosti zanemarjeno. Midija je bila doslej naravna luka, kakoršno je pač Bog ustvaril; a da bi jo bili spremenili v moderno, vsem. potrebam trgovine in prometa ustrezajoče pristanišče, za to niso imeli Turki niti volje, niti denarja. Bolgari so seveda takoj uvideli važnost in pomen Midije, zato so pričeli že sedaj, predno se je sklenil [definitiven mir, z najnujnejšimi pristaniškimi deli, |d imajo Midi jo polagoma izpremeniti v moderno trgovsko luko. Kakor vse kaže., ima Midija pod Bolgarsko Še sijajno bodočnost in se bo pod bolgarskim žezlom razvila v doglednem času v eno najvažnejših pristanišč ob Črnem morju.
Statistika o balkanski vojski.
„Pressbureau“ je objavil nekaj ’statističnih podatkov iz balkanske vojske. Bolgarija je zasedla 59 tisoč, Srbija 60.000, Crnagora 5000 in Grčtja 30.000 kvadratnih kilometrov turškega ozemlja. Od tega o-zendja, pripade po bolgarski zahtevi na Bolgarijo 87 tisoč, Srbijo 26.000, Crnogoro 7000 in Grčijo 11.000 kvadratnih kilometrov. Mobilizirale so:	'Srbija 401
tisoč, Bolgarija 450.000, Grčija 150.000 in Crnagora
45.000	mož. Invalidov v tej vojski ima Bolgarija 40 tisoč, Srbija 21.000, Crnagora 8000 in Grčija 6000 mož. Stroški vojne so uradno določeni in sicer je i-mela Bolgarija 1050, Srbija 717, Crnaigora 165 in Grčija 340 milijonov frankov stroškov. Vsak kvadratni kilometer zasedenega ozemlja stalne Bolgarijo 12 (tisoč, Srbijo 27.000, Crnogoro 23,000 in Grčijo .30.000 frankov.
Naše prireditve.
Sv. Križ nad Mariborom.
Pri nas so shodi naših orga/nizacij vedno zelo dobro obiskani. Vrlo tukajšnje ljudstvo je zavedno.
26. maja 1913.
S T R A Ž A.
Stran 8.
To je pokazalo zopet včeraj, dne 25. maja, ko se je v velikem številu udeležilo občnega zbora kozjaške posojilnice in javnega shoda 'Slovenske kmečke zveze. Prišli so na shod tudi naši sosedje od Sv. Diuj-ha, Sv. Jurija in Sv. Kungote.
Občnemu zboru posojilnice je predsedoval vrli don^ači župan 'gospod Filip Galunder. O gospodarskem delu v blagor ljudstva je govoril nadrevizor g. Pušenjak.
Po zborovanju posojilnice se je vršil shod Slovenske kmečke zveze. Naš deželni in državni poslanec gospod Ivan-Roškar je v enournem govoru poročal o delovanju naših poslancih na Dunaju in razjasnil vse važnejše predloge, o kojih bo razpravljal državni zbor. Glede obstrukcije v deželnem zboru je izjavil poslanec, da vstrajajo slovenski deželni poslanci kot en mož na svbjem dosedanjem svišču in ne bodo poprej odnehali, dokler se ne izpolnijo upravičene zahteve Slovencev. Govor gospoda poslanca., posebno pa izjavo glede deželnozborske politike, so sprejeli zborovalci z ■ navdušenim odobravanjem in ploskanjem. Poslancu, kakor tudi vsem njegovim tovarišem v državnem in deželnem zboru se je izreklo neomajano zaupanje. Priprosti kmečki možje so navdušeno (klicali: Ne udajte se Nemcem! Mi smo vedno z vami!
Nato je še kratko govoril Franjo Ž e b o t iz Maribora o glavnih ciljih Kmečke zveze. Navzoči so se tudi izjavila, da si bodo vsi naročili koledar Slov. kmečke zveze.
Shodu je predsedoval naš župnik, častiti gospod Kocbek.
Ob koncu shoda smo zaklicali sv. očetu in cesarju .trikratni živijo.
Raznoterosti.
Iz politične službe. Namestniški tajnik dr*
Kraus v Murau je imenovan za okrajnega glavarja in bo prestavljen na Spodnje-Štajersko. Ali je slovenščine dovolj zmožen, ali jo samo za silo lomi?
