273 številka. Ljubljana, v ponedeljek 29. novembra 1897. XXX. leto.
SLOVENSKI MRI
Izhaja vsak dan sv«"*er, iaimai nedelje in praenike, ter velja po posti prejeman za a vst ro-ogerske dežele aa vse leto 15 • rI■ 1 . za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jedea mtseo 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr,
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. -   Za tuje dežele toliko vec, kolikor poštnina znaša. Z* oznanila plačuje M od Itiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se iavole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je na Kongresnem trgu st. 12, Upravnistvu naj »e blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne stvari.
Telefon £t. :* l.
Vabilo na naročbo.
MIsvbo p. m. oMlailve u I Jadao vablaso mm, eeve enroiho, satir« KOipo4e saroenlhe ps, ka-terlai bo potekla koimrn sstiarniss aarotalaa, aretlmo, de Je o praveat «mu iHtaove, da posl-|Jaa|e ae preaeha la da dob« vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja is L|akl)aaake aaretulke brei posli |*.
a|a aa doaui Vm leta . . . gld. 1»-— I Četrt leta  . . «ld. a-ao rel lata ...    M    a-SO | J«d«a aaceee. i'1© ■a pedlljaa|e aa doaa ae reeaaa lO kr. aa naese«, SO tur. aa eetrt leta. ■ poslI|asvJem po poŠti veljat Vse leto ...  sjld. IO-— I £etrt leta . . . «1«. «•— Pol leta ...    ||    H'— I Jedea aaeaeo .   „ l-to W*T~ ■aroeaje ae lahke ■ voaklai dnevoat, a m aurata ae mora poslati sadi asretalna, drnase« se ae oslraaio aa dotleae aaroello.
lipravnlitvo „Slofinskiga Naroda".
Zmaga revolucije.
Včeraj z j a t r a j je vlada odgodila lasedanje poslanske abornice na nedoločen čas. Ob 2. ari popoladne seje p o d p r e d s e d h t v o ei cesarjevim sešel kronski sv« t. Badeni je bilv imena celega ministarstva podal demisijo. Cssar je demisijo vsprejel in naroČil barona Gautscha, naj sestavi novo sainisterstvo.
To govori jssno in ntdvonmno; ti dogodki pričajo, da je parlamentarna in poulična revolucija dosegla popolno zmago, de t r i a m f i r a na celi črti.
Avstrija je dežela neverjetnostij in prav za fagadelj je bilo mogcče, da so zmagali Nemci in njihovi tlačant, socijalni demokratje, da je zmag»lo najbrutalnejše na Bi letvo nad sakoni in nad pravico, da je državna a« U riti ta poteptana v prab, ia da se je morala ukloniti revolucionarjem.
Nemci eo sačeli obstrukcijo, ne da bi v to imeli najmanjšo pravno in moralno oprav ičbo. Vse,
LISTEK.
Kokošjada.
(Satira. — Danski spisal Al Ion t Wiede.) Po f elikem dvorišča eo ee eprefaajali prevaetno petelini, ponoani na svoja lipa gre bona in ostroge, f a ljubili bo kure, kakor je pri petelinih sploh v navadi. Ako so našli na svojih potih rumena zrna, potem ao privoščili najprvo sebi, ker imeli so trn d in delo; če pa jim je ksj ostalo, zravnali so se pokonča, ter poklicali evoje Ženo in otroke rekoč: j,Glejte, to smo našli aa vasi"
In vselej so se ven'o kure od vseh stranij, napolnjevale svoje požrešne vratove, teple se s peruti, ekakale droga v drugo ter ae kavsale kakor delajo kure že od Olimovega časa. Vender kure pri tam niso zabile svojih gnjead, nesle ao jajca, pridno valila piŠČeta in bile splošno zadovoljne na tem svetu, ktr priznavale so rek: a Petelin je glavar kur 1" Tako je bilo tisti čas I . . . Teta Pajk je bilo ime stari, tubi, pepelkasti kuti koleričnega temperamenta.   Že delj časa opažala je teta Pajk, da je radi evrje prevelike atarosti napoti vu>i ostali kmetnini, ter je imela vsled tega žolč vedno zelo oteieu. Ako je slučajno videla, kako
kar se ja sgrd.lo in kar izkoriščajo v oprav čenje avoje Bteklosti, je bilo v zakona in v praksi utemeljeno. Nemcem ee ni zgod la nobena krivica, začeli so boj, ker so uvideli, da je prišla ura, ko nemško pleme ne bo več gospodovalo v državi, ampak bode moralo prianati drugim aaroJom ravnopravnost, da se bliža konec nemški hegemoniji. In bojevali eo sezgclimi nasilstvi, s vso podivjanostjo ter — zmagali
Ts nen-£ke zmege ni kriv nihče drugi, kakor grof H. d* ni sam. S svojo neodločaestjo, omahljivostjo in popustljivostjo napram Nemcem in a svojo nec dkritesrčnostjo napram Slovanom je pckvaril vse, kar j* v iagotov>tev vlade in parlamentarnega redu ukrenila deen ca. Poleti je nakrat zaključil zasedanje d ž*\n*ga zbora, ravno v trenotku, ko Ee je bila desnica zjtdioila, da zaduši obstrukcijo, in v aobotei seji js zopet on preprečil, da as ni F*lkenb»ynov predlog z veo brezebzirnestjo izkoristil proti ob-atrekcijoaistom, smpak da se js prav po nepotreb nem seja sakljnčila.
Kar so nemški kulturonosci počenjali v parlamentu je znano in ni treba na novo opisovati njih divjiškib činov. Za ves storjene aezailišane surovosti, kater:h bi se sramoval aajtavrienejši go veder, za vse brutalne napade in lopovščine, za uprizoritev velikib izgredov v Gradci in Danuji so dobili zdaj sijajno plačilo, najlepšo nagrado. B dem je odstopil, tisti mož, katerega so prav po krivici t.ko neizmerno so v raž li, kakor še tikogar se, dtni ni ničesar storil,kar bi bilo opravičevalo to sovraštvo. DrŽava je pred revolucijonarji kapitulirala.
A na dovolj, da je revolucija premagala Bi-denija, da ga je strmoglavila, dobila je šs večje zadoščenja. Novo ministarstvo sestavi barcn Gautscb, oni isti baron Gaatath, ki se je tik đo zsdnjega čaaa prišteval nemški liberalni stranki, kbttra stoji zdaj v taboru obstrukojs in se je sjedinila ■ Wol fom in s Sc! oaererjem, oni isti baron Gautscb, ki je bil vsi k dar ntjodločnejši nasprotnik Slovanov in ki je vsikdar z vso eneržijo nasprotoval vsem kal turnim in poltenim težnjam slovanskih narodov in •osebno Slovencev. Ime barona Gautsnba je program. Njegova dejavja opravičujejo domnevanje, da nato je kaka vročekrvna, mlada kura udala a vsem svojim srcem petelinu, ni rekla sicer nikdar, da je to greh, zakaj spomnila se je vedao še svojih mla-dostn h let. Pač pa je zakokodakala polglasno, češ kure n»j svojo čast drngače cenijo ia naj se ti kar tako ponižno ne vdajajo volji petelinovi.
.Kajti," je rekla, držeča svoj kljun pokonča „sko se stvar natanko pregleda, je jako majhen razloček me* kuro in mej petelinom, in še ta mah razloček obstoji le v zunanjem, nevažaem dela: v grebenu, ostrogah in ... in tako dalje I" . . .
