LETO XXXIII., ŠT. 16 Ptuj, 24. aprila 1980 CENA 5 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE Uresničujemo Titovo pobudo (stran 3) Program srečanj bratstva In prijateljstva Ormož '80 (stran 7) Jutri v razstavnem paviljonu (stran 11) Občinsko prvenstvo v krosu (stran 15) 26. APRILA VSI NA POHOD PO POTEH REVOLUCIJE Oživljanje tradicij preteklosti v soboto, 26. aprila se bodo delovni ljudje in občani ptujske občine, posebno še mladi mno- žično udeležili že 11. pohoda po poteh revolucije, ki je letos po- svečen 35-letnici osvoboditve, 39-letnici ustanovitve OF in 30- letnici samoupravljanja. Pohod po poteh revolucije je najmno- žičnej.ša manifestacija oživljanja tradicij revolucionarne preteklo- sti, ki nas vedno znova spominja na junaški boj naših borcev za svobodo in v nas budi svetel zgled, da ta boj dograjujejmo i iz njega črpamo vedno nove moči za nove naloge, ki jih pred nas postavlja družbena skupnost in kijih terja današnji čas. Tudi letos naj bi okrog 10.000 udeležencev pohoda, organizira- nih v Kvedrovom. Lackovem, Krambergerjevem in Osojniko- vem odredu, krenilo po poteh nekdanjih borcev. Sodeč po pri- pravah v vseh krajevnih skupno- stih ptujske občine in tudi v OZD, vlada med ljudmi za pohod veliko zanimanje. Vsi odredi so sesta- vljeni po teritorialnem načelu. vsaka KS pa ima svojo četo. v katero se vključujejo tako mladi, kot ostali občani, medtem ko so dijaki iz srednjih in osnovnih šol in delavci iz mestnih krajevnih skupnosti v vključeni v samostoj- ne čete. ■ • V priprave na pohod in v ure- sničevanje organizacijskih nalog so se letos množično vključili mladi po krajevnih skupnostih, ki so sprejeli nalogo pisanja plaka- tov in transparentov, ki bodo va- bili k udeležbi na pohodu. V vsaki krajevni skupnosti bodo pred odhodom v Mostje pripravili pred spomeniki NOB krajše prilo- žnostne slovesnosti s kulturnim programom in na katerih bodo sodelovali borci NOB. ki bodo z živo besedo poskušali čim bolj približati spomin na dneve vojne vihre. Odredi bodo med poho- dom obiskali tudi spominska ob- eležja NOB in domačije padlih borcev ter nanje položili vence. Osrednja .slovesnost pohoda bo začela ob 11. uri v spominskem larku. še pred tem pa bodo ude- eženci pohoda formirali zbor. pred katerim bo imel slavnostni govor Alojz Gojčič. izvršni sekre- tar za informiranje in propagando pri CK ZKS. V nadaljevanju slo- vesnosti pa bo 15 aktivistov SZDL prejelo za tvorno in dolgoletno delo v socialistični zvezi srebrni znak OF. Svečano pa bodo slo- vesnost zaključili mladi pevci iz OŠ Tone Žnidarič iz Ptuja in dr. Franjo Žgeč iz Dornave ter godba na pihala iz Kidričevega. MG Komandanti lanskega pohoda pred raportom foto: OM Delegati bodo razpravljali o družbeno ekonomskih odnosih v kmetijstvu PRED SEJO ZBOROV SO PTUJ Tudi tokrat se bodo delegati zborov ptujske občinske skupšči- ne sestali na ločenih sejah. Druž- benopolitični zbor bo na seji v četrtek. 24. aprila obravnaval poročilo o uresničevanju koncpe- ta SLO in družbene samozaščite v občini, poročilo o družbenoe- konomskih odnosih v kmetijstvu, poročilo o dejavnosti družbenega pravobranilca samoupravljanja Ptuj za leto 1979 in poročilo odbora za spremljanje izvajanja samoprispevka za sofinanciranje programa gradnje šolskega pro- stora v občini Ptuj — o zbiranju in razporejanju sredstev v času od 1. januarja 1977 do 31. de- cembra 1979. Delegati ostalih zborov bodo na sejah v ponedeljek. 28. aprila poleg omenjenih točk dnevnega reda obravnavali še naslednje: predlog odloka o določitvi stopn- je prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v SR Sloveni- ji v občini Ptuj in predlog odloka o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Ptuj za prete- klo leto. osnutka odlokov o spremembi odloka o najvišjih najemninah za poslovne stavbe in poslovne prostore v občini Ptuj in o ureditvi določenih vprašanj s področja samostojne- ga opravljanja gospodarskih de- javnosti ali samostojne obrti v ptujski občini ter predloga skle- pov o potrditvi zaključnega raču- na prispevka za starostno zavaro- vanje kmetov za leto 1979 in o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov za leto 1979. Delegati vseh zborov ptujske skupščine bodo ob koncu posre- dovali še delegatska vprašanja in pobude. N. D. Trojna zmaga Ptujčanov v Ptuju smo v soboto 19. in nedeljo 20. aprila gostili prek 300 udeležencev 12. repunliškega tekmovanja KAJ VES O PRO- METU m srečanja pionirjev prometnikov Slovenije, ter 8. republiškega prvenstva srednjih šol KAJ VES O PROMETU. Prizadevni organizatorji so tek- movanja dobro speljali, domači- ni pa so na veliko presenečenje poželi vsa tri prva mesta. Več o tem preberite na 15. strani TED- NIKA. -O M Na otvoritveni slovesnosti je tekmovalcem^ mentorjem in številnim gostom iz občine in republike govoril Boris Cižmek — Bor, predsednik republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SR Slovenije. (Foto; M. Ozmec) OBVESTILO UDELEŽENCEM POHODA Organizator pohoda po po- teh revolucije, ki bo 26. aprila^ sporoča vsem, da bodo tega dne 2 avtobusne postaje v Ptuju vozili avtobusi za Mos- tje vsake pol ure in sicer v času od 9. do 11. ure. OK SZDL Pt«i PRVOMAJSKA PROSLAVA NA FORMINU Priznanja zaslužnim sindikalnim delavcem v sredo, 30. aprila bo ob 13. uri na Forminu osrednja občinska proslava ob prvem maju — delav- skem prazniku. Letošnje praznova- nje prvega maja bo potekalo v delovnem vzdušju; ob tej prilož- nosti pa bo na Forminu tudi otvoritev novega obrata vzmetarne ptujskega AGIS-a. Organizator proslave, občinski svet ZSS Ptuj bo tokrat podelil med dolgoletne sindikalne delavce 15 srebrnih znakov sindikata; prav tako bo s srebrnim znakom nagrajenih 5 osnovnih organizacij sindikata. V kulturnem programu pa bodo nastopili: ženski pevski zbor ,,Alojz Arnuš" iz Rogoznice, folklorna skupina splošne bolnišni- ce, pionirji 0§ ,.Franc Belšak" Gorišnica in Marjan Bačko, igralec SrJCi iz Maribora. MG BELA ODEJA NA ZELENE POVRŠINE ^•Jjni poganjki pšenice so klonili pod težo mokrega snega Foto: M. Ozmec Po nekaj toplih, skorej polet- nih dneh in precejšnji suši. nas je v nedeljo zjutraj presenetil sneg. Snežilo je ves dopoldan, pa še v Ponedeljek zjutraj. Po izjavah cmetijskih strokovnjakov sneg ni napravil večje škode. Ta bi lahko nastala le. če bo pozeba. DOPOLNJENO VODSTVO OS ZSS ORMOŽ Na volilni seji občinskega sveta zveze sindikatov Slovenije Ormož, pretekli petek, so izvolili novo vodstvo, oziroma dopolnili sedanje vodstvo. Novi neprofesionalni predsednik občinskega sveta z enoletnim mandatom je postal Miran Krajnc, podpredsednik, prav tako neprofesionalni, pa Franc Novak. Za sekretarja OS ZSS Ormož pa je bil izvoljen dosedanji predsednik Slavko Kačičnik. Funkcijo sekretarja bo opravljal profesionalno. Nadalje so na petkovi volilni seji dopolnili članstvo v občinskem svetu ZSS in v predsedstvu občinskega sveta, ter izvolili delegata za medobčinski svet zveze sindikatov Slovenije. JB 08 110. OBLETNICI ROJSTVA V. L LENINA Leninizem ni dogma, temveč mišljenje revolucionarne prakse 22. aprila je poteklo 110 let od rojstva Vladimirja Iljiča Lenina, ki je ' svojo življenjsko pot neločljivo povezal z bojem ruskega in \ svetovnega delavskega gibanja. Ze od leta 1903 je bil Lenin voditelj. boljševiške struje v Ruski socialdemokratski stranki, postal je tvorec teorije, strategije in taktike boljševiške partije v pripravljanju in izvedbi Oktobrske revolucije, bil je organizator, strateg in politični voditelj prve socialistične države na svetu. Letos, 21. januarja je poteklo že 56 let, ko je Lenin končal svojo življenjsko pot, ko je začelo njegovo veliko delo, njegova revolucionarna misel in dediščina svojo lastno, od svojega tvorca neodvisno življenjsko pot. Ce se danes ozremo na razvoj v teh 56 letih, moramo ugotoviti, da je Leninizem še tudi danes živ, enako kot je bil v Leninovih časih, da Leninizem še tudi danes neizprosno razgalja kompromise na račun delavskega razreda in delovnih množic, razkrinkuje lažne prijatelje ljudstva in trga maske z njihovih obrazov. Slika, ki jo je stalinistično obdobje napravilo o Leninu, je prav tako daleč od rasničnega Lenina, kakor tista, ki so jo o njem ustvarili različni branilci in tolmači njegovih del. Naj na kratko citiramo le nekaj misli, ki sta jih o Leninu zapisala dva naša marksistična teoretika v različnih časovnih obdobjih. ,,Lenin je vsekakor najpomembnejši predstavnik ustvarjalnega marksizma, kar se jih je rodilo po Marxu in Engelsu. Oprt na dialektično materialistične temelje njune teorije in metode se je Jotil velikih in v marsičem novih družbenih problemov svojega časa, konkretnih problemov mednarodnega delavskega gibanja, ki jih je odpiralo razdobje imperializma in prve zmagovite socialistične revolucije v Rusiji. Zato Lenin dandanes po pravici velja za velikega nadaljevalca prizadevanj, ki so zvezana z imeni Marxa in Engelsa, tisto, kar imenujemo leninizem pa je postalo neločljiva sestavina sodobne marksistične misli. Lenin se udeležuje udarniškega dela Tudi Leninova misel predstavlja v našem času dragocena teoretična in metodološka izhodišča za vsakogar, ki se hoče učinkovito spoprijeti s sodobnimi in v marsičem novim problemi, kakršne je navrglo družbeno dogajanje zadnjih desetletij in kakršne neprestano postavlja boj za socializem... In vendar o Leninovem pomenu za sodobno marksistično misel še zdaleč vsi ne mislijo tako. Tudi pri nas ne. " (Boris Ziherl, 1974) ,,Kar je Lenin med drugim pravilno videl in genialno ocenil, je dejstvo, da se v blagovni proizvodnji ta neenakomernost silno povečuje. Toda Lenin je to dejstvo znal genialno povezati v teoriji o imperializmu z dejstvom, da je kapital postal internacionalen in monopolističen, da je svet zdaj razdeljen med peščico velikih, da je ekonomska celota s svetovnim trgom, z izvozom kapitala razvitih imperialističnih dežel v nerazvite itd. Lenin je smatral vsako deželo le za člen v verigi imperializma oziroma sodobne kapitalistične družbe, kjer že uničenje enega člena pomeni oslabitev vsega imperialističnega sistema... Tudi današnjim dogmatikom velja težka Leninova obsodba ,,suženjskega posnemanja preteklosti" in strahopetnosti, ki jo kažejo, kadar gre za najmanjše odstopanje od obrazca. Takšne dogme slabijo seveda boj za aktivno koeksistenco, ki njene koristi noben napreden človek ne zanika.'' {£>r. Jože Potrč, leta 1957) Brez dvoma velja ugotovitev, da je leninizem kot revolucionarni um epohe še danes navzoč v vseh odločilnih bitkah svetovnega delavskega gibanja, v njegovi strategiji in taktiki, v vsaki pomembni politični odločitvi socialističnih sil kjerkoli v svetu, v vseh odločujočih alternativah sodobnega sveta. Čisti, nepotvorjeni leninizem je v današnjem času nepresegljivi vzor revolucionarnega mišljenja in prakse. Prav to bistvo leninizma nas posebej obvezuje, da ga ne sprejemamo kot okosteneli nauk, kot dogmo, neko zbirko dokončnih resnic, temveč kot tisto, kar v resnici tudi je: kot revolucionarni izziv vsakršnemu konservativizmu, kot pobudo za ustvarjalno utiranje novih poti. Te poti smo na ix)dlagi Leninovega nauka, ki smo ga vedno pojmovali kot mišljenje revolucionarne prakse, samostojno utirali v vseh 60 letih delovanja KPJ — ZKJ. Ob tem je treba posebej poudariti, daje ZKJ časno izpolnila svoj zgodovinski dolg do delavskega razreda, delovnih ljudi, narodov in narodnosti naše domovine, do socialističnih, osvobodilnih, naprednih in demokratičnih sil v svetu. Vse to je zasluga tovariša TITA, ki je zavoljo ustvarjalnega pojmovanja marksizma in leninizma v celoti doumel zgodovinska dogajanja v vsakem času, da je s pogumom pravega revolucionarja in vizionarja vedno bil osrednja osebnost vseh dogajanj, ki je s svojo državniško modrosjo in z velikanskimi izkušnjami in ugledom po vsem svetu vedno vztrajno vplival na njihov tok. To pot bo Titova Jugoslavija tudi nadaljevala po smereh razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja in politike neuvrščenosti. FF 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 24. april 1980 - TEDMU PRAGERSKO GRADIJO IN OBNAVUAJO Po več desetletjih bo železniška postaja Pragersko končno dobila lepšo zunanjost. Ker je bilo vreme v prejšnjem tednu ugodno, so dela potekala po predvidenem načrtu. Tako se potnikom z železnico in Začetek obnove fasade osrednje zgradbe železniške postaje v Prager- skem drugim obiskovalcem železniške postaje Pragersko že ustavlja pogled na privlačnejši podobi pročelja osrednje zgradbe na železniški postaji. Delavci gradbenega podjetja Konstruktor TOZD Granit Sloven- ska Bistrica pa so po daljših prelaganjih končno pričeli pospešeno Ob sedanjem stanovanjskem bloku že raste nov 18 stanovanjski blok graditi že drugi 18 stanovanjski blok na Pragerskem v okviru programa usmerjene družbene gradnje stanovanj. Če pri gradnji ne bo kakšnih nepredvidenih težav, načrtujejo, da bodo stanovanjsko zgradbo predali novim stanovalcem že v letošnjem letu. Besedilo m posnetki: Viktor Horvat ZASEDANJE ZBOROV SKUPSCiNE OBČINE LENART Jutri na ločenih sejah v glavnem z enakim dnevnim redom se bodo jugri dopoldne, 25. aprila, sestali na ločenih sejah zbori skupščine občine Lenart. Obravnavali bodo za občino in njen razvoj celo vrsto pomembnih vpra- šanj. Poleg predloga odloka o zaključnem računu proračuna občine za lansko leto velja posebej omeniti obširno analizo zaključnih računov delovnih organizacij in TOZD v občini Lenart za leto 1980. Analizo je pripravila Služba družbenega knjigovodstva — podružnica Maribor. V njej je ugotovljeno, da je gospodarstvo v občini začelo dosegati višjo stopnjo rasti šele v drugi polovici lanskega leta. To je pogojevalo, da so celotni prihodek presegli za 18 odstotkov, dohodek za 17 čisti dohodek za 14 % in sredstva akumulacije za 10 odstotkov. To je tudi vplivalo na vidno izboljšanje akumulativne in reproduktivne sposobnosti gospodarstva v občini. Nadalje bodo zbori obravnavali poročilo o uresničevanju zasnov ljudske obrambe v občini, poročilo 6 delu postaje milice Lenart za leto 1979, poročilo o delu samoupravne interesne skupnosti za komunalne de- javnosti in cestno dejavnost, poročilo o upravljanju komunalnih dejavnosti pri podjetju Centrovod Lenart, program dela in finančni načrt samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lenart za leto 1980 in poro- čilo o realizaciji programa za lansko leto. Opravili bodo tudi volitve in imenovanja, razpravljali o poročilu skupine delegatov za delegiranje v republiško skupščino ter o predlogih in vprašanjih delegatov. -u Idejnopolitično usposabljanje novih članov zveze komunistov Včeraj je pričel z delom 20-urni seminar za 60 novosprejetih članov zveze komunistov. Organizator seminarja sta. po sprejetem idejnopo- litičnem programu izobraževanja, komite OK ZKSin Delavska univerza Ptuj. Na seminarju obravnavajo naslednje teme — Program ZKJ. Te- meljno spoznanje marksizma — teoretična podlaga družbene vloge in delovanja ZKJ. Statut ZKJ in ZKS. Moralni lik komunista ter Odnos socialističnih subjektivnih sil do drugačnih in tujih idejnih tokov, po- sebej do religije, cerkve in klerikalizma. N D. SEJA SVETA SKUPNOSTI PODRAVSKIH OBCIN Dogovor o usmerjenem izobraževanju Čeprav je pričetek srednjega usmerjenega izobraževanja prestavljen na prihodnje šolsko leto, v podravski regiji razprave niso nič manj živahne kot so bile doslej. Člani sveta skupnosti podravskih občin so na seji v petek, 18. aprila obravnavali poročilo koordinacijske komisije za vzgojo in izobraževanje o izhodiščih za oblikovanje dogovora o skupnih osnovah na področju usmerjenega izobraževanja v regiji. Menili so, da je gradivo sicer sprejemljivo, vendar bi bilo potrebno v dogovoru bolj konkretno opredeliti odnos matičnih šol do dislociranih oddelkov in položaj delavskih univerz. V razpravi so člani sveta poudarili nepoveza- nost srednjega in višjega oziroma visokega šolstva v regiji, opozorili pa so tudi na premaj- hne vpisne kapacitete za izobraževanje že zaposlenih delavcev. Gre namreč za vprašanje reševanja kadrovske strukture nasploh, ne le za izobraževanje mladine, ki se bo vpisala z novim šolskim letom. Zato je toUko bolj odgovorna naloga pred organizacijami združenega dela, ki hi morale prikazati svoje kadrovske potrebe v tem šolskem letu oziroma v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Ob vsem tem pa je potrebno ustvariti take pogoje, da bo šola čim bliže mlademu človeku. Zato so brez pripomb potrdili predlog mreže Šol v regiji, poudarih pa so nujnost povezovanja regije oziroma šolskih organizacij s posebnimi izobraževalnimi skupnostmi in z repubhško izobraževalno skupnostjo. Očitno je namreč, da posebne izobraževalne skupnosti ne upoštevajo v pravi meri interesov organizacij združenega dela — dislociranega oddelka lesarjev v Slovenski Bistrici posebna izobraževalna skupnost ni potrdila — čeprav so te že sklenile ustrezne dogovore s šolskimi delovnimi organizacijami. Člani sveta so se zavzeli za enoten nastop družbenopolitičnih skupnosti v regiji v repubUških organih izobraževalne in posebnih izobraževalnih skupnosti, kjer delegati morajo zastopati usklajene interese združenega dela. Glede vpisnih kapacitet, ki so precej večje od števila učencev o.smih razredov osnovnih šol $ predlagali, da bi jih naj uskladili v dogovoru organizacijami združenega dela. Vendar moraj izkazati svoje potrebe tozdi vseh petih občin, i, le mariborske ali ptujske občine. V razpravi je bilo prisotno tudi negodovanj ptujskih pedagoških delavcev v CSUI, ki so n usmerjeno izobraževanje izredno dobr pripravljeni. Ustvarili so kvalitetne delovn pogoje in se odločili za tiste usmeritve, ki jih ptujski občini potrebujemo. Morda je mar dobro pripravljena večina tozdov, kjer bi ne izvajali praktični del izobraževanja — z izjem TGA in morda še katere druge organizacij združenega dela. V tem tednu še vedno tečejo pogovori posebnimi izobraževalnimi skupnostmi , posameznih usmeritvah, ki bi jih lahko pričel izvajati že s šolskim letom 1980/81, vendar izid pogovorov še niso znani. Gre predvsem zi metalurško usmeritev in za pedagoški usmeritev, ki pa že nekaj let dela po usmerjenen programu. N. D, Sočasno planiranje je tudi sočasno zamujanje Tako je stanje na področju planiranja za naslednje srednjeročno obdobje v podravski regiji ocenil eden od članov sveta skupnosti podravskih občin, ko so obravnavali stanje na tem področju. Kljub dokaj razgibani aktivnosti na regijski ravni niso bili doseženi bistveni kvalitetni premiki v procesu pripravljanja planskih dokumentov pri temeljnih nosilcih planiranja. Iz poročila koordinacijske komisije za pripravo medobčinskega dogovora o skupnih temeljih plana povzemamo nekaj značilnosti problema- tike planiranja: — razvojne usmeritve številnih organizacij združenega dela ne izhajajo iz kvalitetnih strokovnih analiz razvojnih možnosti; — časovna neusklajenost med nosilci planiranja povzroča težave pri usklajevanju elementov in pri medsebojnem informiranju; — nekatere razvojne usmeritve so preveč ambiciozne in ne upoštevajo že prisotnih razvojnih omejitev; — večji razvojni projekti so v pretežni meri načrtovani za prvo polovico srednjeročnega obdobja, kar pa ni realno, saj razvojni projekti ne bodo izdelani pravočasno, pa tudi investicij- skih sredstev ne bo dovolj. Časovno zaostajanje pri pripravi planskih aktov v gospodarstvu je hkrati povzročilo težave pri pripravljanju planskih aktov na ob- činski in medobčinski ravni v podravski regiji. Ugotovitev koordinacijske komisije pa je, da v regiji ne zaostajamo nič bolj kot na ostalih območjih. Na področju gospodarskega razvoja še niso dogovorjeni vsi ključni elementi bodoče- ga gospodarskega razvoja v regiji. Kljub temu pa so realne osnove za pripravo osnutka dogovora o skupnih temeljih plana — takšno stanje celo narekuje potrebo po takšnem medobčinskem planskem aktu. Za področje gospodarskega razvoja bo osnutek dogovora vključeval manj dokončno usklajenih elementov bodočega razvoja, več pa bo opredeljenih nalog, ki jih bo potrebno uresničiti v nasled- njem srednjeročnem obdobju. To so predvsem tiste skupne naloge udeležencev dogovora, ki bodo opredeljevale predmet usklajevanja ter subiekte in čas usklajevanja. Koordinacijska komisija je pripravila časov- no opredeljen program aktivnosti s katerim s< vključuje regija v usklajen program pripravj planskih dokumentov na ravni občin in republi. ke, tako da je zagotovljena sočasnost obravna- vanja občinskih, medobčinskih in republiških dogovorov o temeljih planov za obdobje 1981 — 1985. Člani sveta skupnosti podravskih občin pa so opozorili še na problem manjrazvitih območij oziroma občin. Menili so, da bi se morali nosilci razvoja neposredno dogovarjati z družbe- nopolitično skupnostjo ter pomagati pri reše- vanju temeljnih problemov manjrazvitih območij. Tako bi naj s skupnimi prizadevanji ustvarili take pogoje, da bodo v teh okoljih po- časi sami sposobni graditi svoj nadaljnji razvoj. Člani sveta so imenovali tudi iniciativni odbor za pripravo osnutka dogovora o skupnih temeljih planov udeležencev z območji podravske regije. Naloge iniciativnega odbora: bo kasneje prevzel odbor udeležencev dogovo- ra. j N.Di 19. TRADICIONALNA DELAVSKA SREČANJA BRATSm IN PRUATEUSTVA 0RM02 80 TUDI LETOS IZREDNO BOGATA Celoten letošnji sklop prireditev v okviru 19. tradicionalnih delavskih srečanj bratstva in prijateljstva — Ormož 80 je letos povečen 35. obletnici osvoboditve in 30-letnici delavskega samoupravljanja. Program je izredno bogat, v njem pa aktivno sodelujejo vse sodelujoče ob- čine iz SR Hrvatske in SR Slovenije. M V minulih dneh so se v teh občinah že zvrstile nekatere letošnjih prireditev, v naslednjih dneh jih bo še več. Med najpomembnejšimi so strelsko tekmovanje, ki bo v mesecu maju v Mariboru, še v tem mesecu, natančneje 26. aprila pa bo srečanje mladine bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije v okviru tradi- cionalnega pohoda po poteh revolucije v Mostje. Med zelo dejavnimi v okviru osrednjega koordinacijskega odbora za sodelovanje bratskih občin Cakovec, Koprivnica, is-rapnia, Maribor, Ormož, Pregrada, Ptuj, Slovenska Bi- strica in Varaždin je odbor za dokumentacijo in obveščanje, ki ga vodi Franci Golob in ki se je v preteklem tednu sestal na prvi seji. Ob tej pri- ložnosti jih je gostitelj, odbor je namreč zasedal v zgodovinskem arhivu v Ptuju, najprej seznanil z delom le-tega, zatem pa so si ude- leženci pogovora tudi ogledali arhiv. V nadalje- vanju pogovora pa je bila beseda o sprejemu samoupravnega dogovora o predaji arhivskega gradiva o medrepubHškem sodelovanju — delavskih srečanj bratstva in prijateljstva — ptujskemu zgodovinskemu arhivu. Odbor je sklenil, da je potrebno pri tem zagotoviti sodelovanje vseh občinskih svetov ZS iz občin SR Hrvatske in SR Slovenije. Med naloge odbora za dokumentacijo in obveščanje pa so tudi letos uvrstili izdajo posebnega glasila, v katerem bodo naj- pomembnejši prispevki o vseh prireditvah o okviru 19. tradicionalnih delavskih srečanj bratstva in prijateljstva — Ormož 80. Odbor je tudi letos sklenil, da se podpre pobuda lokalnih