Izlis\ja
rsak četrtek; ako je ta dan praznik, dan poprej.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 20 vinarjev od garmond-vrste za vsakokrat.
&
Velja:
za celo leto 4 krone (2 gld.).
Denar naj se pošilja pod napisom:
Upravništvo „Mira“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
&
Leto XIX.
V Celovcu, 8. novembra 1900.
Štev. 45.
Vabilo.
Katoliško-politično in gospodarsko društvo
za Slovence na Koroškem
napravi
v nedeljo dné 11. novembra 1900
dva shoda
in sicer
ob ValO. uri dopoludne po dopoldanski službi božji
pri Mezeju v Ličji vasi blizu Pokrč ter ob 7s3. uri popoludne
v gostilni g. Antona Otovic-a v llovljah, občina Kotmaravas
Na dnevnem redu je razgovor o bodočih državnozborskih volitvah (poroča g. dež. poslanec Pr. Grafenauer), o gospodarskih in političnih zadevah itd.
Z ozirom na veliko važnost volitev vabimo rojake-Slovence, zlasti volilce, da se udeležč shoda v največjem številu.	Odbor.
Volilno gibanje.
Kakšne volilne može bsrco volili?
V nekaterih občinah so že volili, v drugih se v najbližjem času volijo volilni možje. Za vsakega volilca je torej važno vprašanje : koga bodemo volili za volilne može, kateri imajo potem nalogo, izvoliti poslance. Od prvotnih volitev je torej odvisen konečni izid volitev in zató je neobhodno potrebno, da že pri prvotnih volitvah zastavimo vse svoje moči in da vsak volilec stori svojo dolžnost, da pride na volišče in tam odda svoj glas ne oziraje se na vabila in grožnje nasprotnikov, kake osebne razmere itd., le poštenim krščanskim in narodnim možem!
Kmet, obrtnik in delavec nima večjega sovražnika nego je liberalizem, naj potem
Zakonski prepir in sprava.
(Spisal Ožbolt)
(Dalje.)
A te besede so tudi Kolmanu vzele zadnjo potrpežljivost. Videč, da je vse zastonj, pravi z jeznim, tresočim se glasom :	„Dobro, ker vse nič
ne pomaga in ker drugim ljudem več verjameš, kakor meni in potem tako ravnaš z menoj, da me še videti ne moreš več, bom pa šel, toda zapomni si dobro in glej, da se ne boš kesala, ko si tako ravnala s svojim možem.“ S tem zgrabi svoj klobuk in v nekaj korakih je bil že iz sobe, zaloputnivši vrata za seboj. Žena je še zavpila za njim: „Le idi, saj te ni treba več nazaj.“
Kolman je šel ves potrt od doma, sam ne vedoč kam. Nehoté ga je pripeljala pot do hiše, kjer je bilo včeraj tako veselo. Bilo je tam še nekaj gostov, ki so Kolmana pozdravili z velikim veseljem. Spoznali pa so takoj, da to ni več tisti Kolman, kakor je bil včeraj. Popraševali so ga sem in tja, kaj se je zgodilo in on je povedal, kako je žena ravnala ž njim. Pri spominu na vse to, kar je moral prestati od svoje žene, storilo se je Kolmanu milo in pritekle so mu solze iz očij, ker je vedel, da trpi po nedolžnem.
Vse to je napravilo na navzoče mogočen utis in takoj je prešinila vse ena in ista misel, da se mora ženi pojasniti, da bode zopet mir in lepo spo-razumljenje med zakonskima. Bilo jih je kakih
ta nastopa v nemčurskem ali slovenskem oblačilu. Možje liberalnega mišljenja pahnili so te stanove v stran ter jih izročili gotovemu poginu. Liberalci so nam uredili našo državo tako, da kmetje vkljub vsakemu napornemu delu lezejo v vedno večje dolgove ter izgubljajo svoje domove, da obrtnik umira vsled tekmovanja z veliko obrtjo, in da se delavec še vedno ne more izkopati iz objema trdega kapitalizma.
Drznost liberalizma pa je tako velika, da si upajo možje liberalnega mišljenja še tudi dandanes, ko so njihove pregrehe že vsemu svetu očite, vsiljevati tem trem stanovom liberalce za poslance. Najprej bo sedaj lov na volilne može! Liberalci bodo skušali, da bodo izvoljeni samo možje njihovega zaupanja za volilne može.
Kmetje, obrtniki in delavci pozor torej sedaj! Izvolite za volilne može le take može, ki so pripravljeni voliti moža za poslanca, kateri Vam obeta, da bo varoval vašo sveto vero, da bo se potegoval za zboljšanje slabih razmer Vašega stanu in da bo zagovarjal pravice Vašega slovenskega jezika. Ako pa bi vam kdo vsiljeval za volilnega moža človeka, ki je liberalnega mišljenja, naj se potem imenuje naprednjak, svobodomislec, nemškutar, „bauernbundar“ ali kakorkoli hoče, naženite ga izpred Vašega obličja! Volite le značajne, krščanske, za koristi Vašega stanu zavzete in ndrodne može za volilne može; le ti so Vam porok, da bodo odd .li glasove kandidatu, ki je vreden Vašega zaupanja. Tudi omahljivcev in nezanesljivih ljudij ne vode !
Na volišče torej vs’i naši možje — volilci! Dolžnost vas kliče, zato pokažite se možč, ne dajte se strahovati po nikomur!
V	volilno borbo stopimo tudi v V. kuriji ; zato pridite tudi td vsi!
Prvotne volitve.
V	okrajnem glavarstvu Beljak so se prvotne volitve pričele že dné 5. t. m. In sicer so volili : Dné 5. Smerče, Št. Jakob ; 6. Rožek, Žabnice ; 7. Lipaljavas, Pontabelj, Vrba; 8. Strajavas, Na-borjet, Beljak (okolica). Dalje volijo: Dné 9. tlkve, 10. Bekštanj, Gozdanje; 12. Št. Martin, Trbiž; 18. Podklošter; 15. Marija na Žili; 16. Logavas, Vernberg.
deset, ki so se napravili na Kolmanov dom. Hoteli so imeti tudi Kolmana seboj, toda ta ni hotel iti na noben način ž njimi, ampak podal se je po robu dol v ravan in skoz gozd v bližnjo vas.
„Kdo naj govori/' vprašali so korajžni zagovorniki, zakaj vedeli so, da mora biti spreten govornik, ki bode mogel podreti z jasnimi dokazi vse temne predsodke Kolmanove žene. Po dolgem posvetovanju bil je imenovan zagovornikom štajerski Janko, človek visoke postave in glasa mogočnega, ki ga je občudoval vsak, kdor ga je le slišal, saj se je tresla skoraj cela hiša, če je on sedel v kotu in prepeval. Pri govora ni nikdar prišel v zadrego in tako je bil ravno on najbolj pripraven, da se krepko postavi v bran hitro se gibajočemu jeziku Kolmanove danes toliko razjarjene žene. — Ko pridejo do hiše, pride žena ravno iz kuhinje. Začudila se je, odkod nenavadni obisk, odkod toliko in zraven še neznanih ljudij. A takoj je uganila, kaj bi moglo biti in zakrila si je s predpasnikom obraz, ker jo je bilo sram, ko se je spomnila, kaj je sinoči počenjal njen mož. Janko pa se vstopi takoj pred njo, jo pozdravi in pravi: „Zvedeli smo, kaj se je zgodilo. Vaš mož je prišel k nam danes zjutraj ves potrt in žalosten, in ko smo ga popraševali, kaj mu je, povedal nam je vse, kako ste ga po nedolžnem oštevali. Mi pa pravimo, da to ni res, vsi tukaj vedó, da je bilo vse skupaj, kar je govoril in delal vaš mož, le nedolžna šala, in da tudi on ni obležal za plotom, ampak nek berač, ki se je valjal še danes zjutraj tam okoli. Žalostno pa je od vas, da tako ravnate s svojim možem, ki je vendar tako priden in pošten in ga tako žalite, veseli morate biti, da imate takega moža, na rokah
V Celovcu bodo prvotne volitve za V. kurijo dné 19. novembra. S tem dnevom se baje prično prvotne volitve v celovškem volilnem okraju.