Tako je besedici la svojim jednako starim pri jateljicam, in pri tem jo je vedno popadla sveta jeza. Najprvo je uspravljala Is s posebno intimnimi kurami posamezne sprehode na polje; tem so sledile že tajne eejs v kravjem hlevu in sa skednju, naposled pa je priredila javne skupščine pod baz govim grmom ali pa še celo sredi dvorišča.
Zanimivo je bilo videti njans slušateljioe pri teh skupščinah, kako so kimale e svojo malo kurjo glavico gracijozno sem in tja ; kadar js pa rekla teta Pajk kaj pcsebnsga o drugem spola, ao navdušeno za frfotale a perutnicami.
„Kaj pa so petelini? je govorila zasmebljivo „da se dimifiljujejo, da eo goepodarji s\eta? Kako prednost pa imsjo pred nami?"
stop jo za Slovane zopet stari časi zatiranja in preganjanja.
Nečemo se prensgliti s svojo sodbo. P Joža j je v tem trenotka popolnoma nejasen in nihče ne ve, ksj nam prinese bedečnost. Slutimo, da nič dobrega, ia to slutno oboja v nas ime barona Gautscba. A radi tega sa bodočnosti ne bojimo. Nemci so nas naučili, kako se mora v Avstriji postopati, da se kaj dosaže, mi teb naukov ne pozabimo in ss bomo po njih ravnali proti vaaki nam nepri-razni vladi. _
Prejeli smo naslednji, iz same nagajivesti izvirajoči popravek: „Slavno uredništvo I Sklicevajo ss na § 19. t. z. prosim, da se objavi v pr.btdnji številki Vašega cpu enega lista na po zakona določenem mestu sledeči popravek: Ni res, kakor bo trdi v uvodnem članka »Slovenskega Naroda* št. 272 od 27. novembra 1897, ada je moral cedaj umirovljeni dr. pl. Valenta prepnSči ti poinčevaaja svojim stkundarjem navadno med ciace«, kateri če vseb skušenj niso imeli,* — temveč res je, da sem jaz kot profesor babištva v deželni bolnici skozi 40 let pedačeval v prostem predavanja, ia sieti v slovenskem iu uemškem jeziku in da predavanja mkdar drogtma prepustil nisem, razaa v redkih slučaj h, ko sem bil zadržan, in takrat le asistentom, ki so bili proiiov rani doktori; res je pa, da so klinični asistenti vsltd a enega načrta morali popoldne kerepetirati z učenkami, kar sem jaz do-po dne predaval. In ravno tako je Še sedaj, ker še sedaj, ako ravno umirovljen, predavam v deželni bc laici učenkam bab št a v slovenskem ia nemškem jetika, kakor se slavno uredništvo lahko prepriča. V Ljubljen', 23. novembra IS97. Dr Alojzij Valenta pl. Mart t ti u n, profesor in c. kr. vladni svetnik.* — Gopp. dr. Valenta js slovenskega jezika tako male zmožen, da se mora Is — čuditi, kdor čajr, da je predaval in da predava slovenski. Sicor pa ni nihče primoran verjeti temu popravka. Kar smo poročali mi, Čuli smo sami od gospodo 7, kateri so bili nekdaj sekucdariji.
.No, jaz mislim, da jim ni treba jajec nesiti in piščet valiti,u je zamrmrala jokajoče razmršeaa črna kokljs, mati petnajstih piščet.
.Valiti 1" vsklikne tata Pajk, .valiti!" in našopirila so ee ji peresa kakor igle boječega ježa. — „ Valiti 1 Vedno se nam predbaciva valenje. Ta, prav tu imamo same največ določati!*
Večina teh kur so bils stare, suhe, katere so samo še v gorkejših dnevih meseca maja zahreps-nele po ljubezni . . .
Dah usta,e pa se je širil bolj in bolj po dvorišča. Popu'ara o teto so razglasili skoro za svetnico, ko se je začula novica, da niti jajec več ne nase.
Prevzeta od velike slave in časti, katero eo ji trosile njene prijt teljice, postala je teta Pajk sila ošbbna. Č* je Btala na kupu gnoja ali na svinjskem hleva ter je z veliko energijo razširjevala svoje navdušene govore, tedaj se je bliskal tako fanatičen ogenj iz njenih oči, da bi človek sktraj meni', da se je v njenih kurjih možganih nekaj zmedlo. Včasih pa je nakrat prav glasno zakokcd&kalv, postala jo nakrat razburjena skakala je po jecni r.ogi komično semtertja, nervozno obračala oči, pokimavala z glavo ter brzo zapustila govoridki prestor iu odšla na akbdeuj ilj h  kozolcu ali kam drugam , . .
V IJ u bi J »ril, M novembra. V ogerskih delegacijah js poročal r f-trent Muaich o novem vojaškem kazenskem zakoniku, da je že dovišen tsr izrecen dotičaim strokovnim cigane ai vojnega ministsrstva v potrdilo Zikonk se izroči še pravosodnemu in deželnobramhnema miniaterstva cbeh državnih polovic v odobreni*. V svrho i.tojčanja topni? t/a re js dovolilo 400 000 gld. Svrla se porabi *a poskose z noriaai reptiir lopovi. Dodatni k:edit v znesku 7 5oO.0O0 gld. se je porabil za no jo orožje in za nabavo strel ji «a. Poro-čilo rpravičnje ta izredni izdati k s puložajim v orijtoto.
Princ Fran Jožef Battenberg ji ba.e naj-simpatičnejši kandidat za g i .um-r-<zo nueato na Kret:. tež ra g i Ruii.a Rizmar« na Kr^'i postajajo li i i:o j « nuj krittijsni io mob irneda*ci so nemiri prnehah, od^ar js otoku zagotovljena avtonomija    Nar< d f-e že  loteva obr'i ia kan-t jstva.
Baratieri ;,e i'.dal kiji^o v kitnr. se skuta opravičiti ter z.&!i i v jo k.-».do radi cesreins abi einsko- italijanske vojn?, v I * t t i pa v o krivdo radi o'.tsHoega pob: ja italjsnsks vo -ki pri Absa Gorima na generala Arincndna in D.burruido Gen r.U no BBoreta u.o/arjali B iraticriju, ker sta ob« jaa»šxo padl-t, doj m jo Bita I ri tekel, kol.ko: s j ga neila coge njeao«ega konju. R\di te knjige vlada v ita-lijansa h č-so:kh a .no Ogorčenja Btratisti se je pokazal še elabš*ga p i te jv kakor vojskovodjo. Neplemen ro rarnsaje bo nakopalo B*ratierija š? več scvražuikov, kakoi jih je iinel doslej. Baratieri nate Itn e tudi generala A Oeitone;«, ki ji bi po zavrženi vojni pred tiljanjkim v jaim s.dščem povsem 8*ob;dea t^r je pos-al isuova povelj -ik brigad-). Aib^rtene je s^cpil aedij iz vojoe ter piše fcttj gv kateri ovrže vsa omamna podtikanja Baratrevjeta. s katen a i blati spomin nesrečnih dveh -vi jih tovarne v ia njega samega, pa doka-z ti hoče, da je ti' Bjratbri do cela nezmožen ia bojazljiv vojskcvcdia.