hrvatskih in slovenskih radijskih postaj o pripravi sedem pol urnih oddaj, ki bodo posve- čene bratskemu sodelovanju občin dveh sosednjih repubUk. Ob koncu pogovora so se tudi dogovorili, da bi ob letošnjem zaključku tradicionalnih srečanj bratstva in prijateljstva hrvatskih in slovenskih občin pripravili priložnostno razstavo, v kateri bodo strniH pomemben prispevek srečanj v utrjevanju bratstva in enotnosti med jugoslo- vanskimi narodi in narodnostmi. MG Delegatska razmerja v Kreditni banki Maribor Na včerajšnji seji so člani komiteja obravnavali poročilo izvršilnega odbora Kreditne banke Maribor o delovanju delegatskega sistema v tem delovnem okolju. Splošna ugotovitev je, da sta se v tem mandatnem obdobju znatno povečala množičnost in inten- zivnost dela članic banke v prevzemanju upravljalskih funkcij. Največja pomanjkljivost v delegat- skih razmerjih je prešibka poveza- nost delegatov z delegatsko bazo. Zato bodo v banki še okrepili iniormacijski sistem, predvsem pa vzpostavili sistem povratnih intbrmacij. Večjo pozornost kot doslej pa bodo namenili tudi usposabljanju delegatov članic v organih upravljanja banke. Člani komiteja so obravnavali in spre.ieli še poročilo o realizaciji finančnega načrta občinske organizacije ZKS Ptuj in nekatere pobude članov komiteja. N. D. Pomlajene in okrepljene vrste komunistov v ormoški občini Na zadnji seji OK ZKS Ormož, ki je bila sredo, 16. aprila, so v vrste zveze komunistov sprejeli 40 novih članov. Razveseljivo je, da so to v večini mladi ljudje, saj je njihova poprečna starost komaj 25 let. V občini Ormož je sedaj 600 komunistov, organizirani pa so v 26 OO ZKS, s sprejetjem novih članov pa so dani pogoji za ustanovitev dveh novih osnovnih organizacij in sicer v TOZD Slog Središče in blagovnici Tirna v Ormožu. Novosprejetim članom ZK je članske izkaznice izročil sekretar občinske konference Tone Luskovič, ki je v uvodnem pozdravnem govoru med drugim poudaril: ,,Danes se vrste komunistov v občini Ormož povečujejo za štirideset mladih, svežih moči. To daje današnji konferenci močnejši, svečanejši poudarek. Pomeni, da nas bo pri razreševanju izjemno pomembnih nalog, ki v tem trenutku stojijo pred ZKJ več, da bomo močnejši in da bomo še lažje nadaljevaU pot, ki smo si jo komunisti Jugoslavije na čelu s tovarišem Titom začrtali." JB TOZD GOSTINSTVO HALOSKI BISER PTUJ ^ Uspešno na referendumu 14. aprila so se delavci temeljne organizacije gostinstvo ,,Haloški biser" z večino glasov odločili za reorganizacijo temeljne organizaci- je, ki bo v bodoče imela 5 delovnih enot: enoto hotel, gostilne in restavracije, bifeji. Bori, Breg, poleg tega pa še delovno enoto strokovne službe. Ob tej priložnosti so se delavci odločali tudi za spremembo nekate- rih samoupravnih aktov temeljne organizacije. Od nove organizi- ranosti pričakujejo v temeljni organizaciji veliko, saj bodo tako lahko poenotili ponudbo in dosegli tudi učinkovitejši nastop na trgu gostinske ponudbe, prav tako pa tudi tesnejšo povezanost med podobnimi obrati. MG Prednost topliškemu objektu v preteklem t^dnu so se na delovnem srečanju sestali predstavniki SO Ptuj, direktorji večjih ptuj- skih OZD in člani poslovnega odbora pri skupščini udeležencev skupnega poslovanja v Ptujskih toplicah z namenom, da opredelijo prednost gradnje obeh ho- telov v novem srednjeročnem obdobju. Ob tej pri- ložnosti so se dogovorili, da je potrebno dati pred- nost v tem obdobju objektu za .stacionarni turizem — rekreativno-zdraviliškega tipa, ki ga bodo gradili v Ptujskih toplicah. Ta objekt bi moral imeti 250 postelj, že med nje- govo gradnjo pa bo potrebno zagotoviti možnosti za njegovo izvozno usmeritev. Vzporedno s tem so skle- nili, da je potrebno informacijo o obstoječem stanju Ptujskih toplic in bodoči perspektivi prenesti v republiški prostor in širše z namenom, da se zainte- resira tuje partnerje za skupno naložbo. Skupščina udeležencev skupnega poslovanja v Ptujskih toplicah pa naj bi sklepala o tem, da se iz sredstev obstoječe amortizacije in ob premostitvenem kreditu, zagotovijo potrebna sredstva za izdelavo, objekta. Glede na sedanje planske aktivnosti, pa bO' nujno, da se zagotovi mesto gradnje objekta in oŽj«; infrastrukture v okviru srednjeročnih planskih; dokumentov kmetijskega kombinata Ptuj, samO-, upravne komunalne skupnosti: poleg tega pa je nujnO doseči uskladitev v regijskem in republiškem merilu. ; Brez dvoma je potrebno jasno opredeliti nujnost; objekta in njegov pomen za občino, regijo in poveza-| nost z izletniškim turizmom. Na delovnem srečanji] so tudi predlagali, da bi študiji Križnica: Zasnov«j razvojnega programa in perspektiva Ptujskih topli*; in študija Dolgoročna koncepcija turizma občin*! Ptuj, ki jo je izdelala fakulteta za zunanjo trgovino i' Zageba, služili kot osnova pri usklajevanj"! obravnave turizma v regiji, za kar pa bi naj bil*^ odgovorna tudi medobčinska gospodarska zbornica-: Objekt za stacionarni turizem — rekreativno zdri'. viliškega tipa pa je že dobil ustrezno podporo ^ poslovni skupnosti in v usklajevalni skupini v regiji- M" TEDNIK - 24. april 1980 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 Z VOULNE SKUPŠČINE OBČINSKEGA SVETA ZSS PTUJ „S KOLEKTIVNIM DELOM IN ODGOVORNOSTJO URESNIČUJEMO TITOVO POBUDO" Sindikati pridobili na ugledu Po bogastvu razprave na ob- činski volilni seji, je mogoče skle- pati, da je odprtih problemov v temeljnih in drugih organizacijah §e veliko, da pa se vse preveč pri- čakuje, da jih bo reševal nekdo od zunaj. Sindikati so v minulih dveh letih opravili veliko delo tako na izboljšanju vsebine dela, kot tudi pri sami organiziranosti, ki se bo v nadaljevanju še utrjevala, tako. da bi naj zajela v sindikalno delo in življenje kar največje število de- lavcev. Poročila, ki so jih podali posa- mezni člani občinskega sveta so več ali manj razpolagali s starimi podatki oziroma s podatki, ki so že znani, zato tudi ni mogoče priča- kovati, da bi iz njih potegnili neke nove zaključke. Le-ti le zahtevajo, da jih skladno s prejetimi usme- ritvami tudi dosledno uresničuje- mo, če želimo, da bomo v bodoče izhajali iz kakovostnejše osnove dela. Tolikokrat ponovljena opaža- nja oziroma ugotovitve, da ka- .snimo na področju planiranja, so prišla na dan tudi na volilni seji občin.s1cega sveta. Gre za velika odstopanja, ki spravljajo v nego- tovost vso kakovost planiranja, žal pa odgovorni za uresničevanje .Janko Mlakar, predsednik občin- skega sveta ZSS Ptuj teh nalog ne kažejo pretiranega zanimanja, da se sprejete obveze tudi uresnič','jejo. Sindikati bodo morali skupaj z ostalimi DPO v preostalih mesecih storiti mnogo več, da bodo planske naloge ure- sničene do roka. Potrebno bo torej , veliko političnega in akcijskega Danilo Masten, sekretar občin- skega sveta ZSS Ptuj dela. ki se sicer že uresničuje skozi delo ustreznega koordinacijskega odbora pri Socialistični zvezi. Razprava okrog uresničevanja dogovora o družbeni usmeritvi usmerjanja razporejanja dohod- ka v letu 1980 je ponovno poka- zala , da samo osebni dohodki niso stabilizacija, da je stabilizacija mnogo več od kampanjskega dela in da zahteva mnogo bolj odgo- voren pristop kot doslej. Politiko gospodarske stabilizacije bo v le- tošnjem letu zelo težko uresniče- vati, če ne bo usklajenega delo- vanja vseh odgovornih in če bo tudi v bodoče prihajalo do nara- ščanja proizvodnih stroškov, ki v bistvu ničijo stabilizacijska priza- devanja. Volilna seja občinskega sveta je navrgla še vrsto zelo aktualnih vprašanj, kisotipičnosindikalnein ki jih bo potrebno vnesti v pro- grame sindikalnega dela. Sklepi, zaključki in predlogi seje pa bodo morali najti konkretno življenjsko obliko. V nadaljevanju je volilna seja Franc Klemenčlč, sekretar občin- skih odborov sindikatov dejavno- sti foto:Ivo Preac potrdila statutarni sklep občinske organizacije ZSS Ptuj in poslovnik o notranji organizaciji in načinu delovanja občinskega sveta ZSS Ptuj ter izvolila organe občinske- ga sveta: svet, predsedstvo sveta, predsednika občinskega sveta, sekretarja občinskega sveta in se- kretarja občinskih odborov sin- dikatov dejavnosti, nadzorni od- bor in delegate medobčinskega sveta ZSS za Podravje. Za predsednika občinskega sveta je bil izvoljen Janko Mlakar; njegov mandat traja eno leto; za sekretarja občinskega sveta z dvoletnim mandatom Danilo Masten in za sekretarja občinskih odborov sindikatov dejavnosti Franca Klemenčiča. Delegati volilne seje so v za- ključnem delu zasedanja poslali pozdravno pismo tovarišu Titu, v katerem so mu zaželeli skorajšnje okrevanje. Udeleženci volilne sje. SREČE PRI MAKOLAH Spominska svečanost v soboto, 12. aprila je bila pri domačiji v Srečah pri Makolah velika svečanost ob 35. obletnici enega težkih zločinov nemških okupatorjev. Meseca maja 1959 so v tej hiši, seveda povsem obnovljeni, odprli spo- minsko razstavo, ki prikazuje razvoj narodnoosvobodilnega boja na območju Makol in žalostni konec partizanske postojanke v Srečah, pri Sagadinovih. Letošnje svečanosti se je udeležilo veliko število prebivalcev krajevne skupnosti Makole in tudi širšega območja občin Ptuj in Slovenska Bist- rica ter Maribora. Osrednji govor je imela predsednica OK ZSMS Sloven- ska Bistrica Marija Bračič,ki je povdarila veliko vlogo ohranjanja in pre- našanja tradicij NOB v vrstah mladih kot tudi preživelih borcev in akti- vistov NOB, ki jih na makolskem območju ni bilo malo. Spominske svečanosti so se udeležili tudi mladi kolesarji iz skoraj vseh krajev bistriške občine, saj je Počitniška zveza občine Slovenska Bistrica v ta namen posvetila že tradicionalno kolesarsko akcijo trim: Vsi na kolo za zdravo telo. Mladinci, brigadirji in pripadniki JLA pa so sestavili poseb- no pohodno enoto Pohorski bataljon v kateri so sodelovali tudi pripad- niki teritorialne obrambe, ki so na svečanosti odšli iz Slovenske Bistrice. Na svečanosti v Srečah so v kulturnem programu nastopili učenci OS Makole in pripadniki bistriške garnizije. Viktor H"""'^ Proslave in prireditve v občini Lenart v dneh od 26. aprila do 1. maja bodo krajevne proslave in prireditve v vseh krajevnih centrih v počastitev ustanovitve osvobodilne fronte — 27. april in praznika dela-1. maj. V sredo 30. aprila bo tradicionalna skupna proslava delavcev samoupravnih sredin ob 20. uri pred spomenikom NOB v Lenartu v počastitev osvobobilne fronte in praznika dela. Kulturni program bo obsegal nastope pevskih skupin, recitacijo in folklore. Nastopajo skupine iz delovnih organizacij. Občinska konferenca zveze socialistične mladine Lenart organizira 5. pohod brigade Franca Zalaznika-Leona po poteh revolucije v občini. Pohod brigade se bo pričel v torek 29. aprila ob 9. uri iz Lenarta proti Gradišču, komemoracija pri spomeniku Gradišče (10. ura), Benedikt, Zg. Sčavnica (Žajdela) s tabornim ognjem (20. uri). V sredo 30. aprila bo brigada nadaljevala pot v smeri Jurovskega dola, Zamarkove (Mlakar) do Lenarta. Naslednji dank v četrtek 1. maja, se bo brigada gibala v smeri Voličina (Matejevi klučarji 9.20), bolnica Cafe (11.00 ure), Tanjin spomenik (12.00 ure), Rajhova domačija (16.00 ure), Gočovski vrh, kjer se pohod konča. PRED 13. MAJEM - DNEVOM VARNOSTI Za krepitev in podružbijanje varnosti ter družbene samozaščite »Glavni namen prireditev v okviru letošnjega 13. maja — dneva varnosti je nadaljnja krepitev in podružbijanje varnosti ter dvig var- nostne kulture pri nas,« je med drugim povdaril pretekli teden na tiskovni konferenci v Mariboru Slavko Kleindienst, načelnik UJV Maribor. 13. maj pa ni le praznik delavcev UJV, temveč vseh kompo- nent varnosti, obrambe in družbene samozaščite. Letošnje praznovanje dneva varnosti bo posvečeno 35-letnici zmage nad fašizmom in osvoboditvi, potekalo pa bo izrazito delovno in v okviru splošnih prizadevanj za gospodarsko stabilizacijo. S števil- nimi prireditvami — največjih bo v aprilu in maju — pa bodo delavci UJV dali svoj prispevek k boljši varnostni situaciji pri nas. Tako bodo med drugim potekali številni delovni razgovori ha katerih bodo delavci UJV povdarjali pomembnost za.ščite družbenega premoženja in varnostnega ter samozaščitnega obnašanja nasploh. Delavci UJV se bodo med drugim pogovarjali z odgovornimi uredniki tovarniških glasil, sodelovali bodo na sejah odborov za ljudsko obrambo in druž- beno samozaščito na območju regije, občin in krajevnih skupnosti. Sami in v sodelovanju z Zavodom za šolstvo SRS bodo posvetili vso skrb prenašanju tradicij NOB in sporočil organov za notranje zadeve. Tako bodo predvsem v kadrovskih šolah organizirali razgovore mladih z bivšimi pripadniki VDV (vojska državne varnosti), VOS (varnostno obveščevalne službe) in drugimi pripadniki služb državne varnosti ter upokojenimi delavci organov notranjih zadev. Na sam praznik 13. maja bo potekala po šolah spominska uja v okviru zgodovinskih krožkov — posvečena bo dnevu varnosti. Člani literarnih in novinar- skih krožkov na .šolah bodo pisali spise na temo varnost in družbena samozaščita. Osrednja slovesnost ob le- tošnjem dnevu varnosti bo v soboto 10. maja v Šmartnem na Pohorju — potekala bo v obliki partizanskega mitinga. Delavci UJV bodo pripravili bogat kultur- ni program, nastopili pa bodo tudi dramski umetniki SNG iz Maribora. Na sam prazničen dan, bo 13. maja spominska proslava pri spomeniku padlih pripadni- kov VDV na Loki na Pohorju. V kratkem bodo delavci UJV pripravili tudi tiskovno konferen- co, na kateri bodo seznanili časnikarje s trenutno varnostno in politično oceno pri nas. Pripravili bodo delovni pogovor z upokoje- nimi delavci UJV. pa pogovore s predstavniki družbenopolitičnih organizacij, cariniki in drugimi. V okviru praznovanja bodo izvedli tudi več športnih priredi- tev delavcev UJV. Tekmovanje v smučanju je že potekalo, pomerili pa se bodo še v plavanju, streljanju, spretnt)stni vožnji, orientacijskem pohodu, v metu bombe, v kpolianju in šahu. ludi letos so pričeli program slovesnosti s koncertom godbe milice, ki je potekal v ponedeljek 21. aprila v unionski dvorani v Mariboru. O ostalih prireditvah pa bomo sproti poročali. M. Ozmec Slavko Kleindienst. načelnik UJV MARIBOR ZBORI SKUPŠČINE OBČINE PTUJ O uresničevanju koncepta splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito pri SO Ptuj je pripravil poročilo o uresničevanju koncepta splošne ljudske obram- be in družbene samozaščite v občini Ptuj. To poročilo je bilo skupaj z drugim gradivom pos- lano vsem delegacijam, ki so o njem razprav- ljale, zavzele stališča in predloge in jih bodo de- legati posredovali na sejah zborov, ki se ses- tanejo: družbenopolitični zbor že danes, zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela pa v ponedeljek, 28. aprila. Poročilo obsega naloge, ki izhajajo iz do- kumentov za dograjevanje sistema splošne ljud- ske obrambe in družbene samozaščite. Podrob- nejšo opredelitev teh nalog v splošnih samou- pravnih aktih od občine do krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela in samoupravnih interesnih skupnosti. Nato navaja zadeve, ki so jih v lanskem letu obravnavali s področja ljud- ske obrambe in družbene samozaščite zbori občinske skupščine, svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, komite za SLO in DS, izvršni svet občinske skupščine, občinski štab za teritorialno obrambo in občin- ski štab za civilno zaščito. Posebej je v poročilu razčlenjena Organiziranost na področju ljudske obrambe v l^rajevnih skupnostih in v združenem delu pa tudi v samoupravnih interesnih skupnostih. V vseh omenjenih samoupravnih skupnostih so delovali odbori za SLO in družbeno samo- zaščito, proti koncu lanskega leta pa so bili Ustanovljeni komiteji za splošno ljudsko ob- rambo in družbeno samozaščito, ki so se takoj aktivno vključili v izvajanje nalog s področja obrambnih priprav. V samoupravnih interesnih skupnostih pa se ne ustanovijo komiteji za SLO 1" DS, temveč delujejo še naprej odbori, v izva- janje obrambnih priprav pa se morajo vklju- čevati tudi ostali organi samoupravnih interes- f^ih skupnosti. ^'ede na ugotovitve, ki izhajajo iz poročila, je ^^et za ljudsko obrambo, varnost in družbeno ^niozaščito pripravil tudi predlog priporočil in ^'epov o uresničevanju koncepta splošne ljud- ske obrambe in družbene samozaščite v občini ki jih v celoti objavljamo: Splošna ljudska obramba in družbena samo- zaščita se morata še naprej razvijati kot množično gibanje delovnih ljudi in občanov or- ganiziranih v SZDL pod idejnim vodstvom ZK za učinkovit samozaščitni in obrambni sistem s katerim se zagotavljajo in krepijo priprave celotne družbe za preprečevanje in odpravljanje posledic naravnih nesreč, izrednih razmer in ob- rambe pred agresijo. S procesom podružbljanja splošne ljudske ob- rambe in družbene samozaščite je treba doseči tako organiziranost in delovanje, da delovni ljudje in občani organizirani v krajevnih skup- nostih, temeljnih organizacijah združenega dela, delovnih organizacijah, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih orga- nizacijah, družbennih organizacijah in društvih izvajajo in izpolnjujejo naloge na obrambnih pripravah kot sestavni del vsakodnevnih opravil na vseh dolžnostih in funkcijah. Zagotoviti enotno delovanje in razvoj sistema splošne ljudske obrambe in sistema ter aktiv- nosti družbene samozaščite in ju medsebojno povezovati v enoten mehanizem obrambno zaščitnih aktivnosti. V proces obrambnega in samozaščitnega usposabljanja je treba vključiti vse delovne ljudi in občane, zlasti še ženske in mladino. Za iz- vajanje programov izobraževanja in usposab- ljanja je potrebno posvetiti posebno pozornost us pos abl j an j u ped agoš k o- pred a va tel j s k ega kadra in pri tem izhajati iz analiz in ocen sredin, kjer se izobraževanje izvaia. S poklicnim usmerjanjem mladine je treba za- gotoviti pravočasno in pravilno informiranje o možnostih šolanja za obrambne poklice in reše- vanje kadrovske problematike v jugoslovanski ljudski obrambi, upravnih organih za ljudsko obrambo in drugih strukturah. Za učinkovito pripravljenost in razvoj civilne zaščite je potrebno dosledno in še v večji meri uveljaviti podružbijanje nalog na področju civilne zaščite ter posvečati pozornost številčni krepitvi enot civilne zaščite, usposabljanju enot in štabov civilne zaščite ter prebivalstva za samozaščitno delovanje in tehnični opremlje- nosti enot in štabov civilne zaščite. V mestu .Ptuj in večjih naseljih pospešiti razvoj splošnih enot civilne zašote.Kadirovsko krepiti štabe za civilno za.ščito, zlasti v krajevnih skupnostih ter uveljaviti povezovanje in usklajevanje delova- nja enot in štabov za civilno zaščito temeljnih in drugih organizacij združenega dela s štabi za civilno zaščito v krajevnih skupnostih. Pospe- šeno razvijati in izpopolnjevati vse ukrepe civil- ne zaščite, zlastifte tiste, ki neposredno za- gotavljalo zaščito ljudi in materialnih dobrin. Pri tem je treba večjo skrb posvetiti urejanju prostora in gradnji zaklonišč ter dosledno izpo- polnjevati predpise, ki urejajo to področje ukre- pov civilne zaščite. Teritorialno obrambo in narodno zaščito je treba razvijati in usposabljati kot najširšo obliko vključevanja delovnih ljudi in občanov v priprave za oborožen boj in druge oblike odpora v sistemu splošne ljudske obrambe. Za pravočasno in kakovostno obveščanje delovnih ljudi in občanov o obrambno zaščitnih nalogah in razumevanju koncepta splošne ljud- ske obrambe in družbene samozaščite je treba razvijati sistem informiranja s postopnim iz- grajevanjem centra za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje. • Materialno zagotavljanje sistema splošne ljudske obrambe se mora reševati v razvojnih programih in planskih aktih vseh načrtovalcev družbenega planiranja. Za naslednje srednje- ročno obdobje je za področje obrambnih pri- prav potrebno načrtovati materializacijo obrambnih načrtov, zlasti še zagotavljanje rezerv prehrambenih artiklov — tudi v gospo- dinjstvih, energije, surovin in reprodukcijskega materiala z upoštevanjem materialnih možnosti. Na podlagi sprejetih planskih dokumentov pri vseh nosilcih planiranja je treba zagotoviti vire financiranja obrambnih potreb. V vseh sredinah se mora določiti prioritetni razvoj obrambnih priprav, vendar zagotoviti čim večjo usklajenost razvoja vseh struktur splošne ljudske obrambe. V izvajanje sklepov se morajo aktivno vklju- čiti vsi organi s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite in vse upravne strukture družbeno političnih skupnosti, družbenopoli- tičnih organizacij, krajevnih skupnosti, temelj- nih organizacij združenega dela, delovnih or- ganizacij, samoupravnih interesnih skupnosti, v družbenih organizacijah in društvih. 