V. in IV. kurija volita jeden in isti dan. Zató pozor in treba paziti, da dojdejo volilci ob pravem času na volišče!
Št. Jakob t Rožu, 5. nov. Prvotne volitve so se danes tukaj vršile; izvoljeni so bili za IV. kurijo čč. gg. Mat. Ražun, Jan. Drunecky in sledeči kmetje: gg. Serajnik, Kobentar Prane, Stikar Jož., Majar Prane in Sitar Jan. Za V. kurijo so izvoljeni : čč. gg. Mat. Ražun in Jan. Drunecky in kmetje: gg. Amruž Prane, Hojar Prane, Antonič Matevž in Mikula Jakob. Vsi so našinci — in enoglasno izvoljeni ! Živijo !
Nasprotniki.
Prihodnjo nedeljo dné 11. nov. bode v Celovcu nemški „parteitag‘i v dvoranah Gromerjeve gostilne. Na dnevnem redu je „razgovor o stanju Nemcev v Avstriji in državnozborske volitve". Kdo neki na Koroškem — „zatira“ Nemce? Slišale se bodo zopet stare „tožbe“ od strani naših nasprotnikov, ki s tem, da jih vedno pogrevajo, nikakor ne postanejo — resnične!
Za spodnjekoroška mesta so obrtniki dné 28. okt. na shodu v Sinčivasi postavili velikovškega klobučarja Gratzbofer-ja. Ta mož je „nemški nacijonalec" čiste barve in pokoren sluga župana Pinteriča, dasi le od Slovencev živi, od tistih tako zelo pohlevnih slovenskih ljudij, ki še vedno nosijo svoje težko zaslužene krajcarje najhujšim narodnim nasprotnikom! Da bi čakala obrtnike pa sreča ravno pod Gratzhoferjevim nemškim klobukom, pa zelo dvomimo!
Kmetski „prijatelji“ in — „klaftra“ drv!
Neki, gotovo naprednjaški in „kmetoljubni“ mazač koroške liberalne trobente se v nekem članku huduje, da so se kmeti predrznili svojeglavno in nesramno povzdigniti tržno ceno za drva; v grdih besedah psuje kmete, ter kliče ogorčen mestne stražnike in tržne nadzornike na pomoč. Takšni so torej vaši „prijatelji“, kmetje! Gotovo veste, kako sladki so, če pridejo k vam; kako se njihovi jeziki kar cedijo strdi in medu, če govorijo z vami;
naj bi ga nosili, ne pa od hiše podili ; kdo se je vam le nalagal kaj takega, mi bi mu že . . .“
A žena, ki je bila do zdaj tiho, in med jokom poslušala, kako ji je Janko govoril na srce, se zdaj ni mogla več premagovati; posegla mu je v besedo da ni mogel nadaljevati.
„Ne trudite se, saj dobro vem, da ste na njegovi strani, a jaz pa pravim, še premalo sem ga oštela, par palic po hrbtu bi še zaslužil za to sramoto, ki jo je napravil, ves svet bo zvedel, kaj je delal, kaj si boste mislili o nas, vem, da zdaj tako govorite, a zraven si mislite drugače ; jaz ne verjamem ničesar, dobro sem prepričana, da je vse to res, kar je mož počenjal, in pri tem tudi ostane ; možu pa ne odpustim nikdar več, zakaj to se mi še ni zgodilo, odkar sva skupaj ; deset let je že od tega, odkar sem tukaj, in v tem času je bil samo trikrat pijan, a kaj takega mi še ni napravil. Oh, še v grob me bo spravil ta človek, neusmiljeni ; jaz ne vem, njegovi bratje so pa pošteni, a le ta je tak, oh, da bi ga ne bila spoznala nikdar."
„Žena, vi preslabo mislite o vašem možu," nadaljuje zopet Janko, porabivši ugoden trenutek, ko je žena ravno posegla po sapo, da bi še nadaljevala; „glejte, saj so še celo gospod župnik rekli, da je on eden najpoštenejših mož v celi okolici in včeraj ga je vsak le hvalil. Če pa je bil vesel, pa naj bo, vsaj Bog veselega človeka rad ima, in čemu bi se ne veselil, ko mora itak vedno trpeti; zato ga pa tako oštevate. Kako krivico ste mu delali, razvidi se že iz tega, da se je same žalosti razjokal pred nami.*
„Kaj mi poveste", vzklikne žena, in prej temni obraz se razjasni same zadovoljnosti nad tem ; raz-
svojo srčno kri vam ponujajo, a vse le z jezikom, in ob priložnosti, če hočejo od vas glasove ! A če je treba gmotno, stvarno in nesebično potegniti se za revnega kmeta, so pa vsi takšnji — kot je gori omenjeni! Naj kmet propade, če je le njihov groš v žepu varen; naj se kmet veseli in bogati — če le tudi njim kaj nese!
Toda k stvari! Vsak kmet vé, daje dosedanja tržna cena za drva prenizka, in če vpoštevamo vse stroške, izdane svòte, trud, in zamudo, vožnjo in potrebe, katere žrtvuje kmet vsaki klaftri drv, predno jo spravi v Celovcu za denar, je cena naravnost krivična, tako da kmet včasih ne vé, ali so tisti 4 ali 5 gld. za les, ali za trud, ali za zamudo ali za večurno vožnjo v Celovec! Zdaj pa vzemimo letošnji jesenski čas : Ce pelješ zdaj drva v Celovec; suhe morajo biti, torej posekana v vigredi ali v prvem poletju, torej v času, ko je dela na polju iu travnikih le preveč, torej je večja zamuda; dalje: pelješ jih zdaj v Celovec, daruješ celi dan in če potrebno še pol noči; zamuda doma je še bolj občutljiva; sveža ni doma, da bi mogel spravljati jesenski sad ; človeka ni, da bi delal, in drugi dan je konj tako truden, da ga moraš pustiti doma ter ga boljše krmiti, a za vse to bi ne smel zahtevati niti groša ne! In dalje: vsak soci-jalni strokovnjak uči, da je cena odvisna tudi od večje ali manjše potrebe, od množečih se vseh-stranskih zahtev in tržnega povpraševanja; kar velja torej na drugem obrtnem polji, kar velja o drugem blagu — naj se pusti tudi kmetu, naj se dà tudi — drvam! To veli naravni razvitek, to je uvedla mednàrodna svetovna kupčija. Kmet torej bi se ne smel poslužiti tega pravila? Sme se po-služiti, in primoran je; pravico ima, potreba ga žene. Surovost je torej, klicati orožnike in bajonete zoper kmeta, če začne delati, kar drugi delajo. Ali je samo kmet proklet v to, da ne sme določiti cene svojemu pridelku?