Nemške vojae čete so 7a»«dio le ko Kiao-Ćan v Kraja,  d*  zJite/ajo  zadoščenje  za abite nemške misijoaarje.   Raiki čaiopiai se že oglašajo proti Nimcem, čee, da zo ne v. mi u.l v a Rui ;e ha Japana, ter zahtevaj", naj  Raiija nemadoctvi po sreJaje. da si ne urtanove Nemci v toli važni laki svoja kolonije.   Ako ne zapuste N ci :i tega kraja bo morala tudi R ;n a p •• -p de I kineškvga ozemlja Angleški kolonijalni  minister Chamber lain je v zbcraici lahteval, da ee mora angleška vojna v to! ke-n obiegn pv.čtti, da ne bo zado šJala le kclonium negi da bo mogla prekomorske pokrajine tudi bratiti sovražnih napadov. Zato treba stanje vojakov poboljšati, kajti le tem načiaoaa bi možno dobiti dovolj prostovoljcev.   Tudi Chamber laia se je,  k.-kor nedavno vojni miaiBter, izrekel proti cbčai vojni doižaoati. Chamberlaia je guvoril povsem v smislu opoz;c:e,  zato ni dvoma, da se {.redlog sprejmi.   Aaglež* pač jako boli, da se j« (.okazaJa v Ind ji njihova vejika t >li slabi.
Avtonomija Kube iu Portorika aGa:eta" objavlja zakone, s katerimi se avtonomija vpelje. Vlado obeh otokov tvorita generalni guverner in parlament, ki skf■■; i zakone glede kotanijal*
tega ni vedel nibče, ker nikdar ni dopuščala, da bi ji kdo spre ml. Crez deset minut pa se je vrnila mirna nazij, ter je nadaljevala svoja predavanja. T-idaj so pa njene pobožne somi.Ujenke tajinatveao cepetale mej s-iboj, da se je madila teta bržčas v svojem skrivnem bival Sču, kjer ss je krepčala z molitvijo . . .
Višje in višje je rastla predrznost puntarske drobali.
Ustanovil ae je celo nov polticen list z imenom: .Kaj zahtevamo karei" ia osnovah „N a-prednjaško pevsko društvo kur"
Mej frenetičnim kokodakanjem bo izvolila Paj-kovko .načelnikoma ravnateljstva, fttar, plesnivo rumenkast petelin brez posebnega imena, ki je že delj časa bolehal na naduhi, je prevzel službo pe-vovedje in podoačelnika.
In pripetilo se je večkrat, ko so na vsčer mladi peteunčki že posedli na veje, da je prišla tata Pajk f spremstvu siojrga nadušljivsga kava lirja in drugih odbornikov, kateri so psovali in kričali nad zaspanimi petelinčki toliko časa, da so morali zapustiti s'.oje prostore ter se pridružili mladim g   ki .i potkam pod skednjem.
No, tam, seveda, ji.a je še b:lje ugajalo! .. . (Oalje prib.)
nib razmer, ter obstoja ia dveh zbornic Krosa ali guverner mora parlament raspns^ti ali zaključiti, s v 3 tsdn h ga mora zopet eklicati ali pa raspisati n vi volitve, (i i»-rnir.u stoji aa straai mini* s te rs t vo, ki ji odgovorno koloniialaema paria* menta. (iuener je vrbovai poveljn k, vrhovni sodnik, ima trato pomiloa:enja in sms oktavo snspeadirati. Določanje carinikih tarfjv pristoje parlamoata.
Dopisi*
■ z .\ovega mlatil, 25 novembra. (Tržaški , K d i d u r 11 * ) N ti ianj^ti se s«m oe bi meglo, da bi nas «at gl^ n š<) nedolžne vrst>ce, g i-voreče o uspeha narolae Btraaks pri vipavsko id'ij eki deželnuzbomki volt»i, Spraviti v kako p l> «. i S-ij no bile dobrohotna na vne struni. Tako v .-I t a vipavsko idnjsam spil los nT, kitor uiAitn »rakon is eieJij č tuli ,E liioit M t \ di bi „Kliaus katero le ratno uart dopsmk ((eo pasi>inta omBojea ) ta raznih krt jib v t .-t; <•> pnprcčcl, upo-šievbl« naso kranjsko, v M n M < s j-v»*ai i >ter nsLijinaluem dut u d lujcčo cahcnščinn, ( nej katero ea nahajajo, * k r sm) že reki-, tadi prav redki lijama in ki žal.nož- ni taaa kakor v obmejaih Ai ti;.*. in le to s m i jt v m 9iih dr. Tavčar aa .- ti m v Vipavi — tako V as) j smo ga vsi narodnjaki na K r .: j s k e ra razameli, ki pczoa«o Bb!a«o duš " njegovr) ia svoj »pet9! ptccavi* s tem izrekta, dn bi isto, torej krao| • eko dubo-ščino javno pok trula, ćeš, kar ure sejali, to seiaj žanjete, vrnite se k starim, pod biag'ga Poga:arja pastir troa -eljavnim 9 i a č s • lom11, kajti Va$a sdi^ja , v kvoliu/ načela ko t'«riva in pognbn ne ajorabl;a;te cer kaco »vor'tete v polit čio agitacijo, oza«nnjte s !ice jedmo le božto besed-, pri spovedi gcvorts 1« to. kur k njej spada, ue v«eeša ••»;t • se v rodbioske r«:«mere, ne bejskajte sta>"š4v proti sina. ne žem proti (Ourribile s.t p ti — S'Ojim može« itd., de-lajte za Te?n>čno spravo, — toei Reito d.^ bi ,Edi njst* tako odgovarjala, pogrp/alaje le st*re sv^ri Na hemo sp'ošoo oa iste i dgov.jrjali, omenjeno bdi le, da smo mnoca sve^nv imeli čut v svoji Sredi pOidnviti Vašrga krtika pri   otvoritvi    nN*-,r 1
a doma". Mej dragica . n'.l < je tudi otvorite7 ,Nir ij',-i domatf v razgovor. Mi o ktteism ludi BI priznamo, da imt — na morda, k.k r Vi pravite — temveč gotovo v^č zaslug za naroda* stranko na Kranjskerr, kik;r s danji .Nirodov" d*, p snik, (ki p\ a- njegov navadni Jo? mit ia ki je bil tuli mej enimi tf95<>/0 cezidovol.n <žev pri otvoritvi „ Nin d neg a doma"), bi ji spikorjea tli nami jednakih n % 'a je htio „odveč" aa žrjavico je olja vlivati, in da je g. dr. Tavčar bo! e storil, ko js čital le aiater pucala" upcijonteljean ale?itea. Zavzeli sa se tudi v svejih ^kritikah", to.ej ne v „napad.h" na n.-.r 3 ■ sranko, za moža, na i.'bor uem (?) glasu strjenega. Kako pravi že naš a0.bur?u Ako na verjamete, vp. ; >/t 4 pri njegovih nekda njih kolegih v dunajski aSoven'jia! Tadi nekateri odbor s ki „dramitićtege dmš^va* mo^li bi kak /»jo t dostaviti. — P .a te. da sta liberalni, da celo .preliber^'n". N) d brol Pril ko imata takoj s'»e j „liberalizam* v najlepšem svi u p- k • znti iu sa zavzeti za dejaneki pevcem vrednega, csoboo nam znanega nčite'ja g Perkcta is Žiro/, pri katerem so klerikalci takoj — da z Vami govorimo — „p o skrajnem sredstva segati začeli*, t. j., hoče joj ga ugonobit: in to le „radi njegovih političnih nazorov*. I itotako se mirets po-teguiti za žrtev klerikalae razdivjanosti v Vrabčab. \ r.iMn klerikalci ao istetako ,ro skrajnem sredstva segli". Naš mož gotovo Aa sedaj to „nrebritko c b č a t i" (tudi Vaše b^sed*) in m .ra trpeti Bradi s«ojih pclitičaih nazorov*. Axo ste rbjektirni, storili bosta to, ako pa ne, smatrali Vas bomo i mi napado/alcena zgolj nan.dos nt ranke, ki dalats pod jednim širekim klobukom z .Dihurjem* in „ Slo vin wm" v pognbo narod ae stranke, kar se pa vdem trem v zvezi ne bo pr.sre'i o.