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 24. april 1980 - TEDNIK POGOVOR O MALEM GOSPODARSTVU V PTUJSKI OBCINI Razvojnih možnosti še velilco Pred leti smo na veliko govorili in tudi pisali o razvojnih motnostih in problemih, ki spremljajo razvoj malega gospodarstva. Da bi si nekoli- ko laije utirili njegov razvoj, smo v občini sprejeli študijo o razvoju male- ga gospodarstva, zatem pa pričeli intenzivno delati na pripravi ustrezne- ga družbenega dogovora o razvoju malega gospodarstva v občini Ptuj, vendar nam ga vse do danes še ni uspelo sprejeti. O tem in o drugih vprašanjih s področja malega gospodarstva se bomo pogovarjali z Jankom Bezjakom, članom izvršnega sveta SO Ptuj, ki je zadolžen za industrijo, gradbeništvo in malo gospodarstvo. Če pa telimo v našem prispevku obelodaniti malo gospo(tarstvo, njegove razvojne perspektive in probleme, ga je potrebno seveda pred- staviti. Zato se je prvo vprašanje, postavljeno Janku Bezjaku, nanašalo na bistvo malega gospodarstva. Med ostalim je povedal: ,,Malo gospodarstvo predstav- ljajo vse tiste gospodarske dejavnosti, ki dopolnjujejo indu- strijsko proizvodnjo, proizvodne in neproizvodne storitve OZD in občanov. Nosilci takih dejavnosti so lahko OZD s področja obrti, drobne industrijske proizvodnje, blaga in storitev ter samostojni obrtniki, ki na podlagi določil obrtnega zakona z zasebnim delom in zasebnimi delovnimi sredstvi samostojno opravljajo obrtno, gostinsko ali avtoprevozniško dejavnost, oprav- ljajo prodajo na drobno ter se ukvarjajo z domačo ali umetno obrtjo. To je brez dvoma precej grobo definiran pojem za malo go- spodarstvo, ki bi ga lahko še podrobneje analitično razčlenjevali po posameznih segmentih oziroma obHkah dejavnosti." Struktura malega gospodarstva v ptujski občini nedvomno kaže na njegov neusklajen razvoj, saj smo zadnja leta brezuspešno poizkušali nekoliko utiriti njegov razvoj. Zlasti zaskrbljuje razvoj obrti, saj se srečujemo z dvema različnima razvojema, eden je suficitaren, drugi deficitaren, zlasti velja to za področje storitvene obrti. Kaj mo- ramo v občini doseči, da bo malo gospodarstvo dosegalo usklajen razvoj? ,,Ne bi mogli trditi, da je struktura malega gospodarstva v občini povsem neusklajena in neustrezna, niti to, da na tem področju v zadnjih letih nismo dosegli nobenih rezultatov; nasprotno na tem področju smo dosegli stopnjo razvoja, ki je v povprečju SR Slovenije. Za nekatere vrste obrti pa lahko brez nadaljnjega trdimo, da so v vrhu v okviru repubUke . Porast števila obrtnih delavnic znaša sicer le slaba 2 odstotka letno in smo imeli v letu 1979 259 delavnic v primerjavi z 211 v letu 1975. Število gostiln in bifejev narašča po stopnji 5 odstotkov letno, število avtoprevoznikov pa kar z nad 8 odstotno letno stopnjo, z^to to dejavnost že štejemo med suficitarno, kar bi lahko trdili morda še za brivsko-frizersko dejavnost v samem centru Ptuja, medtem ko na obrobju mesta ali na podeželju sodi ista obrt med deficitarno. Nesorazmerja v j;^azvoju poedinih obrti so še vedno zelo očitna, zlasti zaostaja nekatera servisno- storitvena obrt, kot na primer servisi za gospodinjske aparate, in- štalacije in naprave, gradbene storitve in podobno. Nadalje ro- čno-proizvodna obrt, kot je če- vljarstvo, krojaštvo in druge domače že izumirajoče obrti. Kaj narediti, da bi uskladiU razvoj vseh obrtnih dejavnosti v občini? Mislim, da bo na usklajenost razvoja morala odločilneje kot do- slej vplivati davčna politika, poH- tika cen, kreditna politika in nenazadnje pohtika usposabljanja in izobraževanja potrebnih kadrov za malo gospodarstvo." Ali za malo gospodarstvo ptujske občine lahko trdimo, da zapolnjuje vse vrzeli v proizvodnji tam, ko se le-ta ne izplača v širšem smislu, za katere vrste proizvodnje gre? ,,Brez dvoma je za malo gospo- darstvo v vseh panogah zdru- ženega dela materialne proizvo- dnje, zlasti v industriji še veliko neizkoriščenih možnosti za nadalj- nji razvoj. V sleherni naši tovarni ali proizvodnem obratu imamo nekaj delovnih mest ali strojev, ki so zelo slabo izkoriščeni in bi bilo mnogo bolj smotrno nekatera . vzdrževalna dela oziroma izdelavo nekaterih poHzdelkov v manjših serijah zaupati za to usposo- bljenim obrtnikom. Se bolj izrazito velja to na primer za proizvodno kooperacijo, ko bi lahko številna dela, za katera niso potrebni posebni stroji ali naprave, niti večji delavci opravljali doma oziroma bi postali obrtniki — kooperanti za OZD. Te bi lahko v obstoječe, tako sproščene prostore namestile visoko produktivne stroje brez vlaganj v nove hale. Takih možnosti je veliko." Pred leti smo v ptujski občini na veliko razpravljali in tudi sprejeli razvojne usmeritve iz študije o razvoju malega gospodarstva v ptujski občini. Kje so danes rezul- tati? ,,Res, v začetku leta 1978 smo sprejeli v občini posebno študijo z naslovom: Razvoj malega go- spodarstva v občini Ptuj, ki jo je izdelal inštitut za regionalno ekonomiko in socialni razvoj iz Ljubljane. Študija je programska usmeritev nadaljnjega razvoja malega gospodarstva za srednjero- čno oziroma dolgoročno obdobje v ptujski občini. Študija na osnovi posnetka obstoječega stanja na tem področju v letu 1975/76 nakazuje projekcijo razvoja posameznih obrti do leta 1985, prostorski vidik razvoja, cene in cenovno politiko, kadre in kadrovsko politiko, davčno in kreditno politiko. Na žalost pa je študija bolj anaUtično-primerjalna kot pa akcijsko — usmerjevalna, zato je težko ocenjevati in sprem- ljati njene usmeritve. Tako dav- čna, cenovna in kreditna politika so bile doslej v . preveliki pri- stojnosti oziroma pod vplivi repu- bliške zakonodaje in ukrepov, vpliv občin pa odločno premajhen pri snovanju te politike, vendar se obeta, da bo poleg cenovne politike, tudi davčna in kreditna pohtika v bodoče v večji pristojno- sti občin." Ce obidemo proizvodni del obrti in se zaustavimo pri storitveni, kje so bistveni zaviralnci in bistveni vzpodbujevalci njenega razvoja? ,, Bistveni zaviralni faktorji razvoja storitvene obrti so po mojem predvsem naslednji: neustrezno usposobljeni kadri ali deficitarnost kadrov, pomanjkanje poslovnih prostorov, nizka dono- snost, sezonski značaj dejavnosti in kot že večkrat rečeno neprimerna davčna cenovna in kreditna politika. V podbujevalec tega razvoja pa bi moral biti hiter tempo razvoja aparatov in opreme v gospodinjstvih, avtomobiUzmu, skratka dvig življenjskega standar- da občanov." Kako pa v bodoče razvijati ta del obrti, da bi ne prihajalo do dolo- čnih neskladij? ,,V bodoče ga razvijati predvsem na osnovi srednjeročnih in letnih programov razvoja, ki morajo poleg opredelitve deficitarnih storitvenih obrti, konkretno nakazati ukrepe za pospeševanje oziroma usklajevanje razvoja. Tudi deficitarno obrt bomo v bodoče ločevali v dve ali celo tri skupine in z letnimi programi določih konkretne ukrepe za pospeševanje razvoja s primerno politiko cen, davščin in kreditov ter ugodnostmi za pridobivanje poslovnih prostorov. Letos smo v občini na primer popolnoma spro- stili cene za izumirajočo in najbolj deficitarno obrt, kot na primer če- vljarstvo, krojaštvo, šiviljstvo., tesarstvo, kovaštvo in podobno." Kako ocenjujemo prisotnost Panorame v razvojnih težnjah malega gospodarstva in obrtnega združevanja občine Ptuj, ki je po novem zaživelo šele v zadnjem času? ,, Ob rt no-prodaj no-nabavna zadruga Panorama Ptuj je zaenkrat edina OZD^ ki organizira in oskrbuje z repromateriali svoje člane-obrtnike, ki jih je že okrog 120 vključenih v zadrugo. Poleg boljše organiziranosti in poslovne učinkovitosti zasebnih obrt- nikov, ki so člani Panorame, je njena bodoča vloga predvsem pri obvladovanju neusklajenosti razvoja malega gospodarstva v ptujski občini, pridobivanju kreditnih sredstev za obratna sred- stva oziroma surovine in reprodukcijski material, pri- dobivanje ali celo izgradnja ustreznih poslovnih prostorov za razvoj obrti, združevanje sredstev zasebnih obrtnikov, njenih članic za nekatere skupne naložbe, ki bi bile v interesu članov zadruge in širše skupnosti, organiziranje ustreznega knjigovodsko-tehni- čnega sektorja za člane zadruge in podobno. Nikakor ne sme biti Panorama nekakšen posrednik za uveljavljanje ozkih posamičnih interesov in na principu provizije omogočati soliden zaslužek maloštevilnim svojim delavcem, ampak mora postati temeljni usmerjevalec razvoja malega gospodarstva v okviru občine. Tudi obrtno združevanje mora svoje člane usmerjati k ciljem širše skupnosti, seveda pa se prvenstveno angažirati na reševanju problemov, ki danes tarejo člane združenja. Obrtnikom pogosto očitamo njihovo odmaknjenost od družbenega življenja in dela, na drugi strani pa jim sama družba omogoča s svojimi sistemskimi rešitvami, da so v ,,boljšem" položaju kot družbeni del z enako ali podobno proizvodnjo. Kako je s tem? ,,Niso vsi obrtniki bi rekel odmaknjeni od družbenega življe- nja in dela, nasprotno, nekateri so družbeno-pohtično precej aktivni, tako v obrtnem združenju, v delegacijah, v krajevnih sup- nostih in tudi v okviru dru- žbeno-političnih organizacij. Tako kot niso vsi delavci v združenem delu dobri in samoupravno aktivni, pa je seveda tudi med obrtniki nekaj takih, ki jim je izključni cilj zaslužek, dobiček, bogastvo in se ,,požvižgajo" na naše samoupravne socialistične družbene norme. Taki slej ko prej pridejo v konflikt s svojim oko- ljem. Pogosto so upravičeni očitki družbenega sektorja, na primer Pleskarja Ptuj, IMP- Elektrokovinarja Ptuj, češ, da bo jih privatniki že povsem izrinili iz Ptuja in da je za njih delo le še izven občine, na terenu, kar jim znatno zvišuje stroške poslovanja. Dejstvo je, da je družbeni sektor pogosto bolj obremenjen kot privatni, zato je ta tudi cenejši in konkurenčnejši, pa tudi plačilo po delu v združenem delu ni za zdaj vzpodbujevalec večje produktivnosti, pogosto je to prej v zasebnem sektorju. O teh vprašanjih ni namen omenjenega pogovora." V različnih razvojnih programih sicer postavljamo malo gospodar- stvo kot prednost, vendar obstoje še vedno zaviralni faktorji, kot na primer težave pri pridobivanju po- slovnega prostora in podobno. Imamo v občini kakšne načrte v zvezi s tem, tu mislim pre- vsem na revitalizacijo starega mestnega jedra, kjer obstoje široke možnosti za ureditev poslovnih prostorov za določene obrti? ,,V okviru zazidalnih načrtov imamo sicer predvidene manjše obrtne cone, kot na primer v Budini, Rogoznici, Mariborski cesti in podobno. Toda to je premalo, morali bomo določiti nove, jih komunalno opremiti in najti investitorje, ki bodo zgra- dili ustrezne poslovne prostore z ugodnimi bančnimi krediti. To bo usmeritev in naloga v novem planskem obdobju. Obnova starega mestnega jedra je zelo draga in ni atraktivna za uslužnostno obrt z nizko dono- snostjo, pač pa za ureditev gostišč in poslovnih prostorov. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj ima sicer koncept razvoja oziroma obnove starega mestnega jedra, ki je kulturno-zgodovinski spomenik in bi zanj morala prispevati širša dru- žbena skupnost, žal zaenkrat je ta obnova na ramenih Ptuja, zato so obetanja za znatno hitrejše spremembe razmer v starem me- stnem jedru po moji oceni majhna." No, seveda pa se takoj v zvezi s tem postavlja vprašanje, odkod dobiti potrebna sredstva, ker vemo, da začetniki pri odpiranju obrti (primer šivilje) ne razpola- gajo s potrebnimi finančnimi sre- stvi? ,,Kreditna politika bank ne sledi v celoti potrebam razvoja defici- tarne obrti, zato jo bo potrebno v bodoče prožneje prilagajati razmeram v posameznih občinah." Kakšni so konkretni programi razvoja malega gospodarstva v občini Ptuj za tekoče obdobje? Letos bi naj sprejeli tudi družbeni dogovor o pospeševanju razvoja malega gospodarstva v ptujski občini, ki ga kot je znano sprejemamo več let? ,,Letos bomo sprejeh družbeni dogovor o razvoju malega go- spodarstva v ptujski občini, ki bi naj veljal za naslednje srednjero- čno obdobje. Pripravljen je v obliki delovnega gradiva, v njem pa bomo poizkušali čim konkret- neje opredeliti naloge in obveznosti posameznih podpi- snikov dogovora. To bodo OZD, banka, SO Ptuj, center usmerjenega izobraževanja Ptuj, obrtno združenje, samoupravna komunalna in stanovanjska skupnost in drugi. Dogovor bi naj bil poglavitni usmerjevalec razvoja malega gospodarstva in bi ga z letnimi programi aktivnosti in nalog, ki ki bi jih sprejel izvršni svet SO Ptuj, še precizneje opredeljevali v smislu določanja deficitarnih obrti, cenovne, davčne in kreditne politike. Ali bomo s sprejetjem tega dogovora lahko zagotovili potrebe industrije po obrtnih izdelkih in nasploh pokrili povpraševanje po uslugah določenega dela obrti? ,,To bo največ odvisno prav od industrije oziroma OZD, ki bodo podpisnice dogovora." Da bi v bodoče dosegali boljše razvojne rezultate na področju malega gospodarstva v občini bi potrebovali tudi ustrezno službo ali organ, ki bo stalno spremljal njegov razvoj in tudi ustvarjalno prispeval k razreševanju določenih problemov s tega področja. Ali so kake možnosti, da to službo ah organ v občini dobimo? ,,Zaenkrat se s temi nalogami občasno ukvarja le ena oseba v okviru oddelka za gospodarstvo SO Ptuj, kar ne zadostuje, očitno bo morala več storiti obrtno- prodajna-nabanva zadruga Pano- rama Ptuj, o čemer je že bilo govora, pa tudi obrtno združenje. Kot odgovoren član v izvršnem svetu SO Ptuj za to področje poleg vseh ostalih obveznosti, nimam možnosti, da bi tej problematiki posvečal znatno več časa." Bi ob koncu odgovorili še na vprašanje, kakšne so razvojne usmeritve malega gospodarstva v občini Ptuj v obdobju 1981-1985; ali lahko računamo, da bomo planske naloge tudi na tem podro- čju izpeljali do roka, ker vemo, da je veliko število težav pri prido- bivanju potrebnih razvojnih podatkov? ,,Težave pri pripravi srednjero- čnih planov so poznane in veljajo tudi za področje malega gospodar- stva. Vendar pa moram reči, da oblikujemo dogovor o temeljih plana naše občine in da bomo tudi plan občine Ptuj, v katerem bomo konkretizirali določene razvojni usmeritve tudi za malo gospodar- stvo predvidoma sprejeli v leto- šnjem letu in bo razvoj tep področja temeljil, kot sem že omenil, zlasti na izhodiščih dru- žbenega dogovora p pospeševanju razvoja malega gospodarstva, ki je že pripravljen kot delovni osnutek in ga bomo sprejemali vzporedno s sprejemanjem občinskega dru- žbenega plana," je zaključil Janko Bezjak. Pripravila: MG Iz Bratidavec: „Vesfte, tudi piskrovezov ni več na vasi' Foto: I. Ciani Pletar korp z območja Destmika Foto: I. Ciani RODNI VRH Je to odnos do potrošnika? V sredo. 16. aprila so prebival- ci območja Rodnega vrha zaman čakali na tovornjak TOZD Sadež maloprodaja iz Maribora, ki bi jim naj pripeljal naročena živila. Znano je. ua so jim pred tedni na Rodnem vrhu zaprli trgovino. Da bi nekako olajšali krajanom oskrbo, so ti zbrali naročila, zagotovili prodajni prostor v osnovni šoli in se dogovorili z omenjeno TOZD. da jim naroče- no blago pripelje. Krajani so tako prišli z naku- povalnimi torbami in denarjem pi) najosnovnejše potrebščine. — toda čakali so zaman do poznega večera. Tovornjaka z živili m prodajalke ni bilo. kljub dogovo- ru in dani obljubi in povrh še brez sporočila, da dogovora ne bo moc izpolniti. Vprašujemo, ali je to odnos do potrošnika? Ali je to odnos do naloške^a človeka na enem naj- pasivnejsih območij Slovenije, do človeka, ki ne želi ničesar zastonj, vse bi pošteno plačal s trdo prisluženim denarjem, le da mu ne bi bilo treba po eno uro in še več z nahrbtnikom ali košem v Podlehnik. ^. ,^ N. D. Tekmovalci, njihovi spremljevalci in gostitelji na zaključni prireditvi v OŠ Franc Osojnik. (FOTO: F. Langerholc) ZA ZAKLJUČEK ŠE PRISRČEN KULTURNI PROGRAM L dele/cnecni republiškega ^^cčanJa pionirjev prometni- ki)\ ler o.snovnošol.skega in srednješolskega republiškega tekmovanj KAJ VEŠ O PRO- MHTU so se v sobotoob zaključku predstavili še krajšim kulturnim progra niom dijaki gimnazije Duša- na Kvedra oziroma plesno .scenske .sekcije kluba mladih, ritmična skupina osnovne šole Olga Meglic, mladinski tamburaški orkester prosvet- nega društva Viiomarci ter pionirska Ibklorna skupina in kurenti iz Markovec. Telo- vadnica osnovne šole Franc" Osojnik — napolnjena do poslednjega kotička s tekmo- \alci, njihovimi mentorji, uči; lelji in gostitelji je še posebej it)plo pozdravila male folklo- risie iz Markovec. ki so po«i \odstvom Silve Kolaričeve zaplesali venček domačil^ Štajerskih plesov. DODATNI REFERENDUlVI V KS SREDIŠČE USPEL \ nedeljo so krajani \ krajevni skupnosti Sredi.šče odločali o uvedbi dodatnega samoprispevka za modernizacijo cest Grabe — Šalovci in Središče — Preseka, v skupni dolžini 7 kilometrov. Referen- dum je uspel, saj je za uvedbo dodatnega samoprispevka glasovalo 68 cxlsiotkov volilcev. V naslednjih treh letih bodo tako zbrali nekaj nad 6 milijonov dinarjev, s čimer bodo financirali prvo plast asfalta na omenjenih cestah, medtem ko bo sredstva za drugo plast zagotovila interesna skupnost za komunalno in cestno dejavnost občine Ormož. JB fCDNIK - 24. apri 1980 DELEGATSKA SPOROČILA - 5 OBISK V SREDNJI VOJASKI SOU V LKIBUANI Med prvimi prešli na usmerjeno izobraževanje Namesto običajnega uvoda naj obudimo spomin na naš narudnoos- )/obi)dilni boj. na našo revolucijo, na čas, ko so naši delavci, kmetje. šiuJenli, matere, žena na bojnih poljih pa tudi v koncentracijskih lahori- ščih sirom zasužnjene Evrope, bojevati težak boj za našo. sedaj tako 0,n<>unH'vno. ledaj pa težko pričakovano svobodo. Takrat je vrhovni štab partizanskih odredov Jugoslavije že takoj v začetku oboroženega hoja poskrbel za to. da hi se čimveč borcev NOV in POJ usposabljalo v vojaških ve.ščinah. Zalo so pri vrhovnem štabu, glavnih štabih in korpu- sih začeli organizirati vojaške šole in tečaje. Po dokumentih, ki so danes varno shranjeni v muzejih naše revolucije ugotavljamo, da je štab 4. operativne cone že 30. septembra 1943 poročal Glavne- niu štabu NOV Slovenije, da so pri štabu organizirali pešadijski in minerski tečaj. V partizanske enote je prihajalo vse več novih btirccv. Potreben je bil komandni kader in zato so pri štabu 4. operativne cone organizirali po- dolicirsko šolo, ki je bila od 26. ncncmbra do 7. decembra 1943. Aprila 1944.so organizirali drugo šolo. Tedaj je bil za komandanta šole izbran Miha AVŠIČ, za komisarja pa Bojan ŠTRK, ki sta organizirala tečaje za pehoto, minerski tečaj, obveščevalni, in- tendantski in tečaj za zveze. Tečaj za podoficirje pa seje začel meseca maja in je trajal do junija 1944 in sicer na Moravškem. Sledilo je še več tečajev, na katerih so se, kol bi temu lahko dejali »po hitrem postopku« usposabljali prvi podoficirji, ki so takoj nato prevzeli v svojih enotah ludi ustrezne dolžnosti. Danes pa se bodoči vojaški starešine pripravljajo v povsem drugačnih pogojih šolanja. In verjetno ni zgolj naključje, da je v razvoju povojnega vojaškega šolstva V. november dan rojstva vojaške gimnazije »Franc Roz- man-Stane<> v Ljubljani. Ta dan je namreč tudi dan nesrečne smrti Franca Rozmana-Slaneta, komandanta Glavnega štaba NOV in POS. ki je v nesreči ob preizkušanju novega angleškega orožja (minometa) tragično pre- minil. Šola za vojaške starešine je bila v Ljubljani ustanovljena kot rezultat skupnih akcij in naporov izvršnega sveta SR Slovenije, poveljstva ljubljanskega armad- ncga območja in zveznega sekre- tariata za narodno obrambo. V slovenski vojaški gimnaziji, ki nosi ime legendarnega koman- danta glavnega štaba NOV in POS. ki se od lanskega lela dalje, ko .so obenem prešli med prvimi na usmerjeno izobraževanje, imenuje še Srednja vojaška šola Franca Rozmana-Slaneta v Matjaž Horvat Iz Ptuja Ljubljani, se torej šolajo mladin- ci slovenske narodnosti, med katerimi bodo po štiriletnem šolanju rekrulirali oficirski kader za potrebe JLA, oboroženih sil delavskega razreda in vseh naših narodov in narodnosti. Mladinci polem, ko tu končajo štiriletno šolanje po lastni izbiri, nagnjenostjo in sposobnostih nadaljujejo .šolanje v voja.ških akademijah kopenske vojske, ki je v Beogradu in sicer za pehoto, artilerijo, tankisie. veziste ABHO, inlendanie. inžinerce, proliavionsko in raketno stroko, kjer traja šolanje po novem učnem načrtu tri leta, ko bodo vsi. ki bodo šolanje uspešno končali, izšli iz šole kot podpo- ročniki. Razumljivo, da ima Srednja vojaška šola v Ljubljani status pt)sebnega družbenega pomena, ki kot laka že tudi sama mnogo prispeva k popularizaciji in pri- bliževanju vojaškega poklica mladim po vsej Sloveniji. Sred- nja vojaška šola je praktično uresničevanje ustavnih pravic in obveznosti v obrambi samou- pravne socialistične skupnosti in graditve njenih oboroženih sil. Darko Dobrajc iz Kungote ŽIVUENJE V ŠOLI Srednja vojaška šola sloji ob Titovi cesti v Ljubljani, sredi drugih srednjih in visokih šol. Šola se že po njeni arhitekturi razlikuje od drugih. Ob našem obi,sku smo se prvo pogovarjali z Marjanom Andrašcem, kapela- nom, sicer pa kulturnim anima- torjem na šoli. kjer je v vseh oddelkih blizu 220 učencev, ki nam je med drugim povedal sledeče: »Ob reorganizaciji .šolstva v Sloveniji smo med prvimi štarlali na usmerjeno izobraževanje mla- dincev, ki so se odločili, da se bodo fH^setili voja.škemu poklicu, kije v naši socialistični in samou- pravni družbi še posebej časten. To še posebej, ker je naša država znana kot neuvrščena, ko voja- ških starešin ne vzgajamo za to, da bi z vojaškimi intervencijami osvajali tuje dežele, zemljišča, ampak zato. da so kot vojaki miru. vsak trenutek pripravljeni, da se zoperstavijo slehernemu agresorju oziroma napadalcu na našo svobodo in suverenost. Šola nudi mladincem izredne življenske in učnc' pogoje. S svojim programom zagotavlja tudi kar najboljše pogoje za vsestransko splošno izobraževa- nje in marksistično vzgojo mla- dincev, bodočih tarešin naše armade. Sodobne učilnice za fiziko, matematiko, kemijo, bio- logijo, družbene vede in metodič- ni kabinet so opremljene z najso- dobnejšimi tehničnimi in avdio- vizulenimi pripomočki, tudi in- terno šolsko televizijo, ki je že posebej zanimiva za učni proces. Vsi učenci, tudi tisti iz Ljublja- ne stanujejo v šolskem internatu, ki nudi izrdnc življenske pogoje Bojan Vogrinc iz Cirkovc in udobno bivanje ter svobodne aktivnosti v prostem času. Vse je za učence brezplačno; od hrane, obleke, obutve, šolskih učbeni- kov. Povrh tega pa dobivajo še majhno žepnino, ki znaša od 150 do 260 dinarjev mesečno. Ome- nim naj. da imajo učenci prvih dveh letnikov nekako 30 odstot- kov vojaških predmetov kot je streljanje, topografija, kiberneti- ka. osnovna pravila vojaške služ- be. V tretjem in četrtem letniku pa je že 70 odstotkov vojaških predmetov. Na šoli je tudi poskrbljeno za izvenšolsko dejavnost učencev. Med drugim prirejamo izmenja- vo športnih in kulturnih priredi- tev z učenci Sol PA, PIT. Grad- beno itd. Sicer pa omogočimo, da se lahkt! sleherni udejstvuje na tistem športnem ali kulturnem pcxlročju. na katerem seje udej- stvoval že na osnovni šoli. Na šoli imamo tudi glasbeni ansambel in pevski zbor. Prirejamo ludi teča- je smučanja, plavanja. Naj ome- nim samo še to. da če bi kateri izmed ab.solventov naše šole ne želel nadaljevati šolanja na eni od vojaških akademij, mu omo- gočimo, da opravi 6-mesečni te- čaj, nakar dobi čin podoficirja in se že lahko zaposli v vojaški enoti.>Milica Pavlič-Kata« Varaždin v maju 1980. Delavske športne igre Čakovec—Maribor—Ormož— Ptuj v septembru 1980. OBČINA KOPRIVNICA Hlebine, 5. aprila' 1980 Gostovanje KUD »Jesenije<< žene Krapine Koprivnica, 24. aprila 1980 Gostovanje KUD »VAMA« Va- raždin Gola. 17. maja 1980 ob 19. uri Gostuje Ansambel narodno zabavne glasbe Toneta Kmetca — DKUD Svoboda Ptuj Koprivnički Ivanec, 30. in 31. avgusta 1980 Ivanečki kresovi »Kresovi izvora folklora« ob sodelovanju KUD »Kuršanec« iz občine Čakovec Koprivnica, od 5. septembra 1980. Razstava likovnega ustvarjanja delavcev ob sodelovanju de- lavcev — likovnih ustvarjalcev iz občin Koprivnica—Ormož— Ptuj—Slovenska Bistrica—Varaždin. OBČINA KRAPINA Krapina. maj 1980 Gostuje DKUD »Vilko Jurec« Varaždin . Krapina. junij 1980 Gostuje ženski pevski zbor prosvetnega društva »Alojz Arnuš« Rogoznica iz občine Ptuj v čast Dneva sa- moupravljalcev Jugoslavijeje. Krapina. septembra 1980 Dan bratskih občin SR Slovenije in SR Hrvatske ob .sodelovanju kulturno umetniških skupin iz občin Krapina—Čakovec—Ormož- — Pregrada—Slovenska Bistrica. OBČINA MARIBOR Maribor, maja 1980 Tekmovanje v streljanju z zračno in malokalibrsko puško Vurberg, avgusta 1980 Letna prireditev na Vurbergu — gostovanje KUD »Karlo Mrazovič« Mursko Središče iz občine Čakovec Mari bor. oktobra 1980 IV. revija pihalnih orkestrov bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije. Maribor, oktobra 1980 Gostovanje DKUD »Sloboda—VIS« Varaždin v Hidromontaži in Mariborskem vodovodu. OBČINA MURSKA SOBOTA Murska Sobota, 22. junija 1980 IV. Medrepubliška združena praktično reševalna vaja enot in štabov civilne za.