V to, da se povišuje tržna cena drv, je v letošnji jeseni pripomogla tudi cena premoga. Gospodarji premogokopov so povzdignili ceno premoga kar za pet do deset grošev pri enem centu. Kdo pa je na nje klical — orožnike? Meščani torej rajši po drvah vprašujejo.
Govoril sem o omenjenem surovem napadu na kmete tudi — z Barigeljcem. Ta je bil hud! In takšni ljudje, je rekel, se še upajo beračiti pri kmetih za glasove! Potem sva se pa vsedla ter sva pri kadečih se čedrah, ter po dolgem in dolgem računanju in prevdarjanju zapisala to-le pravično ceno drvam : Kmet-gorjanc, pet ur od Celovca doma, pošlje 2 dninarja v strmi gozd, da napravita eno klaftro bukovih drv (kratkih, 12 colov dolga polena) Delata od zore do mraka — torej ne samo „osem ur“, — delo je težko in recimo tudi nevarno, pogledava v zaprašene knjige o „sta-tistiki delavskih plač“ in najdeva dnevno plačilo za vsakega 1 gld. 50 kr., torej skupaj 300 krajcarjev. Težka, surova polena domu, poldnevna vožnja, konj in hlapec za pol dneva 200 kr. Posušene v Celovec ; konj in voznik, cel dan 400 kr. Zamuda doma, pri posebno važnem delu, ker je konj drugi dan vtrujen 100 kr. Cestnina, tržnina, obrabljenje orodja, voza itd., 50 kr. Les kot tak, ali surovi materijal 200 kr. Od vsega tega 50°/q gospodarski dobiček 200 kr. Morebitni špekulantni in ugodni obrtni do-
jokal se je; saj je čas, da spozna, kako nespametno je ravnal."
„Oh, mati, kako morete kaj takega verjeti, da je mož kaj hudega storil, kdo vam je pa povedal, to nam razložite, kdo?“ — „Kdo, to se lahko zve, saj je mnogo ljudij slišalo in videlo, kaj je počenjal."
A četudi je Kolmanca hotela prikriti ime tistega, ki je vse to naznanil, tako se ji vendar ni posrečilo. Pri Kolmanovih je namreč stanovala Urška, šivilja, ki je včeraj pomagala na gostiji v kuhinji. Ta je tudi zvedela od Kolmance, da ji je vse povedal njen sinček. Slišoč tedaj zunaj glasno govorjenje, pride iz svoje sobe in ko jo Janko zagleda, stopi k njej in jo natihoma popraša, kdo je Kolmanci natvezal vse te laži. Urška, kakor so že ženske sploh, je povedala vse. „Tedaj majhnemu otroku verjamete," pravi Janko proti Kolmanci ; „kaj takega bi pa ne mislil, kaj pa more otrok vedeti, jaz bi kaj takega še poslušal ne.“
A tu se odreže Kolmanca: „Ravno od otrok se zve resnica, od drugih tako težko ; drugi bi tako vsi tajili, kakor tudi vi hočete vse lepše narediti kakor je; ali jaz ostanem pri tem; mož se je nepošteno obnašal in vse razžalil, kar mu tudi nikdar ne odpustim."
„No, jaz vidim mati, da je vse zastonj. Samo to vam rečem, če mu ne odpustite, ne boste videli nikdar nebes, pridete kar gorki v pekel k vsem tistim zakonskim ženam, ki svoje može jezijo tukaj na zemlji; toda glejte, da ga v kratkem še sami ne boste prosili odpuščenja, le zapomnite si to."
„Že nikdar ne; naj se cel svet podere." — To so bile zadnje besede, ki jih je Kolmanca go-
biček 50 kr. Vzorna konečna cena za 1 klaftro torej 1500 krajcarjev, to je 15 goldinarjev.
Spogledala sva se. Maloverno sem jaz stresel glavo. Zatrdil pa mi je Barigeljc: po takem kopitu in še po drugem delajo račune drugi, in veliko jih je — ali kmetje niso !	—r—
Rana na narodnem telesu.
(Nekaj za narodno gospodarstvo.*)
IX. Resen opomin.
Nikdo ne more tajiti, da naše družbinske razmere nikakor niso najboljše, dà, pripoznati mora vsak, da so celo jako slabe in da nujno potrebujejo zdatnega zdravila. Sevé je tudi cela vrsta raznih boleznij, na katerih hiramo. Tajiti pa tudi ne moremo, da se prizadeva posebno dandanes mnogo vnetih rodoljubov, katerim je resna volja, zboljšati in popraviti, kar se dà storiti. Za ljudski blagor se še nikoli ni brigalo toliko resnih mož, kakor ravno v naših dneh. Morda bo vendar Bog dal, da nam zasijejo lepši časi. A pred vsem je treba, da ljudje sami spoznajo svojo bolezen in se potem tudi sami potrudijo za ozdravljenje. Ce bolnik sam noče zdravja, potem mu ne bo pomagal niti najboljši zdravnik, niti najkrepkejše zdravilo. Kardinal Manning, kateri se je mnogo prizadeval, da bi zboljšal stanje delavskega ljudstva, je rekel nekoč: „Ko bi se razdelil tudi ves denar in vse bogastvo med delavce, bi jim čisto nič ne bilo pomagano, ako bi si delavci sami s pametnim, zmernim življenjem ne pomagali."
Te besede veljajo v popolni meri tudi o rani na nàrodnem telesu, o kateri smo govorili v več člankih, o rani, katero vsekava ljudstvu žganjepitje in sploh zloraba alkoholičnih pijač. Vemo, da je v boju zoper to velikansko kugo naš glas slaboten, ali v tem smislu se dandanes veliko piše, govori, pridiguje in dela. Naj bi oni, kateri krvavijo na tej rani, in vsak vé, da jih je povsod jako mnogo, tudi z ono resnostjo sprejemali resnice in nauke, ki se jim podajajo, katera se spodobi važnosti reči, za katero se gre. Saj ravno ta rana žganjepitja uničuje dan na dan srečo in mir posameznih, celih družin in sosesk, saj je ta rana uzrok neštevilnim boleznim, katere mučijo pijance ; saj ta rana zdivja človeka, okameni njegovo srce, da stori nesposobnega za delo; saj ta rana požre največ posestev, največ denarja; saj zmanjšuje dan na dan nàrodno posest, napolnuje bolnišnice, norišnice in jetnišnice. Ali potoki solz se prelivajo vsak dan zaradi grdega pijančevanja. In vse to naj bi ne bilo resno, vse besede, ki se govorijo ali pišejo zoper to rano, bi ne bile vredne resnega preudarka? A žalibog, da mnogi, ki najbolj krvavijo iz te rane, ki so pravi pijanci, delajo, kakor bi jih vse prizadevanje, spraviti jih zopet na pravi pot, ne brigalo. Ce kdo zoper žganje kaj reče, Bog ne daj, to je njih bog, in če resnico pové, potem pravijo, da se krega. Torej ozdravljenje bo le mogoče, če bolniki, to je oni, ki so vdani alkoholičnim pijačam, sami pridejo do spoznanja, da so na krivem potu, in da jim je treba povrniti se nazaj. Ta namen ima in more le imeti vse prizadevanje omejiti strašne nasledke,
*) Glej „Mir“-a številke 1., 2., 8., 12., 16., 23., 27. 31. in 43. t. 1.
vorila za odhajajočimi. Janko je bil hud, ker nič ni dosegel, ter je videl, da je bila vsa njegova zgovornost le bob v steno. A bil je prepričan, da bode vse to kmalu drugače, in da se bo kmalu omehčala trdovratna žena. Iu res je bilo.