Iz učiteljske službe. Na trirazrednici na Dobrni, drugi plačilni razred, je oddati službo učitelja ali učiteljice; na šestrazrednici pri Sv. Pavlu pri Preboldu, drugi plačilni razred, je razpisano mesto učiteljice; na šestrazrednici v Trbovljah, tretji plač. razred, je oddati služba učitelja; prošnje do dne 25. junija; na štirirazrednici v Slovenjgrajdcu, prvi plačilni razred, je razpisano mesto učitelja; prošnje do dne 20. junija.
Dr. Korošcev govor v državni, zbornici ni vz-nevoliil samo Nemce, ampak tudi naše liberalce. Tiudi ti patentirani prijatelji slovenskega ljudstva bi bili v svoji strankarski sebičnosti radi, da bi se naši poslanci s kakšnimi nepremišljenimi besedami ali koraki onemogočili. Ce bi vsled tega dobilo nemško-nacionalno napadalno delo na naše pravice in zahteve takorekoč najvišjo sankcijo, to teh ljudi nič ne briga. Oni bi samo radi skuhali svojo strajnkarsko župico, zato se hudujejo sedaj nad našiimi poslanci, ker jim te usluge niso storili. Saj se poznamo: liberalcu je strankarstvo vedno vse, narod — deveta briga!
Koncert v prid podravske podružnice Slovenskega planinskega društva, ki se je vršil v. soboto zvečer v mariborskem Narodnem domu, se je dobro obnesel. Glasbeno društvo je prav zadovoljivo rešilo svojo nalogo in neumorno sviralo. Obisk je bi)l dober. Upvmo, da bo tudi materijelni vspeh precejšen, ker so nekatere narodne gospodične cel teden prav pridno prodajale vstopnice. Hvala jim!
„Blumentag“ za nemško kočuro na Pohorju je sedaj definitivno nastavljen na dne 8. junija, v, slučaju slabega vremena na dne 15. junija. Kar smo že pisali o tem cvetličnem dnevu, velja seveda še v polni meri: za nemške izzivače ne beliča. Tudi trezno misleči Nemci ta „Blumentag“ odločno odklanjajo. Samo če bodo ostali mož-beseda.	___ _
Pisarna Slovenskega planinskega društva. — Vsled bližajoče se turistične sezone je sklenil osrednji odbor Slovanskega planinskega društva, da o-tvori letos tekom sezone informacijsko pisarno v sobi Slovenskega planinskega društva v Nar. domu v Ljubljani,,v katere področje spada,sledeče: 1. Izdaja (ligaških izkaznic. 2. Razpečavanje raznih knjižic turistovske vsebine (markirani poti i. dr.), 3. Informacije o gorskih in drugih turah ter kočah Slovenskega planinskega društva. 4. Sestava potnih načrtov po naših planinah. 5. Vpisovanje članov Slov. planinskega društva. 6. Naznanila glede stanja markacij, potov v svrho popravil. 7. Reklamacije, pritožbe in drugo. Pisarna se otvori danes, dne 26’. maja, ter bo odprta trikrat na teden in sicer v pondel-jek, 'sredo in petek (izvzemši praznikov), od 1. do pol 3. ure popoldne, skozi celo sezono do preklica. Naslov za dopise (katerim na,j se priloži znamka za odgovor): Informacijska pisarna S,. P. D., Ljublana, Narodni dom.
200.000 K poneverjenih v goriškem okrajnem šolskem svetu! O veliki defravdaciji, zaradi katere so zaprli okrajnega šolskega nadzornika Finžgerja in Rozino, pravijo, da znaša vsa poneverjena svota v zadnjih letih do 200.000 kron. — Res, lepo liberalno delo!
V šoli je zadela srčna kap dijaka sedmega razreda na državni realki v Idriji Emila Vremšča-ka iz Kaminika. Dne 21. t. m. dopoldne med odmo-
rom od 8. na 9. uro mu je bilo naenkrat slabo in zgrudil se je nezavesten s klopi ter takoj izdihnil brez najmanjšega glasu. Poklicalo se je rudniškega zdravnika dr. Stveraka in dr. Papeža, ki sta bila nemudoma na licu mesta. Tiakoj se je poizkusilo z umetnim dihanjem, a polurno prizadevanje je žal o-stalo brezvspešno. Zdravnika sta konstatirala srčno kap s trenutno smrtjo.
