eri$ka Domovina
'to /1/1C RI e/tni— HO IWIP
a. . "Can in spirit
IN UNGUA66 ONLY
SLOVENIAN HORNING NGWSPAPCR
NO. 251
CLEVELAND 8, 0., THURSDAY MORNING, DECEMBER 23, 1948
LETO L. - VOL. B.
Nocoj bo zadnji program pri božičnem drevesu na St. Clair Avenue
. '7 \ '
Pri božičnem dreve3u, ki stoji pred St. Clair kopališčem, bo nocoj zadnji program. Bo pa zato toliko lepši. Godba bo začela igrati že ob 5:30 zvečer. Med 6 in 7 bo pa petje in drugo. Prišel bo tudi mestni župan Tom Burke, ki bo imel kratek nagovor.
Okrog 7 zvečer bo prišel pa Miklavž, ki bo prinesel nebroj lepih daril otrokom, ki bodo prišli k temu programu. Vsak bo dobil nekaj. Starši, pripeljite svoje malčke/ da jih bo Miklavž obdaril.
S tem programom bo zaključena božična sezija na St. Clair Ave., zato naj pride vsak, ki more nocoj na St. Clair Ave. pred mestno kopališče. Trgovci Lake Shore Post 273 in drugi so veliko žrtvovali za olepšavo St. Clair Ave. in za lepe programe tor
darila. Hvaležni smo jim za to.
—~~---------------■ '
Italija podpira snovanje neodvisnih držav v Afnki
Rim, Italija. — Zunanji minister grof Sforza je odpotoval v Cannes, da se tam sestane s francoskim zunanjim ministrom Robert Schuman-om. Delovni program setanka so carinska vprašanja med Italjio in Francijo, Unija Evrope in italijanske kolonije v Afriki. Italijanska vlada sedaj pripravlja rešitev vprašanja kolonij tako, da naj se organizira posebna arabska država, ki naj bi sodelovala z Italijo. Sforza je pred odhodom iz Rima objavil to misel in dejal, da je zapadni svet izgubil Azijo, ker se ni pravočasno pobrigal, da bi tamkajšnji narodi mogli sami 3krbeti za svoje stvari in čutili polno odgovornost za usodo svojih narodov. Tudi Afrike ne bo mogoče vladati samo s tem, da bi zapadne države imele na tem kontinentu svoje baze. Treba bo pravilno organizirati narode same, da bodo sami bdpomi in nedostopni za neprestane intrige svetovnega komunizma.
Nizozemci mirno zasedajo Indonezijo
Batavia, Java___Doslej so ni-
zozemske čete prešle svoja določena pota po otoku skoro brez nasprotovanja. Samo šest vojakov je padlo na nizozemski strani. Republikanski idonezijski
SOLARJI SV. VIDA BODO PELI NA RA-DIU V, NEDELJO
Na slovenskem radijskem programu v nedeljo 26. dec. in
Posredovalec sodi, da je palestinska vojska končana
New York. — Iz Pariza je prišel na božične počitnice se-
sicer na postaji WGAR ob|danji posredovalec Zveze Naro-10:30 dopoldne, bodo peli šolar- ld°v v Palestini Dr. Ralf Bunche. ji župnijske šole sv. Vida, 8 Izjavil je, da je vojska v Pale-
razred.
Peli bodo v slovenskem, an-
stini dejansko končana, da je nova država Izrael ustanovljena
gleškem in latinskem jeziku. To'in utrjena, da 3e bo sedanje preje že 4. generacija ameriških1 m‘rie kmalu spremenilo v tra-Slovencev in ta pevski zbor je{Je“ m‘r in lepo soglasje med nekaj posebnega, ker so se vež- Arabci in Judi. Napovedoval je bali v petju že od 6/ razreda na- uspešno trgovino Palestine z prej. '	!	j zunanjim svetom, posebno v pri-
Torej ne pozabite naravnati j delkih pomaranč, limon in dru-v nedeljo 26. dec. ob 10:30 do- 8>h kislih sadežev, kakor tudi v poldne na radijsko postaj osprodukciji-tekatilij in dragih WGAR, da boste slišali kakšne kamenov. izborne glasove imajo ti naši
mladci.