ščite bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije '>Bratstvo—enotnost—solidarnost—Murska Sobota '80« v počasti- tev Dneva civilne zaščite Jugoslavije. OBČINA ORMOŽ Središče ob Dravi in Obrez, junija 1980 Srečanje folklornih skupin — .sodelujeta folklorni skupini KUD '>lvan Knez« Kotoriba iz občine Čakovec in folklorna skupina MKUD »Fran Galovič« Koprivnica Središče ob Dravi, junija 1980 Tekmovanje irbičev brat.skih občin SR Hrvatske in SR Slovenije prehodni pokal Bratstva in enotnosti Ormož avgusta 1980 Srečanje mladine bratskih občin SR Hrvat.ske in SR Slovenije in sodelovanje IV. Mladinske delovne brigade »Bratstva in prijatelj- stva« na zvezni mladinski delovni akciji »Suha Krajina '80«. Ormož, september 1980 Srečanje delavcev bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije ob prazniku krajevne skupnosti Ormož ter svečana seja XIX. tradi- cionalnih delavskih Srečanj bratstva in prijateljstva — Ormož '80. OBČINA PREGRADA Pregrada, 26. aprila 1980 Srečanje članov Zveze rezervnih vojaških starešin bratskih ob- čin SR Slovenije in SR Hrvatske Pregrada, oktobra 1980 Gostuje Ansambel Narodno zabavne glasbe iz Maribora. OBČINA PTUJ Ptuj —Mostje, 26. aprila 1980 bo 7. uri Sodelovanje delegacij Zveze socialistične mladine bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije na pohodu »Po poteh revolucije Mostje '80«. Majšperk. 9. maja 1980 ob 19.00 uri Gostovanje folklorne skupine in tamburaškega orkestra KUD »N APRI JED« H um ob Sotli iz občine Pregrada v počastitev pra- znika krajevne skupnosti Majšperk. Ptuj. maja 1980 Srečanje pionirjev, mladine in delavcev pobratenih osnovnih šol 9. Maj Varaždin in Tone Žnidarič Ptuj. Ptuj. 20. junija 1980 ob 18.30 v ptuj.skem gledajišču Gostovanje folklorne skupine in tamburaškega orkestra MKUD »Fran Galovič« Koprivnica v počastitev Dneva civilne za.ščite Jugoslavije. Kidričevo, 21. junija 1980 ob 11,00 uri Gostovanje folklorne skupine in tamburaškega orkestra DKUD železničarjev »Ivo Mikac« Varaždin v počastitev Dneva samo- upravljalcev Jugoslavije in 20. obletnice delovne organizacije »PLESKAR« Ptuj v novi skladi.ščni hali. Ptujske toplice, junija 1980 Delavske športne igre bratskih občin SR Hrvatske in SR Slo- venije tekmovanje v plavanju za pokal Ptujskih toplic. Ptuj. avgusta 1980 Ženski rokometni turnir bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije v počastitev 8. avgusta—praznika občine Ptuj za prehodni pokal Skupščine občine Ptuj. Kidričevo, novembra 1980 Gostovanje folklorne skupine in tamburaškega orkestra DKUD »Sloboda—VIS« Varaždin v počastitev praznika Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo. OBČINA SLOVENSKA BISTRICA Osankarica. 24. maja 1980 Svečan sprejem pionirjev občin Pregrada v Zvezo socialistične mladine Hrvatske — na bojišču Pohorskega bataljona. Slovenska Bistrica, novembra 1980 Gostovanje pevskega društva »Sloga« Kuzminec iz občine Koprivnica. OBČINA VARAŽDIN Vara/din. maja 1980 X. Revija mladinskih pevskih zborov osnovnih šol bratskih občin SR Slovenije in SR Hrvatske. Varaždin. maja 1980 Nastop športnikov — kolesarjev na kolesarski dirki ob Dnevu osvoboditve Varaždina. Varaždin. 27. junija 1980 Nastop moškega pevskega zbora Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo in Ansambla narodno zabavne glasbe Franca Žibrata — DKUD »Svoboda« Ptuj v počastitev Dneva samoupravljalccv Jugoslavije in 20. obletnice .sodelovanja zveze sindikatov občin Varaždin in Ptuj — v koncertni dvorani Narodnega gledališča »Avgust Cesarec« Babinec. 1980 Srečanje pionirjev, mladine in delavcev pobratenih osnovnih šol Franc Osojnik Ptuj in Babinec Varaždin. septembra 1980 Tekmovanje lovcev bratskih občin SR Slovenije in SR Hrvatske v streljanju na glinaste golobe za prehodni pokal Bratstva in eno- tnosti. Varaždin. novembra 1980 Nastop kulturne skupine Maribora v VAMI Varaždin Varaždin. novembra 1980 Proslava »Dnevi športov Varaždin« — sodelovanje športnikov bratskih občin SR Slovenije in SR Hrvatske. Razen navedenih prireditev bodo v letu 1980 tudi druga med- sebojna delovna srečanja, posvetovanja, izleti in tekmovanja de- lavcev iz organizacij združenega dela, družbenih organizacij in društev. Koordinacijski odbor za sodelovanje bratskih občin SR Slovenije in SR Hrvatske ANDREJ FEKONJA ZGODOVINSKI ARHIV V PTUJU IN NJEGOVIH 25 LET (3. nadaljevanje in konec) Objavljanje strokovnih člankov pa ni ostalo omejeno zgolj na lokalno časopisje, ampak objavljajo ptujski arhivski dejavci svoja dognanja tudi v strokovnih arhivskih in zgodovin- skih glasilih (Arhivist, Kronika, Arhivi itd.) ter v občasno izhajajočih Ptujskih zbornikih. Posebno skrb je ptujski arhiv namenil seznanjanju šolske mladine z bogato zgodovinsko preteklostjo Ptuja in Ormoža. V ta namen je bila organizirana vrsta predavanj po šolah, istočasno pa je arhiv vsa leta na široko odpiral svoja vrata dijakom in učencem, ki so se tako v arhivu samem seznanjali z najdragocenejšimi dokumenti, ki so ohranjeni v ptujskem arhivu. Izredno bogata pa je bila v 25-letih razstavna dejavnost ptujskega arhiva. Prva tovarstna javna manifestacija je bila razstava: ,,Srednjeveški Ptuj v Zgodovinskih DOKUMENTIH". Razstava, ki je trajala od 12. do 28. maja 1957 je vzbudila vsesplošno pozornost, saj si jo je v refektoriju nekdanjega dominikanskega samostana, kjer je bila organizirana, ogledalo prek 2500 obiskovalcev. Ob priliki 50-letnice septembrskih dogodkov 1908. leta v Ptuju je arhiv v dvorani mestnega magistrata pripravil arhivsko razstavo: ,,PrUJ V OBDOBJU 1848—1918". Razstava je na dokumentarni način prikazala borbo slovenskega ljudstva za svoje narodne in socialne pravice na področju Ptuja in severovzhodne Slovenije. V času od 14. do 30. septembra si je razstavo ogledalo prek 3000 ljudi. Velik odmev pa je doživela razstava tudi v lokalnem časopisu Tednik, ki je v 19-tih člankih seznanjal bralce z vsebino in namenom razstave. Razstavna dejavnost ptujskega arhiva ni prenehala tudi v naslednjih letih. Že 1959. je arhiv v izloženih oknih ptujskih trgovin prikazal nekatere dokumente, ki so v glavnih obrisih nakazali tisočletno zgodovino Ptuja od panonskih knezov Pribine in Koclja do narodnoosvobodilne borbe in zgodovinske prelomnice v letu 1945. Že naslednje leto pa pripravi arhiv veliko razstavo: »IZ TISOČ- LETNE ZGODOVINE PTUJA, ki sojo v času od 9.do 19. novembra ogleda okrog 2000 obiskovalcev. Na razstavi je bilo obširno predsta- vljeno predvsem 19. stoletje, to je obdobje narodnega prebujanja in težkih nacionalnih in socialnih bojev s premočnim imperializmom v državnem okviru avstrogorske monarhije. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev je arhivu šele ob desetle- tnici uspelo pripraviti razstavo pod naslovom: »PTUJ SKOZI STO- LETJA«, kije bila posvečena dvajsetletnici osvoboditve. Razstavo sije v dneh od 18. septembra do 3. oktobra 1965 ogledalo prek 3200 ljudi, med njimi največ srednješolske mladine. Razstavna dejavnost ptujskega arhiva pa ni ostala omejena samo na Ptuj, ampa'. seže tudi na območje Ormoža, kjer je bila v dneh od 16. do 30. septembra 1967 organizirana razstava pod podobnim naslovom kot dve leti poprej v Ptuju, namreč »ORMOŽ SKOZI STOLETJA«. Pri- kazala je razvoj Ormoža in njegovega okraja od prazgodovine do zatona fevdalnega družbenega reda v 1. 1848. Ormožanci so 269 razstavljenih eksponatov z zanimanjem sprejeli, o čemer nazorno priča podatek^da si je razstavo ogledalo prek 1500 ljudi. Praznovanjem 1900-letnice Ptuja seje arhiv pridružil z rastavo, kije j ubilcjne prireditve v letu 1969 zaključila v dneh od 20. maja do 8. avgusta 1970 in ki je ponovno pod naslovom »PTUJ SKOZI STOLETJA« prikazala prek 4000 obiskovalcem 19. stoletij razgibane zgodovine Ptuja od rimskih časov do konca prve svetovne vojne. Ob 700-letnici Ormoža je Zgodovinski arhiv v Ptuju pripravil v Ormožu stalno zgodovinsko razstavo, ki ob razstavljenih eksponatih v zgoščenem besedilu prikazuje zgodovino Ormoža. V letu 1974 seže ptujski arhiv s svojo razstavno dejavnostjo prvič med delovne kolektive in pripravi v Tovarni perila in konfekcije Delta Ptuj manjšo razstavo, s katero se pridruži poslovanju 50-letnice tega delovnega kolektiva. Izredno pozornost je vzbudila razstava »PTUJ NA STARIH SLI- KAH. NAČRTIH IN ZEMLJEVIDIH«, kije bila prirejena v letu 1975 v že adaptiranih prostorih arhiva. Razstavo, ki je bila preseljena še v Tovarno volnenih izdelkov Majšperk, Tovarno glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo in Tovarno perila »Delta« Ptuj, sije ogledalo prek 4000 obiskovalcev. Razstavna dejavnost arhiva je bila v letu 1975 obogatena še z dvema manjšima razstavama in sicer: »ADAPTACIJE CiLEDALlŠČA V PTUJU V LETU 1894. ki je bila postavljena v hodniku ptujskega gledališča in »OB 50-LETNlCl ČASOPISA KO- MUNIST«, ici je bila postavljena v Ormožu. V akcijo Človek, Delo. Kultura.« se arhiv vključi v letu 1976 z razstavo v iziozoenih oknih ptujskh in ormoških trgovin.Prav tako pa je arhiv v letu 1976 pripravil v razstavnih prostorih v Ormožu samostojno razstavo »ORMOŽ IN OKOLICA NA STARIH PODOBAH IN SLI- KAH«. Popularna vsebina razstave naleti med prebivalci Ormoža in okolice na velik odziv in priznanja. V letu 1977 seje arhiv pridružil praznovanju partijskih in Titovih jubilejev z razstavo, ki jo skupno z Ljudsko in študijsko knjižnico Ptuj in Pokrajinskim muzejem v Ptuju priredi pod naslovom: »DESETLETJA BOJEV. REVOLUCIJE IN ZMAG«. Ob tej priliki vsi trije ptujski kulturni zavodi izdajo ludi katalog pod istim naslovom. S triletno zakasnitvijo, ki jo je pogojevalo pomanjkanje finančih sredstev, je arhiv v letu 1979 pripravil razstavo, kije bila posvečena 600-letnici prvega ptujskega mestnega statuta iz leta 1376. Razstavo je spremljal vsebinsko bogat katalog, kije nosil isti naslov kot razstava »600 LET USTAVNE IN UPRAVNE ZGODOVINE PTUJA«. Z razstavoje Zgodovinski arhiv proslavil tudi pomembne obeltnice 60-letnico KP Jugoslavije. SKOJ-a in revolucionarnih sindikatov. Številne, skoraj vsakoletne arhivske razstave, ki jih je pripravljal ptujski Zgodovinski arhiv so z bogastvom dragocenih zgodovinskih dokumentov seznanjale in bogatile široke množice delovnih ljudi in občant)v ptujske in ormoške občine. V. Iz skromnih začetkov seje v 25. letih razvil Zgodovinski arhiv v Ptuju v pomembno arhivsko ustanovo. Količinsko majhni, po svoji \scbini pa izredno pomembni arhivski fondi .so .se v teh petindvajsetih letih dela in življenja ptujskega arhiva povečali za več kot petkrat. Kadrovsko pomeni ptujski arhiv z ozirom na količino gradiva enega najbolje zasedenih arhiv v SR Sloveniji. Visoka raven strokovnega dela je v preteklih petindvajsetih letih dala tudi vidne rezultate na področju najpomembnejšega arhivskega dela, t. j. notranjega urejevanja. Večina fondov in zbirk je urejenih vsaj do te mere, da lahko služijo za '•37- iskovalno delo bogate zgodovinske preteklosti tega dela slovenske zemlje, prav tako pa lahko arhiv nudi pomoč tudi potrebam današnjega časa s tem, da lahko zadovoljuje želje in potrebe fizičnih in pravnih oseb, ki potrebujejo podatke iz arhivskega gradiva za svoje vsakodnevno delo. 8 - IZ NASlH KRAJEVNIH SKUPNOSTI 24. april itoO - XEDNIK Ivanjkovske žene na izletu po domači krajevni skupnosti Ko smo imele pred 8. marcem sejo, smo pretresale tudi, Icam bi šle na izlet, da ne bo predrago, kajti letošnje leto je stabiliza- cijsko, kar pomeni, da moramo varčevati kjer se le da. Padel je predlog, da se bomo peš sprehodkile po terenu naše KS. Odločile smo se, da si ogledamo najprej svet in gospodarstvo na severovzhodni strani. Tako smo se 22.3. zjutraj zbrale v Ivanjkovcih in krenile v Cerovec. Za trgovino smo se vesele začele vzpenjati skozi prijazen bukov gozd, ki je dihal sveže pomladansko in prispele na dobro cesto, ki vodi po slemenu med samimi lepo negovanim.i vino- gradi in mnogimi domačijicami in vikendi v Cerovec, kjer stoji ponosna enonadstropna hiša: rojstni dom pesnika in pisatelja Stanka Vraza. Tu je bil ta Pre- šernov sodobnik rojen dne 30. 6. 1810 in umrl za sušico 24. 5. 1851. Letos poteče torej 170 let od njegovega rojstva. Ustavile smo se v domu v spominski sobi, kjer je v vitrinah razstavljeno Vrazovo literarno in politično delo in se seznanile z ustvarjalnostjo nje- govega življenja. S Prešernom sta bila dobra znanca, vseeno ga je ta hudomušno imenoval ,,uskoka" ker je syoje življenje posvetil večinoma--' Hrvaški. Bil je tajnik Ilirske matice v Zagrebu.^Latinske šole je dovršil v Mariboru, modro- slovje v Gradcu in leta 1938 odšel v Zagreb med Ilirce. Za njegove dobe so bili v Gradcu izborni mladi Slovenci: Murko, Miklošič, Oroslav Caf, Jakob Košar in Davorin Trstenjak. Skupno so se vnemah za slovensko stvar. Ker Vraz kot pesnik in pisatelj med Slovenci ni imel eksistence, je odšel v Zagreb, da je vsaj toliko zaslužil, da se je preživel. Hrvati ga smatrajo za svojega največjegc lirika v prvi polovici 19. stoletja. Je pa tudi za Slovefice' zelo pomemben. Mnogo se je trudil za utrjenost slovanske zavesti. Slovenski visokošolci so med poči- i tnicami prirejali družabna srečanja I in tako prenašali narodno čustvo j na podeželje. Narodno zavedni J. \ Košar je ostajal na Vrazovi ! domačiji po 14 dni, potem pa je • Vraz vrnil obisk in z njim je prišla , cela četa graških slovenskih ' študentov v Slaptince h Košarju. . (tako navaja V. Vrbnjak v brošuri ,,Prvi slovenski tabor v Ljutomeru). Vraz je izredno ljubil [ svoj domači kraj in hrepenel po i njem. V njegovih znamenitih j poezijah ,,Djulabijah" nas vodi : Vraz v naš Jeruzalem in nam ] razkazuje krastoto gor in ravnin i rekoč: ,,Slep bi m.oral biti, kogar ne bi očarali ti kraji in brez srca bi ; moral biti, komur se ne bi priljubil i ta narod. Kdor ni slišal, kako tod : govori Slovenka, poje Vraz, ta ne i ve, kako se nebeški angelj z ljudmi | pogovarja." Vzkliknil je: ,,Bog je \ zato ustvaril te krasne kraje Slovencu, da bi mu vrnil izgubljeni raj!" Tudi me smo se prepričale, da je ; imel Vraz prav. } Cas priganja in morale smo se j posloviti. Vrazova sorodnica, ki na \ tej domačiji sedaj živi, nam je po- i kazala sodoben svinjak, kjer redi j plemenske svinje — prasečnice s ' pujski, nakar smo jo povabile, da se nam pridruži. Obiskale smo še ; odbornico Mimico, ki nas je prav j po prleško bogato postregla, j Dobra južina se nam je res pri- legla, saj smo bile že več kot 2 uri na poti. Sedaj se nam je pridružila še Mimica z vnukinjo in pohitele smo v Žerovince do odbornice'* Trezike. Tam je tudi že čakala , pogrnjena miza z južino. Še mož ; Tonček se je veselo sukal okoU i štedilnika ker je bil zadolžen, da ; peče orehove kifeljčke. Izkazalo se; je, da je mojster! Trezika se je hitro i pripravila in šla z nami h Kauči- i čevim, da smo si ogledale njihovo i lepo govedo. Ti so imeli ta dan koline in zelo bi se pregrešile, če ne bi okušale, kar je vešča gospodinja ; pripravila. i Zadovoljne smo nadaljevale pot na Hujbar. Komaj smo prisopihale na breg, že sta nam prišla nasproti Kosejeva s kolačem sveže r)e- čenega kruha in vinom. Postale smo že zelo zgovorne in razigrane, vendar smo morale dalje. Spotoma smo se razgledovale po naši miU prleški deželici, obujale spomine od brezskrbnega otroštva do krutih vojnih časov in zadovoljne ugotavljale, kako se je dvignil stan- dard našega delovnega človeka. Prispele smo na Lahonščak. Oglasimo se pri Brumnovih. Tinica je vendar ena izmed nas, mnogo se je trudila v korist družbe in tu se je rodil pisatelj in novinar Franc Slokan, priljubljeni in brihten ,,Efes" iz Kmečkega glasa. Gospodar nam seveda takoj prinese steklenico vina. Tako srečanje je treba zaliti) Hitimo po grebenu dalje. Opazili so nas Novakovi in že prihitita Angela in Viktor z vinom. Branimo se, toda nič ne pomaga. Poskusiti je treba. Pot se vije po grebenu naprej. Na obeh straneh lepi vinogradi, pod njimi prijazna lahonska dolinica, za njo pa se dviga Runeč s svojo starodavno šolo. Pridemo do Spin- dlerjevih. Nocoj bodo obhajali ,,godovno". Vse je praznično pripravljeno in tudi me moramo zaužiti nekaj od tega. Pri sosedovih je tudi odprta zidanica. Priljubljeni gospodar Mirko Rajh iz Ljutomera je danes tu in veselo nas povabi v klet, tako ta pravo, veliko, obokano, z gantarji okrog in okrog polnih sodov, kot v kleteh graščakov. Skop ni. Natoči nam muškatnega silvanca, da si nazdravimo. Zapojemo, zavriskamo, kaj ne bi, saj smo Prleki in dobra volja spada v pivnico. Hvaležne se poslovimo in se spustimo v dolino k Kranjčevim, kjer si ogledamo najsodobnejšo kurjo farmo. Tu nam je gospodinja pripravila odh- čno toplo kosilo, ki pa se je spremenilo v večerjo, tako dolgo smo hodile, ko pa smo imele toliko postaj! Kako se nam je prilegel počitek za obloženo mizo! A vsaka stvar ima svoj konec tudi od tu smo se morale ločiti. Za slovo je Micika povabila vse skupaj na črno kavo in tako smo krenile na njen dom. Pozno v noč seje razte- gnil živahen pomenek. Požrtvo- valni Lujzek pa je s svojim avtom razvozil utrujene ženske na njih domove, za kar so mu bile vse zelo hvaležne. Pa ni treba misliti, da smo samo pile in Združile smo prijetno s koristnim. Pogovarjale smo se o naprednem gospodarjenju in se na licu mesta prepričale o usp>ehih. Ugotavljale socialne probleme in načrtovale ustrezno r^itev. Veliko smo si imele povedati in tak spro- ščen sprehod je kakor nalašč za to, da človek človeku zaupa. Ko smo se razšle, smo bile vse enega mnenja: bilo je tako lepo in prijetno, kot še nikoli! Erna Meškova. Ali res mora imeti vsak svojo pot čez zelenico kot Je to primer v Kidričevem? Foto: Konrad Zore« ZAKAJ POTI ČEZ ZELENICE? v tem pomladnem času, ko je ozelenela trava, pričele cvetel najrazličnejše cvetice, okra,sno grmičevje, je v strnjenih naseljih in i mestih še posebno prijeten in poživljajoč pogled na lepo urejene zelenici in parke. Tako je tudi v Kidričevem . . . Žal pa človeku zastane oko ni divjih poteh čez zelenice . . . Nehotesevpraša, kaj je tisto, ki nagiba ljud v urbano urejenih naseljih, asfaltiranih cestah in F>oteh, da za vsak( malenkost ubirajo bližnice čez zelenice in nasade. Ali so res vsi opozorila napisi, vse besede o varovanju narave in lepega okolja le bob ob steno Razmislimo o tem in ukrcpajmo! France Meškc Mladi za vzgled starejšim Pridne roke mladih pri urejanju okolja v novem delu Pragerskega PRAGERSKO Mladi z območja krajevne skupnosti Pragersko so pogosto za vzgled svojim starejšim obča- nom, predvsem kadar je treba složno urediti okolje bivanja ali prostovoljno opraviti kako drugo potrebno delo. Pred nedavnim so organizirali akcijo či.ščenja okolja v naselju Pragersko. Akcije se je udeležilo okoli štirideset mladih. Sklenili so tudi. da bodo s podob- nimi akcijami za lepše okolje nadaljevali tudi v prihodnjem obdobju, obenem pa se bodo vključevali v vsa prizadevanja krajevne skupnosti na tem po- dročju. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Paket rezervne hrane „danes in jutri 84" z razvojem naše samoupravne socialistične družbe smo dosegli tudi na področju graditve splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite pomembne uspehe, predv- sem zaradi dejstva, ker sta ljudska obramba in družbena samozaščita sestavni del člove- kovih in samoupravnih pravic in dolžnosti. To daje delavcem in občanom široke možnosti za ustvarjalno in samoiniciativno delovanje, tako v združenem delu, KS in družbeno-politič- ni skupnosti glede organiziranja, opremljanja in preskrbe prebivalstva z živili. Eden izmed pomembnih dejavnikov v funkciji preskrbe je tudi akcija z geslom »DANES IN JUTRI 84«, saj praktično rešuje eno izmed važnejših nalog ljudske obrambe in družbene samo- zaščite, to je zagotovitev minimalne rezerve živil v vsakem gospodinjstvu. Znanstveno-sociološke ugotovitve so pokazale, da so rezerve hrane predvsem v večjih urbaniziranih stanovanjskih soseskah glede na nov način preskrbe in prehrambene navade nezadostne in ne zagotavljajo niti najnujnejše prehrane v izjemnih situacijah. Temeljni element, ki izhaja iz izkušenj m načel NOB, m daje celovitosti sistema ljudske obrambe in družbene samozaščite specifičen poudarek, je človek-delavec in občan, edini ki se lahko v organiziranih in pripravljenih akcijah bon tudi proti moderni vojaški tehniki in prema- guje s SVOJO voljo in sposobnostjo tudi največje elemen- tarne stihije. Prav zaradi tega je prehrana prebivalstva bistven element v republiški akciji -Nič nas ne sme presenetiti". Ta sistem aktivnosti je v delovni organizaciji HP Kolinska časovno pogojeval tudi pospešeno pripravo proizvodnje m sestave paketa rezervne hrane v temeljni organizaciji Slovenj Gradec. Vsebina paketa rezervne hrane »DANES IN JUTRI 84« omogoča kompletno prehrano štiričlanski družim po 3 obroke za 7 dni — 7 dni x 3 obroke x 4 osebe = 84 2 dopolnilnimi obroki suhega sadja, mleka m vitamina C. Pri sestavi paketa so strokovnjaki upoštevali predvsem biološko vrednost jedi, obliko m hitrost priprave jedi oz. obrokov. Paket je primeren tudi za manjše družine, saj so konzerve praviloma 2-porcijske. Paket tehta 25 kg. Prehrambeni paket, ki vsebuje 45 izdelkov pre- hrambene industrije Jugoslavije, je sestavljen tako, da zadovoljuje dnevne fiziološke potrebe po kalorični plati. Dnevni obrok (na osebo) ima kalorično vrednost 1900 kalorij m vsebuje 55% beljakovin poleg ogljikovih hidratov, mineralov m vitaminov, katerih kalorična vred- nost povsem zadošča dnevnim potrebam človeškega organizma. Vsebino paketa je podrobno pregledala m potrdila komisija strokovnjakov s področja prehrane, ki jo je imenoval republiški komite za tržišče in cene. Paketu je priložena brošura, ki vsebuje navodila za pripravo jedi iz prehrambenega paketa in kompletne jedilnike za 7 dni, kar vsekakor olajšuje hitro in pravilno pripravo obrokov. Jedi, vsebovane v paketu, bodo uporabne najmanj leto dni, nekateri izdelki tudi dlje, tako, da bo družina ta prehrambeni paket postopoma obnavljala. Cena paketa je 1.320,00 din, cena izdelkov v paketu pa je za približno 20 % nižja od malo- prodajnih cen. Da bi delovnim ljudem in občanom poenostavili nakup paketa »DANES IN JUTRI 84« sta zveza sindikatov m SZDL, kot temeljna nosilca m politična dejavnika na področju uresničevanja ljudske obrambe m družbene samozaščite, ustvarila skupno z delovno organizacijo HP Kolinska možnost obročnega plačevanja paketa. Tako bo zveza sindikatov, kot najširši družbeno- politični dejavnik delovnih ljudi, konkretno vodila eno izmed svojih številnih nalog ter tako omogočala delav- cem najoptimalnejšo preskrbo z rezervno hrano. Osnov- ne organizacije v vsaki temeljni organizaciji bodo eviden- tirale kupce in poskrbele za brezobrestno plačevanje (4 obroki). Obro- ki se bodo odplačevali, kot vsa ostala posoji- la pri izplačilu osebnih dohodkov. Drugi način pa je direktno naročilo in plačilo pooblaščenim predstavnikom HP Kolinska z gotovino oz. virmanskim nalogom ali čekom v roku 15 dni. Prijave in potrebe pa zbira tudi neposredno tozd Slovenj Gradec, Francetova 17, tel. 062/841—551, ali HP Kolinska oddelek Gastro, Ljubljana, Nazorjeva j t2vi:^ tel. 061/24—614. i Mt.m^ Namen paketa je torej predvsem ustvariti potrebne zaloge hrane v primeru vojne m elementarnih nesreč, ko bi zagotovo nastopile težave pn preskrbi s hrano m ko bi bil prav za prehod na racionalizirano preskrbo v spreme- njenih razmerah potreben čas, ki bi bil v različnih krajih različen, pač odvisno od konkretnih priprav m izvedbo nalog s področja družbene samozaščite. Predvsem za premostitev teh težav pn preskrbi z živili je nujno, da si vsaka družina oz. gospodinjstvo sprotno zagotavlja zalogo živil. fEDNIK - 24. april 1980 NASE KMETIJSTVO - 9 Neusklajene cene in odtujevanje v Kmetijski zadrujgi Ptuj so v preteklem tednu povišali odkup- ijo cene za mlado govedo. V prejšnji številki smo zapisali ^^^novni razlog in nove cene. tokrat pa se nekoliko podrobne- je ustavimo pri problemu odtuje- vanja in težavah pri planiranju in j2vcdbi tako zastavljene proiz- vodnje Naš sogovornik je vodja po- speševalne službe Alojz Valenko. fvja vprašanje, zakaj prihaja do odtujevanja, je odgovoril: »Do odtujevanja telet in gove- jih pitancev z našega terena prihaja predvsem zaradi neuskla- jenih cen med posameznimi območji, v našem primeru med tem in bližnjim območjem v SR Hrvatski. V naši republiki so o cenah dogovorimo v okviru Živi- norejske poslovne skupnosti, te cene so za naše območje usklaje- ne, medrepubliško pa to ni urejeno, zato .so v .sosednji repu- bliki odkupne cene višje. Posledi- ca je. da na mejnem območju telet več ne dobimo, ker se s tega območja odtujujejo. Kljub temu. da smo kmetijo usmerili v mlekarsko proizvod- njo in iz te ne akumuliramo ter v njo le vlagamo, kot rezultat pa je na primer tele, ki ga nadalje pitamo na drugih usmerjenih kmetijah, je sedaj pri odkupu velik izpad.