Revolte.
V Boboto eo se na Duaaji pr.merili veliki izgradi očitao revolu ijonarnegs značaja. ProvaroČili so j h največ nemški aacijonalai dijaki in socijalao demokratični  delavci   Socijalni dsmokratje  so se Nemcem zadinjali za hlapca in šli zanje v boj.
Na Danaji so ee zabele demonstracije pred parlamentom. Izklmčeni socijalnodemokratičai po alanci Dasiyaski, Zdler, Scbrammel in Steiner so h. teli šiloma priti v patlameat Ker jim je to po I u j a branila, začeli so njih mnogoštevilai spremljevalci razgrajati in dttnonstrovati na tak način, da jib je morala policija razgnati.
V tem se je zbra'o več tisoč dijakov v avli, od kedar so šli proti parlamenta. Ker jim js policija branila, jeli so jo napadati, psovati in nanjo metati kamna. Policija je dijake razgnala. Več rai grajačev je hlo aretnvanib, nekaj ranjenih. Dijaki, kutets so ščuvali rektor To Id t in profesorja J o d I in M i n o r, ro iz vseučiliš:a metali kamne, stole, pljnvalnske, čaše in tinta.ke na tedarje, a pri vratih se j i unel mej dijaki i« redarji Ijnc bjj, kateri se je ko. č I z .vi'iuv i;; iu mnogih dijikor.
Z'sčer s) je pred parlamentom zbrala mnogo* številaa mnižica, katera je na vie možne načiae demoostrovala in rrzgrajala. Policija je iz lesa skušala odpraviti Ijodi, a demonstrante so jo dejanako napadah, tako da ae je morala posložiti orožja. Rtzgaani demonstranta so 84 zbraLi prsi minister* stvom notranjih del, kjsc so hrapao d^monstrovsli proti H »Junija ia razbili okna m msterake palače.
Pri teh demoaatracijah je bilo mnogo oseb ranjenih ia mnogi areto ramb.
Velikanske demonstracije ao se primerile v Gradci. Oganisovali so jih nemški vitokošolc;, katerim so ne pndruvili delavci. DiTtoastracji so im<le deloma proMiiaastičea aaačaj. Dimioaraatje so \ r p,u l< pan^urmanske p Mm, p ibijali nkaa in na vrjaštvo metali kamenje in opeke. V Marnkib nI cah se je na vojaštvo vnala o i •. pl ha opdk. Več vojakov ji bilo r«menih Vojaki hi t sled tega ustrelili J ■ I i i <z<red nk i/, ■ - k J w j» bi aOit, ve2 oseb je bilo ra.jeaih. Tud v dragih ulicah eo ia grelniki napadali vojaAttu tako, da js moralo to penebtjat! orožje. Šte-ilo ranjencev je bito jako zaatno. maego oseb j a bilo aret tvanih.
To' v d ug h nemštih m li so bili taki i «tvd-. H »»o'a^ij-ito gibanja msi Nimci ja motao raraslo io dines je nč tao, da so Nećaci babiborŠki moaarPiji r ijar)*a:nej^i narod.
Dnevne vnsti.
V Ljubi) a a i, 29. novembra,
— (Resnicoljubnost uradnega p oroče-v nj u ) Niša ura i.ia aLiibactier Zntang* nas je danes zopet jedaakcat prav neprijatno presenetila, in s Cdr s svojim poročilom o revolti v G adci. Tacega uradnega prikrivanja in o1e p -šavaaja očitne revolucije še nismo u č a k a 11 Od J. 1818 ai bilo Šo nikjer v Avstriji tacih pouličaiu bojev, kakor v soboto v Gradu i. Na tsjče in tisoče ljulij je vrtalo in so n, ni io uprlo državni atftoriteti-U ieli oo se pouličai boji, voi«j:vo js b I j napadeno tak >, da je moralo streljati, denoastracije, katere so sa uprizorile, so im.Je prot«vlaiai ia deloma protidinastičaiznačaj, is kratka bila je prava pravcata r .oujjv, kat-ra se je u lui.ia samo a puškami ia z bajonsti. 0 vsam tem poroča aradni liat jako .spretno", t.ko uam.eč, u« .«iooi čitatelj Dtia, kakor da je bila vsi skupaj n«7adia rabuks xx.« posebatgt pomena, pač pa beleži z razprtimi črkami, da je ,-.-brana množica s aa /dalenjam pela", c^arAo hiaaao. N»5a poročila, kitera so verodo-s"oj>ej5a kakor ,Lvbicheričina", pa pravijo, da nt bilo nič navdušenj a. WL .ba^herica" je s tem po-vdurjuajom ctsarsks pesini, katero so nekatorniki peli, hotela msada r^Či, vje drago je uipmij.vo, vej drago, kar ss js zg)dilo, dimi nič pomma. Pri uradaem Usta msrodajai krogi meaijo najbrž, da je Ne ne m dovjljeno vj», tadi rsvolacija, samo če aa* zadaje tapojf C9sarsk3 passm To je jakj zničtlao.
— (Uradni list in slovensko gledališče) Olbor .Dra-aaičnega društva" js vložil pri dežel-nam piredaeditva ma'ai*jo presojo: „Vnoko c. kr, d'ža'no pradssdstvo! Žo na z dijim občnem zboru .Draaatičiisga daStva*' v Ljubljani aa je sklenilo atonti potrebne koraks, da aa preprečijo nablago -hotna ia večkrat naravnost krivične recauzije o slovenskih predstavah v takajsnjeai uradnem lista. Iatendaaca oitegaila j« letos uraiaištva imiaova-n?gt lista proBti sedež ter zajedao prosila, da naj vsako poročanje o slovenskih p:*d »tavati opusti. Tej želji uredništvo uradnega lista ni hotelo ali moglo ustreči ter prinaši še vedno kr tiko, katere abog svoje glede na obitoječe provincijalne razmere na-umoBtne brezobzirnosti in abog preziranja vsacsga uapeha in truda slovensko občinstvo žalijo — sodelujočemu igralskemu in pevskemu OBobja pa ve-sslje do vsacsga delovanj« kvarijo. Uradni list, ka* teri se sicer pri recenzevanji nemških predstav poslužuje skrajna popustljivo iti iu dobrohotnosti, škoduje vsled tega nejednacega merila — slovenskemu podjetju, in ker je odbor ,Dramatičnega društva" uverjen, da je visokemu dež. predsedstva ifitotako na srcu prospevanje slovsnskega kakor nemškega gledališča — izreka s tem ulaoo prošnjo: Visoko c. kr. deželno predsedstvo naj blagovoli odrediti, da ee ima v bodoče vsako poročanje v uradnem lista o bIovenskih predstavah opustiti". V Ljubljani 20. novembra 1897. — Oibor .D.amatičnsga društva". — U meje se ob sebi, da priobčimo tudi deželno vlad no rešitev te vloge.