Cankar v češčini. „Ceske Slovo“ • začne prinašati roman „Tujci“, ki ga je napisal Ivan Cankar.
Lapsus „Berliner Tagblatta.“ Sledeči neprijeten lapsus se je zgodil dne 17. ft. m. „Berliner Ta-geblattu“: Priobčil je namreč sledečo vest: Cesarje poslal princu vladarju Ludovlku Bavarskemu telegram, v katerem izreka svojo zahvalo za udeležbo pri umoru. vojaškega atašeja majorja pl. Lewinske-ga . . . (Ilir die Tedname an der Ermordung des . .).
Protialkoholno gibanje. Odbor protialkoholnega društva „.Sveta vojska“ v Mariboru je v svoji zadnji seji sklenil naslednje: 1. Z ozirom na to, da so po Spodnjem Štajerskem v groznem obsegu širi pijančevanje, zlasti žganjepitje,, prosi odbor vse, katerim je sploh mar blagjinja in obstoj našega naroda,, naj. začnejo snovati krajevna protialkoholna društva „ISveta vojska“ v Mariboru. Kjjer ne kaže ustanoviti društva, naj se vsaj v že obstoječih društvih osnuje odsek za treznostno gibanje in nabirajo udje za osrednje društvo. Prirejajo naj se večkrat protialkoholna predavanja, da se ljudstvo, pouči o škodljivosti alkoholnih pijač. Boj se naj osredotoči zlasti proti žgapju. 2. Razširjajte protialkoholne spise; in ker še naše društvo nima, svojih brofšjuric, priporo* čarno one, ki jih je že izdalo ljubljajnsko protialkoholno društvo. 3. Da se mladina, odvrne od pogubnega pitja, naj se skuša pritegniti v poštena društva, gojivnaj se petje, telovadba, domače ljudske igre in predstave. Iz ljudskega odra se pa naj enkrat za vselej izključijo igre, vi katerih se pijančevanje predstavlja kot nedolžna stvar, ali celo poveličuje. 4. O-puščajo naj se grde pivske razvade; pri obiskih se naj po ruskem običaju ponudi rajši čaj, toda brez ruma ali žganja. O neškodljivih pijačah izda društvo svoj čas posebno navodilo. 5. Da se čim očitneje pokaže pogubni vpliv alkoholizma, tudi nafsproti oblastim, bo društvo zbiralo statistične podatke: a) Število krčem in trgovin z alkoholnimi pijačami v primeri s številom prebivalstva posameznih krajev; i b) v kolikem številu že šolski otroci zavžjivajo alkohol; kakšni nasledki se kažejo vsled tega ; ; c) umrljivost v krajih, kjer je razširjeno žganjepitje; d) kronika alkoholnih žrtev. Časnikom se naj natančno poročajo nezgode vsled pijančevanja; ta poročila bo društvo zbiralo in izdalo črno knjigo alkoholizma; kdor bo manj pil, njegova bo zmaga!
Volitve v štajersko zdravniško komoro. Udje štajerske zdravniške komore so odložili svoje mandate, Razpisane so nove volitve in sicer na 24. in 26. junija. Od 15 udov komore jih izvolijo graški zdravniki pet in ravno toliko namestnikov dne 26. junija. Vsi ostali volilni upravičeni zdravniki cele dežele pa volijo 10 udov in ravno toliko namestnikov; \oiilni dan 24. junija.
Proti pijančevanju v nemški armadi Med celim nemškim vojaštvom je pitje opojnih pijač že zelo ponehalo vsled uvedbe raznih zmernostnih naprav in odločb. Letos je nemško vojno ministrstvo za vsakega služečega vojaka naročilo brezplačno protialkoholne liste, v katerih se z raznimi vzgledi in podobami popisujejo slabe posledice pijančevanja. Od jeseni naprej bo dobil vsak nemški rekrut pri vstopu v vojašnico tak list v roke.
Davek za odpravo pijancev. Prav poseben davek so uvedli mestni očetje v Kersonu na Ruskem, Sklenili so, da bo vsak pijanec, katerega, dobijo na cesti tako pijanega, da ne bi mogel obvladati svojih nog in bi moral biti vsled tega domov odpeljan, moral plačati poseben občinski davek. Ta davek je pa večji ali manjši, ker je odmerjen po premoženju pi-jančevem. Pri letnih dohodkih 1000 rubljev ,se plačajo 3 rublji, pri dohodkih do 3000 rubljev je treba že odšteti 50 rubljev, pri še večjih dohodkih pa 100 rubljev.
v
Si&j^jTiskp.