« — Kolikšen izpad proizvodnje pričakujete glede na planirano? »Letošnja planska naloga je. da odkupimo nekaj prek 6000 telet za nadaljnje pitanje. Na na.šem območju je okrog 17 tisoč krav. od tega lahko računamo, da polovica ni brejih ali pa se privežejo. tako pa bi lahko na odkup prišlo vsaj 800 telet. Naša planska naloga je še nižja, ven- dar je tudi to ogroženo. Ce stvari analiziramo, ugotovi- nn). da so prav tisti kmetovalci, ki sedaj vidijo tisti prvi dinar in prejmejo okrog 200 din več pri teletu, porabniki naših takoime- novanih »dvestokilašev« to so teleta za nadaljnje pitanje. Zato imamo sedaj kapacitete proste in Stalež govedi je ogrožen čakajo kmetovalci tudi do dva meseca na vhlevljanje. Tako je kmet posredno prizadet tudi v obratni smeri. Pri odtujevanju telet največ zaslužijo vmesni prekupčevalci, ki jih je na terenu vedno več. Lahko pa trdim, da kilogrami pri tehtanju niso realni tako, kot bi to bilo pri našem odkupu.« — Odtujevanje, oziroma zmanjšanje staleža in možnosti nadaljnje proizvodnje, se pravgo- tovo pozna pri poslovanju in delu zadruge in s tem v celotnem zasebnem kmetijstvu, ki na ta način izgublja .sredstva za pospe- ševanje in ostale ugodnosti? »Res je. Zadruga živi od pro- meta, zato smo si postavili realne plane. Vendar zadruga ni sama sebi namenjena, temveč je orga- nizacija združenih kmetov. S tem, da zastavljenega programa ne bomo izpolnili, bomo avto- matsko zmanjšali kapacitete in sposobnost hranilno-kreditne službe, ostahh skladov, vse to pa je izključno namenjeno za razšir- jeno reprodukcijo pri kmetoval- cih. Zato pa ti ne bodo imeli takšnih mcžnosti kot je to bilo dosedaj. To področje bi sedaj morali urediti in več pozornosti v ptujski občini nameniti prepreče- vanju prekupčevanja.« — Odnosi v kmetijski zadrugi morajo temeljiti na medseboj- nem zaupanju. Ali ni v takšnih primerih to zaupanje skaljeno? »Kmetovalci sedaj vidijo mož- nost za boljšo vnovčitev teleta, ali govejega pitanca, vendar pa ne pomislijo na posledice. Pri us- merjanju kmetij tako ni na voljo dovolj sredstev hranilno-kreditne službe in ostalega. Zaupanje se tako krši. Vsa teleta, ki so rezul- tat pri mlečni proizvodnji, so namreč pogodbeno dogovorjena z zadrugo. Dosedaj v postopke proti kmetovalcem pri teh krši- tvah pogodb nismo šli. menimo namreč, da delo mora potekati na medsebojnem zaupanju in ne na sodnih razpravah.« — S ponedeljkom 14. aprila ste povišali odkupne cene. Zakaj, in kolikšne so sedaj? »Do povišanja je prišlo zaradi neusklajenih cen na tem območ- ju. Pri bikcih smo odkupno ceno povišali od sedanje 54 na 58 din za kilogram žive teže, pri teličkah pa od 46 na 50 din za kilogram. Pravgotovo bo v začetni fazi manj odtujevanja. Iz dosedanjih izkušenj pa lahko rečem, da bodo v drugim območjih odkup- ne cene hitro še povišali. Zato bo ta ukrep kratkoročen, pričakuje- mo pa vseeno, da bomo v začetni Ali jih bo vedno manj za nadaljne pitanje? fazi dobili teleta na naša odkup- na mesta.« — Ali so podobne težave zaradi odtujevanja tudi na po- dročju prašičereje? »V prašičereji je stanje podob- no. Ker nimamo dovolj razplod- nega materiala, to je plemenskih svinj, smo vezani tudi na prosti trg. Vendar so cene na tem trgu, konkretneje na sejmišču v Ptuju, do 80 din za kilogram. Naša zadruga pa odkupuje pitance po 50 din za kilogram. To kaže na to, da dovolj odojkov ne moremo odkupiti in so naše kapacitete v pitali.ščih neizkoriščene. Seveda so to pitališča pri naših kmeto- Alojz Valenko valcih. Tako je neposredno priza- det spet kmetovalec« — Povezanost med kmetovalci pri tej proizvodnji je očitna. Odvisni so eden od drugega. Ali je tudi tu vprašljivo izpolnjevanje zastavljenega programa? »Cene lahko povišamo le na osnovi izračunov, kalkulacije, saj je celotna proizvodnja dogovor- jena za znanega kupca. Pri visokem povišanju cen pa se notranje razmerje poruši. Ob tem, da so kmetovalci odvisni med seboj, kot ste omenili, pa velja omeniti, da se tega morajo zavedati tudi tisti, ki teličke ali odojke prodajo ob tem pa imajo tudi sami pitališče. Zato bodo tudi sami imeli večji izpad proiz- vodnje, ker kapacitet v pitališčih ne bodo imeli izkoriščenih.« — Vse se zaenkrat vrti okrog odkupne cene. Postavlja se vpra- šanje realne cene. Katera je to, ali vaša ali prekupčevalčeva ali tista na prostem trgu? »Iz sestavnih elementov, cen lahko ugotovimo, daje odkupna cena pri odojkih z usmerjenih kmetij visokoekonomska, torej bolj ekonomična celo od nadalj- njega pitanja bekonov. Vendar ima kmetovalec pač to možnost, da svoje proizvode proda še dražje. Pri usmerjenih kmetijah takšnih problemov nimamo, ker svojo celotno proizvodnjo proda- jo prek zadruge.« — To pomeni, da nam cene na prostem trgu lahko porušijo razmerje v proizvodnji, kjer je cena ekonomska ali pa morda tudi ne? »Saj to je ravno tisto. Kmeto- valci imajo v okviru zadruge zagarantirano odkupno ceno ob vsakem času. Na prostem trguje sedaj konjunktura, v nekaj mese- cih pa se to lahko obrne. Takrat bo ponudba velika in spet bomo upoštevali naše rejce, ki čvrsto sodelujejo. Od njih bomo živino najprej odkupili.« Na takšen način, kot smo ga slišali v pogovoru z vodjem pospeševalne službe v Kmetijski zadrugi Ptuj. smo še daleč od možnosti realnega planiranja proizvodnje in prihodnjega dela. Ze stranski opazovalec lahko ugotovi, da se v takšnih nesoraz- merjih v cenah planska konstruk cija lahko v kratkem času poruši. Kje so rešitve? Verjetno v stal- nem poviševanju cen ne, temveč med drugim v usklajenih cenah, ki pa ni nujno, da so zelo visoke. Verjetno pa ne gre le za usklaje- ne prodajne cene, temveč tudi proizvodne, predelovalne stroške in cene vsega, kar kmetovalci pri proizvodnji potrebujejo. I. kotar FOTO J. Bračič O DRUŽBENO EKONOMSKIH ODNOSIH V KMETIJSTVU V razpravo o gradivu družbeno ekonomski odnosi v kmetijstvu, ki je pripravljeno za delegate zborov občinske skupščine Ptuj, ko bodo razpravljali o kmetijstvu ptujske občine, so se vključili tudi člani sveta za družbenoeko- nomske odnose v kmetijstvu, gozdarstvu in na vasi pri predsedstvu OK SZDL. Seja je bila v sredo 16. aprila. V uvodu so člani pregledali izvajanje sprejetih nalog na prejšnji seji in vključevanje v aktualno kmetijsko problematiko. Tako so se vključili v prizadevanja za enotno organizi- ranje zasebnega kmetijstva ptujske občine, v pripravo setve sladkorne pese in razprave o kmetijskem šolstvu. Tako smo v uvodu slišali informacijo, da je izvršilni odbor posebne izobraževalne skupnosti za agroživilstvo naše republike odklonil možnost šolanja kmetij- skih tehnikov kot samostojne usmeritve v okviru Centra srednjega usmerjenega izobra- ževanja v Ptuju. Mnenja je, da potreb in pogojev za ta prehod v ptujski občini glede na bližnje kapacitete šol ni. Predstavnica CSUl je pojasnila, da možnost za tovrstno izobraže- vanje izhaja iz potreb in da ni šlo za novo šolo. temveč za možnost šolanja teh kadrov — lahko v obliki dislociranega oddelka. Pravgo- tovo bo o tem problemu še veliko govora. Uvodno obrazložitev o gradivu družbeno ekonomski odnosi v kmetijstvu je podala članica IS SO Ptuj Zvonka Kneževič. Opozo- rila je. daje gradivo pripravljeno z namenom, da spodbudi razpravo iz katere bomo dobili \eliko predlogov in mnenj za prihodnje usmeritve, gre za pripravo naslednjih srednje- ročnih programov. Občina Ptuj s svojimi kmetijskimi zamljišči "1 proizvodnimi sposobnostmi na njih. pred- stavlja pomemben dejavnik pri zagotavljanju '""ehranske bilance Slovenije. Kljub uspe- hom, ki smo jih dosegli v primarnem kmetij- '^'vu pravtako pa tudi v predelovalni industri- ji, ne moremo mimo ugotovitev, da bi ob naši ^•^čji aktivnosti delo in uspehi lahko bili še boljši. Ovire za boljše uspehe so v zemljiško- Posestni in lastninski strukturi, v neizvedenih ''■Tictijsko-zemljiških ureditvenih operacijah, s-labi organiziranosti in povezovanju kmetij- ^'tva znotraj in izven občine z enakimi organi- ^'ieijami in v reprodukcijskih celotah, v Počasnem združevanju dela. sredstev in 'cmlje. v nepopolni izkoriščenosti zemlje in prenizkih pridelkih, v slabem kolobarju, v drobljenju sredstev in nesistematičnih pristo- P'". v slabi kadrovski politiki in organizaciji P^jspeševalne službe ter družbenoekonomskih '*dnosih v kmetijstvu nasploh. I^^nietijstvo predstavlja v občini pomembno P^inogo, saj je v družbenem proizvodu udele- ^^no z 10 odstotki. Kljub temu. da ima '^^^ebni sektor v lastnini in gospodarjenju 87 ^dstotkov kmetijskih zemljišč, s svojo proiz- odnjo ne dosega družbenega proizvoda, ki 6^ Ustvarja družbeni del kmetijstva. Zato so razvojni potenciali v kmetijstvu ob /teionalni politiki razvoja izredno veliki. V ^su prioritete kmetijstva v vseh družbenih ^'*iih in ko postaja hrana strateški faktor. 'Jramo izkoristiti vse dane možnosti. ^EMLJLŠKA POLITIKA ■vljub razvojnim težnjam ugotavljamo, da so se v desetih letih površine njiv povečale za 10 ha, obdelovalna površina zmanjšala za 1306 ha in kmetijska površina za 305 ha. Delež kmetijskih površin družbenega sektorja se iz leta v leto veča, vendar še ni dosegel slovenskega odstotka razmerja. Poprečno ima kmetija v ptujski občini 2,44 ha obdelovalnih zemljišč od tega 1.27 ha njiv. Če upoštevamo, da smo v desetletnem obdobju meliorirali okrog 1700 ha zemljišč vidimo, da naši uspehi pri intenziviranju niso zavidljivi, saj se intenzivni kmetijski prostor minimalno povečuje na račun dragih meliora- cij, medtem ko z neracionalno rabo prostora na račun ostalih gospodarskih panog in opuščanja zapravljamo kmetijske površine. Kmetijske prostorsko-ureditvene operacije, ki jih izvajamo v Pesniški in Polskavski dolini, bodo še v bodoče občutno spreminjale struk- turo kmetijskih zemljišč v prid njiv in vrtov in v prid družbenega sektorja. Drobitev zemljišč (na osnovi pogodb) v zasebnem sektorju je očitna, pravtako pa zaradi arondacij raste število parcel v družbenem sektorju. ORGANIZIRANOST KMETIJSTVA S pretežno večino knjetijskih zemljišč gospodari zasebni sektor (približno 12 tisoč gospodarstev). Čistih kmetov je le 4714. Od skupnega števila kmetov je premajhno število članov kmetijskih zadrug in tudi premajhno število tržnih proizvajalcev, predvsem pa preusmerjenih kmetij. Zato racionalna in uspešna organiziranost zadružništva še vedno ostaja odprta. KADRI V KMETIJSTVU Število visokostrokovnih kadrov pada. pri srednji in višji izobrazbi pa je enako kot prej. Podatkov o izobrazbi kmetovalcev v gradivu ni, dejstvo pa je, da ob ostalih pogojih le izobražen kmetovalec lahko pridobiva maksi- malne dohodke iz svojega dela. Pospeševalna služba je prešibka, da bi zmogla zadovoljivo in strokovno opraviti naloge. Poljedelsko- živinorejska šola je danes vključena v CSUl. prizadevanja pa so v smeri možnosti izobraže- vanja tehniškega kadra. PROIZVODNJA Ugotavljamo lahko, da naš proizvodni potencial še ni izkoriščen in da so velike možnosti povečanja pridelkov. Dosedanjo rast proizvodnje sta med ostalimi faktorji pogojevala tudi potrošnja umetnih gnojil in cmetijska mehanizacija. Kljub temu pa poraba gnojil v zasebnem sektorju še ni primerna, za kmetijsko mehanizacijo pa lahko rečemo, da je prevelika in slabše izkoriščena. Opozoriti velja na sadjarstvo, ki je nekoč ustvarjalo bis_tveni dohodek, danes pa je ta minimalen. Živinoreja je v občini razvita, vendar kot celota napreduje počasi. FINANČNI POKAZATELJI POSLOVA- NJA Iz podatkov, ki so v gradivu, je razvidno, da nova ustvarjena vrednost v kmetijstvu v primerjavi z drugimi področji gospodarstva pada in da je rast družbenega proizvoda v družbenem sektorju kmetijstva hitrejša od rasti v zasebnem delu. DAVČNA POLITIKA Na tem področju je komaj še kaj možno s4oriti, še posebej zato. ker davek sam ne predstavlja posebnega bremena. Občutnejše pa so obveznosti kmetijskih zavarovancev. Ta bremena bi bila manj občutna, če bi se odmerjala predvsem v odstotku od katastrske- ga dohodka in le v manjšem delu v fiksnem znesku. Seveda v tem sestavku ni možno zajeti vsega, kar je v gradivu. Prav je. da podatke v delegacijah dobro proučite in podate vaše mnenje kako stvari premakniti na bolje. Člani sveta so v razpravi, v kateri je kot gost sodeloval tudi predstavnik RK SZDL in Zadružne zveze Slovenije Slavko Glinšek. opozorili na številna področja dela. Tako je beseda bila o o deagrarizaciji in razslojevanju ter nastanku mešanih naselij na kmetijskem območju, kar je velikokrat zavora nadaljnjega razvoja kmetijstva, saj je pravih kmetij in s tem čistih kmetov vedno manj. Pri delu se ponovno poslavlja vprašanje zemljiškega maksimuma in po drugi strani velike razdrob- ljenosti posesti, kar onemogoča organiziranje ustrezne proizvodnje. Ob tem pa ne gre prezreti socialnih problemov in zlasti težav kmečke žene. Zatoje potrebno več storiti pri izenačevanju kmetovalca z delavcem v zdru- ženem delu. Vendar ne le s solidarno pomoč- jo, temveč moramo kmetijstvu omogočiti takšne pogoje, da .solidarnosti ne bo potrebo- valo. Pri tem pa smo tudi pri vlaganjih v primarno kmetijsko proizvodnjo s strani predelovalne industrije, sedaj je praktično ravno obratno. Kmetijske zadruge imajo pri nakupu zemljišč enake možnosti kot družbeni del in to bi morale bolje izkoristiti, na ta način pa bi ludi kmetje lahko najemali obdelovalne površine. Tega sedaj še ne izvajamo. Prav laku še nismo dosledni pri izvajanju in usuarjanju pogojev za izvajanje določil kmetijskih zakonov, zlasi zakona o preživnin- skem varstvu. Več pozornosti kol dosedaj bo potrebno posvetiti združevanju dela. zemlje in sredstev, če ne. bo riziko za posameznega kmetovalca vedno večji. Ob tem lahko omeni- mo samo nadomeščanje v času bolezni. V razpravi je bilo opozorjeno ludi na planiranje v kmetijskem prostoru, za kar niso t)dgovorni le kmetovalci in kmetijske delovne organizacije, temveč je to področje precej širše. Beseda pa je bila tudi o vlaganjih v ureditvene operacije, težavah v izobraževa- nju, težavah v vinogradništvu, problemih odtujevanja mlade govedi s lega območja, skratka zajela so bila praktično vsa področja dela v kmetijstvu. Pravgotovo pa velja izpo- staviti, da so bile vse povedane misli usmerje- ne v naprej, za boljše delo in hitrejši razvoj kmetijstva. Člani sveta so soglašali z gradivom in stali.šči izvršnega sveta, svoje pripombe pa bodo posredovali zborom občinske skupščine, ki bodo o vprašanjih kmetijstva razpravljali 24. in 28. aprila. I. kotar Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov Ormož v začetku aprila (4. aprila 1980 je društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov Ormož priredilo IX. redni letni občni zbor. Pregledali smo delo v preteklem dvoletnem mandatnem obdobju in ocenili razvoj kmetijstva v občini Ormož. Ugotovili smo, da smo s sprejetjem zemljiških zakonov dodali novo kakovostnejšo obliko, čeprav z njimi nismo povsem rešili neobdelanih njivskih površin itd. Se vedno imamo premalo vpliva na uporabo zemlje polkmetov. Kljub mnogim institucijam, ki služijo kmetijstvu, še vedno niso urejeni dohodkovni odnosi, še vedno se delo nas kmetijcev preslabo ovrednoti in še vedno nismo našli instrumenta, ki bi urejal vprašanje blagovnih viškov iz usmerjenih kmetij, investiranih iz družbenih sredstev. Dosti si obetamo od največje investicije v kmetijstvu Tovarne sladkorja. Imamo bogato zaledje, in s vključitvijo vseh odgovornih dejavnikov, površin za setev sladkorne pese ne sme manjkati. Razprava je tekla predvsem o melioracijah, o nedovoljenih gradnjah na najbolj rodovitni zemlji, o zložbi zemljišč, o pospeševalni službi, pa tudi o kmečki ženi, o izobraževanju itd. Fradicijo prirejanja prireditve ,,Ormož poje in pleše" bomo zadržali in bo letos ta tradicionalna prireditev 26. julija 1980 na kopališču v Ormožu. Se naprej bomo organizirali strokovna predavanja in ekskurzije, ki so mnogim članom pomagale razširiti delovno obzorje. Lotili se bomo tudi delne preobrazbe društva ki ga bomo razdelili na sekcije, kar pomeni, da bomo vključili v naše delovanje še pravnike, ekonomiste in strokovnjake tehničnih strok. Omeniti velja, da nam je OK SZDL podelila priznanje za aktivno delo na področju kmetijstva, kar nas mora še bolj vzpodbuditi k uspešnemu delovanju. V preteklem mandatnem obdobju je Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov Ormož organiziralo tudi občni zbor slovenske zveze Društev kmetijskih inženirjev in tehnikov. Na koncu smo izvolili tudi novo vodstvo, ki se bo v prihodnjih dveh letih ukvarjalo s kreiranjem kmetijske politike na našem območju. Miran Krajnc, dipl. vet. 10-IZ NAŠIH KRAJEV 24. april 1980 - TEDNIK Dober den van želin no lepo vaspozdrovlan. Ob kunciprejšjega tjedna gdo sen van jaz toto pismo pisa, smo na našen Suhen bregi že jezike vun držali. Pa ne zavolo vročine pač pa zalo. ker nan je v studenci no v mlaki voda zmanjkala. Vete to je stori heteg naših hatošk ih noprlešk i h brego v. Če dugo dež ne gre. nan voda za živino no Udi sfali. Keri si toga še neje skuša, ne ve kak je to hujdo, če nemaš dobre pitne vode pri hiši. Resen, ke mamo Preleki na Haložani rajši dobro vino kak pa vodo, pa brez vode jšeeno nemremo hiti. Vodovodi, ki so jih gradile mladinske delovne brigade, so se nan s strani Ptuja žefejst približali, samo do naših hiš na hregačah šeje duga no zlo droga pot... Ker pa more v vsoki težovi no žalosti tudi nekaj veselega biti mon eno dobro ponudbo: Zamenjan vino za vodo, ne glih liter za liter pač pa liter vina za 50 litrov vode. Vodo mi je treba dostaviti na dum. pogodba pa velo tak dugo dokič nede drgoč studenec oži veja no dokič nede voda v naši mlaki žaban vsaj do vuh segnola. Če je keri teresenl za ponujeno zamenjovo. nji naj to sporoči na naslov: Uredništvo Tednika Ptuj (za žejnega Lujzeka). Če de tečas kaj te vi toto mojo pismo v roke dobili že mater zemljo fejst dež namoča, našo mlako no studenec odžeja, — le ponudba ne velo več. Zaj pa mon hujdiča. Ker nesen takoj pisma na pošlo da, meje dež no sneg prehiteja. Premojduši. prova zima seje pokozala. Samo. da ne bi za snegon še mraz priša. Črešje, marelice, gruške no drugo drevje že cvete. Še malo pa do gorice popke odprle. Frdamano vremen. Saj rečen: Marec je pes, april pa ves. Pa kaj si čemo. Proti vremeni pač še nemremo lulali. Te pa srečno. Pozdravlja vas Lujs iz Prlekije. Pišite mi kak se kaj mote v vaših krajih. Razmen prleški, haloški. polenski no še kujleškijezik poleg. Tejko, da vete. ke mi lehko v vseh jezikih pišete. Hoda sen v visoke šole za jezike v treijen nadstropji. LUJS Kulinarična razstava v Središču ob Dravi Vsako leto 11. aprila praznuje KS Središče ob Dravi svoj krajevni praznik. Ob tej priliki pripravijo žene razstavo kuharske umetnosti in ročnih del. Za to razstavo, ki je vedno izredno kvalitetno urejena vlada zmeraj veliko zanimanje. Večkrat sem že bila na tej prireditvi, vseeno me je tudi letos vleklo, da si jo ogledam. Nameščena je bila v prostornih učilnicah lepe središke šole. Na z belim damastom pregrnjenih in s pomladanskim cvetjem lepo aranžiranih mizah, so bili nameščeni mnogi kuharski izdelki. Tu je bilo videti pestre kmečke južine, domiselno prekucnjen jerbas z ,,žegnom" je razkazoval svojo pestro in dobro vsebino, nad njim pa je visel plakat s sledečim napisom: ,,Je res najlepši čas še tisti, ko sta zorili trava in pšenica, ko kosec koso brusil je in srp ianjica. Najboljša juiina še vedno je domača. Pripravljena drvarju je, aTza orača, zato naj pomeni vsak, ki v svet ga vleče, da vedno še in pa povsod Najboljši kruh doma se peče. " Povedali so, da je ta ,,verz" zrasel na zelniku ,,Tratnega Tileka" (zelo aktivne kulturne delavke Tilike Kolaričeve). Razstavljene so bile ribje jedi, mnoge, umetniško izdelane sladice, domiselno sestavljeni narezki, pogače in raznovrstno kmečko pečenje, prekrasne, doma izdelane testenine; krofi, da si lepših sploh ne moreš misliti. Razstavljena so bila jedila vložena v patentne kozarce, po stenah pa so se vrstili prelepi gobelini. V drugi učilnici so bila razstavljena mnoga, lepo izdelana ročna dela raznih tehnik, med njimi precej pletenih oblek. Vse kar je bilo razstavljeno, je bilo opremljeno z napisom, kaj predstavlja in pa z imenom izdelovalke ali izdelovatelja. Ne morem reči, kaj je bilo najlepše, povdarim pa, da je najvažnejše sodelovanje. Taka razstava je tudi najučinkovitejša spodbuda za kvalitetno delo. Ne bi rada naštevala imen, kdo ima največ zaslug za vse to, da ne bi koga izpustila. Jasno pa je, da je organizacija v veščih rokah. Je pa tudi res, da še tako dober organizator z najimenitnejšimi idejami, ne more storiti nič, če nima ob sebi ljudi, ki so pripravljeni z dušo in telesom sodelovati. Zato gre pohvala in zahvala vsem, ki so se potrudili, da je razstava vsestransko navdušila in tako dosegla svoj namen. Pohvaliti je tudi treba še lovce in čebelarje ter vse druge razstavljalce, ki so s svojo udeležbo pripomogli do čim večje pestrosti. Zadovoljstvo obiskovalcev naj bo vsem za njihov trud najlepše plačilo. Erna Meškova OESTRNIK Bogatejši še za eno 00 ZSMS V maihni vasici v Desencih, ki so bile doslej znane po marljivem gasilskem društvu, smo v prejšnjem tednu ustanovili OO ZSMS ,,Franc Osojnik" Desenci. Združevalo bo pet sosednjih vasi ter tako precej razbremenili doslej edino OO v Destrniku, ki šteje okoli 6(X) mladincev. Mladi v Desencih so bili doslej zelo aktivni v GD ter v okviru tega društva prikazali razne igre in bili nasploh aktivni na interesnem področju v bolj organizirani obliki ter možnosti večjega vključevanja v politično in samo- upravno življenje v KS. . Prišlo je tudi do nekaterih finančnih problemov. Namreč, nekateri v GD hočejo, da bi mladinci, ki so si z interesnimi dejavnostmi zaslužili denar, še nadalje shranjevali v blagajni GD. Mladi se vsekakor zavedajo, da je denar, ki so si ga sami ustvarili tudi samo njihov, zato so sklenili, da bodo odprili žiro-račun. Velja še povdariti, da imajo mladi svojo sobo v gasilskem domu, zato se nekateri bojijo, da bi ob določenih ukiepih morali zapustiti sobo. Seveda bi takšno ravnanje pripeljalo do hujših za- pletov, zato je verjetno takšna bojazen neupravičena. Spremenila se je tudi samo organiziranost mladine v KS. Izvolili smo svet KS, ki bo koordiniral delo med OO v Desencih in v Destrniku ter z mladinci v 0§ ,,Bratje Reš", Destrnik. MZ 130 tamburašev nastopalo v Kungoti Po pravkar končanem srečanju gledaliških skupin ptujske občine so se v Kungoti pri Kidričevem predstavili minulo nedeljo tam- buraški orkestri na že tradicio- nalnem petem srečanju. Organi- zator — zveza kulturnih organi- zacij občine Ptuj je uvrstila v spoVed šest domačih skupin: mladinski tamburaški orkester DPD Svoboda Majšperk pod vt)dstvom Antona Švagana. tam- buraški orkester P D Ruda Sever Ciorišnica. tamburaški orkester PI) Irance Prešeren Videm pri Ptuju z dirigentom Maksom Vaupoličem. mladinski tambura- ški orkester PD Vitomarci. ki ga vodi Vida Toševa. mladinski tamburaški orkester PD Cirkov- ce pod taktirko Draga Kleina, tamburaški orkester DPD Svo- boda Ptuj z vodjem Franjom Hribernikom ter tamburaški or- kester žclezničarskega prosvetne- ga društva France Prešeren iz Celja z dirigentom Srečkom Cizeljem. ki je nastopil kot gost. Spored pa so zaključili združeni tamburaški orkestri, ki jim je dirigiral IranjA Hribernik. S svojim nastt)pom je zelo prijetno presenetil mladinski tamburaški orkester PD ("irkov- ce z mladim dirigentom Dragom Kleinom. ki je v obdobju od lanskoletne revije pa dolelošnje- ga srečanja, kvalitetno precej Mali oder v Kungoti je komajda sprejel vse nastopajoče v zaključnem delu nedeljskega srečanja tamburaških orkestrov ptujske občine, (foto: F. Langerholc) napredoval in lahko pričakujemo od mladih glasbenikov, da bodo svoje delo nadaljevali še z večjo zavzetostjo. Sicer pa gre vse priznanje slehernemu nastopajo- čemu na reviji in tudi domačemu prosvetnemu društvu, kije dobro izpeljalo organizacijski del ne- deljske V. revije tamburaških orkestrov občine Ptuj. V lelo.