Toda kaj je s Kolmanom? Ves žalosten jo je mahal po gozdu naprej in prišel v vas Klopice. Zavil jo je takoj v prvo hišo k svojemu staremu prijatelju Ravniku, premožnemu kmetu, ki je sedel ravno za mizo pri mali južini.
„No, Kolman, to je prav da si prišel," pravi Ravnik, „ravno kakor nalašč ; zakaj veliko dela imam in že sem mislil poslati po te, ker vem, da si ti že popravil; le vsedi se in jej tukaj z mano."
Kolman je to povabilo z veseljem sprejel, dobil je vsaj priložnost izostati od doma, dokler se vse ne predrugači. Rad se je vsedel, a še rajši jedel, ker želodec ga je že resno opominjal, da danes ni bilo zajuterka. Kolman je ostal pri Ravniku cele tri dni in pridno delal. Med delom minula ga je žalost in pozabil je ua vse bridkosti, ki jih je ravno prestal od svoje žene. Tako se je podal tretji dan zvečer, ko je bilo glavno delo končano, prav veselega srca domu.
Kolmanca pa prvi dan prav nič ni mislila na svojega moža, misleč si, bo že prišel na večer, ko bo lačen. A prišel je večer, minula je noč, pretekel je cel dan, a Kolmana še ni bilo. To se ženi ni zdelo več prav in začela je misliti, kam bi jo bil mogel potegniti. Minula je druga noč, a njega od nikoder ni. Začelo jo je skrbeti, da bi se možu vendar ne bilo kaj pripetilo in tedaj ji je tudi jela očitati vest, kako je ravnala s svojim možem, in spomnila se je zadnjih besedij, ki jih je rekel:
kateri sledijo pijančevanju. In za ta pouk hočemo še marsikatero izpregovoriti ; v družbi z onim močnim gibanjem, katero se je začelo dandanes povsod, tudi pri nas Slovencih, naj bi se odprle mnogim oči, da bi spoznali svojega sovražnika in se mu za vselej odpovedali.
Danes sklepamo naše članke z resnim opominom. Pijančevanje in nezmerno zauživanje opojnih pijač sploh izvira sosebno iz onega krivega duha, kateri dandanes napolnuje množino ljudij, in katerega imenujemo uživanje. Kar človeku ugaja, po tem hrepeni dandanes svet in v to mu je dober vsak namen. Ali mu je v korist ali v škodo, o tem še misli ne, in še manj preudari, da je tako ravnanje greh. Pijača vpliva pogubno na telesne, pa tudi na duševne moči. Pamet oslabi, še bolj pa volja, in s tem gine duh premagovanja, kateri je vsakemu človeku potreben, ker za uživanje nismo na svetu, in svet sploh ne more zadovoljiti našega srca. Kjer je pa le uživanje in ni duha zatajevanja, tam pa ni niti sledu krščanskega duha, in ravno tega manjka povsod. Krščanstvo, vera uči nas, da se je nam treba zatajevati sosebno v pijači, ker nam škoduje na zdravju, na telesu in duši, ker je pijančevanje pred Bogom strašen greh. Kdor se toraj ne varuje pijančevanja in škodljivih pijač, ta nima vere, ali če misli, da jo ima, je njegova vera mrtva. Ni kaj vredna.
Danes moramo že malo „popridgati“ tudi, zakaj brez verske podlage se rana pijančevanja nikoli ne bo zacelila. Sekira se mora nastaviti na korenino. Marsikateri misli, da je dober kristjan, čeravno je tudi prav dober prijatelj glažka; kedar le more, se ga pošteno nalima. Ne, prijatelj, če misliš, da morata dober kristjan in pijanec živeti pod eno streho, potem se motiš. Zakaj dobri kristjani bodo gotovo prišli v nebesa, o pijancih pa pravi sv. Pavel, „da ne bodo videli božjega kraljestva!" Vidiš, da se varaš, in če zdaj tega ne veruješ, boš moral pa enkrat skusiti. Stori, kakor je naredil nek drugače priden mož, ki pa tudi ni mogel videti polnega glažka. Nekega dné opazuje podobo križanega Jezusa in prav živo mu stopijo pred oči vse težave in britkosti, katere je moral za nas prestati. To ga je ganilo in rekel je: „Do-brotljivi Zveličar, vse to si pretrpel tudi iz ljubezni do mene grešnika, in kako sem ti do sedaj povra-čal to ljubezen?" Od tega časa se je prizadeval premagati svoje strasti in napake in posebno, če ga je klical glažek, je rekel : „Ne, iz ljubezni do Zveličarja, ki je toliko za-me trpel, hočem se premagati, da mu skažem nekoliko ljubezni in hvaležnosti za njegovo trpljenje." Tako se je zatajeval in kmalu je dal glažku slovó; po vsakem takem zatajevanju se je čutil zadovoljnega in srečnega!
Torej, dragi prijatelj, ako imaš tudi ti to strast, da le prerad gledaš v glažek, tako moraš storiti in se zatajevati, potem boš dober kristjan, ker ne boš več — pijanec. Ce torej veruješ na vsemogočnega Boga in na Jezusa Kristusa, ki je za nas trpel, potem veruj tudi, da je strast pijančevanja hud greh, za katerega boš moral pred svojim Soduikom dajati odgovor. Ne daj se zapeljati, da ljudje ne sodijo tako strogo o tem. Bog se ne bo oziral na mnenje ljudij, ampak sodil nas bo potem, kar je nam o pijančevanju povedal v sv. pismu. In kaj pravi sv. pismo? Le poglejva malo: Pijan-
„Glej, da se ne boš kesala, da si tako ravnala." Postala je zelo nemirna, glava ji je bila polna hudih mislij. „Oh, moj Bog," tako je vzdihnila vsa prestrašena, „menda si pa vendar ni kaj naredil, to pa vsaj ne, to bi bilo strašno, kaj bi jaz počela in na vsem tem bi bila kriva jaz s svojo osornostjo." Začela se je sama tolažiti, da je morda kje kako delo dobil, a slaba vest ji ni dala miru in vedno in vedno se ji je vsiljevala grozna misel, da se je mož usmrtil, in v svoji razburjeni domišljiji je že videla moža pred sabo mrtvega, da se že samega straha ni več čutila. Gledala je cel dan, odkod bi kaj prihajal njen mož, a zastonj. Šla je k sosedom popraševat, ali niso morda videli njenega moža, a vsak ji je rekel, da ga ni videl, in da je sama kriva; čemu ga pa podi s tako razžaljivimi besedami od doma.
To je bilo Kolmanci preveč. Cisto obupana prišla je domu, se zgrudila na stol ter glasno ihtela. Premišljevala je sem in tja, spoznala je, da je mož bil nedolžen, a ona ga je spodila od hiše in zdaj ga morda nikdar več ne bo nazaj. Močen tok solz se ji udere po licu, — solze kesanja. Kako rada bi mu vse odpustila, na kolenih bi ga prosila odpuščanja, — toda prepozno. »Zaradi mojega surovega ravnanja," vzdihnila je obupno, je šel v smrt, in jaz ostanem sama, zapuščena, vdova, sirota, oh, to ni prestati."	(Konec prihodnjič.)