Maribor. V modernem slogu izdelani tabernakelj za cerkev Sv. Vida pri Ptuju, ki je že v. letošnji paramentni razstavi vzbudil občo pozornost, je sedaj dovršen. Kdor se zanima za domačo umetnost, si lahko ogleda to res lepo delo vsak dan do prihodnjega pondeljka, to je dne 2. junija, pv delavnici g. Sojöa, Reiserstrasse 26.
Studenci pri Mariboru. Vabimo na veselico, ki jo priredi naše slovensko katoliško izobraževalno dr. v nedeljo, dne 1. junija v Lembahu, na vrtu gospoda F. Robiča. Zabave bo obilo, pridite!
Lembah. V nedeljo, dne 1. junija, prirede vrli studenški Slovenci pri nas veselico. Vršila se bo na senčnatem vrtu gospoda F. Robiča in se prične takoj popoldne. Pokažimo, da spoštujemo ljudi, ki v težkih razmerah, kot so v Studencih, neomajno stoje na slovenski strani in poseti)mo jih polnoštevilno.
Ptuj. Ker se dne 21. t. m. radi naista-lega zadržka ni mogel vršiti občni zbor podružnice mari* borskega Dramatičnega društva za Ptuj, se tem potom naznanja, da se vrši podružnični občni zbor v sredo, dne 28. t. m., točno ob 8. uri zvečer v Nar.
domu. Vse prijatelje in člane društva se poživlja, da se tega občnega zbora v velikem številu udeleže. In zlasti poživljamo, da odpošljejo vsa društva iz okolice na ta’ občni zbor svoje odposlance.
Jarenina. Vabimo na veselico, ki jo priredi kmečko bralno društvo v Jarenini s sodelovanjem slovenskega katoliškega akademičnega društva Zarja v Gradcu v nedeljo, dne 1. junija, ob 3. uri pop. Spored: 1. Petje. 2. Govor. ^ Igra: „Repoštev, ali: -vsega je enkrat konec.“ Čarobna burka v petih dejanjih. Poslovenil Fr. Rihar. 4. Prosta zabava. — Vstopnina: sedeži prve vrste 1 K, druge vrste 60 h, stojišča 30 h. K prav obilni udeležbi vabi društveni odbor.
Sv. Andraž pri Velenju. Tukajšnje izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 1. junija, ob 3. uri popoldne, gledališko predstavo z gledališkimi i-grami: „Krčmar pri zvitem rogu“,-„Kmet Herod“ in „Kmet in fotograf.“ K obilni udeležbi vabi uljudno odbor.
Sv. Barbara v Halozah. Dne 4. majnika smo obhajali lepo slavnost, kakoršne ni bilo že dolgo pri nas. Že na predvečer je oznanjalo pokanje topičev, da bo nastopil dan veselja, namreč blagoslavljanje mladeniške zastave. Ob deveti uri se je pomikala krasna procesija z zastavo proti župni cerkvi, kjer so jo blagoslovili častiti gospod dekan. Kumo-val je zastavi vrli mladenič gospod Anton Milošič. Cerkveni govor so imeli častiti gospod dekan in potem je bila slovesna sveta maša, katero so darovali domači častiti gospod župnik. Med potjo pri procesiji je igrala domača godba pod vodstvom gospoda Kranjca. Pa ta slavnost je bila za naše liberalce — trn v peti; na predvečer pri građenju slavoloka pri župnijski cerkvi je namreč neki mož z žvižgom in z grožnjo nagnal otroke, ki so pomagali pri venčanju. Kako naj neki tak mož potem vzgaja naše otroke?