šnjem letu lahko na območju naše občine pričakuje- mo tudi republiško srečanje tam- burašev. ki bi pomenilo prvo tovrstno predstavitev le glasbe v Sloveniji. Gostitelji pa bodo po vsej verjetnosti Cirkovčani. mš Pomlad V Kidričevem Sprehod skozi naselje Kidričevo prikaže sprehajalcu vse značilnosti zgodnje pomladi. Vrtičkarji .so se pov.sod krepko zagrizli v obdelovanje svojih vrtov — v upanju, da jim bodo vrtovi skozi poletne mesece in posebno še v jeseni bogato poplačali vložen trud. Topli in .sončni dnevi v zadnjem tednu pa .so še posebej privabljali na plan najmlajše stanovalce Kidričevega. Skupina živahnih otrok seje Skupina otrok ob ograji zaprtega kopališča v Kidričevem Foto: K. Zoreč drenjala ob zaprtem bazenu in kukala skozi ograjo v želji, da bi se vrata čimprej odprla in da bi lahko veselo zaplavaU po bazenih. Nič manjše pa ni zanimanje mladih za minigolf. le da žal ne pridejo vedno na vrsto, kajti tudi tu imajo prednost večji in močnejši. France Meško 00 ZSMS Turnišče vabi Narodnoosvobodilni boj — ob tej besedi se vsakdo spomni junakov in dogajanj iz druge svetovne vojne pri nas. Nekateri se jih spominjajo samo iz pripovedovanj, raznih knjig in filmov, mnogi pa se jih spominjajo iz lastnih doživetij. Največ pa se o NOB govori ob praznikih, kot je dan ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. 27. april. Ob takih priložnostih počasti- mo spomin na junake, ki so nam priborili na.^ lepši jutri, na različne načine, največkrat s proslavami in podobnimi svečanostmi. Tudi mi smo se odločili, da 26. aprila ob 18. uri v Domu občanov Tiirnišče priredimo proslavo v počastitev dneva OF. Za proslavo smo izbrali igro s temo iz NOB. Toda kaj več vam ne bomo izdali, da vas bo pričakovanje pripeljalo k nam na proslavo, da boste skupaj z nami doživeli ta praznik, dan OF. Veseli bomo vsakega obiskovalca, saj bomo tako vedeli, da so .še ljudje, ki se spomnijo naše zgodovine iti jim ta mnogo pomeni. OO ZSMS Turnišče POSEBNE VRSTE RAZVEDRILO Pri prosvetnem društvu Cirkovce deluje tudi plesna sekcija, ki jo uspešno vodi Franček Unuk. V letošnjem letu so organizirali začetni tečaj plesnih korakov. Plesne abecede jih je učil mojster Aleksander Glatz iz Ptuja. Ni treba posebej poudarjati, da so začetni plesni koraki imenitna šola za vse tiste, ki se bodo vključili v folklorno skupino Vinko Korže. Mladi plesalci so se po končanem začetnem tečaju odločili, da nadaljujejo še z nadaljevalnim. Kot zanimivost naj povemo, da so se sobotnega zaključka plesnega tečaja udeležili starši plesalcev in predstavniki PD Cirkovce. Plesni tečaj je uspešno končalo 14 parov. Foto: zk Kadrovski in prostorski problemi GASILSKO DRUŠTVO VIDEM Ciasilsko društvo v Vidmu de- luje že 58 let. Dolgo časa je bilo društvo eno najbolj aktivnih, kar pa ne hi mogli trditi za zadnjih nekaj let. Razlogi za tako stanje pa so. kar je povdaril predsednik društva Franc Drevenšek. objek- tivne, v največji meri pa subjek- tivne narave. Na seznamu planov društva je vpisanih okoli 60 ljudi, vendar jih le dobra polovica de- luje aktivno, medtem ko so ostali le na papirju. Največje probleme imajo z mladino. Pred leti sta v okviru društva delovali dve mla- dinski desetini, zaradi trenja v društvu pa so mladi popustili in se včlanili v športno društvo, pro- svetno društvo in podobno. Tako bi trenutno v članstvu gasilskega društva Videm lahko našli le še nekaj mladih, zaman pa so bila tudi vsa prizadevanja, da bi s po- močjo osnovne šole in družbeno- političnih organizacij pritegnili mladino nazaj v gasilske vrste. Za uspeh na tem področju pa bo po- trebno v prvi vrsti spremeniti od- nos do gasilstva v Vidmu, pred- vsem tistih, ki lahko najbolj vpli- vajo na mladino. Vzrok za neaktivnost v društvu bi lahko pripisali tudi prostorskim problemom, saj v starem gasil- skem domu .skoraj ni ustreznega prostora za shajanje, še manj pa za normalno delo. Stari gasilski dom torej še zdelač več ne služi svojemu namenu, zato so gasilci že pred leti sprejeli sklep za gradnjo novega in nabavili že nekaj gradbenega materiala. Gradbeni odbor, ki so ga imeno- vali pa je sestavljen iz gasilcev in predstavnikov družbeno politič- nih organizacij in nekateri teh predstavnikov, ki bi sicer morali vso stvar speljati, so popustili. Tako so gasilci pred kratkim postavili pogoj, da se gradnia nemudoma prične, sicer bodo obstoječi gasilski dom razširili. Takrat so jim obljubili, da bodo priprave na gradnjo pospešili, kljub temu pa gasilci ugotavljajo, da se ta naloga v zadniem času ponovno zanemarja. Da bo za- deva bolj jasna naj dodamo, da gre tu za gradnjo večnamenskega doma v Vidmu, kjer bodo imeli prostor gasilci in vsa ostala"dru- štva ter organizacije. Gasilci bi v P-^edsednik (ID Videm Franc Drevenšek: »V naše vrste bi želeli včlaniti predvsem mlade«. tem domu dobili tri garaže, orodi- šče, klubsko sobo in kopalnico, skupno pa bi uporabljali dvorano in nekatere druge prostore. Tudi omenjena dvorana je že bila predmet spora, saj so nekateri hoteli imeti pritrjene sedeže, da bi dvorana služila le dramskim in kinopredstavam, drugih priredi- tev pa v njej ne bi bilo mogoče organizirati. Na srečo pa je vsaj glede tega prevladal zdrav razum! Vsemu temu bi bilo potrebno dodati še to, da bo gradnja več- namenskega doma v Vidmu re- snično stekla šele takrat, ko bodo tisti, ki sedaj o tem veliko razpra- vljajo in modrujejo, resnično pri- pravljeni prijeti tudi za lopate in crampe. Pa se vrnimo ponovno k delu gasilskega društva. Poleg priza- devanj za nove prostore .so se na- mreč lotili tudi tehnične oprem- ljenosti društva, kar je prav tako zelo pomembno za uspešno delo, predvsem na operativnem pod- ročju. Konec maja tako pričaku- jejo novi gasilski kombibus. Gasilsko društvo Videm deluje na območju več vasi, večina čla- nov pa je iz Pobrežja, le dva sta iz Vidma.Tuditojerazlogvečkratnih sporov, saj se upravičeno sprašu- jejo, če so resnično samo Po- brežani dolžni skrbeti za razvoj gasilstva v vidmu. Ob koncu je potrebno dodati, da v gasilskem društvu Videm upajo, da bo vendarle prišlo do gradnje doma in tako rešitve prostorskih težav. Npvi prostori in pa tehnična opremljenost bo dala gasilcem v vidmu novih moči. z večjo aktivnostjo bodo v svoje vrste pritegnili nove člane, pred- vsem mlade, kar je osnovni pogoj za uspešno delo v prihodnosti. Seveda pa ni dovolj o teh željah samo govoriti......stanje ni rožna- to in zahteva takojšnje in kon- kretne akcije! JB Stari gasilski dom v Vidmu in opeka, ki že dve leti čaka na začetek gradnje večnamenskega doma. fEDNIK - 24. april 1980 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 11 JAKI V RAZSTAVNEM PAVILJONU DUŠANA KVEDRA v petek 25. aprila 1980 bo v razstavnem paviljonu Dušana Kve- jra otvoritev razstave slik, grafik jp risb Jožeta Horvata-Jakija. gazstava bo posvečena dnevu ustanovitve OF in prazniku dela. Znanega umetnika verjetno ni pot- rebno posebej predstavljati, saj je razstavljal v neštetih galerijah (joma in po svetu. Jaki je samosvoj umetnik, samosvoja je njegova življenjska in umetniška pot in čeprav si ga ne moremo oamisiui iz pregleda slo- venske umetnosti druge polovice 20. stoletja, ga težko primerjamo z drugimi ustvarjalci ali posamez- nimi smermi. V pregledih ga stro- icovnjaki uvrščajo med umetnike samorastnike, hkrati pa poudar- jajo, da se njegov opus močno razlikuje od ustvarjalnosti samou- kov. Jaki se je vedno predajal prvemu navdihu (deloma si s tem lahko razlagamo njegovo narav- nost osupljivo produktivnost) in si pri tem ni dovolil, da bi ga omeje- vali kakršnikoli zakoni, ki sicer ve- žejo šolane umetnike. V njegovih delih, ki so nabita z energijo, sta predstavljena skoraj vedno dva svetova. Prvi je svet naše vsakda- njosti, drugi pa je svet sanj, fanta- zije, podzavesti. Sodobni človek živi v nenehnem boju z imaginar- nim zlomom, v strahu pred po- polnim uničenjem. Tudi svet sanj in podzavesti je poln pošasti. Ven- dar bi Jakijeva dela razlagali napak, če bi v njih videli samo st- rah pred katastrofo. Zelo močno je izražena tudi volja do življenja in radost nad večnim oploje- Jakijeva grafika vanjem, ki zagotavlja ohranitev vsega živega. Največ se je z razlaganjem Jaki- jevega simbolnega jezika ukvarjal pisatelj Tone Svetina, ki je o umetniku napisal cel esej. Ob poz- navanju Svetinovega eseja se nam ponujajo nove in nove razlage Jakijevih stvaritev. Vsaj nekateri elementi njegovih del pa se bodo vedno izmikali razumljivemu in spoznavnemu. Razstava bo odprta do 5. maja vsak dan od 8. do 11. in od 15. do 17. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 10. do 12. ure. Marjeta Ciglenečki TRETJE SREČANJE GLEDAUSKIH SRUPIN IZ PTUJSKE OBONE Ptujčani ne bodo sodelovali na področnem srečanju Od ponedeljka. 14. aprila do petka, 18. aprila se je v ptujskem gledališču v olcviru 3. srečanja ljubiteljskih gledaliških skupin z območja ptujske občine predstavilo šest skupin, medtem ko je predstava Ptujčanov Zdrahe na vasi zaradi bolezni v ansamblu odpadla. Zato člani gledališkega ansambla DPD Svoboda Ptuj ludi ne bodo nasto- pili na področnem srečanju, čeprav bi se — po besedah poznavalcev — gotovo uvrstili na republi- ško srečanje. Goldonijeve Zdrahe na vasi so med ptujskim občinstvom naletele na izredni) ugoden odziv, saj so se igralci izredno jiotrudili in pod spretnim režijskim vodstvom Franja Potočnika prikazali zares odlično igro. V preteklem tednu .so se občinstvu predstavile naslednje skupine: Klub mladih Ptuj, PD Vitomar- ci, PD France Prešeren Videm pri Ptiijy, PD Stane Petrovič Hajdina, PD Grajena in PD Zetale. Reči je treba, da so bile skupine dokaj enakovredne, nekateri posamezniki pa so bili visoko nad pov- prečjem. Sicer pa so v celoti dobro igrale predvsem skupine, ki že dlje časa delujejo in so dobro sodelo- vale z režiserjem in z mentorjem. Dramska komisija pri Zvezi kulturnih organiza- cij občine Ptuj ta je bila organizator srečanja — je po vsaki predstavi pripravila pogovor z igralci in režiserji. Ocenili .so nastope skupin in posamezni- kov, opozorili na pomanjkljivosti in pohvalili dobro zaigrane prizore. "Precej pozornosti so namenili repertoarju, ki bi ga z leti morali razširiti in poseči po zahtevnejših delih. Zato bodo pred začetkom prihodnje gledališke sezone uskladili repertoar vseh ljubiteljskih skupin, ki delujejo na območju občine, dramska komisija pa dq. pri oblikovanju repertoarja sodelovala z nasveti. Člani komisije so igralce opozorili tudi na jezik, saj je ta najbolj šibka točka vseh skupin. Seveda je težko pričakovati, da bodo igralci samo z vajami igre dosegli višji nivo na jezikovnem področju, za lektorsko delo pa promanjkuje ljudi in predvsem časa. Tudi o delu mentorjev je bila beseda. Nekatere skupine so bile zadovoljne s svojimi nentorji, druge manj. Zato so se dogovorili, da bodo v prihodnje mentorje izbirali po skupnem dogovoru, tako da bo sodelovanje mentorja izbirah po skupnem dogovoru, tako da bo sodelovanje mentorja, režiserja in igralcev popolno. Ob "koncu le še beseda o obiskovalcih. Vsako predstavo si je ogledalo lepo število občinstva, žal la med njimi ni bilo tistih, ki marsikdaj povedo cakšno krepko na račun ljubiteljske dejavnosti. Tokrat so imeli priložnost, da si ogledajo uspehe nekaterih ljubiteljskih skupin, pa so jo zamudili. Najbolj vztrajni in redni obisKovalci pa so bili igralci .sami. Tretje srečanje gledaliških skupin iz ptujske občine Ptujčani ne Dodo sodelovali na področnem srečanju. Večina se je ogledala vse predstave in vzpodbu- jala svoje tovariše. Marsikdaj so gledalci s sponta- nim ploskanjem nagradili dobro odigrane prizore, kar daje vedeti, da se predstave gledali tudi s »strokovne« plati. Eden od članov dramske komi- sije je ugotovil, da so predstave na vasi običajno bolje obiskane, kot so bile te v preteklem tednu. Tudi »običajnih« obiskovalcev Talijinega hrama nismo videli, ti so redni gostje le ob obisku profe- sionalnih igralskih skupin iz Maribora, Celja in Ljubljane. Pa so tudi Ijuoiteljske skupine prikazale toliko dobrega in lepega, da .so bile vredne večje pozornosti! N.D. \DR. VLADIMIR BRAClC\ PROSTORSKI RAZVOJ UPRAVNE IN SAMOUPRAVNE RAZDELITVE NA OBMOČJU SEVEROVZHODNE SLOVENIJE (4. nadaljevanje) OBČINA PTUJ I. Upravna razdelitev v obdobju 1850—1918 Okrajno glavarstvo Ptuj je ob ustanovitvi 1850 bilo razdeljeno na sodni okraj Ptuj in sodni okraj Rogatec. Območje takratnega sodnega okraja Ptuj se skoraj povsem pokriva z območjem današnje občine Ptuj. Na njenem območju je leta 1850 bilo 85 okrajnih občin ali sosesk. Velika večina — 77 — jih je bilo v sodnem okraju Ptuj; 5 jih je pripadalo sodnemu okraju Rogatec (Čermožiše, Dobrina, Kočice, Nadole in Zetale, ki sestavljajo danes krajevno skupnost Zetale); občina Hiš je pripadala sodnemu okraju Lenart v Slov. goricah; občina Zamušani, ki je obsegala naselja Zamušani, Polenci, Prerad in Tibolci, pa sodnemu okraju Ormož, okrajno glavarstvo Ljutomer. Med 85 občinami je bila mestna občina Ptuj, ki ie obsegala samo mestno jedro in predmestje Kaniža, druge so bile vaške soseske. Vseh 85 občin je obsegalo 163 katastrskih občin z 207 naselji. 38 občin (45 oro- čila o delu TKS za leto 1979 in realizacijo finančnega programa, poročilo o delu skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, poročilo odbora samoupravne kontrole, o delovanju delegatskega sistema in poročilo o delu Zveze telesno- kulturnih organizacij občine Ptuj. Po pričakovanju je največ raz- prave bilo pri obravnavi predloga programa dejavnosti in finančnega načrta telesnokultume skupnosti za leto 1980 s programom ZTKO in varčevalnim programom. Pripombe in vprašanja delegacij, ki so bila posredovana pred sejo, so se nanašale na nabavo osnovnih sredstev, sanacijo športne dvorane Mladika, stimuliranje trenerjev in vaditeljev, tekoče vzdrževanje, obveznosti do Zveze lovskih družin, o sredstvih namenjenih za nogomet v ptujski občini, pogrešajo podrobnejše var- čevalne usmeritve, posredovan pa je bil tudi predlog, da kate- gorizacije športnikov ne upo- števamo. Predstavniki skupnosti so že na seji odgovorili na večino vprašanj, vendar jih bodo delega- cijam posredovali tudi v pismeni obhki. Na sami seji pa so delegati opozorili na odmero planiranih sredstev za kategorizacijo. Izvršni odbor skupnosti je predlagal, da bi kategorizacijo upoštevali le pri perspektivnih športnikih in šport- nicah in še to do 24. leta starosti. Vendar ta predlog ni bil sprejet, temveč so delegati potrdili prejšnji predlog — zagotovitev sredstev za kategorizacijo. Ureditev nadomestil za trenerje in vaditelje bo, vsaj tako je bilo pojasnjeno, prišla v poštev verjetno šele po na- slednjem srednjeročnem obdobju. Dejstvo je, da z ozirom na obseg zbranih sredstev vseh potreb in zahtev v telesni kulturi ne moremo zadovoljiti. Iz razprave velja izpo- staviti tudi telesno vzgojo naših najmlajših tako tistih v organizi- ranem družbenem varstvukot tudi izven. To področje nam je na žalost še dokaj neznano, čeprav prizadevanja so. Pravtako pa bi veljalo zagotavljati sredstva za izvedbo programov in to izvedbo kontrolirati. V tem primem bi vsi nosilci bolje skrbeli za uspešno izvedbo postavljenih nalog. Ob koncu so delegati potrdili letošnji program, ob tem pa predlagaU Medobčinski nogometni zvezi, da posebna komisija v okviru zveze pripravi predlog nadaljnega razvoja in dela v nogometu ptujske občine. Proti koncu zasedanja so delegati sprejeli tudi sklep, takšna je v posebni anketi bila odločitev večine delegacij in konferenc, da bodo seje skupščine v prihodnje v popoldanskem času. Velja pa omeniti tudi predlog, da bi se vsi nosilci dejavnosti vključili v akcijo čiščenja okolja, zlasti na objektih, ki jih uporabljajo. 1. kotar ALUMINIJ-KOROŠKA 4:2 (2:2) Kidričevo-stadion Aluminija, igrišče zasneženo rezultat izenačili, pri tem pa .še nekajkrat nevarno in težavno za igro, gledalcev okoli 100, sodnik Mi- ogrozili domačega vratarja Škrgeta. ictič 11. iz Celja. Aluminij: Skrget, Kokot, Šmigoc, Vinkler, Pani- kvar. Bek, Vindiš (Paučinac) Skrjanec (• iFruk), Dončec, Kozoderc in Šmic. Koroška: Pavlinič, Šuler, Rus, Knap, Ferlin, Ce- pec, Mesaric, Vavče, Kreuh, Kokal, in Tone. Nogometaši Aluminija so dosegli prvo zmago v spomladanskem delu prvenstva, čeprav so nastopili brez Albina Dončeca, Podvršeka, Klajnška in Krajnca, kapetan Panikvar pa je nastopil poško- dovan. Igralci obeh moštev so pričeli izredno na- padalno in že v 3. minuti je Kozoderc z lepim strelom premagal vratarja gostov. Nato je Janko Vindiš z lepim strelom v sami desni gornji kot drugič matiral gostujočega vratarja. Nato so se gostje odprli in V drugem polčasu smo gledali dober nogomet. V 50. munuti je z razdalje več kot 30 m Janko Vindiš drugič presenetil nemočnega vratarja gostov. Po hitrem protinapadu nato Šmic rezultat še povečal, Fruk pa zadel le vratnico. ' Gostje so imeli prilo- žnost rezultat znižati, vendar so zastreljali enajst- metrovko. Domači napadalec Dončec bi se lahko sam večkrat vpisal v listo strelcev, vendar je bil sila nespreten in ni izkoristil ugodnih priložnosti. Desno krilo moštva Koroške je dobil rdeči karton zaradi surovega starta na Kozoderca, drugače pa je bila tekmazelofer. Mladinci papredtekmenisoodigrali, ker je bilo na igri.šču preveč snega. Danilo Klajnšek Tekmovanje na zvenečo žogo v soboto, 12. aprila so bile odigrane tekme slepih in slabovidnih igralcev z igro na zvenečo žogo. Sodelovale so ekipe Štajerske iz Avstrije, Maribora in Ptuja. Gradčani so se udeležili tekme s tremi ekipami, Mariborčani z dvema in Ptuj z eno ekipo. Tekma je bila dejansko povratna, na povabilo Ptujčanov, saj smo lani, 8. decembra, skupaj z Mariborčani igrali v Gradcu in tudi zmagali. ^ V soboto pa so v Ptuju zmagali Avstrijci, Ptujčani smo bili četrti, dve ekipi pa sta bili še slabši. Vrstni red ekip: Štajerska 1 in Maribor 1 po 8 točk. Štajerska IJ in Ptuj po 6 točk. Skupno so torej zmagali Avstrijci z rezultatom 5 : 4. Žal nam športna sreča ni bila preveč naklonjena. Tekme sta vodila in sodila Milan Zupane iz Ptuja in Edo Krejnč iz Maribora. Besedilo in posnetek: R. Rakuša Športniki — tekmovalci na zvenečo žogo Kros v počastitev krajevnega praznika TVD Partizan Kidričevo in šolsko športno društvo na osnov- ni šoli Boris Kidrič iz Kidričeve- ga sta pripravila kros v počastitev Krajevnega praznika. Kla startu krosa se je pojavilo več kot 550 udeležencev različnih starostnih kategorij in sicer od otrok, ki obiskujejo vrtec, pa vse do naj- starejših občanov. Razumljivo je, da jc pravi športni duh prisoten pri učencih in učenakah osnovne šole. drugim pa je prišel kros kot ''Prostitev. O organizaciji krosa v počastitev krajevnega praznika ni potrebno pisati preveč, kajti iz i-^kušenj vemo, da so podobna tekmovanja vedno dobro organi- zirana. Vrstni red, cicibani srednja skupina: Aleš Verlez 1:41,2, Aleš Kokol. Sebastian Letonja. Vrstni red. cicibani starejša skupina: Franci Jerenko 1:25.6 Sandi Marzidovšek. Niko Kokot. Vrstni red 1—2 razred deklice: Karmen Kešpert 2:43.8. Zlatka Malinger. Renata Repec. Vrstni red I—2 razred dečki; Bdi Hojnik. Roman Nakl; Mar- jan Svenšek. Vrstni red. 3—4 razred dekli- ce: Violeta Pintarič 4:08.4. Brigita Petek. Darja Kores. Vrstni red. 3—4 razred dečki: Vojko Svenšek, Damijan Škafer, Roman Intihar Vrstni red, 5—6 razred dekli- ce: Simona Intihar 3:37,0, Irena Krajnc, Breda Gerečnik. Majda Bauman prva pri pionir- kah 7—8 razred Vrstni red, 5—6 razred dečki: Tomo Artenjak. Jože Klajnšek. Zoran Strel. Vrstni red. 7—8 razred dekli- ce: Majda Bauman. Vesna Teo- dorovič. Martina Korpar. Vrstni red. 7—8 razred dečki: Danilo Ivančič 3:09:0. Branko Krošl. Peter Letonja. Prav tako pa so se krosa udeležili tudi mladinci, člani in pionirji nogometnega kluba Alu- minij iz Kidričevega, kakor tudi drugi občani. Verjetno so z udeležbo lahko zadovolljni prav vsi. tako udeleženci, ki so sodelo- vali in tudi prireditelji krosa, kije že tradicionalen ob krajevnem prazniku. Besedilo in pt^snetki: Danilo Klajnšek ^•^agovalci pri pionirjih 7. in 8. razreda I udi nogometaši Aluminija so se udeležili krosa V POCASnTEV MESE(» MLADOSTI V Dornavi, Kidričevem in Ptuju Kvalifikacijska srečanja v počastitev meseca mladosti gredo počasi, vendar vztrajno proti koncu. Za območje Haloz so predtekmovanja že končana, prav tako pa bodo tudi za območje Dravskega polja, kjer manjka samo še tekmovanje v rokometu, medtem pa je treba odigrati tekmovanja za območje mesta Ptuja še v rokometu, malem nogometu, šahu in namiznem tenisu; za območje Ptujskega polja in Slovenskih goric pa v rokometu in malem nogometu. V Kidričevem bo jutri 25. aprila predtekmovanje za območje Dravskega polja in sicer v rokometu. Tekmovanje se bo pričelo ob 16. uri in bo potekalo na rokometnem igrišču pri osnovni šoli Boris Kidrič Kidričevo. V Ptuju bo prav tako jutri na stadionu RK Drava predtekmovanje za mesto Ptuj v rokometu. Tekmovanje se bo pričelo ob 16. uri in bo verjetno potekalo na dveh igriščih, to pa bo odvisno od števila ekip, ki se bodo pojavile na stadionu RK Drava natanko ob 16. uri. V Dornavi bo potekalo predtekmovanje v rokometu za območje Slovenskih goric in Ptujskega polja. Tekmovanje bo v