Smešničar.
* Nedolžen. Sodnik: „Kaj vraga ste zopet naredili? Danes je že dvajsetič, da se kot sodnik bavim z vami!" Postopač: »Saj jaz vendar nisem kriv, da vas niso še povišali."
čevanje mora biti slaba priprava na dan sodbe, zakaj Kristus svari nas resno pred njim z ozirom na svoj prihod: „Varujte se,“ pravi, „da vaša srca ne bodo preobložena s požrešnostjo, pijanostjo in skrbmi tega življenja in vas oni dan ne prehiti." (Luk. 21., 34.) Kavno tako kliče sv. Peter: „Bo-dite trezni in 6ujte!“ in sv. Pavel piše Korin-čanom: „Ne tatje, ne lakomniki . . . ne pijanci ne bodo posedli božjega kraljesta."
Bodi prepričan, če umrješ kot pijanec, boš padel brez časti in boš med mrtvimi v večni sramoti.
Dopisi.
iz velikovške okolice. (Sijajna shoda.) Shoda, katera je naše katoiiško-politično in gospodarsko društvo napravilo dne 28. okt., in sicer do-poludne po božji službi v Grebinjskem Kloštru in popoludne pri Diirmvirtu v Št. Peterski občini, sta se prav sijajno in ob obilni udeležbi vršila. Na prvem govorila sta gg. Grafenauer in Podgorc, na drugem pa gg. Grafenauer in Treiber. V Grebinjskem Kloštru sta se v začetku shoda prikazala tudi dva nasprotnika, v tem volilnem gibanju že večkrat imenovani Nemec in luteranec E. Tušnik p. d. Steklar v Grebinju in pa neki inženir barona Helldorlfa. Zatulila sta samo parkrat „Heil Wolf“ in potem zopet odšla, tako da se je shod potem celo mirno vršil. Kmetje so govore naših govornikov zelo pazljivo poslušali in zavladalo je med njimi veliko navdušenje za našo stvar. Enako sijajen je bil shod pri Durnwirtu, na kateri so prišli v obilnem številu najveljavnejši Št. Peterski in tudi nekteri Ruški kmetje. Prišlo je na ta shod tudi celo krdelo hlapcev, zelo mladih fantov, katerim se je komaj prvi mah pod nosom prikazal. Izrekla se je med zborovalci slutnja, da jih je baje neki gotovi nasprotnik poslal na shod motit in zgago delat. Ali je temu tako, potem moramo res onega moža, ki sam ni imel poguma priti na shod, pomilovati, da ni našel boljših zastopnikov svojega mišljenja, kakor one skrajno nezmožne dušne reve. Ko po končanem vsporedu predsednik shoda poživlja udeležence, naj se oglasijo, ako imajo kaj pripomniti k razpravi, oglasi se Standmanov hlapec iz Št. Petra. Govorili ste, rekel je, danes prav, ali duhovnike ne smete več voliti, saj niso za nas nič storili. Dalje se je povspel do gorostasne trditve ter je rekel, da slovenski duhovniki nimajo krščanske ljubezni, ker Nemce zatirajo. (! ! !) Izvrstno so ga med splošnim smehom zborovalcev naši govorniki zavrnili, češ, v deželnem zboru je 37 poslancev, od teh samo pet pripade krščanski stranki, vsi drugi 32 so pa nasprotniki, kako bi mogli tedaj naši poslanci kaj doseči. V državnem zboru je pa itako obstrukcija zabranila vsako resno delovanje. Vendar je naš poslanec g. L. Einspieler storil vse, kar je mogel za svoje volilce doseči. Tako je za škodo, katero je meseca maja 1897 sneg napravil, dosegel 10.000 gld. podpore, za nemško občino Pustrico, kjer je toča pobila, dobil je 500 gld., za nemško občino Št. Martin pri Trgu (Feldkirchen) za osušenje močvirja v Fašingu 200 gld. podpore, konečno je še izposloval, da je prišla vladna komisija pregledat vinograde v Žitarivasi, Št. Lipšu in Globasnici. Tako je deloval naš poslanec za svoje volilce brez ozira na nàrodnost. Le skrajna nevednost ali zlobnost more dovesti do takih podlih očitanj. Zaslužnemu našemu bivšemu državnemu poslancu so tedaj v obilnem številu navzoči volilci soglasno in z navdušenjem izrekli presrčno zahvalo in priznanje. Z „Živio“-klici na presvitlega cesarja sta se oba shoda sklenila.
Iz Jezerskega. (Planinske novice.) „Pla-ninskemu Vestniku" povzamemo:	češko kočo na
Ravneh je obiskalo do 27. sept. 442 oseb, in sicer od dné 27. julija dalje, t. j. po otvoritvi 227 oseb.
—	Vpliv češke koče na obisk Zoisove koče kaže okolnost, da je bilo v tej do 31. avgusta 124 gostov, izmed njih pa 53 udov „Slov. plan. društva" (29 Čehov in 24 Slovencev), ki so vsi prišli tja na potu do češke koče ali od nje. — Nova steza od Mlinarskega sedla na Grintovec, izdelana po vodniku Uršiču, je gotova in po češki podružnici kot graditeljici odobrena. S tem je postal Grintovec pristopen tudi od severne strani za vsakega izkušenega hribolazca. Steza je dobro zavarovana na nevarnih mestih in mestoma izsekana s stopnicami.
—	Napravo poti od češke koče „na Vodine" je poverila češka podružnica vodnikoma Piskerniku in Potočniku, ki sta jo že dogotovila. Prihodnje leto bo torej mogoče priti od češke koče naravnost v Logarjevo dolino. — Češka podružnica je označila pota: Z Jezerskega h češki koči, odtod čez Mlinarsko sedlo na Grintovec; z Jezerskega na Veliki Obir čez Korte in Obirsko. Poslednja pot traja 8 ur gori in jo je lahko izvršiti z Jezerskega v IVj dnevu. Prenočiti je moči v Rajnerjevi koči. Dalje sta markirala prof. Dvorak in dr. Chodounsky pot z Dovjega na Mlinico.
iz Škofič. (Posvečevanje zvonov.) Prihodnjo nedeljo dné 11. nov. se bodo slovesno blago-
slovili novi zvonovi za našo farno cerkev, katere stolp je znatno povišan.
Nevicar.
Na Koroškem.
(Umrl) je v čanjčah pri Celovcu dné 31. okt. tamošnji župnik č. g. Jož. Pi chi er, jako vnet in blag duhovnik. Porodil se je dné 7. apr. 1842 v Celovcu, bil v mašnika posvečen 20. julija 1865. Služboval je samo na dveh postajah : Najprej štiri leta v Čanjčah za kaplana, potem za provizorja v Kreutzenu, od koder se je kot župnik zopet povrnil v Čanjče. Na tem mestu je deloval 16 let. Pogreb se je vršil dne 2. t. m. ob zelo mnogo-brojni udeležbi. Duhovnikov je bilo navzočih 14. N. p. v m. !
(Samomor.) Dné 1. novembra se je v Celovcu ustrelila 58 letna vdova za računskim pregledovalcem, Roza Wolf pl. Wildenau. Pred mesecem ji je umrl mož in začelo se ji je mešati. Dné 1. nov. je obiskala grob svojega moža na pokopališču, kjer jo je zopet prevzela otožnost tako, da si je kmalu potem vzela v svojem stanovanju življenje.