— (Repertoir slovenskega gledališča.) Jatri ne bode pela dragic opera „Piesv maskah" Iatendanoa pričakaj«, da 83 gledališko občinstvo ue da zapeljati po uradaem listu, ampak da ae
gamo prepriča, kako neopravičena je bi'a so Ibe nrađ-Bega lista.
— (Slovensko gledališče.) „Ugrabljene Sabinke", ta izbnrna barka, se je eiaoči pred stavljala z največjim aapehom.  Že dolgo ni bilo ▼ aa?em gledal i'či slišati toik i smeha, kakor včeraj, predstava je bila prav dobra. Gosp. Insmann je hl kot ravnatelj Striže k'ar na    Igral je s tako drastično kantiko, rl« sa ma js moral smejati tndi tajbo'j čmerikavi fioster.   Prav dobro no ga pod pirali gospa Danilova, gospč. S1 ■ v č e v a, goipč Nigrinova in pg Verovšek, Lovšin, Per dan — kateri je za svoje knpl^ti žel mnogo pri stanja — >n Danilo, jedai bolje, drogi nekt lika slabeje. Tudi grsjč. Terševa se je r^sao trud la, da zadosti svoji nalog'. V tragikih ulogah ie tudi vselej na svojeoi mestu, a v veseloigrah ni tako srečna in hi ir včersi ni imela uipeba.
— (Porotne obravnave) so se zač»le dame. Na vrst prid j> naslt-dnu hI č <j : I /an Zidar, de ]«vec /■ G (vrenjema vrba v litijskem okiam. nh. j ; M*rtm C »rman, d»laveo i'- Sp. P rmč, težka telesna p flkodba; Iv^n Ž mik, b:vn trg vki pounorrik v Ljubliani, tat*ma ; Joief V vk :z LeMO, prsilftt-*; Ivnn K«>včč iz Rovt, oboj; M-fevž ĐergB t i' Sp. Luže, uboj; Antoo Ml k r h Ka-1 I n «*epa, goljufi a; Ivan Jakoplo z J los, uho ; Anten Ž««*r ia Llaen c«>, uboj; Ivan Drelsk i& Ljubijo e, uh.j; K aa Vid :c iz Št lJa la, žaljenje čhhTi in F.an Šn4tei8i4 iz Ivgi-tia  težka telesna •'•<(]!>:
— (Izgubljoni dekleti — najdeni) Pr*i krathioi nmo yor oali di »ta se nizgutilitf dva dekleti, j»daa ia 1 j111 h! ji n,   drugi   iz   najbbij« Jju^i
1 ] it n h ' n t.kolice. Prva je b la o 'da z dona, k r nje fdariši niao bili zadovoljni z ženinom katerega si je izbrala Kakor bitro pa no stsriši akceptirati ženina, ee ;« vrn a do no**. D:ngt rečenih deklic je bila zapustila očetov dom iz manj romantičnih razlogov Starši so jo stmgo držili ia vs>d t«'ga se je dekle porabi*8i slučajno pri ko, cd.eljalo k bližnjim Herodu kom, ;a*o pošteni rodbini, da Bi naredi nskai do pm'itnic.
— (Slepar.) Po mestu se klati neki židovski agent ki prod« a Jatninn na o1 r ke za neko tvrd o v Sz*gedi*u Str a-o ki s j d»le age tu preiplaCiia. č tkale so / man, da b* jim tvrdka poslala jr ag ntu kupljeno zLtuno, pač pa je čeka stranka na vprašanji debila od r -Hm« odgovor, rta nima tvrdka n« b^e/a agenta k» bi pnio*al izvrnOg-r s&ega. Na b Ao ja v Ljubljani več strank, katerim j* židovski agent iz'aml predplačila in bi bilo dobro, da se dotične st snke buda zgla^ej pri policiji
— (Nepreviden voznik) V eoboto nopoldne je povozi Amrje/ hiaoec Ivan Vah na Danaioki cesti GO ret starn potevko M *njo Traven z Gori'jth Gamelj. Marije Trave . je bila na nog,h t-ž k i poškodovana in bo jo morali prenesti v deželno bo., c .
— (Ulom ) V noči od 24. ua 25 t. m. nlomil j« nezran ntlkoveo v mesnico Jo'ef* Seiila v Spod t.;i biAki  in  ednesel  raznega  bl-tv.   v vrednosti 17 gld.
— (Nesreče na dolenjskih železnicah.) Na prog' m«; M r«n peCjo m Novim ui je »lak št. 2253 p* vozil dn« 24. t. m l^ano Triep iz Pod h.-irftta, nekaj kilometrov d.-lje ed kr^ia le nesr«če pa je povozil Antona Žvibarja iz ofohobtrjs, Ooa •oviženca "f;i r bležals n>rt»a na 1 ci mesta.
— (Za bolnico usmiljenih brato > v Kan diji ) katera   bj|>oca je  pravi  feltgosluv za Dj Io ijhV , tuibira zdaj jeden usmdjent brat darov po Ljubljani   li<i'"iri* |e vredna podpore.
— (Iz Celja) naznanja  ,Katoliško podporno društvo"   vsem.   katerim je Rrrčfc poslalo, da ako j h do 20. de -embra t. 1. ne rešijo eli društvu na povrnejo, nimajo nobene pravice do dob tkov, ako laoi i 84 bode katera  njih sračk 26. decembra ia žrebala. Ž ebunje se bodo vrš.lo ob 3 ari pepoladce v sejim dvorani BNarduega doma". 1) jbitki bodo izrrčevali ž* od 27. decembra nvprei do 30. marca 1898 v i* k i dan od 3. do 5. ure po p u lud ne. Prvi štirje  dobitki  pa se oddajo takoj   po izžrebanja. Ve .ki se mora s srečko izžrebane številka izkazati ter dob'ek n« svoje etroške odstraniti.   Vseb 500 dobu kov bode že celih osem dni prej v prodajal niči sNarnrlneu>i doma* ,va oi»lo ) izoo«tav|i»nn.
— (Slovenskoakad teh društvo .Triglav* V Gradoi) priredi v srado dne 1 grudna t. I. svoje I. i/ vii. r dno ob zborovanje z nastopnim dnevnim redim: 1. Citaoje ■apiiaika; 2. čiianje aap.snika bratskega društva .Slovenije" ; 3. razgovor o na moravani pr reditvi koncerta s pl m m; 4 slačaj Uosti. L'ical: H6:4 .Erzherzog Johana*; začetek ob pol 8. ni »več* r. Sio»aaski gostfe dobro do41i !
— (Laška šola v Blovenskem Devinu.) Razupito druševo BLega nazi. nal«a izteza že dolgo 8 oje kremplje po slovenskem Devinu. Na spomlad Uamera^a tam sezidati poseban šahko poslopje, v katerem napravi luško S"lo. V to šolo bodo seveda lovih slovanske atreke. Ča bo slovenski Davinct zaledni in odločni, ne vlove nobsaega.
* (Eldo ado žurnalistov ) O Jg jtorni urednik Odjeka", N.koia Ujorgje vic, ;e bil radi članks
proti M lanu ob?-jen na tr I tno jer>; iz i>tega nzroka je bil urednik aDievieifa Lata*, Ž vin LekiČ, obsojen v je'o za d *e leti. Krna e ras »ere so v S h« i!
* (Boj za kraljeviča Marka) i* je vnel mej nek»ter;rrii »rbst mi in ba n - m itr(*r**<. V Z fi • j- nrmreč izšel ia 1. 1898. koledar v k*ter«h m govori tod c .bolg-rskem* jana^u kra'ievK'u il.nu Zdto je irej Srb« groz ia i-"a.