petek, 2. maja 1980. torej teden dni pozneje kot tekmovanje v Kidričevem in v Ptuju. Tudi tukaj bo začetek ob 16. uri. Ta predtekmovanja so ob petkih popoldne. Zatoje nujno, da se ekipe zberejo ob določeni uri na vseh igriščih, to pa zaradi izvedbe žreba. Ekipe se bo čakalo največ deset minut in potem se prične s tekmovanjem, ne glede na število ekip. Tudi če se udeležijo le tri ekipe, .se tekmuje po sistemu izpadanja. Igra se v vsakem vremenu, razen v primeru sneženja ali močnega naliva. Mladinci, udeležite se tekmovanja v čim večjem številu, kajti udeležba na teh tekmovanjih so pokazatelj vašega delo- vanja. Če se ne udeležuješ niti pportnih tekmovanj, kako je šele pri drugih udejstvavanjih. Danilo Klainšek Pionirski festival košarke '80 v Murski Soboti je bilo minulo soboto srečanje pionirskih ob- močnih reprezentanc iz Maribora, Murske Sobote in Ptuja, ki gaje organiziral domači košarkarski klub. Srečanje spada v letošnje aktivnosti festivala košarke 80. Doseženi so bili naslednji rezultati; Pionirji; Ptuj — Maribor 36:50, Ptuj — Murska Sobota 56:57; ponirke; Ptuj — Maribor 47:50, in Ptuj — Murska Sobota 60:50. Pri pionirjih je zmagovalec turnirja selekcija Maribora, druga je Murska Sobota in tretji Ptuj. Pri pionirkah je bila prva selekcija Maribora, druga selekcija Ptuja in tretja Murska Sobota. V polfinale pionirskega festivala sta se uvrstili selekciji Maribora in Murske Sobote v konkurenci pionirjev, pri pi- onirkah pa selekciji Maribora in Ptuja. Polfinalni turnir bo predvidoma 10. maja. MG STRELSTVO Občinsko prvenstvo j z zračno puško Občinska strelska zveza je pripravila na strelišču ob športni dvorani Mladika občinsko prvenstvo s serijsko zračno puško za pionirje in pionirke osnovnih šol. Pri pionirjih seje tekmovanja udeležilo dvanajst ekip. medtem ko seje pri dekletih zbralo pet ekip. V obeh konkurencah je slavila ekipa osnovne šole iz Markovec. Fkipni vrstni red — pionirji: OS Markovci 11. ekipa 462 krogov (Miran Verbančič 142. Miran Ferčič 166 krogov in Matjaž Kekec 145 krogov^ OŠ Franc Osojnik Ptuj 434 krogov; OŠ Ivan Spolenjak 426 krogov; OS Markovci 1. ekipa 398 krogov; OŠ Videm pri Ptuju 351 krogov; OŠ Podlehnik II. ekipa 290 krogov; OŠ Podlehnik 1. ekipa 278 krogov; OŠ Tone Žnidarič Ptuj I. ekipa 276 krogov; OŠ Tone Žnidarič II. ekipa 274 krogov; OŠ Destrnik 258 krogov; OS Olga Meglic Ptuj 238 krogov. Ekipni vrstni red — pionirke; OŠ Markovci 11. ekipa 445 krogov (Natalija Plohi 143. Irena Roškar 157 krogov in Sonja Zamuda 145 krogov); OŠ Markovci 1. ekipa 349 krogov; OŠ Tone Žnidarič 290 krogov; OŠ Kidričevo 263 krogov; OŠ Tone Žnidarič II. ekipa 182 krogov. Vrstni red — posamezniki; Zvonko Ferčič OŠ Markovci 166 krogov: Bojan Mihelač OŠ Franc Osojnik 165 krogov. Igor Rakuša OŠ Ivan Spolenjak 164 krogov, Stojan Smolinger OŠ Ivan Spolenjak 158 kro- gov; Matjaž Kekec OŠ Markovci 154 krogov. Vrstni red — posameznice: Irena Roškar OŠ Markovci 157 krogov; Tina Perko 147 krogov; Sonja Zamuda OŠ Markovci 145 krogov; Na- talija Ploh OŠ Markovci 143 krogov, Lidija Krničar OŠ Tone Žnidarič 125 krogov. DANILO Klajnšek Novi atletski sodniki v Ptuju Področni zbor atletskih sodnikov Slovenije, ki deluje v Ptuju že neka' let in ga vodita mg. Boris GerI kot predsednik in Jože Strafela kot tajnik združuje dvajset sodnikov in to 2 zvezna, 10 republiških in 8 atletskih sodnikov. Kerje bil minuli mesec ustanovljen v Ptuju samostojni atletsk, klub. bo delo na področju atletike seglo gotovo v večjo širino. Zato pa niso potrebni samo trenerji in vodniki, temveč tudi sodniki. Znanoje, da mlade ljudi vleče tekmovanje in medsebojno merjenje sil in moči ter preverjanje spretnosti. Tako bo nujno za poživitev atletiki v Ptuju organizirati čimveč tekmovanj, kar pa brez izprašanih sodnikov ni mogoče. Da bi se vrste .sodniškega kadra okrepile je področni zbor v Ptuju organiziral sodniški tečaj, ki so ga vodili delavci Pedagoške akademije in mednarodni sodniki iz Maribora. Minuli teden so bili opravljeni tudi izpiti iz teoretičnega znanja, kijih je uspešno zaključilo 18 kandidatov iz Ptuja in Markovec. Novi scxlniki so postali; Marjan in Marija Ber, Slavko Feguš, Stanka in Božidar Knapič, Irena in Milan Kovačič, Branimir Komel. Ivan Klarič, Milan Kolednik, Alojz Lebar, Valter Pliberšek, Vlado ing. Potočnik, Mil^n Rosic. Emil in Jani Učakar, Aleš Urbančič in Vinko Žemljic OP 14- NAŠI DOPISNIKI 24. april 1980 - TE|>NI| kurirCkova pošta Letos 9. aprila je šla skozi našo vas Kurirčkova pošta. Pionirji smo se sestali in se dogovorili kaj bomo imeli za program in kako bomo sprejeli Kurirčkovo pošto. Za sprejem Kurirčkove pošte so izbrali tudi mene. V Svetincih smo sprejeli kurirčkovo torbo od učencev OŠ Des- trnik. Po sprejemu smo jo odnesli v OŠ Trnovska vas. Ko so nas učenci zagledali so pričeli ploskati. Tam smo imeli kulturni program. Na tem programu je bila tudi predsednica DPM Ptuj lovarišica Lizika Lacko. Prisotni so bili tudi tov. ravnatelj OŠ Destrnik in tovarišica. Po programu smo Kurirčkovo pošto cxlnesli v OŠ Vitomarce. Od šole so nas nekaj metrov spremljali še naši učenci. Kurirčkovo pošto smo predali pn spomeniku vitomarškim pionirjem. Ko smo predali Kurirčkovo pošto, so prebrali pismo, nato je učenka prebrala pismo, katero so napisali sami. Po programu so Kurirčkovo pošto odnesli v Juršince. Ko so pionirji pošto odnesli, smo se vrnili v Trnovsko vas. Ostalo mi bo v spominu. Sonja Rajšp, OŠ Trnovska vas NASA BRALNA ZNACKA Ze 14 let tekmujejo učenci naše šole za bralno značko in tako je bilo tudi letos. Ze v mesecu oktobru smo se začeli pripravljati na tekmovanje. Prebrali smo tri knjige in jih obnovili. Največ težav je bilo s pesmicami, saj smo z njimi odlašali tako dolgo, dokler nam ni začela teči voda v grlo. Med nami pa je bilo tudi nekaj takšnih, ki knjig niso prebrali in tako razočarali našo tovarišico, ki se trudi, da bi bralno značko opravili vsi najboljše in pri tem odnesli vsaj trohico znanja. 14. februar je bil dan, ko smo zaključili naše tekmovanje. Vsi tekmovalci smo se zbrali v dvorani, kjer je bila proslava. Na njej smo se spominjali pesnikov in pisateljev, zlasti Cirila Kosmača in Leopolda Suhodolčana, ki sta nas pred nedavnim tiho zapustila. Prebrali smo tudi nekaj svojih sestavkov in pesmic, na koncu pa nam je zapel otroški zbor dve pesmici. Potem sta dobila besedo naša gosta, Ančka Sumenjakova in Miroslav Slana. Tovarišica Sumenjakova nam je prebrala nekaj svojih pesmi, tovariš Slana pa nekaj smešnih zgodbic in nekaj pesmi, vse pa niso bile za naše učitelje, zato je tov. Slana rekel, naj si zamašijo ušesa. Zelo smo se smejali in hoteli še več pesmic. Tudi mi smo jih nekaj povprašali in dobili zelo lepe odgovore. Cas za naše srečanje se je iztekel in morali smo se posloviti. Gostoma smo se zahvalili in jima v spomin na srečanje podarili simbol naših krajev — klopotec. Otroci pa smo jih obdarili s spomladanskim cvetjem. Odšli smo vsak na svojo stran z željo, da bi naslednje leto doseglo bralno značko še več učencev. Brigita Skela, 7/b, 0§ Videm POLET V vesolje Bil sem pripravljen za vzlet. V letečem krožniku, ki sem ga izdelal sam in še nekaj prijateljev, nisem bil sam. Z menoj je bil še prijatelj. Krožniku smo dali ime ,,Sujuz XX 51." V kontroli so mi po teleprinterju dajali zadnje napotke. Zaslišal sem številke: ,,5,4,3,2,1,0" in iz krožnika se je. vnel plamen. Poletel sem v vesolje, ki sem ga nestrpno pričakoval. Zagledal sem vse modro okoli sebe. Zagledal sem veliko zvezd. Prijatelj mi je rekel, naj se pripravim, saj bova kmalu pristala. Nadel sem si stekleno čelado in si oblekel težko obleko. Ko sem stopil na tla sem začutil, da sem Jahek kot pero. Začela sva raziskovati planet. Našla sva stopinje. Postalo naju je strah. Začela sva teči h krožniku. Pri krožniku sva zagledala ljudi — robote. Bili so grozni. Vendar so se oni ustrašili naju in začeli bežati. Midva sva prižgala krožnik in odletela na Zemljo. Na Zemlji sva povedala, kaj se nama je zgodilo. Nihče nama ni verjel. Zato sva bila užaljena in se odpravila domov. Naenkrat sem se jaz prestrašil in se zbudil. Ugotovil sem, da so bile to samo sanje. Tako sem dalje zaspal. Peter Bratušek, 5/b, OS Martin Kores, Podlehnik žalostna vest Zimsko jutro. Neprijazen dan. ,,Joj, mamica, zamudila bom pouk!" sem kriknila in skočila na noge. Razposa,jena sem pritekla v šolo in pozdravila sošolke. Mrmraje so odzdravile. ,,Kaj pa jim je?" sem pomislila. Med poukom je bilo nenavadno mirno. Tudi tovariši so bili nerazpoloženi. Glavni odmor. Mirno, nobenega živžava in divjanja. Nekaj nenavadnega. Komaj sem čakala konec pouka. Doma sem vključila radio, da bi vesela glasba pregnala nerazpoloženje, ki je vladalo v šoli. Kaj pa to? Niti ene poskočne pesmi. Sama resna glasba. Pobegnila sem od doma in se napotila v bližnji gaj. Skačem po stezici pa se nenadoma zdrznem. Kaj je narobe? Nikjer ni slišati veselega čivkanja vrabcev. Tudi igrivega vetra ni, da bi mi razmršil lase. Ali se je vse zaklelo zoper mene ali je res kaj narobe? Polna težkih slutenj se odpravim proti domu. Na stopnišču sem skoraj trčila v sosedovo Manjo. ,,Hej, kam pa?" razposajeno zakličem. Pogledam v njen obraz, toda namesto hudomušnosti in nagajivosti opazim, v njenih očeh preplašen izraz. ,,Ali že veš?" je stisnila iz sebe. ,,Kr.j naj bi vedela?" se začudim. ,,Ali ne veš, da je tovariš Tito hudo zbolel in je v bolnici?" ,,Ne, zjutraj sem zamudila poročila," sem zbegano odvrnila. Zdaj sem šele razumela, zakaj je bil dan tako pust in mrk. ,,Manja, morda ne bo nič hudega," . ; io potolažila, ,,in se bo vse uredilo. Mora se!" Cez nekaj dni je sledila vest, da so tovarišu Titu odrezali nogo. Ta novica nas je hudo prizadela. Olajšano smo se oddahnili, ko smo zvedeli, da si je tovariš Tito opomogel in da je njegovo počutje zadovoljivo. Toda napočili so težki trenutki zanj in nas, ki ga imamo tako radi: zdravstveno stanje se je hudo poslabšalo. Zdaj vsak dan spremljamo poročila o njegovem bolezenskem stanju in si srčno želimo, da bi premagal težko bolezen in se spet vrnil med nas. Sergeja Sorli, 6. c OS Franc Belšak Gorišnica ozdravi Čimprej, tovariS tito Večer je. Ura je odbila pol osem. Sedimo pred televizorjem in nestrpno pričakujemo poročila. Ze je slišati: ,,Zdravniški konzilij..." Za trenutek umaknem pogled, prikrade se želja, da bi slišala prijetno vest. Razočaranje. Iz kliničnega centra v Ljubljani sporočajo, da se tovariš Tito še vedno bori za življenje. Ne samo jaz, vsi ljudje z vehko zaskrbljenostjo pričakujejo poročila o zdravstvenem stanju tovariša Tita. Verjetno še noben državnik ni bil deležen tolikšne skrbi in pozornosti. Tito je namreč velikan duha in dejanj. Koliko želja se je doslej zvrstilo v kliničnem centru! Nekatera so napisali otroci, ki so abecedo šele spoznali in ki še sploh nedojmijo, kaj sta svoboda in domovina. Mislijo, da je domovina dvorišče, na katerem se igrajo, da je domovina toplo materino naročje. Vendar so ti otroci na- tiskali drobne besede, v katerih izražajo, da ljubijo tovariša Tita zaradi njegovega toplega nasmeha na televizijskem ekranu, da ga imajo radi,ker jim tudi on deli ljubezen. Prihajajo želje v najrazličnejših jezikih, želje preprostih in učenih ljudi, želje z vseh kontinentov sveta, saj je bil tovariš Tito svetovni popotnik, ki je prinašal ideje o miru, bratstvu in svobodi. Iz vseh pisanih in tiskanih besed pa kipi ena sama velika želja: ,,Ozdravi čimprej, tovariS Tito!" Zakaj tako ljubimo in spoštujemo tovariša Tita? Vprašanje, katerega odgovor je dolga in težka pot. Pot po kateri smo hodili z njim vse do svo- bodnega življenja. Tovariš Tito se je vse življenje boril za delavca in njegove pravice. Bil je član KP, ki si je težko in krvavo utirala pot do popolne zmage. Mnogo let je preteklo od tega pohoda. In danes se človek, ki nas je dvignil iz suženjstva, bori v bolnišnici s težko boleznijo. Vsi budno spremljamo skrb za njegovo ozdravitev, saj vem.o, da je človek, ki je storil največje delo, s katerim je izpolnil svoje življenjsko poslanstvo. Marinka Horvat, 7. b 0§ Franc Belšak Gorišnica TITO — RADI TE IMAMO Dragi tovariš Tito, mi pionirji in vsi delovni ljudje te lepo pozdrav- ljamo. Radi bi ti povedali, da te spoštujemo in te imamo radi. Čeprav smo še majhni, vemo kaj pomeniš za nas in za našo domovi- no. Želimo, da bi čimprej ozdravel in da bi nas še dolgo vodil. Tovariš Tito, vemo, da boš letos praznoval 88. rojstni dan. Zato si tudi želimo, da bi čimprej ozdravel in da bi bil za svoj velik praznik spet med nami zdrav, vesel in nas- mejan. Mi pa ti obljubljamo, da se bomo marljivo učili in se povsod trudili kot Titovi pionirji. Franci Cerpnjak, 3/a, OŠ Olga Meglic, Ptuj 35 LET V SVOBODI Svoboda, ljudje, svoboda je prišla! so z radostnimi srci vzklikali ljudje ob koncu vojne. S cvetjem in pesmijo so obsipavali svoje odrešitelje — partizane. S prezirom so gledali na odhajajočega sovražnika. Toda njihovi pogledi so postaU nekam mrtvi, mračni, saj so opazili, da je osvobojena domovina porušena. Namesto lepih ali preprostih hiš so stale le še razvaline ali pa pogorele domačije. Res pogumni so morali biti naši ljudje, da so si upali prijeti za orodje in domovino začeli obnavljati. Leta so tekla, z njimi pa so rasle tudi tovarne, železnice, ceste, skratka naša domovina je postala popolnoma nova. Ves čas med vojno, med obnavljanjem pa nam je stal ob strani on v katerem varstvu se po- čutimo popolnoma varni — tovariš TITO. Da, on pa res zna voditi dr- žavo po pravih poteh. Zapeljal nas je k neuvrščenosti, samo njemu se lahko zahvalimo, da smo ena prvih neuvrščenih držav. Kljub revščini, ki smo jo pred kratkim potolkli, smo sprejeli razne črnopolte študente in jih izšolali. Samo ponosni smo lahko na to, saj se prav zaradi tega velikokrat sliši mogoče v Afriki in Aziji ime naše države — ime Jugoslavija. Tudi naše gospodarstvao smo dvignili in s tem postali vsaj do neke mere razvita država. Razvili smo tudi samoupravljanje in enakopravnost. Enakopravnost smo dolgo iskali, vendar smo jo našli, zato jo tudi čuvajmo in za nobeno ceno ne dajmo iz rok. Pa še v nečem je naša Jugo- slavija zelo napredna — v solidarnosti. Rada pomaga prizadetim. Ob vsaki nesreči se strne, zbere pomoč in jo nudi ubogim. Res, lepo je živeti v naši Jugoslaviji, uživati mir in neodvisnost. ,,Krepimo bratstvo in enotnost" slišimo velikokrat. Da, v naši domovini živi veliko narodov, toda vsi smo eno ljudstvo skoraj bratje bi lahko rekh, to nam priča tudi vlak ,,Bratstva in enotnosti", ki vsako leto vozi po Jugoslaviji seznanja naše ljudi med seboj. Tudi štafeta nas zdru- žuje, potuje po naši lepi domovini in nabira čestitke zanj, kateremu vsi v en glas kličemo: ,,Ozdravi nam!" Sedaj ko uživamo svobodo in mir, ne smemo pozabiti na tiste, ki so nam to priborili. Saj je naša domovina prepojena z njihovo krvjo. Mira Težak, 8. a 0§ Maksa Bračiča Cirkulane ZDRAVJA TI ZELIM0,DRAGI NAŠ TOVARIS TITO Želim si, da bi šla k tebi na o- bisk, pa ne morem, ker je daleč. Vsaki dan, ko poslušam poročilo o tebi, tovariš Tito, kako si zelo bo- lan, mi je težko. Imam te zelo ra- da, zato ti želim, da bi čimprej oz- dravel« Milena Kovačec, 2/b, OS Jurčinci BOREC NAM JE PRIPOVE| VAL Ob sprejemu kurirčkove p( smo na našo šolo povabili borj ker so nas zanimali njihovi do vljaji med vojno. V odmorskem živžavu j, prpeneti tovariSičin glas: ,,To u vSiJi bo . 'pSrtpovedoval partizanskem Življraiju v voj tovariš Sarman." Naenkrat postalo vse mirno in vsi smo navdušenjem in radovednostjo pj čakali tovariša Sarmana. Vem, ( je bil v partizanih na Koroškem da je bilo zelo hudo. Bolj k njegovo pripovedovanje, se razmišljala o hrani, higijeni, oble in zavetišču v vojni. Mi smo lahl srečni, mi smo otroci svobode, našem času ni stvari, ki bi nai grenila življenje. Kruha imarti dovolj, hrane, obleke in kar najvažnejše — zavetišče doma j ljubezen staršev. Govorimo j učimo se v svojem materinska jeziku, ki je vsakomur najdražj Imamo razigrano in srečr mladost. Sprašujem se: ,,KakŠr mladost so imeli partizani? Zmeraj so hrepeneli po lepeir svobodnem življenju, nazadnje p so jih po težkih mukah ustrelili. Iz teh misli me je prekin tovarišev tresoči glas, ko j pripovedoval, kako je prevažs ranjence s težkimi ranami, ki so g prosili, naj jih ustreli, ker preve trpijo. On je vedel, da bodo umrli vendar tega, da bi katereg; ustrelil, ni smel narediti. Tovariš Sarman se je boril n Koroškem in iz njegovega pripove dovanja sem izvedela, da je preži vljal težke trenutke. Boril se je z: svobodno Koroško, ki pa so jo ol koncu vojne razdelili zavezniki Tako je ostalo veliko Slovence zunaj matične domovine. Vsi otroci, ki smo rojeni p( vojni, smo srečni in ponosni m naše kovače sreče in svobode - PARTIZANE. Dragica Kaučič, OS Franc Osojnik, Ptuj POMLAD Začela se je pomlad. Ptički že veselo prepevajo. Tudi lastovke s( že vračajo k nam. Rada ii poslušam. Pomladansko sonce jt privabilo znanilce pomladi: zvoni- ke, mačice, trobentice in še mnogo drugih rož. V Doleno sem šla nabi- rat zvončke. Tam jih je veliko in tudi lepi so. Z njimi sem razveselila mamico in okrasila stanovanje, Drevje brsti, ptički se vračajo, tudi zelena trava že krasi naše mesto. Pomlad je vesela in lepa kot da se prebujaš iz sna. Dnevi so zelo dolgi. Naša stanovanja krasijo prve pomladanske cvetice. Tudi prve vitamine smo že okusili. Kljub hladnim jutrom in slabemu vreme- nu je pomlad lepa. ^ Adela Blagovič, 3/a, OS Olga Meglic, Ptuj : Novo otroško igrišče v parku ob Dravi v Ptuju Foto: Alfred Bradač ŽELEZNICA Na postajo sredi mesta, vozi tirna cesta, na njej mnogo je vagonov, mnogo lokomotiv. Po dolini vlak drvi, bliža se postaji, na postaji se ustavi: Na postaji mož stoji, gleda lokomotivo, in govori: ,,Joj, kako si črna ti?" Lokomotiva potrdi: ,,Peljem čez predore, čez doline in v.9e dalje do Ljubljane. " Mož jo vpraša: ,,Lahko vstopim?" Vstopil sem, in se vsedel zraven stola. ,,Ojoj, ojoj!" Po tirih vlak zdrvi, sprevodnik vpraša: ,,Kam se peljete?" Potnik odgovori: ,,Oprostite, do Ljubljane. Na postaji vlak ustavi, potnik pa iztopi. ,, Na svidenje,'' potnik zdaj odzdravi. Marija Cafuta, 5 5/c OŠ Toneta Znidariča. NABIRALA SEM CVETICE Začela se je pomlad. Sonce je privabilo cvetice iz zemlje. Ptički veselo žvrgolijo. Neko sončno nedeljo sem šla po zvončke. Nabirala sem jih ob Rogoznici. Zraven sta bili še sestrici. Slišali smo tudi žvrgolenje ptičkov. Vrnile so se tudi lastovke. Ko smo prišli do Rogoznice, smo zagledale zvončke. Spustile smo se v tek. Ko smo jih nabrale dovolj, smo šle počasi proti domu. Na poti domov smo še poslušale ptičke, videle smo srnice. Zvončke smo nabrale za mamico in očka. Ko smo prišle domov, sta se očka in mamica razveselila. Zvončke smo dali v vazo. Mateja Cestnik, 3/a, OS Olge Meglic, Ptuj SODELOVALA SEM V AKCIJI OČISTIMO PTUJ V mesecu aprilu poteka akcija očistimo Ptuj. V to akcijo smo vključeni vsi Ptujčani. V četrtek nam je tovarišica pove- dala, da bomo tudi mi sodelovali v akciji. Vsi smo prinesli s seboj vrečke. V šoli smo dobili vsak po eno rokavico. Pobirali smo smeti. Ko smo imeli vrečke polne, smo vsuli v dve veliki vrečki in jih od- nesli pred trgovino na Vičavi. Kesona še ni bilo. Vreči smo odlo- žili šli dalje po Tomšičevi ulici. Videli smo tudi, da plakatov, ki smo jih prejšnji dan pritrjevali, ni bilo več. Odnesli so jih poredni ot- roci ali odrasli, ki nočejo skrbeti za čisto okolje. Liljana Kovčec, 3/a, OS O. Meglic, Ptuj POVSOD SO PRIJATELJI Pred dvema letoma sem prviJ slišala in spoznala, kaj pomeni beseda pobratenje. Vedela sem, da je to nekaj lepega, da je to prijateljstvo. Kaj je vendai lepšega, kot če imaš mnogo dobrih prijateljev. Samo tudi sam moraš biti tovariški in prijateljski. Priiatelje najdeš povsod: ] domači vasi, v mestu, drugi republiki aH pa celo v tujini Prijateljstvo se širi z dopi- sovaniem. srečanii, pogovori. Pred nekaj leti se je naša občiiU Ormož pobratila z občino Vrnjačka Banja iz SR Srbije, na5a krajevna skupnost pa s krajevno skupnostjo Gračac. Do lanskega leta so se bratili samo starejSj ljudje, lani pa so nas obiskali tudi otroci iz Srbije. Hitro smo st spoprijateljili, čeprav smo se oo izpeljale do konca, v obrambi pa so nekajkrat prepozno reagirale. V prvi polovici drujega dela srečanja so bile igralke PP Drave boljši nasprotnik in z dobro igro najprej izenačile na 5:5 in 6:6 ter prešle v vodstvo 7:0. Zamudile so priložnost, da bi vodstvo povišale. Domačinke so nato ob bučni podpori gledalcev dosegle tri zadetke zapored in zmagale. Ne moremo zapisati, da se Ptujčanke niso borile, zraven borbenosti pa je za zmago v gosteh potrebno še več, zlasti hitrejše gibanje tako v obrambi kot napadu ter uspoštevanie dogovorjenega. To pa v ekipi PP Drave ni dovolj prisotno. |. kotar REKREACUSKI NOGOMET Veliko neodigranih srečanj Preteklo.soboto in nedeljo je bilo zaradi slabih vremenskih razmer neodigranih kar precejšnje število srečanj v medobčinskih rekreacij- skih ligah. Do zaključka redakcije smo prejeli naslednje izide: Središče — Bukovci 10:0, Sobetinci — Dornava 1:2, Gerečja vas A — Boč A 6:2, Videm — Stojnci 3:0, Leskovec — Hajdoše 6:2, Kicar — Moškanjci 3:1 in Partizan — Draženci 2:2. Poročilo o neodigranih srečanjih pa smo prejeli z Grajene, Kidričevega, Hajdine, Rogoznice in Skorbe. 