(Morilec prijet v — zaporu.) Ta redek slučaj se je zgodil v Tamswegu na Solnogra-škem. Ne davno je bil na cesti med Milštatom in Spitalom ob Dravi umorjen trgovec z živino, Jožef Saller, in oropan. Dejanja sumljiv je bil 20 letni Jožef Berger iz Holmic. Orožniki so ga zasledovali, a Berger si je mislil, da se zasledovanju najbolj odtegne, ako gre presedet štiritedensko, radi pretepa od okr. sodišča v Tamswegu določeno mu kazen. Berger je torej sedel v varnem zaporu, do-čim so ga orožniki pridno iskali. Kmalu pa je tudi okr. sodišče v Tamswegu dobilo opis roparskega morilca ter je takoj spoznalo, da ima morilca že pod ključem. Berger je bil torej v zaporu prijet in oddan okrožnemu sodišču v Špitalu.
(Duhovske zadeve.) Prevzvišeni g. knezo-škof se je dné 4. nov. odpeljal h posvetovanjem škofovskega odbora na Dunaj. — Župnija Št. Jurij na Strmcu je podeljena č. g. Jos. Svaton-u, pro-vizorju v Ukvah. — Prevzv. knezoškof je dné 3. novembra umestil č. g. Iv. Držanič-a na župnijo Šmohor, in č. g. Mart. Krejči-ja na župnijo Libeliče. — Prestavljena sta: g. Al. Mlinar, kaplan v Dobrlivasi, za provizorja v Čanjče, g. Fr. U r a n-šek, kaplan v Spod. Dravogradu, v Dobrlovas.
(Osebne novice.) Za načelnika zveze koroških požarnih hramb je namesto Jergiča izvoljen klobučar J. Berger v Celovcu. — Prestavljeni so: šolski voditelj g. J. Jed lo včnik iz Kazaz v Mali Št. Vid; učiteljica M. Perko iz Grebinja v Vol-kendorf, učiteljica El. Količ iz Šmartna v Trbiž. Nastavljeni so za podučitelje: Jan. Glančnik v Šmarjeti pri Velikovcu; S. Schmalz v Grebinju. — Razpisani sta učiteljski mesti v Št. Lenartu pri 7 studencih in Žabnicah. Znanja slovenščine slavni c. kr. okrajni šolski svet beljaški — ne zahteva! Staro „prijate]jstvo" do Slovencev!
(Drobiž.) Dné 1. t. m. so vojaški novinci slovesno prisegli. — Po noči 1. nov. je nastal v Celovcu pretep med nekim vojakom 7. in narednikom Albertom 17. pešpolka. Slednji je dobil hude rane ter so ga morali odpeljati v bolnišnico.
Po drugih slovenskih deželah.
(Obširne žile premoga) je zasledila „Živno-stenska banka" med Konjicami, Slov. Bistrico, Poljčanami in Ptujsko goro. Na dveh krajih so že začeli z vrtanjem ter našli premog izvenredne kakovosti, ki bi veljal tudi za našo marino. To češko podjetje dobilo je tudi dovoljenje rudosledbe v celi celjski okolici.
(Novi tržaški meščani.) Tržaški občinski svet je imenoval v svoji zadnji seji 400 novih meščanov, seveda zanesljivih svojih pristašev, katere potrebujejo pri prihodnjih državnozborskih volitvah.
(Ža drugo železniško progo v Trst) so se že ustanovili trije uradi, katerih naloga je, izdelovati podrobne načrte. Eden teh uradov je v Trstu za črto od Trsta do bohinjskega predora, drugi za črto od Jesenic čez Karavanke ima sedež na Jesenicah, a tretji za črto čez Ture ima sedež v Beljaku. Ti uradi baje proučujejo tudi vprašanje, kako bi se dala ta železnica oskrbeti z električno gonilno silo.
(Drobne novice.) V Ljubljani so slovesno otvorili zavod za gluhoneme. — V ponedeljek, dné 5. t. m., se je poročil sin ljubljanskega župana g. dr. Milan Hribar z gospico Berto Šleglovo. — Na Dovjem je začelo v noči 28. m. m. goreti sredi vasi. Zgorela so trem kmetom vsa poslopja in živina. Le mirnemu vremenu in požarnim hrambam se je zahvaliti, da se ni vnela cela vas, ki šteje 150 poslopij drugo tik drugega.
Križem sveta.
(Vojna v južni Afriki.) Ako je verjeti angleškim poročilom, premagal je angleški general
Barton Dewetove čete ter ubil 24 mož, ranil 19, ujel pa 26 mož. Toda ta zmaga je zelo dvomljiva, kajti sam Roberts potrjuje, da je zgubil Barton ednega častnika in 6 mož, 3 častnike in 37 mož pa je hudo ranjenih. Buri imajo še vedno na razpolago 15.000 oboroženih mož. Pri Hoopstadtu so se bojevali Buri dné 24. okt. s kapsko policijo. Padlo je 7 Angležev, 11 je ranjenih, 15 pa ujetih. Burske zgube niso znane. Iz vsega pa Angleži vendar spoznavajo, da Transvaal še ni pomirjen. V angleških četah vlada splošna nezadovoljnost, ker posebno prostovoljci po več mesecev ne dobijo ne kruha ne plače, temveč se morajo sami preskrbovati. Minuli teden je dospelo v Trst z ladijo „Styria“ 368 prostovoljcev, ki so se borili na strani Burov, a so se morali umakniti. Ti so pripovedovali, da Buri ne odnehajo in da vojne ne bo kmalu konec. Vrnili so se večinoma na Holandsko.
(To In ono.) Ogerska ima zabeležiti zopet veliko zmago nad Avstrijo. Bosanske železnice se bodo gradile namreč tako, kakor hoče Ogerska. — Veliko povodenj so imeli v Hercegovini. Dné 22. okt. je izstopila Neretva ter preplavila Konjico z okolico. Samo v Konjiči je vzela voda peterim obiteljem hiše in vse kar je bilo v njih. Ljudje so se napol nagi rešili. Škoda je velikanska. — Izmed 204.575 letošnjih vojaških novincev ne zna čitati ne pisati 73.495 mladeničev. Tedaj več nego tretjina.
Družba sv. Mohorja.
Preč. gospode poverjenike za Visoko Bistrico, Št. Tomaž, Galicijo, Št. Lipš in Šmihel ter Logavas in Škofiče ponovljeno uljudno prosimo, da blagovolijo nemudoma poslati po letošnje knjige družbe sv. Mohorja za svoje ude, ali pa naj nam naznanijo, če želč iste prejeti po pošti, da je spravimo izpod nog, ker prostor nujno potrebujemo. Vodstvo družbene tiskarne.
Naša gospodarska organizacija.