* (Morilec — oproščen) Nedavne i« bil miz.<rBvrb * M » tu p-ei poroiniki, ker j'-la^Tca svoje Jen« zaholel v sro« N keg-i v-č^ra je pri4*i m mr«č Rnrt i nRpnč: kovao d mjv. Ž«e pa L.h'.* a trkann m a io eoorrga od orla vrate. k»r ne ie moža t«*oi Humjivo zd^lo. Opazi je, d i so • nobi -rata orrare la pr: ilonlasa, Ki j>h je r.Hlprl. j* z*gVdl»l v omari moži srnie spstre. To kh j« takoraabanlo, da je po*ega|l unž iz žsja t^r vabodel Rw,ik» v erca. — O iraje se na virok in razmere, / kateri b se jo nun vršd, ho porotniki mortiai o ir-nMi.
Darila, i
Uredništva naeega ti*?^m »e posla': Za „Narodni dom1* v Ljubljani:   G .*^o 1
V Š v L uoijuai 4 tro ne, d bje^o a a/o — Ž-v:jO r> d ditibii darovaUc 1
Telefjnićna in brzojavna p jročila.
Šoštanj 29. novembra, Pri občinskih volitvah za trg Šoštanj smo v kljub silnemu pritisku nemškutarjev Slovenci sijajno zmagili.
Dunaj 29. novembra. B a d e n i je padel. Strmoglavil ga je protise mitski Dunaj, strmoglavil gaje politični komedijant d r. L u e g e r. Badeiii En m umaknil radi revolucije v parla m D ta, niti radi pouličnih demonstracij, ampak radi tega, ker se je dr. Lueger pokoril Schoae rerju iu kot dunajski župan izjavil, da ne prevzame nobene odgovornosti za to, da se obrani mir v prestol niči. To se je splošno smatralo sa napoved, da začno krščanski socijal sti poulični boj in to je napotilo B.denija, da je odstopil. O.sar je prištl že v soboto zvečer na Dduaj ia je še ihti večer vzprejel grof* Bid.nja. Ta mu je v imeni min'Sterst i a predlagal, naj se od godi zasedanje poslanike zbornice in mu zajedu > v imenu celega m i n i s t e r s t v a podal demisijo pro-stČ i b jednem, naj cesar nikar več nanj ne reflektnje Cesar je Bideni;a odpustil kar najprijaznejše in rekel, da si sUar prem sli. Včeraj zjutraj jed b.l B ideni najprej pismo-^bvestilo, da je cesar aadovoljcn, da se preloži zastdanje poslanske zbornice, piten pa poziv na avdijencijo. Ob 11. uri dop ludne je bil Badeni pri cesarju in mu je cesar naznanil, da je podano demisijo v z p r e j e 1. Ministt raki svet, kateri se je sešel ob 2 uri popoladne, bavil se je s samimi formalnostimi. Ob $. uri popoludne je izšla posebna izdaja uradne „Wiener Zeitung", katera je prinesla cesarjevo lastnoročno pismo o preložitvi poslan ske zbornice, ob 4. uri popoludne pa je izšla druga posebna izdaja, katera je nazn mila. da je cesar vzprejel demisijo celega m i n i s t e r s t v a, i n daje naročil ba r o n u G a u t s c h n, naj sestavi novo ministerstvo. Vest je obudila velikansko, uprav nepopsno sen racijo in divjo radost v vseh obstru <ci;skih strankah.
Dunaj 29. novembra. Včeraj so združeni nacijonalci, krščanski socijalisti in soci jalni demokratje uprizorili velike izgrede. Opo-ludne se je zbralo na cest' mej vseučiliščem in parlamentom kakih 15.000 ljudij, kateri so, obrnjeni proti cesarskemu dvorcu in vihteč palice, dežnike in nože hrupno demonstrovali, kličoč. „Nieder mit Badeni", ,,Nieder mit Abra-hamovvicz", „Nieder mit dan Slaven", „Pereat Ffllkenhavn", ,,IIoch die llevolution". Dijaki so vpili »Heil Willielm", ,,Heil Bismarck" in prepevali veleizdajske pesmi. Policija je vse to mirno dopuščala. Množica je, tako demonstrujć, šla mimo parlamenta, potem pa se obrnila in se hotela vrniti. Policja je skušala to preprečiti, toda izgredniki so napadli policijo in jo razgrnili. Prihitela je jedna divizija husarjev, ka tera je izpraznila vse ulice do vseučilišča. Mnogo izgrednikov je bilo ranjenih, mnogo aretovanih. Značilno je, da so socijalni demokratje in nacijonalci pri tej priliki demonstrovali tudi proti Lutg-rju, kličoč :  „Nieder mit
Lueger". Popoludne so se zopet velike mm-žice zbrale pred parlamentom. Lueger se j« pripeljal tja in z voza naznanil tuleči druhali. da je Bideni odstopil ter prigovarjal ljudem, naj se ra/idejo.
Dunaj 29. novembra Zvečer ob 9/4 na 8. uro je bil Wolf izpuščen iz zapora Pred poslopjem dež. sodišča zbralo se je do 3000 oseb, katere so najprej dninoistrovale, potem pa prignale redarje in naskočile solno poslopje, da oproste tedaj še zaprtega Wo!faV Kličoč „\V"lf herans", napadli so ljudje jusrične stražnike Nastal je boj. Jaatičol stražniki ao se mora i umakniti in zapreti vsa vr«ta V tem so prihiteli voiaki in razgnali iz^rediike.
Dunaj 29. novembra. Zitrjuje se, da ostane samo železniški minister Guttenberg v Gautschevem ministerstvu, vsi drugi ministri da odstopilo. Gleispach pride /a višjesod m ga predsednika v Gradec. Zatrjuje se dalje, da vlada državni zbor ko j po zasedanju delegacij razpusti, nagodbe ni provizorij in budgetni provizorij pa da uveljavi s cesarsko naredbo na podlagi $ 14.
Dunaj ?9. novembra. Gautscb je ponu dil trgovinski portfelj sekcijskenu šefu v ministerstvu notranjih del, Korberju, kateri je bil prej sekcijski šef v trgovinskem ministerstvu. Povabil je tudi poljskega ministra <lr\ Ril-tnerja naj «stane v ministerstvu, kar je pi Rtttner odločno odklonil. Cesar je najprej ponudil Welsersheimbu, naj sestavi nivo ministerstvo. \VTelsersheimb je izjavil, da prevzame to nalogo, če mu cesar ukaze, da pa bi mu bilo j tko ljubo, ako se poveri ta naloga komu drugemu. Cesar se je na to odloiil za Gautscha.
Dmaj 29. novembra. Wo'f je prišel danes ni vseučilišče, kjer so ga nemški dijaki pozdravili s Prosit in Heil. Vseučilišče se je danes zopet otvorilo, in so rektor Toldt in drugi nemško-nacijonalni profesorji s patetičnimi govori hujskali dijaštvo in izražali svoje veselje, da je padel Bulni. Sploh je bilo vseučilišče siedišče vseh spletk in vsega hujskanja proti Bad-iiiju in proti desnici, zvonec pa so nosili tisti prusorilski profesorji, kateri so se pritepli iz inozemstva.