Ormož. Narodna razburjenost najhujše vrste vlada sedaj med našimi Nemci vsled nekega dopisa napram Nemcem v slovenskih časnikih. Ta razburjenost sega tako daleč, da se morajo mirni Slovenci kar v sredini mesta na cesti legitimirati in kazati svoje žepe žandarmeriji in policiji, če so na sumu, da nosijo kake take „nevarne“ časnike pri sebi. V petek popoldne je bil na ta način prijet nek Slovenec na cesti, ker je bil na sumu, da nosi Nemcem nevarne časnike pri sebh Čudno se nam zdi postopanje orožnika, ki ni bil v službi, pa si je vsekakor dal pokazati žepe od moža Slovenca. Dotičnik si te žalitve, ki se je zgodila, kakor se vobče govori, na migljaj naših Nemcev, ne bo dal dopasti in je izročil zadevo odvejtniku. Slovenci se zgražajo nad tem nepostapnim postopanjem, posebno zato, ker ne kažejo radi svojih žepov komuršibodi kar na sredi ceste, kakor se jim to sedaj lahko prigodi. Tako je v mestu Ormožu ob Dravi na Spodnjem Štajerskem, kjer veljajo za Slovence postave, kältere izda nemški Volksrat in mestna občina.
Trbovlje. Zaročil se je vrl naš somišljenik g. Ivan Zupan st., hišni oglednik pri rudniku, z go-Marijo Mayer, vdovo in hišno posestnico na Vodi. Naše najiskrenejše čestitke!
Koroško.
Lepa vzgoja otrok. Iz Velikovca poročajo celovškemu jMiru“: Pred par dnevi vpraša učitelj W. nekega fanta,: „Wirst du wirklich in die windische Schule gehen?“ (Ali boš res šel v slovensko šolo?) Ker mu fant reče, da, pravi učitelj: „Tam so sami buteljni. Se ne bodeš ničesar naučil. Tarn se ne u-čijo drugega,, kakor: i—u—e—o—a.“ (Res lep učitelj to! Ali ne ve, da so ravno otroci, ki zahajajo v narodno šolo, veliko bolje vzgojeni, nego ti, ki zahajajo v njegov razred? Otroci, ’ki zahajajo v narodno šolo, vsaj lepo pozdravljajo, dočimi oni po veliki večini ne znajo drugega, nego za ljudmi vpiti itd., kakor se je zgodilo pred nedavnim čalsom piscu teh-le vrst, ko pravi neki šolar iz razreda istega (učitelja: „O, das ist der windische W. L., er hat überhaupt ein ,ganz windisches Gesicht!“ Lepa kultura, kaj ne? i. . .
Nova mestna hiša v Celovcu. Celovški občinski svet je soglasno sprejel sklep, da se kupi Rosen-bergj-Orsinijeva palača na Novem trgu v svrho takojšnje zgradbe mestne hiše. Kupna cena znaša pol milijona kron. Ker je od osemmilijonjskega posojila poldrug milijon kron določenih za novo mestno hišo, ostane za stavbo samo Še 1,000.000 K.
Razgled po svetu.
Jud Nathan, župan večnega mesta odstopil! Jud Nathan, župan v Rimu, je demisioniral, baje iz zdravstvenih ozirov. ‘Za tega zagrizenega sovražnika sv. cerkve, brezstidnega prostozidarja, ki je spravil za časa svojega županovanja mesto Rim v ogromne dolgove, pač ni škoda.
Povodnji v Bosni.. Vsled hudih nalivov so nastale v Bosni silne povodnji. Železniški obrat na progi Sarajevo—Bosanski Brod je prekinjen. Postaja Dobaj se nahaja 40 centimetrov pod vodo. Več mostov je odnesla povodenj. Dva vojaka sta utonila.
Parnik se je potopil. V luki Smirna ob maloazijski obali se je potopil parnik „Nevada“, ki je baje trčil na neko mino. Utonilo je baje pri tem 200 oseb.
Tiskarna sv
Cirila v Mariboru
Opremljena z najboljšimi stroji, z lastnim električnim obratom, naJnoTeJliml črkami In čednimi obrobki, sprejema vsa v tiskar
sko stroko spadajoč» dela kakor t časnike, knjige, brofiure, stenske in druge koledarje.
Za vic. župniiske urade spovedne in misijonske listke z črnim, rdečim ali modrim tiskòm, uradne zavitke z natisom glave ter razne oznanilne napise. Za slavne občinske, šolske in druge urade : uradne zavitke, oznanila, napise, razglase, plačilne predpise, prejemna potrdila itd. Za obrtnike in trgovce: pisma, zavitke, okrožnice, račune, opomine, menjice, cenike, dopisnice, naslovnice, letake in lepake s črnim in drugobarvnim tiskom. Za posojilnice, zadruge in društva : pravila, zapisnike, pristopnice in sprejemnice, letna poročila, računske zaključke, društvene znake, vabila k prireditvam in sejam, dnevne sporede in drugo.