1. k. V SOBOTO V PTUJU GOSTUJE POPRAVKA v soboto se bosta v Htuju v prven- stvenem srečanju severne skupine druge zvezne lige pomerili vodilna Podravka iz Koprivnice in domača PP Drava. Gostje so nedvomno favorit, vendar se domača ekipa ne predaja vnaprej. Začetek srečanja bo ob 19. uri. 1. k. 12. REPUBLIŠKO TEKMOVANJE KAJ VES O PROMETU Ptujčani trojni zmagovalci Področje varnosti v cestnem prometu je pri nas vse prej kot zadovoljivo. Kljub nenehnim prizadevanjem in opozorilom nas iz dneva v dan vznemirjajo pretresljive številke na straneh črne kronike. Naravnost strahot- no je slišati tragične novice o prometnih nesrečah s smrtnimi izzidi. Še huje je, ko zvemo, daje v tej ali oni nesreči ugasnilo mlado življenje. In žal se nikoli pravočasno ne zavemo, da je vsak izmed nas lahko vsak trenu- tek povzročitelj ali udeleženec v prometni nesreči. Koordinacijski odbori za Ijud- ^ sko obrambo in družbeno samo- I zaščito, ki delujejo v okviru občinskih konferenc SZDL in še posebej sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu s komisijami, so v zadnjih letih storili na področju prometne varnosti velik korak naprej. V sodelovanju z vodstvi osnovnih šol in nekaterih srednješolskih ustanov so ustanovili prometne krožke. V njih so ob nenehnih prizadevanjih mentorjev dobili šolarji vsaj tisto osnovno znanje, l(ijim ob upoštevanju zagotavlja pravilno in varno vožnjo ter nasploh obnašanje v cestnem prometu. Pomemben prispevek k vzgoji "1 varnosti v cestnem prometu so 'udi vsakoletna tekmovanja KAJ VEŠ O PROMETU. V prvem ^rogu tekmovanj pod tem naslo- nom so se letos med seboj pome- rih pionirji in mladinci posamez- nih osnovnih in srednjih šol, v drugem krogu so se pomerili na občinskih in regionalnih tekmo- vanjih, v tretjem krogu so se zmagovalci občinskih tekmovanj pomerili na republiškem. Zma- govalci republiških tekmovanj se bodo udeležili zveznega tekmo- vanja Kaj veš o prometu, ki bo letos v Novem Sadu. Zmagovalci zveznega tekmovanja pa se bodo udeležili mednarodnega pod is- tim naslovom. Ptujčani so z zadovoljstvom sprejeli ponudbo republškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, da bi bili gostitelj letošnjega repubhškega tekmovanja. Staro mesto ob Dravi je bilo tako v soboto 19. in , nedeljo 20. aprila prizorišče 12. republiškega tekmovanja KAJ VEŠ O PROMETU. Pod pokro- viteljstvom SO Ptuj je tekmova- nje uspešno organiziral in izvedel svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SO Ptuj v sodelovanju z istoimenskim re- publiškim svetom. Do 10. ure se je pred osnovno šolo Franca Osojnika v Ptuju, kjer je tekmovanje potekalo, zbralo 55 zmagovalcev občinskih tekmovanj v konkurenci osnov- nih šol in 16 zmagovalcev v konkurenci srednjih šol. Razen tega pa še 35 tričlanskih ekip za tekmovanje pionirjev-prometnih miličnikov ter številni mentorji, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in ostali gostje iz občine in republike. Na otvoritveni slovesnosti je zbrane najprej pozdravil Lojze Cene, prizadevni organizator in predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SO Ptuj. Povdaril je pomen takšnih in podobnih tekmovanj, ki ne- dvomno veliko prispevajo k bolj- ši varnosti v prometu. Do sedaj in predvsem v zadnjem letu so nedvomno prispevala k temu, da je med žrtvami prometnih nesreč vse manj mladih. Za tem je tekmovalce, njihove mentorje in goste v imenu pokro- vitelja pozdravil dr. Cveto Dopli- har, predsednik SO Ptuj in jim zaželel prijetno počutje ter čim- več športne sreče in znanja. Posebej toplo so zbrani pozdravi- li Borisa Čižmeka — Bora, predsednika republiškega sveta za, preventivo in vzgojo v cest- nem prometu SR Slovenije, edi- nega generala milice in_ zaslužne- ga prvoborca. Boris Čižmek je povdaril, daje dolžnost vseh nas, slehernega posameznika, da se nenehno izobražujemo, da izpo- polnjujemo svoje znanje o cest- noprometnih predpisih, ter da svoje znanje prenašamo na mlaj- še rodove. Posebno vlogo pri tem imajo sveti za preventivo in vzgojo, prometni krožki in men- torji na osnovnih in srednjih šolah, ki jim gre prav gotovo zahvala za njihova prizadevanja. Pot do šole in nazaj je po njihovi zaslugi varnejša, vse manj je v prometnih nesrečah udeležnih otrok in vse manj je med njimi smrtnih žrtev. Vse to, nedvomno upravičuje obstoj vseh institucij, ki se že leta trudijo, da bi izbolj- šali varnost udeležencev v cest- nem prometu. Udeleženci 12. republiškega tekmovanja Kaj veš o prometu so za tem s prireditvenega pro- stora poslali pozdravno pismo predsedniku republike Josipu Brozu TITU, ki ga je prebral Samo Korpar, pionir — promet- ni miličnik iz Ptuja. Ob igranju ptujske godbe na pihala sta ob prireditveni prostor za tem do- skočila padalca Aerokluba Ptuj, ki sta s seboj prinesla pozdrave in iskrene želje, da zmaga zares tisti, ki bo najboljši. Po povorki vseh udeležencev tekmovanja po starih ulicah Ptuja in po ogledu proge za mestno vožnjo so se tekmovalci razdelili v dve skupini. Takoj po kosilu se je prva skupina odpra- vila na testiranje o znanju cestno- prometnih predpisov, druga po- lovica pa na ulično vožnjo za osnovne in srednje šole. Med seboj so se pomerili tudi pionirji prometniki, popoldne pa je pote- kala še spretiiostna vožnja na poligonu ob OŠ Franc Osojnik. Po zaključku tekmovanj je bil v prostorih iste osnovne šole kul- turni program za vse udeležence, ob 20. uri pa je dr. Cveto Dopli- har, predsednik SO Ptuj v dvora- ni novega doma Gasilcev v Ptuju sprejel vse mentorje tekmoval- cev. V nedeljo dopoldne, nekateri že prej. pa smo zvedeli za rezul- tate. V tekmovanju so v ekipni konkurenci največ točk dosegli člani ptujske ekipe, pred ekipa- ma Lenarta in Dravograda. V konkurenci posameznikov os- novnih šol je postal republiški prvak Damjan Valenko iz Ptuja, pred Silvom Gajškom iz Šentjur- ja pri Celju in Matejem Repo- všem iz Sevnice. Četrto mesto je dosegel Matjaž Tomažič iz Ra- delj ob Dravi. V konkurenci srednjih šol je postal republiški prvak Aleš Sprah iz Ptuja pred Matjažem Presko iz Krškega in Antonom Rausem iz Lendave. Vsi najbolje uvrščeni so sprejeli prijetna praktična darila in pri- znanja ter pokale. Po zaključni prireditvi so si tekmovalci in njihovi mentorji iz 55 od 60 slovenskih občin ogle- dali kulturnozgodovinske zna- menitosti najstarejšega mestnega očaka v Sloveniji, ter se za tem še okopali v znamenitih Ptujskih toplicah. Ob koncu velja pohvali- ti prizadevne organizatorje, člane organizacijskega odbora in posa- meznih komisij, ki so tekmovanje izpeljali brez zastojev, skratka odlično. V korist boljši obvešče- nosti so izdali posebni bilten, ki so ga nazaj domov ponesli vsi udeleženci 12. republiškega tek- movanja Kaj veš o prometu. Ptujčani so prepričani, daje vsak od njih ponesel domov tudi dobre vtise in da se bo rad še kdaj vrnil v Ptuj. M. Ozmec Začetku tekmovanja Je spregovoril tudi Boris čižmek desno v ospredju Lojze Cene in dr. Cvetko Doplihar ^^''gonu pri OŠ Franca Osojnika se je zbralo nad 500 niovalcev, njihovih mentorjev in gostov Pri poligonski vožnji je bilo treba pokazati precej spretnosti Foto: M. Ozmec CIRKULANE Občinsko prvenstvo v krosu Kar 410 tekmovalcev je bilo na startu krosa, ki so ga v soboto, 19. aprila organizirali Zveza (elesnokulturnih organizacij občine Ptuj, osnovna šola Maks Bračič iz Cirkulan in Atletski klub Ptuj. Reči je treba, daje tekmovanje uspelo, žal pa je za letošnji kros značilna slaba organizacija. Zamude so bile pri startih v vseh kategorijah, zapleti pa so se pojavili tudi pri izračunavanju rezultatov — že pri cicibanih. Sicer je pohvalno, da v občini prirejamo takšna množična tekmovanja — čeprav organizatorji niso predvidevali start članic, ki bi se z veseljem udeležile tekmovanja — vendar bi morali organizacijski plati nameniti večjo pozornost. Upajmo, da bo prihodnje leto bolje. Pohvalno pa se lahko izrazimo o progah, ki so bile sorazmerno dobro pripravljene, tako da je bil občinski kros res tek čez drn in strn. REZULTATI: CICIBANI: — posamezno: 1. Franci Jerenko VVE Kidričevo, 2. Sandi Vrbnjak VVE Med vrti 1,3. Gregor Vamberger VVE Hajdina, 4. S sobotne prireditve (foto V. Pliberšek) Primož Trop VVE Med vrti 1, 5. Mitja Bezjak VVE Budina itd. Nastopilo je 56 tekmovalk in tekmovalcev; — ekipno: 1. Potrčeva 9, 2. Kidričevo, 3. Med vrti 1,4. Cirkulane, 5. Med vrti I, 6. Hajdina, 7. Med vrti 2. 8. Budina, 9. Gorišnica 11, 10. Gorišnica 1, 11. Med vrti 1, 12. TVD Partizan Ptuj; MLAJŠE PIONIRKE: — posamezno: 1. Danica Hameršak (F. Osojnik), 2. Milena Kolarič (Destrnik). 3. Simona Intihar (Kidričevo), 4. Jožica Reberc (T. Žnidarič), 5. Dragica Lah (Markovci) itd. — ekipno: 1. F. Osojnik, 2. do 3. Destrnik in Kidričevo, 4. Markovci, 5. Dornava, 6. Cirkulane; nastopilo je 10 popolnih in dve nepopolni ekipi. MLAJŠI PIONIRJI: — posamezno: 1. Marjan Svenšek (1. Spole- njak ), 2. Odon Planinšek (F. Osojnik), 3. Matjaž Damiš (T. Žnidarič), 4. Andrej Rašl (F. Osojnik), 5. Ivan Kranjc (Cirkulane) itd. — ekipno: 1. Cikrulane, 2. Markovci, 3. Kidričevo, 4.—5. T. Žnidarič i in F. Osojnik, 6. 1. Spolenjak; nastopilo je 11 popolnih in tri nepopolne' ekipe. STAREJŠE PIONIRKE: — posamezno: 1. Marica Hameršak (F. Osojnik), 2. Dorka Šajber (F. Osojnik), 3. Tatjana Kokol (Grajena), 4. Silva Rojs (T. Žnidarič), 5. Marija Nemec (1. SpolenjakJ itd. — ekipno: 1. Franc Osojnik, 2. Cirkulane, 3. T. Žnidarič, 4. Ki- dričevo, 5. Markovci, 6. Grajena; nastopilo je 9 popolnih in dve nepo- polni ekipi. STAREJŠI PIONIRJI: — posamezno: 1. Zvonko Lovrenčič (T. Žnidarič). 2. Jože Jug (Majšperk), 3. Branko Krošl (Kidričevo), 4. Ivan Štebih (T. Žnidarič), 5. Vlado Koren (T. Žnidarič) itd. — ekipno: 1. Tone Žnidarič, 2. Kidričevo, 3. Markovci, 4. Dornava, 5. F. Osojnik. 6. Cirkulane; nastopilo je 9 popolnih in 4 nepopolne ekipe. MLADINKE: — posamezno: 1. Mateja Bombek (Gimnazija), 2. Milena Obran (Kov. in kmet. šola), 3. Manja Vindič (GUŠ), 4. Metka Toplak (Gimnazija), 5.Jrena Lovrec (GUŠ) itd. — ekipno: 1. GUŠ Jože Lacko, 2. Gimnazija D. Kveder, 3. ŠŠD Veljko Vlahovič. MLADINCI: — posamezno: 1. Stanko Hauptman (GUŠ), 2. Igor Weingartner(Kmet.inkov.šola),3.BrankoKolarič(Kmet. in kov. šola) 4. Janko Repič (TVD Partizan Rogoznica), Miran Vajda (Kmet, in kov. šola) itd. — ekipno: 1. ŠŠD V. Vlahovič, 2. GUŠ J. Lacko, štiri ekipe pa niso bile popolne, manjakla je gimnazija! ČLANI: — posamezno: I.Jože Goričan (TVD Partizan Cirkovce), 2. Stanko Hauptman (ZSMS Destrnik), 3. Janko Strelec (TVD Partizan Markovci). 4. Bojan Jauševec(TVD Partizan Cirkovce), 5. Franc Bezjak (TVD Partizan Markovci) itd. — ekipno: 1. VP Ptuj, ostale ekipe niso bile popolne. 1. kotar Izreden uspeh ptujskih šahistov • člani in članice Šahovskega društva IZBIRA Ptuj so na predhod- nem regionalnem tekmovanju priborili pravico nastopa na republiškem finalnem tekmovanju za pokal maršala Tita za območje SR Slovenije. Obe ekipi sta na finalnem tekmovanju, kije bilo od 18. do 20. t. m. na Bledu, igrali zelo uspešno ter dosegli izreden uspeh. Moška ekipa, za katero so nastopili Polajžer, Bohak, Podkrajšek in Majcenovič, je osvojila peto mesto in sojo prehiteli le slovenski zvezni ligaši, Ženska ekipa, za katero sta nastopili Horvatova in Vaupotičeva, je na tekmovanju pripravila izredno presenečenje terosvojilaenakoštevilo točk kot zmagovalec in drugouvrščena ekipa ter je le zaradi slabšega rezultata po posebnem točkovnem sistemu osvojila tretje mesto. Uspeh ntujskih igralcev je toliko večji, saj so tokrat nastopili na tekmovanju vsi najboljši slovenski šahisti in šahistke z velemojstroma Parmo in Pla- nincem na čelu. Med člani je bil najuspešnejši Bohak (3,5 iz 5), dobro sta igrala Podkrajšek in Majcenovič (3 in 5), dočim je Polajžer dosegel manj kot se je od njega pričakovalo (1,5 iz 5). Pri članicah je Horvatova, ki je bila najmlajša udeleženka na tekmovanju, dosegla odličen rezultat (4,5 iz 5), Vaupotičeva pa solidnih 50% možnih točk (2.5 iz 5). Končni vrstni red pri članih: ŽŠK Maribor in Domžale 15 točk. Iskra Ljubljana 14,5 točke. Murka (Lesce) 11,5 točke. Izbira (Ptuj) 11 točk. Kovinar (Maribor) 10,5 točke, Piran 10 točk. Radenska (Murska Sobota) 9.5 točke itd. Končni vrstni red pri članicah: Iskra (Ljubljana). 7 točk (vrednost 29.5). Murka (Lesce) 7 točk (vrednost 28), Izbira Ptuj) 7 točk (vrednost 26.5). ŽSK Maribor 6.5 točke. Slovan (Ljubljana), Novo mesto in Domžale 4,5 točke itd. Janko bohajl. 16-ZA RAZVEDRILO 24. april 1980 - Em^fl I fEDNIK - 24. april 1980 OGLASI IN OBJAVE-17 0RM02: NASA BESEDA '80 KONCANA Skupno enajst predstav PodrtKno srečanje mladinskih in pionirskih gledaliških, recita- lorskih in likovnih skupin ter krožkov se je pričelo prejšnji te- den v sredo. Gostiteljica je bila letos občina Ormož, na otvorit- veni slovesnosti pa so se zbrali in potem tri dni spremljali revijo Janez Karlin. predsednik gleda- liških skupin Slovenije. Darka. Čeh. selektorica Naše besede "80^, Franci Končan, tajnik /veze gle- daliških skupin Slovenije in Tine Vari, tajnik področnega podo- dbora združenja gledaliških sku- pin Slovenije. Otvoritvene slove- snosti so se udeležili tudi družbe- nopolitični in kulturni delavci občine Ormož. Tone Luskovič, sekretar komi- teja občinske konference ZKS Ormož je na svečanem začetku Naše besede v otvoritvenem na- govoru med drugim povedal, daje občina Ormož bila pred štirimi leti že enkrat gostiteljica takšnega srečanja. Učinki so nesporni in vidni na vseh področjih, saj je na ormoškem območju čutiti pove- čano gledališko, plesno in fol- klorno dejavnost, razvija pa se tudi likovna dejavnost ter ama- terska fotografija. Prav takšno razstavo .so odprli na začetku pri- reditve v avli ormoškega kultur- nega doma, na kateri sta se pred- stavila fotoamaterja Miroslav Šarič in Vinko Štefančič iz Or- moža. Nato .so se tri dni vrstile prire- ditve. Pionirska gledališka skupi- na iz Svečine je v Ormožu pred- stavila igrico Lisica tatica in Mojca Pokraculja. pionirji osno- vne.šole »Slava Klavora« Maribor .so v Ljutomeru nastopili z recita- lom Ob spomeniku revolucije stojim, dramska skupina osnovne šole »Dušan Flis« Hoče je v Podgorcih nastopila z igrico Tr- njuličica preveč in trije palčki, v C)rmožu so dijaki pedagoške šole »Jože Kerenčič« Maribor nasto- pili z Menartovo Srednjeveško balado, pionirji osnovne šole »France Marolt« Malečnik so na Kogu predstavili igrico Soviča Oka. v Središču ob Dravi so si lahko ogledali nastop pionirjev osnov ne šole »Bratov Polančičev« Maribor. Predstavili so igricoSaln expon. Recitatorji kluba mladih Ptuj so v Ormožu nastopili z Li- terarnim večerom, pionirji osno- vne šole »Ivan Cankar« Ljutomer pa .so pri Veliki Nedelji predstavili igrico Sinjemodri Peter. V Or- možu jegledališki krožek osnovne šole »Ivan Cankar« Maribor nastopil z Malo čarovnico, mla- dinska skupina gimnazije »Miloš Zidanšek« Maribor pa je kol zadnja v petek zvečerpredslavila Kosmačevo balado Čez senčno črto ter Roždestvenskega Re- quiem. Skupno se je tako v treh dneh zvrstilo enajst prireditev — če upoštevamo še otvoritveno slo- vesnost, na kateri je nastopila mladinska recitatorska skupina prt)svelnega društva Ormož z re- citalom Smo to mi? Prireditve sije ogledalo nad 2000 obiskovalcev, ki so lahko videli skupno 133 na- stopajočih. Na zaključni slovesnosti je Ja- nez Karlin. predsednik gledali- ških .skupin Slovenije med drugim izrekel pohvalo občinski zvezi kulturnih organizacij Ormož ter občinski konferenci ZSMS Or- mož, ki sta skrbno pripravili re- vijo, pa tudi vsem drugim, ki so pri tem sodelovali. Opozoril je tudi, da naše področje združuje ob- močja 13 občin, na reviji pa so sodelovale skupine samo iz štirih občin. To nalaga nove obveznosti predvsem občinskim svetom OZKO ter kulturnim skupnostim, da bo Naša beseda '81 še bolj množična. Linhartove značke, kot najvišje priznanje zveze gledaliških sku- pin Slovenije tistim mentorjerh, ki že 10. 20 ali 30 let požrtvovalno delajo z mladino na področju gledališke dejavnosti so letos prejeli: Janez Karlin. Joža Am- brož, Mire Štefanac. Dragica Rogelj in Boža Štandler — vsi iz Maribora ter Nada Granduč iz Ormoža. jr Ormožana Darja Ritonja in Bojan Rajh sta nastopila na otvo- rit\eni svečanosti INaše besede. Foto: jr PREDSEDSTVO OK SZDL PTUJ O uresničevanju ekonomske stabilizacije Danes, 24. aprila bo seja predsedstva občinske konference SZDL Ptuj. V osrednji točki dnevnega reda bodo obravnavali poročilo o uresniče\anju ekonomske stabilizacije, ki ga je priprav il koordinacijski odbor pri predsedstvu OK SZDL. V tem koordinacij.skem odboru so delegati vseh družbenopolitičnih organizacij, skupščine, izvršnega sveta. SDK. banke in med- občinske gospodarske zbornice. Koordinacijski odbor je imel seje redno vsak četrtek in obrav naval predvsem naslednja vpra.šanja: izboljšava izvozno- uvo/ne bilance, oskrba z reprodukcijskim materialom, gospo, darjenje v OZD, razporejanje dohodka in osebnih dohodkov, usklajevanje letnih planov ter investicije v gospodarstvu in negospodarstvu. Za sejo je koordinacijski odbor o navedenih vprašanjih pripravil strnjeno poročilo iz katerega izhaja, daje od bor svojo nalogo usklajevanja dela opravljal uspešno, njegova stališča pa .so uresničevali nosilci posameznih dejavnosti. Nadalje bo predsedstvo OK SZDL Ptuj na današnji seji ugotovilo še stanje priprav družbenega plana 1981-P^85 v občini in naloge na tem področju, saj povsc^d močno kasnimo. Ocenili bodo pobude krajevnih skupnosti v zvezi z uvedbo občinskega samoprispevka po letu 1981. kose bo iztekel sedanji občinski sann)prispevek za šolski prostor. Nazadnje pa bodo na seji še obrav nav ali poročilo o delu politične koordinacije, ki deluje pri predsedstv u OK SZDL Ptuj kot metoda dela in posvetovalni organ. ČRNA KRONIKA Teden od 14. do vključno 21. aprila je na območju ptujske občine minil dokaj razburljivo, čeprav so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali le v ireh prometnih nesrečah. Zabeležili so eno smrtno žrtev na območju ormoške občine, dve hujši poškodbi in dve lažji. Materialna škoda na vozilih je v primerjavi s krvnim davkom neznatna. Razen tega so miličniki posredovali še v dveh velikih tatvinah, zabeležili pa so tudi tri požare. DVA POŽARA V ENEM TE- DNU V nedeljo 13. aprilaje izbruhnil požar okoli 11. ure v gozdu po- sestnika Vinka Trafela iz Trnov- ske vasi. Gorelo je na okoli 300 kvadratnih metrih, vendar so domačini požar pravočasno po- gasili sami. V četrtek 17. aprila ob 13.30 je prišlo do požara na gospodar- skem po.slopju Ivana Plavčaka iz Pleter 5. Požar je povzročil za okoli 20.000din materialne škode, vzroke pa še raziskujejo. VLOM V OŽBOLTOVO CER- KEV V noči od srede 16. na četrtek 17. aprila so neznanci vdrli v cer- kev sv. Ožbolta ob Potrčevi cesti v Ptuju. S seboj so odnesli vredne zlate predmete (kelihe in mo- štranco) ter morda še kaj. Gre za ogromno zgodovinsko škodo. Pri tem velja opozorilo vsem obča- nom, še posebej vernikom, naj bolj pazijo na ljudi sumljive zu- nanjosti, ki se gibljejo okoli cer- kva. IZSILILA PREDNOST V sredo 16. aprila seje zgodila huda nesreč-a v Rogoznici na cesti 8. avgusta. Ob 12.10 je voznica osebnega avtomobila Marija Hrenko pripeljala iz stranske na prednostno cesto in pri tem ni opazila avtobusa, kije peljal pra- vilno. Prišlo je do trčenja pri če- mer je voznica dobila hude po- škodbe in se zdravi v ptujski bol- nišnici. POZOR PRED ŽEPNIMI TATVINAMI! V petek 18. aprila ob 18.30 je neznanec — verjetno član orga- nizirane skupine — okradel Ivana Novaka iz okolice Čakovca. De- narnico z 2.900 din gotovine mu je spretno izmaknil v gneči ob vstopu na avtobus. NEPREVIDNOST PRI VOŽNJI Do nezgode je prišlo v pone- deljek 21. aprila ob 13.45 na Za- grebški cesti v Ptuju. Voznica Berta Ramot iz Gregorčičevega drevoreda v Ptuju je peljala po cesti in zaradi nepazljivosti zape- ljala s ceste ter trčila v hišo št. 46. Pri trčenju sta se poškodovali vo- znica in sopotnica Genovefa Vi- dovič iz Trdobojc. -OM DVE NESREČI S SMRTNIM IZZIDOM NA ORMOŠKEM OBMOČJU IVANA HEBAR iz Sp. Klju- čarovcev 8. stara 76 let. je v torek 15. aprila čistila travnik. Grablji- nje (pograbljeno suho travo, lis- tje, mah in druge odpadke) pa je zažgala. Vremeje bilo že nekaj dni izredno suho, potegnil je veter in ogenj seje začel hitro širiti. Ivana se je na vso moč trudila, da bi ogenj pogasila. Pri tem je padla, plameni .so ji zajeli obleko... Ni- kogar ni bilo v bližini, da bi ne- srečni stari ženici pomagal. Zara- di opeklin in zadušitve je na kraju -nesreče umrla. Ko so sosedje ogenj opazili, so ga hitro pogasili, toda Ivani ni bilo več pomoči. Ponovno resno opozorilo, kako nevarno je v sušnem obdobju se- žigati dračje. ali drugače nepre- vidno ravnati z ognjem. MARIJA KOLARIČ iz Sene- šcev 43 je v četrtek 17. aprila zju- traj prisedla na prikolico trakto- rja, ki ga je vozil Franc Kosi iz Senešcev 46. Na ovinku lokalne ceste v Senešcih je padla s priko- lice na bankino in se pri tem hudo poškodovala. Prepe jana je bila v ptujsko bolnišnico, kjer je kljub prizadevanju zdravnikov, v noči od 21. na 22. april umrla. Pomlad v belem plašču številni ljubitelji spomladi so bili presenečeni da lahko narava, tako brsteča in topla napravi tako hitre zasuke. Da je to mogoče smo se lahko prepričali v nedeljskem in ponedeljkovem jutru tudi v severovzhodni Slove- niji, ko smo namesto svežega ozelenelega pomladnega jutra spoznali, da nas je obiskala zima za katero smo bili prepričani, da nas je že zapustila. Njene vrnitve pa tokrat niso bili veseli niti otroci, ki so si že natikali pomladna obuvala in obleke, da so lažje poskakovali po bližnjih igriščih ali se s kolesi podili po parkih in pločnikih pa tudi vaških stezah. Še manj pa so se snega razveselili kmetovalci in tudi drugi lastniki drevja in vrtov, kjer so že z zadovoljstvom opazovali prve »korake« dreves- nih listov, v veliko primerih tudi cvetja. Kako se bo ta vrnitev zime poznala na sadju in drugih pridelkih za sedaj še ni moč napovedali, prav gotovo pa bodo posledice tega zimskega presene- čenja neugodno vplivale na je- sensko letino, zlasti še, če se zjasni in bo pozeba. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Gaj Pragerdcem, snežna odeja se ni dolgo obdržala SLOV. BISTRICA Odliqa ob dnevu OFin prazniku dela Družbenopolitične organizaci- je občine Slov. Bistrica bodo letošnja praznika — Dan OF in 1. maj — obeležije skupno in to na svečani seji. ki jo pripravljala Občinska konferenca SZDL in občinski svet ZSS. Ta slovesnost bo danes, v četrtek. 24. aprila ob 19. uri v viteški dvorani gradu v Slov. Bistrici. Na slovesnosti bodo najzaslužnejšim občanom za do- sežene delovne uspehe v krajev- nih skupnostih in v delovnih organizacijah podelili srebrna odličja OF in Sindikata. V kulturnem programu bo na proslavi nastopil vojaški orkester ljubljanske garnizije s solisti. Viktor Horvat RODILE SO: Rozalija Gabrovec, Cankarjeva 4— Saška; Terezija Včlkner, Kicar 140/a deklico; Tatjana Potočnik, Trubarjeva 13 —Uroša; Marija Drevenšek, Pobrežje 98 — deklico; Miljenka Petek, Krempljeva 4 — deklico; Nada Sohar, Hajndl 1 — Valerijo; Ma- rija Mrak, Mora 33 — Srečka; Lidija Jerenko, Vintarovci 75 — Vesno; Marta Tikvič, Grajena 27 — Bernardko; Marija Bezjak, Dornava 111 — dečka; Marija Strucl, Njiverce 13 — Magdaleno; Darinka Kukec, Pavlovci 21 — dečka; Štefanija Pulko, Dobrina 52 — Boštjana; Ivanka Ferčec, Kozminci 27 — deklico; Marija Korpič, Dravci 4 — dečka; Olga Grgič, Gregorčičev dr. 8 — Majo; Zorko, Vitomarci 22 — dečka; Dragica Vidovič, Pohorje 22 — Sonjo; Marija Voda, Desternik 32 — deklico; Marija Sirec, Potrčeva 48 — deklico; Ernestina Lešnik, Slomškova 5 — Majo; Katarina Pišek, Kidričevo 13 — Stanislava; Zdenka Debeljak, Cirkulane 22 — Bena; Danica Trop, Središče, Partizanska 4 — Melito. POROKE: Stanko Hojnik, Kidričevo 24 in Jožica Kavčič, Kidričevo 24; Milan Maglica, Dobrovce 79 in Martina- Zorko, Moškanjci 82/b." Anton Bratušek, Cirkulane 44 in Marta Skripač, Cirkulane 55; Jovica Gajič, Turniška 14 in Marija Vidovič, Turniška 14;. UMRLI SO: Marija Lah, Dom upokojencev Ptuj, roj. 1891, umrla 11. aprila 1980; Martin Gaberc, Pavlovski vrh 24, roj. 1899, umrl 12. aprila 1980; Stanko Matekovič, Ljutomer, Ptujska 7, roj. 1898, umrl 15. aprila 1980; Jožef Zemljarič, Rotman 37, roj. 1910, umrl 13. aprila 1980. TEDNIK izdaja zavod za časopisno m ra- dijsko dejavnost FIADIO-TEDNIK 62 250 Ptuj, Vošnjakova 5, pošt- ni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi no- vinarji zavoda, direktor in glavni urednik MIHAEL GOBEC, odgo- vorni urednik FRANC FIDER- ŠEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUSNIK. Uredništvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771- 261 in 771-226. Celoletna na- rejeni na znaša 250 dinarjev, za tujino 350 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Ti- ska CGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med pro- izvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa pro- izvodov.