4-
Strožja vlada gon. McArthurja v Japonski
Tokio. — General MacArthur je objavil, da mora Japonska brezpogojno izvesti program novih gospodarskih'omejitev in varčevanja, da bi se preprečila inflacija in omogočila gospodarska obnova države. General je odredil, da bo treba v ta namen omejiti nekatere demokratične svoboščine. Delavstvo in podjetja bodo morali »bogati in se ravnati po ukrepih okupacijskih oblasti. Ideološki in podobni spori v podjetjih ne bodo j dovoljeni. Stavke . bodo prepovedane. Pr*
Nova kita jska vlada se bo pogajala s komunisti
Nanking. — Novi predsednik kitajske vlade Sun ,Fo je sestavit novo vlado in izjav'1, da se bo s kitajskimi komunisti pogajal za častni mir. Dokler čast-
NOVI GROBOVI
Mike Ceglenec
V sredo je umrl po dolgi bolezni v City Hospital Mike Ceglenec. Star je bil 75 lej, Stanoval je na 15255 Saranac Rd. Rojen je bil na Hrvaškem. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Rose Ceglenec, sina Steve, hčere Dorothy, Mary in Jennie, v starem kraju pa sestro Marico. Bil je član društva Woodman circle. Pogreb bo v petek popoldne ob dveh iz Svetkovega po-grehnega zavoda na Highland Park.
Valentina Fabris Preminula je Valentina Fa-bris na 3488 W. 63. St. Zapušča soproga John-a. Pogreb ima v oskrbi pogrebni zavod Louis Ferfolja. Podrobnosti bomo še javili.
da se bo boril proti komunistom dokler bo le mogoče. Posebej je naglašil, da njegova vlada ne bo sprejela nobenega brezpogojnega miru in ne bo kapitulirala nega miru ne doseže, pa je dejal, pred komunisti.
Razne najnovejše svetovne vesti
TOKIO, JAPONSKA. — General McArhur je dal obesiti vse na smrt obsojene japonske vojne zločince. Obešenje se je izvršilo med polnočjo in 12:36 ponoči na dan 23. decembra Samo mala skupina vojnih uradnikov in oficirjev je prisostvovala izvršitve 3odbe, vsa druga javnost je bila popolnoma izključena. Obesili so jih v ječi oziroma na dvorišču ječe Sugamo. Sodno postopanje proti tem glavnim voditeljem napada na Združene drža-teige zavezniške narode, je bilo najdaljše kar jih beleži
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Nove uradnice— podružnica št. 25 SŽZ je izvolila za prihodnje leto sledeči odbor: Duhovni vodja Rt. Rev. Msgr. B. J. Ponikvar, predsednica Jennie Kral, podpredsednica Frances Brancel, tajnica Mary Otoničar, lilo E. 66. St. tel. HE 6933, blagajničarka Louise Pikš, zapisnikarica Julia Brezovar, rediteljica Pauline Zigman, nadzornice: Angela Virant, Mary Lokar, Mary Stanonik. Seje so vsak 2. pondeljek v mesecu v šoli sv. Vida, soba št. 2.
Za 30-dnevnico—
V nedeljo ob 10 bo darovana v cerkvi Sv. Jude v Warrensville maša za pok. Matt Papež ob priliki 30-dnevnice n j e g o v e smrti.
Pobiranje asesmenta—
Društvo Napredek št. 132 ABZ bo pobiralo asesment V pondeljek 27. dec. zvečer fadi božičnega praznika.
Vabilo na sejo—
Društvo sv. Antona v New-burghu bo imelo 3ejo v nedeljo ob 1 pop. v šoli sv. Lovrenca, Vsi člani naj se gotovo udeležijo. Zvon vabi—
Zvon bo imel svojo sejo v hedeljo dop. ob 10 v SND na 80. cesti. Vsi člani naj se po možnosti udeležijo.
postojanko. USA je pOšredova 'la za končanje vojaške akcije, sovjeti pa so protestirali proti postopanju nizozemske vlade.
NEPOZABEN DAN V SLO- lagal —, da to ni mogoče. Pa
VENSKI ZGODOVINI bo 16. november. Ta dan je slovenska akademija znanosti in umetnosti morilcu tisočev slovenskih fantov izročila diplomo svojega članstva. Ce imaš moč, postaneš umetik in znanstvenik. Umetniški in znanstveni hlapci klečeplazijo pred teboj. Verjamemo, da je pritisk hud, vendar med može teh znanstvenikov in umetnikov, ki leže na trebuhu pred komunističnim tiranom in se mu laskajo, ne bomo šteli. Naj pripomnimo, da je prvo tako ponižanje sebi pripravila srbska akademija, hrvaška in slovenska sta mislili, da morata slediti.