Dunaj 2 9 noreoibra. Parlamentarna ko msija desnice   je sklicana za   jutri  na sejo. »Slovanska kršč. narodna zveza" ima den s Sfjo, v kateri se posvetuje o parlamen taniem položaju  Poljski k 1 u b je imel danes sejo, v kateri je sklenil, da ne sme noben član poljskega kluba vstopiti v Gau tschevo  ministerstvo.   Poljaki   sodijo o Gautschevem ministerstvu jako hladno in ni majo z a i»j kar nič simpatij, pač pa so izrekli, da store' potrtbne korake, če bi se Gautschevo uradniško m n sterstvo približalo levici
Dunaj 29 novembra. Češki poslanci in češki veleposestniki so imeli danes skupno sejo, v kateri so obelodanili komunike, ki pravi, da ostanejo neomijano zvesti skupnemu češkemu programu adresnega načrta iu parlamentarni večini.
Dunaj 29. novembra. Današnji večerni listi naznanjajo, da odstopi predsednik Abra hamovi C s. To ni osnovano. Tudi Gautsch bi rad, da bi odstopilo predsedništvo, toda predsedništvo je zavzelo stališče, da je nihče ne more siliti k odstopu, daje izvoljeno od večine in da ostane na svojem mestu, dokler obstoji ta večina.
Dunaj 2 9. novembra. Vsi redarji so Imeli včeraj nalogo hoditi po gostilnah, kavarnah iu g edališčih ter naznanjati, da je Badeni odstopil. Zgodilo se je to vsled izrecnega ukaza od zgoraj. Ta nedostojni način publici ranja je obudil skrajno ogorčenost v slovanskih krog h.
Dunaj 29. novembra. Vsi tisti, kateri so bili pri zadnjih demonstracijah radi javnega nasilstva aretirani in izročeni dež. sodišču, se iipuste še danes iz zapora. Vlada kapitulira pred terorizmom na celi liniji.
Praga 29   novembra. Nemški kulturo nosci so se pri belem dne/u predrznih uprizoriti malo nemško demonstracijo.   Vsled silne t gote dijaštva bi bio skoro pr šlo do krvavega konflikta, a policija je to preprečili.
24.    Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.Pr.8i5.
3STo"va opera,. V torek, dn* novembra 1H07.
Drcgikrat;
Ples v maskah.
(lin ballo in maichert)
Velika opera v treh dejanjih, spisal F. M. Piave, poslovenil A Funtek, uglasi il Gniseppe Verdi. Kapelnik g. H. Benisel..
Vpri/.onl režiser tz. J. Nolli Blagajnica se odpre ol> 7. nri.   Začetek  točno ob '/,8. nri.
Konec pn 10 uri Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. peSpolka ftt. 27. Prihodnja predstava bo v četrtek, dne 2. decembra 1897.
1% ii i ;t«l iK'ii «i lista.
Imr-llu.-     tali     c U * « I. n I I % f i       ilrrttbe: Marije
Rus 1 , posestva v Prežah, cenjena 'AlH gld 40 kr., dne 1. in        decembra v Knćevji.
Antona K r nc a posestvo v Oriču, (v drugič), dne 1. decembra v Mokronogu.
Marije HuJca zemljišče v Gorenji vasi, cenjeno 1S0 gld dni 1. decembra 1891 in dno f>. januvarija i898 v Mokronogu.
Meteorologično poročilo.
Visina nad morjem 306*2 m.
November	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	lnmpi-mtura v »C	Vetrovi	Nebo	radttiaa v mm. f '24 ur ali
27. 28. ■	9, zvečer 7. zjutraj 2. popol.	741 ti 737 0 733 7	— 54 - 61 50	sr. vzhod jasno ar jzali.    del. jasno ar zahod skoro jas.		00
t 29 ■	9. zvečer 7. zjutraj 2. popol.	73i "5 722*5 715 8	41 70 80	p. m. zah p rn. jzah. p in jzah.	oblačno oblačno oblačno	o-o
I I I 1
Srednja temperatura sobote in nedeljo —62* in 10, 73* pod in l l' nad aornalom.
ZDTjLrisijsIra, "borza
dne 29. novembra 1897.
Skupni državni dolg v notah..... 102 gld. 35 kr.
Skupni državni dolg v srebra    .... 102 . 35 „
Avstrijska zlata renta....... 122 „ m) ,
Avstrijska kronska renta 4% ..... 102 „ 35 „
Osersk« zlata renta 4° „....... 129 , 40 .
Ogerska kronska renta 4°/,,..... 100 , 10 ,
Avstro-ogerske bančne delnice    .... 947 , — „
Kreditne delnice......... 356 , — „
London vista........... 120 „ 60 „
Nemški drž. bankovci za 100 mark ... 58 „ 92>/i •
20 mark............ 11 „ 78 ,
20 frankov........... 9 „ 55 „
Italijanski bankovci.....t   ,   , 45 „ 35 n
C. kr. cekini........... 5 . 68
Krepak, kaci h 14 let star dečVk, ki je do-vrSil dva razreda srednjih sol, ter je zmožen slo-ven<-k-..t in nemškega jezika v govora in pisavi, v/prejme se takoj kot
učenec
v trpovino z raznim blagom na deiželi. — Ponndbe pnS lajn naj se pod anončno številko upravnistvn .Slov. Naroda". (18J6-2)
IC«'ii<iiiiIihiim prta «*!«■*porini* |)li(n«rnn. ki izdeluje «\etovn<iinHiiw pivo, želi v mestih Ljubljana, Marihcr, Celovec, Beljak, Ljubno I.eoben , Judenburg ustanoviti 118-11)
IfcST pivarne TjSlJ
združene b proda|alnlcaiuI piva v *tefcl«*«iloah in inli^iinil  iiaa I...
Retlektanti na take pivarnu ali vnajemdajalri pripravnih prostorov in khtij se prosijo, da vpnfilj.jo svoje ponudbe v nemškem jeziku pod fiifro .,lti«-rliall*> W. W. ■171»"  HaaN«>iiHleiu  A  Vogler.ju   na Dunaju. I.
Ces. tr. avstrijske      državne železnic*
Izvod iz voznega reda
•■•lJa."VTVu«-»> od 3.. oktotora 1S97 Odhod Ira LJubljane jnž. kol  Prorja ees Trbla
Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec. Franzenfeste, Ljabno; čez Selzthal v Ansse, Solnograd; če* Klein Reitlmg vSt.yr, Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. nri 5 m. zjntraj osobni vlak v Trbiž, Bontabd, Beljak Celovec, FranzenBieste. Ljubno, Dunaj ; čez Selzthal v Solnograd . čez Amstetten na Duuai. — Ob 11. uri 50 ra. dopoludn« osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak. Celovec, Ljubno, Selzthal. Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osormi vlak v Trbiž. Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd. Leno Gastein, Zeli ob je/.eru, Inoffloft, Bregenc, Curih, Oenevo, Pariz; čez Klein-Reitlmg v Stevr, Line, Budejevice, Plzenj. Marijine vare, Heb, Fraacove vare, Karlove vare, Prago, Lip-sko. Dunaj via Amstetten. — Froaja v Sot» inrtto Iu v K<M'e«|e. Ob 6. nri 15 m zjutraj mešani vlak. — Ob 12. uri 55 m. popoludne mešani vlak. — Ob 6. uri 30 m. zvečer mešani vlak. — l*r!ho«l v LJubljano, j. k. Prog;« la T r bi ca. Ob 5. ari 52 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov. Plznja, Budejevic, Solno-Krada, Linca, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beliaka, Fran-zensfeste. — Ob 11. ari 20 m. dopoludne osobni vlak z Da-naa via Amstetten Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevr*. Pp -iza. Oeneve, Curiha, Bregenca. Inomosta Zella ob jezeru, Lend Oasteina Ljubna, Celovca, Linca, Pontabla. - Ob 4 uri M m. popoludne osobni vlak z Dunaja. Ljubna, Selzthala, Beljaka Celovca, Franzensfeste, Pontabla — Ob 9. ari 6 m. zvečei osobni vlak z Duoaja via Amstetten, Ljubna, Beljaka, Celovca Pontabla. — Proga la Novega uieHfc« Iu I a Kočevja. Ob H. uri 19 m. zjutraj mešani vlak. — Ob 2. uri 32 m popoludne mešani vlak — Ob 8. nri 35 m. zvečer mešan; vlak — Odhod la LJubljane* d. k. v Kamnik. Ob 7. uri '23 m. zjntraj, ob 2. uri 5 m. popoladne, ob 6. uri 50 tn zvečer. — Prihod v LJubljano d. k. la Kamnika. Ob 6. nri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. uri 2o m. zvečer.   * (962—273)
Z aJa-TT sila,-
Gospod  IVniirr  A/inaii   v liropt
izdelal mi je tclltlllfO (Biiijkenvvage), a katero sem popolnoma zadovoljen.