Za krčmarje in prireditelje veselic: jedilnike, vabila na plese, ljudske veselice tombole itd., plesne rede, vstopnice, različne napise itd. Za posameznike: vizitke, naslovnice, poročnice, parte in žalostinke v najlepši opravi. — Diplome za častne ude društev in častne občane v različnih okraskih in z modernimi okvirji po jako nizkih cenah.
00000
Vsa naročila se izvršijo ceno in točno.
ooooo
pošteno dekle
z dobrimi spričevali želi takoj v5 topiti v službo v kako trgovino, najraje v trgu ali na deželi kot trgovska pomočnica. Naslov pod šifro „M J. 203“ poste restante Velenje.	117
Ekonom,
z najboljšimi spričevali, oženjen, dosinžen vojak podčastnik, izurjen v vsaki stroki vrtnarstva, vitoreje, sadjereje poljedelstva, živinoreje ter dingih v to stroko spadajočih predmetov, išče službe oskrb-niksnakaki grajščini ali t eie posestvn.Kje pove uprav ništvo
Gostilna
s trafiko in trgovina, 1 uro cd Maribora na okrajni cesti Maribor Ptnj, jako prometni kraj, se vsem zemljiščem in premičninami, pod roko takoj proda. Pogoji ugodni. Naslov se izve v npravništvo lista.
Inkret — odšel,
Cobel — prišel!
Vinček — ostal,	Kdor ne veruje — nam,
Kakor — kristal.	Poskusi naj ga — sam!
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem prevzel gostilno gospoda Inkreta na Lajtersperški cesti v Krčevini. Točim znana dr. Turnerjeva vina in tudi pristnega ljutomeržana. Vedno dobra kuhinja!
Fran Cobel, gostilničar.
IVAN TÉMÉRL
stavbeni in strojni ključavničar, HsfibCf, Brunngasse 6, tik hotela „Mohr“, prevzame montiranja vsake vrste, ter popravila parnih strojev, parnih napeljav, sesalnih napeljav, brizgaln vsake vrste, strugarska dela iz železa in kovine. 97 Točna postrežba.
Služba organista in cerkovnika
pri Sv. Vidu niže Pt-ja ee razpisuje. Pojasnila daje župnijski nrad.	Ul
Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito
olje za sluh
odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, tečenje iz ušes šumenje po ušesih in nagluhost tudi ako je že zastarano. Steklenica stane 4 K z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni
,,Zur Sonne“, Graz
Jakominiplatz 14.
Kdor hoče svoj
kapilal varno in dobička nosno naložiti, naj kupi lepo novo, 2 nadstropno hišo, še 8 let davka prosto, v mirni, lepi legi v mariborskem predmestju. Plačilni pogoji ugodni. Proda so takoj. Več pove npravništvo našega lista.
^ulomobilna zveza
Celje-Ljubljana
družba z. o. z. na Vranskem. - Vozni red —
veljaven od 26. maja 1913.
Odhod iz Ljnblane ob 6. uri zjutraj.
Prihsd v Ce^je ob 9. uri dop. Odhod iz Celja ob 1. uri 30 miu. popoldne.
Prihod v Ljubljano ob 4. uri 40 min. popoldne.
Odhod iz Celja 6. uri zjutraj. Prihod v L tbljano ob 9. eri dopoldne
Odhod iz Ljubljane ob 3. uri 30 min. popoldne. Prihod v Celje ob 7. uri J \ zvečer.
Josip Brandi,
isdelovatelj orgel v Mariboru o. Dr.
izdeluje cerkvene orgle v vsaki velikosti zelo solidno delo. -Prevzame uglasbo, pòpravilo in prestavbo starih orgel. - Izdeluje harmonije najboljše kakovosti evropskega in amerikanskega sistema za cerkve, šole in zasebno rabo po nizki ceni.
Transponirharmonista z 28 akordi.
Proračuni in katalogi brezplačno in poštnine prosto.
Trgovina s steklom, porcelanom in ks menino
issKleinšek
MSŠflbOf» Koroška cesta št. 17
priporoča po najnižjih cenah svojo bogate za-logo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe kakor vsa v stroko spadajoča dela. :	:	:	:
Popravila se najceneje izvtšnjeje!
M. Zabukošek
krojaški mojster v Celju
priporoča veleč, duhovščis i svoj
modni salon gospode,
ki se nehaja v novi po-sojilnični hiši na Ringu.