Št. Jakobska posojilnica v Rožu je imela dné 23. septembra svoj 28. občni zbor. Poročilu povzamemo: Načelnik, g. Jožef Šuster, je za ta občni zbor oddal predsedstvo svojemu namestniku, g. Jan. Fuger-ju, kateri je ob 3. uri otvoril zborovanje. Tajnik je poročal, da so se po sklepu lanskega občnega zbora vpeljane izpremembe pri upravi posojilnice dobro obnesle ter mnogo olajšale delo. Pristopilo je 95 družnikov, izstopilo 89, ostalo pa 1344 družnikov. Št. Jakobska mlekarna je prosila posojilnični odbor, naj jej v svoji hiši prepusti v najem potrebnih prostorov ter iste tako priredi, da bodejo za mlekarno pripravni, katero prošnjo je odbor ugodno rešil; določitev najemnine pa je prepustil občnemu zboru. Občni zbor je poročilo tajnikovo vzel na znanje, je odobril ugodno rešitev prošnje Št. Jakobske mlekarne ter sklenil, da se za mesec julij in avgust 1900 ne zahteva nobene najemnine. — Blagajnik je poročal : Letni račun je letos sestavil tajnik „Zveze slovenskih posojilnic v Celju", g. Fr. Jošt. Račun kaže med drugim te-le številke : Denarnega prometa je bilo 283.600 kron. Posojil se je vrnilo 33.217 kron, dalo 19.094 kron. Nadvložin (hranilnih vlog) se je prejelo 64.042 kron, izplačalo 73.396 kron. Bilanca kaže sledeče stanje : Posojila 386.147 kron, vložine (deleži) 144.834 kron, hranilne vloge 219.136 kron. Rezerva je na-rastla na 25.036 kron, čistega dobička je bilo 2680 kron. Občni zbor je račun odobril ter določil, da se čisti dobiček porabi tako: Za popravo oltarjev Št. Jakobske cerkve 200 kron, Št. Jakobskej požarni hrambi 200 kron, Št. Jakobskej šoli za uboge šolarje 160 kron, družbi sv. Cirila in Metoda 100 kron, za glavni aitar Št. Peterske podružnice 100 kron, društvu „Naša straža" 50 kron, Lipškej cerkvi za popravljanje orgel 40 kron, pevskemu društvu „Rožica“ 20 kron ; Žihru v Št. Ožboltu, ki je kot žirant moral plačati 60 kron, se dovoli 30 kron. Vkup 900 kron. Ostanek čistega dobička v znesku 1780 kron 82 vin. se pripiše rezervi. Pogorelcu J. Miklavčiču je občni zbor dovolil, da se mu za eno leto odpišejo obresti. Dalje se je občni zbor posvetoval o preosnovi pravil. — Ker sta iz odbora prostovoljno izstopila gospoda Jožef Šuster in Fr. Šuster, je občni zbor mesto nju izvolil g. župnika Mat. Ražun-a in kmeta Jožefa Štiker-ja p. d. Štikar v Št. Petru. Vnovič izvoljeni so bili stari odborniki: J. Fuger p. d. Šarbicelj, Fr. Kobentar p. d. Vidman, Mat. Nagele p. d. Nagele, Mat. Mi-kula p. d. Frtin, Amruš Fil. p. d. Rodar, Jak. Serajnik p. d. Zofron in Janežič Gr. v Podgorji. — Namestnikom sta bila izvoljena Mat. Štikar in Jan. Sitar, računskim pregledovalcem: čč. gg. Janez Drunecky, K. Hiittner in g. P. Weiss. — Posojilnični odbor si je za načelnika izvolil č. g. župnika M. Ražun-a, za načelnikovega namestnika g. J. F u g e r-ja, za taj nika g. Franca K o b e n t a r-ja. Posel blagajnika oskrbuje tudi zanaprej g. župnik Mat. Raž un.
Tržne cene.
V Celovcu, dné 31. oktobra 1900.
Ime blaga	na birne		na hektolitre		Prignalo se je
	K	V	K	V	
pšenica .	.	10	45	13	6	— konjev
rž ....	10	49	13	11	— pitana vola
ječmen.	.	. oves	4	72	5	91	5 vprežnih volov
turšica.	.	.	7	65	9	56	— juncev
pšeno . . .	14	—	17	50	37 krav
fižol (rdeč) .	—	—	—	—	— telic
krompir .	. deteljno seme	1	60	2	62	23 pitanih svinj
ajda.	.	7	11	8	88	— OVC
Pitani yoli so po — K do — K, vprežni voli po
240 K do 246 K, krave po 120 K do 260 K.
Sladko seno je meterski cent po 4 X” 80 « do 5 £ 60 v, kislo seno po 3 K 20 c do 4 JT 60 v, slama po 3 K 60 v do 4 .K 50 v.
Promet je bil slab. ______
Telikovec, dné 31. okt. Prignali so: 49 volov, 51 krav, 3 telice, 5 telet, 70 ovc, 136 svinj. Cena vprežnih volov 54 do 60 kron za meterski cent žive vage. Promet z govejo živino kakor z drobnico je bil slab.
Železna Kapla, dné 29. okt. Prignali so: 165 pitanih in vprežnih volov, 41 krav, 29 juncev in telic, 171 ovc. Cena živine 58 do 70 kron stari cent žive vage. Sejem je bil srednje obiskan. Promet je bil srednji, ker je sejem bolj za kramarje. Kupčija je bila srednja. Kupci so bili domači ; tujih ni bilo.	-____________
Dražbe.
(Kratice: vi. št. = vložna številka; d. ob. = davčna občina.)
Beljak. Dné 15. nov. ob 9. uri, Kamnikova bajta v Um-bergu, vi. št. 6, d. ob. Umberg. Cena 3217 kron, najmanjša ponudba 2145 kron.
Pliberk. Dné 13. nov. ob 10. uri, Svetičeva kmetija v Dobu, vi. št. 19., d. ob. Dob. Cena 6301 kron, najnižja ponudba 4200 kron.
Slovenci, spominjajte se Velikovžlte Sole!
Vabilo.
Podružnica sv. Cirila in Metoda za Kotmarovas in okolico napravi v nedeljo dné 11. novembra 1900 L, ob 5. uri popoludne, v gostilni g. Antona Otovica v Ilovljah svoj letni občni zbor s sledečim vsporedom: 1. Na-govor predsednika. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Spre-jem in vpisovanje novih udov. 4. Volitev novega odbora.
5. Razni govori in nasveti. Po zborovanju prosta zabava s petjem, s sodelovanjem Kotmirskih pevcev. — K obilni udeležbi vabi vse ude ter zavedne Slovence in Slovenke odbor.
Vstop imajo le udje in od njih vpeljani gostje.
Coterljsfee številfce od 3. novembra 1900. Line	89	79	68	13	66
Trst	79	49	45	34	15
NAZNANILA.
Pozor! Gospodarji!
„GlC>ria“ redilna krma za konje, zabranjuje bolezni, vzdrži konje močne in iskre
„Gloria“ začimbna krma za govedo, pospešuje prebavljanje, čisti kri, zboljšuje in množi mleko.
„Gloria“ prašek za žretje in pitanje svinj, povzro-čuje, da svinje rade jedo, da se nabira meso in mast.
„Gloria“ mlekarski prašek za krave, pospešuje iz-ločenje mleka in odstranjuje napake mleka.
1 veliki zavitek velja K 1.20, mali K 0 70, 5 kg v zavitku za poskus po pošti K 5 — poslano iz Dunaja.
Bartelj-evo klajno apno, neobhodno potrebni dodatek h krmi za mlado, molzno in brejo živino, v slučaju, da živina liže, da ima kostne bolezni itd. 5 kg. za poskus K 2 —, 100 kg. K 22 — iz Dunaja.