Štojem si v dolžnost, zahvaliti ee g. Ažmana in ga vsun rodoljubom priporočiti
(1842) ^Ln<li-oj Mauer
trgovec z apnom v Zagorji ob Savi.
lira j V Cemu?
si moram pridobiti oblastveno dovoljenje za popolno
razprodajo
svoje
trgovine z lesorezbenim in galanterijskim blagom in z igračami
ter jo pričeti v kratkem? O tem bodem dal razjasnila svojim velečastitim odjemnikom in jih prosim, da mi prihranijo blagovoljno prijazna naročila
za Miklavža in za Božič.
Z velespo&tovanjein (1813)
Fr. Stampfel
v Ljubljani, Kongresni trg, Tonhalle.
(1840—1>
se iščejo za prodajo uovih izdelkov, ki so neobhodno potrebni ne samo meScanu, nego tudi kmetovalcu. Tudi kot poNirmi «ui poael opravlja to sgenturo lahko vsakdo, ki ima znanstva v zasebnih krogih, Vlnolta provlaljn ali *talua pl»e» se zajamči. — Ponudite vzprejema Fr, Poltornv v 1'raici, Petrova ullra H.
Tovarna
katera lahko na dan čez
3BOO Mg vrvic
za vezanje in šivanj e žatlje?
po ceni odda
isce
Naslov v npravništvu „Slov. Narodi'
(1839—2)
Zjijam<"*#3iio č?i!p*t«,
■^a^^^fc^ ^a^^a^ ^a^^a^^^^^a^^a^^a^^^rf ^^kf      ^a^ ^1^"^^     ^a^ ^a^^a^
.^v\ ^v\^^v\J^^..^vV.^"\.^*\,^r\J^^.^v>.^^ ^vv,^vv.^^,^^.^vV.^^.^v\.^v^.^vv.^v^.^v\.^v\.^^.^vv.^vv.^^
španska in portugalska desertna vina
ia
pristen francoski Cognac
znamka Cnrlo F*rt*t*t*** se dobiva pri (1614—6)
Prva in najstarejša zaloga klavirjev
v Ljubljini, Florijanske ulice št. 50
ei naoja naznanjati velfc*»njpnpmn p. n. občinetva v Ljabljani in okolic', da ima na prodaj po najnižjih, cenah od d anes naprej kratke klavirje in planine :. < j boljše vrste, ki ho danen došli, iz najbolji r*nr miranih dimajnkih t.vrrik : c kr. dvorni dobavitelj Kutschera, zadruga „Iyra", Stelzhammer itd Popolnoma novi klavirji od 240 gld naprej e loetnim jamatvom se oddajajo na obročna plačila; Izposojajo se od 2 gld. naprej. Stari klavirji se jemljo v zameno, vbiranja in poprave se izvršujejo najtočnejše. z ,elespostovanjern
Ferd. Dragatin.
(1710—7)
Domovinska
splošna zavarovalna delniška družba
Tr Budimpešti (Delniška glavnica a,000.000 kron a. v.)
vzprejema
zavarovanja iirotl Nkodani i»o ; o^itju In |»o tcleMiillt ii< ^^<mIuIi
kakor tudi (1818—3) j
zavarovanje proti tatvini po ulomu
v stanovanjih, vilah, skladiščih hlat;a in trgovinah vsake vrste po najnižjih premijah in najkulantnejsih pogojih.
Obširna pojasnila dajo
<3-l3iT7-nI zastep 2sat-A_-^rstrijo: Dunaj, I, Elisabethstrasse 26
in glavul ziiMiopitiu kh Kratujitko: g. Jnul li h iix v   I.fultl jatnl, Marije Terezije cesta 4.
* *
*
E0
„Kondor" in „Helios".
..Homlor" navadne ^ pomkljane
..llfklifniL** navadne
1 par
11
a- — «• — i io
f>r*l
Andr. Druškoviču
(1838-2) Mestni trg St. 10.
^a^ w^^WWWWWWii^^W(
,^vv .^vV.^^ .^vv ,^v\.^v^.^™<.^v\ ,^v\,^v\^Vv^vV,^vv.^vv.^tv,^vv ^vV.^vV^^>..^v\.^vV.^vv.^rv.^a^>
Pravi trpotcev b o k je jedino oni, kateri se pripravlja v lekarni k Z r i 11 j s k c m 11 , H. Drodjov in, Zagreb, Zrinjski trg ste v. 20.
Trpotcev sok nepresežno dolnje pri vseh prehla-jenjih d u finih organov, ter je najboljAe sredstvo za P r n i katar, kaSelj, prsobol, hripavost in vratobol. Tudi zastarani k »tel j bi b tem zdravilom v najkrajšem Času d . i odpraviti; bolniki dobijo tek za jelo, lahko spijo in na ta način hitro okrevajo. — Izmed mnogih zahval spominjam samo ono:
.Velecenjeni  gospod lekarnik! Pošljite mi  fi e tri steklenice Vašega izvrstno delujočega trpotfievega soka; potrebujem jih za moje poznane e. Jaz Bem od dveh steklenic od neznosnega knftlja popolnoma ozdravel. Hvala Vam!   Pri poročil bodem ta zdravilni Bok v b e m  p r s o b o 1 n i m.   S spoštovanjem — Rudolf Ansim. NaDunaji, 2 0. marca 189 7." Pazi naj bo t o r a j , da je na vsaki  steklenici varstvena znamka, t. j. sli k a bana Nikole Zrinjskega, kajti samo  oni je   pravi  trpotcev  sok,  kateri to varstveno znamko  nosi.  —   Cena   steklenici   s  t o finim  opisom je 7 F» k r. — Raz pošilja se vsaki dan s poŠto na vsa mesta, in sicer proti pred plačil a (priracunavSi vJO kr. za zametek1  ali  pa  vo  po&tnem  povzetju.  —  Ceniki raznovrstnih  domačih   prcskuBenih zdravil razpo&iljajo se na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Lekarna k Zrinj-a k e in u , H. Brodjovin, Zagreb, Z t i n j a k i trg Sto v. 2 0.
(1360-9)
Izdajatelj in odgovorni urednik: J' aip Noili.
LaHtmna in tisk aNarodna Tiskarne*
06^841
VZ^/+$^^GWH
7976
OX
E4