Vsaka ura 14 dni la poskušnjo.
Se pošilja samo proti povzetju, Po 14 dneh se na želje denar vrne.
Velik cenik brezplačno.
(Jamstvo 3 leta.)
14 karatni zlati prstani . , . „ 4‘— 14 karatne zlate ur« za gospode „ 40'—
Srebrne ure...............K 6'50
Srbrne ure s 3 srebrnimi pokrovi „ 9'50 Pristne tula ure dvojno pokrovo „ 13'— Ploščnate ure iz kovine	.	.	.	„	6-—
Srebrni pancer-verižice	.	.	.	„	2-—
14 karatne zlate verižice .	. . „ 20'—
Amerikanske zlate double-ure . „ 10'—
Goldin Roskopf ure.......... 4'—
Prave železničarske Roskopf-pateiii Prava nikeln. točno na min. idoče K 5’— 14 karatne zlate ženske ure . . „ 19‘— Viseče stenske ure na nihala. . „ 10’80
Kuhinjske ure...............„	2'40
Budilke ...................„	3'—
Budilke z dvojnim zvoncem	.	„	S 50
A. Kiffman, Maribor M. 49
Velika tovarniška zalega ur, zlatnine in srebrnine.
Loterijske številke.
Trst	21. maja 1913	81 88 32 44 85
Danaj	24. maja „	83 63 56 70 31
najcenejši klobuki
se dobijo samo pri
Fù Piacotta : PM?
Minoritski trg 4.
Nasproti slovenski cerkvi. — Popravila točna.
Solidna postrežba.	95
Pozor! •
Naznanjam da prod; ns zaradi pomanjkanja prostora in prevelike zaloge 800 parcv čevljev za gospode, 2000 parov za gospe ter ICO parov čevljev za otroke, nadalje vse vrste sandal, čevljev za dom ter čevljev za birmo po najnižjih cenah, čevlje, ki so že iz mode, vendar izborne-kakovosti, prodam nizko ped lastno ceno. Domače delo Naredila od zunaj in popravila izvršujem točno in po cent
Štefan Strašek,
prva največja zaloga obuval v Celju, Schmidgasse Št. 3.
Belilnica voska, obrt medu in voscenin
m Cvilak, Slov. Bistrica
se priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu.
Zaloga kupljenega in precejenega medu, medice in medenjakov. Zaloga rumenega in obledenega voska, voščenih sveč, voščenih svitkov, stearino-vih, cerkvenih, in namiznih sveč v
vsaki velikosti.	94
Karol Tratnik
se priporoča kot
špecielist v izdelovanju cerkvenega orodja in cerkvene posode, kot monštrsnc, kelihov itd.
Maribor,
Demetrij Glumac
Glav. delavnica:	bak rar Podružnica:
Maribor,	Ptuj,
Kas? rnska ulica 9	Sarnitsgasse 11
se priporoča za vsa v njegovo stroko spadaj* ča, dela« kot montiranje parnih kotlov za parne stroje barvErnie, belilnic, tovarn za usnje in sveče, za parne in vodovodne naprave v bakru in železu
Periini kotli in kotli »a žganje vedno v zalogi. Peronospora brizg sinico lastnega izd« Us Kupujem po najvišji ceni staro kovino, biker, medenino In cin.
Popravila vsake vrste točno m zelo po ceni. 98
PLANINKA,
Sezija od 1. junija do 15. septembra
edino planinsko leto išče na Pohorju.
Ili 10 sob s 22 posteljami, topla lJU in mrzla kopel, lahkotni in krasni izprehodi po senčnatem jelovem gozdu, najboljša planin, voda, dobra kuhinja.
Lahek dohod iz železniških postaj Ruše, Bistrica ob koroški žel., Maribor, Fram.
1250 m nad morjem, pri Sv. Arehu poleg Ruške koče.
Črne zmerne!
Natančnejša pojasnila dajo Podravska podružnica Slovenskega planinskega društva, pošta Ruše, Štajersko.
Štajersko slivovko
tropinovec, brinjevec, vse vrste likerjev ter
medicinalna žganja
in sicer štajerski konjak, borovničevec, vinsko ISSXHI 1C žganje, žganje iz šipkovih jagod priporoča	*
edina žganjarna v Celju
R. Diehl.