Vaselinovo mazilo za usnje. Kopitna mast iz jeleno-rožuega olja. Štedilni kolomaz itd.
Navodilo brezplačno.
MIHA BARTHELin sodr., DUNAJ X.
Občnje se slovenski.
jMl
lllilllil
Jakob Petschounig,
usnjarski trgovec
v Celovcu, na novem trgu št. 4.,
med gostilno „pri Kleeblatt-u“ in Kopper-jevo prodajalnieo.
Kdor hoče dobro, trdno in zoper mokroto stanovitno usnje, naj se obrne k meni, kjer mu bodem povsem s svojo pF* veliko zalogo vsakovrstnega najboljšega usnja, '96 kakor tudi pravo rusko irhovino po najnižji ceni postregel. — Prodajam tudi vsakovrstno čevljarsko orodje. — Izdelujem in prodajam najizvrstuejšo mast za čevlje. — Kupujem vsakovrstne živinske kože za stroj.
Slavno občinstvo uljudno vabim na vsakojaki poskus, da se prepriča o kakovosti robe te rij e opozarjam, četudi se je roba splošno podražila, se pri meni dobiva po stari ceni.
Na Najvišje povelje Nj. c. kr. apost. Veličanstva.
XXI. c. kr. državna loterija
Tiskarna družbe sv. Mohorja
se uljudno priporoča za natiskovanje vizitnic, pismenih zavitkov itd. po najnižjih cenah.
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Le-ta denarna loterija — edina v Avstriji postavno dovoljena — ima 18.122 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 418.640 kron.
Glavni dobitek je:
200.000 kron.
Za izplačanje dobitkov jamčijo c. kr. loterijski dohodki.
Žrebanje je nepreklicno dné 13. decembra 1900.1.
’gqp Ena srečka stane 4 krone.
Srečke se dobivajo v oddelku za državne loterije na Dunaju L, Riemergasse 7, v loterijskih nabiralnicah, tobakarnah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Načrti za žrebanje za kupovalce srečk zastonj. Srečke se dopošiljajo poštnine prosto.
C. kr. ravnateljstvo za loterijske dohodke.
Oddelek za državne loterije.
S5rady-jeve
želodčne kapljice
(prej Marijaceljske želodčne kapljice)
pripravljene v lekarni „pri ogerskem kralju"
C.Brady-a na Dunaju L,Fleisclimarktl,
so starodavno in znano pomagilo, ki krepča želodec pri slabi prebavi in želodčnih težavah.
Dna steklenica stane .	.	.	40 kr.
Dvoj nata steklenica....	70	„
Zopet moram opozarjati, da moje kapljice ponarejajo. Pazi se naj torej pri nakupu na zgornjo varstveno znamko s podpisom C. Brady in zavrne se naj vsak izdelek, ki nima zgornje varstvene znamke in podpis C. Brady.
Želodčne kapljice ^ Brady
(prej Marijaceljske želodčne kapljice) so zavite v rudeče škatljice in imajo podobo Marijaceljske matere božje kot varstveno znamko. Pod varstveno
znamko mora biti zraven stoječi podpis
Posamezni deli so navedeni.
Želodčne kapljice se pristne dobivajo v vseh lekarnah.
Neobhodno potrebno za gospodarstvo!
Dr. Rosa balzam
za želodec,
iz lekarne B. FllAGNER-ja v PRAGI,
je že 30 let splošno znano domače zdravilo, katero pospešuje tek, olajšuje prebavo in lahko odvaja. Pri rednemu vporahljanju ojačuje prebavne organe in je drži y pravem toku. Velika steklenica 2 kroni, mala 1 krono. Ako se prej vpošlje 2.56 K, pošlje se velika steklenica, in za I SO K mala steklenica franko na vse postaje avstro-ogerske države.
Pozor! Ysi deli zavoja imajo zraveu natisnjeno in zakonito priznano varstveno znamko.
Pražko hišno zdravilo,
k lekarne H. FkiGB-ja v PRAGI,
je staro, najprej v Pragi uporabljevano hišno zdravilo, katero vzdržuje rane čiste in jih tudi obvaruje nečistobe ter ublažujoče deluje na vročino ter bolečine.
V škatljah po 70 in 50 v, s pošto 12 v več. Ako se vpošlje 3'16 K, se pošljejo 4 5/1 škatljice, za 3-36 K 6/2 škatljice, za 4 60 K % škatljice, za 4.96 K ®/2 škatljice franko na vse postaje avstro-ogerske države.
Pozor! Ysi deli zavoja sk. imajo zraven stoječo in za-konito priznano varstveno
znamko.	^filP
Glavna zaloga: lekarna B. Fragner-ja,
c. in kr. dvornega zalagatelja,
„pri črnem orlu“ v Pragi, Mala strana, štev. 333.
Po pošti se razpošilja vsak dan. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske.


^ ^ ^
IPozor!
Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu
priporoča od svoje najstarejše, glasovite in najzmožnejše
tovarne za gasilno orodje
sl. gasilnim društvom, občinam in zasebnikom sledeče predmete:
Brizgalnice najnovejše sestave, kakor s patentom proti zmrzlini, s priredbo, da brizgalnica na obe strani jemlje in meče vodo; „univerzalko“, prikladno za male občine, katere se nosijo ali vozijo; parne brizgalnice, vodonoše, sesalke vsake vrste, vozove za polivanje ulic in prevažanje gnojnice itd., cevi iz posebne tkanine najboljše vrste ; dalje čelade, pase, sekirice, lestve ter sploh vse za gasilna društva prikladno orodje, trpežno m lepo izdelano. Motor-vozove in priprave za acetilen-luč. Dalje kmetijsko orodje vsake vrste. Gasilna društva, občine in pošteni kmetovalci-gospodarji plačujejo tudi na obroke po dogovoru. Naročila franko na vsak kolodvor.
Cenike pošiljamo brezplačno in poštnine prosto. ^IHf
Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu.
c.
Naj novejši stroji za prirejanje krme
za zimsko krmljenje po klevili.
Bezalnica za rezanico in krmo, s patentovanimi podlogami za mažo ;_ tečejo j ako lahko in prihrani se moči do okrog 40°/o; rezainica za repo iu krompir (repico); mlini za r olika n j e in mečkanje; parnice za živinsko krmo, premakljive kotlaste štedilne peči z emailiranimi in neemailiranimi vložnimi kotli, stoječe ali premakljive, za kuhanje m parenje živinske krme, repice, za mnoge gospodarske namene itd.; nadaljerobkalnice za koruzo, čistilnice za žito, čistilne stroje trijerje, stiskalnice za seno in slamo, na ročno gonjo, stoječe ali na kolesih, mlatilnice, gepeljne, železne pluge, valjarje, brane. Najboljši sejalni stroji „AGBIKOL,A“ brez preminjalnih koles za vsako seme,
za hribe in ravnino.
Samo-deluioèe, patentovane škropilnice za uničenje grenknljice, škodljivcev na sadnem drevju in peronospere iz deluje in pošilja v najnovejsi, priznano izvrstni sostavi
PH. MAYFARTH in sorti*.
kr. izklj. priY. tovarna za kmetijske stroje, livarne in fužine na par,
na Dunaju, II/l, Taborstrasse 71.
Odlikovana z čez 400 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami.
llustrovani ceniki in mnoga priznaina pisma zastonj. — Zastopniki in prekupci se sprejmejo.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Ivan Teršelič. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.