Ob tej priliki je Tito seveda tudi poučeval ljubljanske znanstvenike. Pravil jim je, da je dokazi, da se da upeljati socializem, ker da ga je on upeljal v Jugoslaviji. Nekateri strahopetni, hlapci govore — tako je raz-
ili na dan
samo zato govore, da ni mogoče, ker nočejo. (Menda je mislil na navzoče “znanstvenike”). Potem pa je z vso jezo povedal, da bi šlo delo za komunizem vse hitreje od rok, če ne bi nagajala Kominforma in če ne bi nekateri modrijani, ki prebirajo Marksa in Lenina, hoteli celo iz teh dokazovati, da nima Tito prav. In znanstveniki so šli domov potolaženi. Morda celo navdušeni.
ODVZEMI DRŽAVLJANSTVA. — S posebnim sklepom je zopet odvzeto državljanstvo raznim osebam, ki se nahajajo izven Jugoslavije. Večinoma so to 03ebe, ki se ne nameravajo vrniti, dokler bo v Jugoslaviji Titova diktatura.
BOJ S KMETOM. — Drugi kongres komunistične stranke za Slovenijo, ki je bil sredi novembra v Ljubljani, je zova silno povdaril potrebo boja proti kmetu, ki da je največja ovira socializaciji. Kidrič in Kardelj sta se z vso ihto zaletavala v kmete, ki so sovražnik številka ena vsega komunizma. Kidrič je dopovedoval, da se zadruge premalo zavedajo tega, da morajo socializirati vas, Kardelj pa je kar obtožil slovenske ko-
oblasti in da bo japonska vlada v polni meri sodelovala po programu, ki ga je general razložil.
Socijalisti ne smejo s komunisti
London, Anglija. — Italijanska socialistična stranka Petra Nenni, ki že vsa leta po vojni sodeluje s komunisti in je jjri zadnjih volitvah šla tudi s komunisti na volitve, je dobila svarilo socialistične internacionale, da bo izključena iz te zveze socialističnih strank, če ne bo takoj prekinila svojih zvez s komunisti. Internacionala pravi, da je vsako sodelovanje s komunisti nasprotno demokratičnemu socijalizmu.
Peronisti so zmagali v Argentini
Buenos Aires, Argentina. — Peronisti so dobili pri zadnjih volitvah v ustavotvorno skupščino 63% glasov. Druga najmoč nejša stranka so radikali. Komunisti so dobili komaj 80,000 glasov v celi republiki.
“V Parizu” so se izkašljali,” ugotavlja Tone Garden v P. ob zaključku zborovanja Lige na rodov. Mi bi skromno pristavili še to, da se je najbolj davil pa Je	---------------
sovjetski Višinski in najbolj muniste, da me razumejo, da je
brez uspeha.
* • * *
Iz skrajno zanesljivih virov vemo, da predsedink Truman ne bo vetiral predloga, če ga namreč sprejme kongres, da se
mu zviša plača.
* • *
Te dni je sovjetski Jože obhajal 69-letnico svojega rojstva.
Stalin 69 let star
London. — Stalin praznuj« svoj 69 rojstni dan. Po poročilih iz Jugoslavije je Belgrad proslavil ta dogodek kot državni praznik prvega reda. dasi je znan spor med jugoslovansko komunistično stranko in Moskvo,
IZ RUNIH NASELBIN M
CRICAGO. — Zadnji torek je po dolgi bolezni umrl John Ko-šiček, ki je bil. znan mnogim Slovencem širom dežele, vsaj po imenu, ako ne osebno. Pred leti je gostilno oddal svojemu sinu, sam pa se umaknil v predmestje Berwyn, kjer je živel v pokoju. Bil je že več let slabega zdravja. Star je bil 74 let, doma iz Žužemberka, v Ameriki čez 50 let. Poleg žene zapušča dve hčeri in tri sinove, vsi poročeni, kakor tudi 9 vnukov in pravnukov.
MOON RUN, Pa. — Dne 1. dec. je umrl v bolnišnici Urban Olivani, star 71 let, doma iz vasi Todraž, fara Gorenja vas pri Sv. Antonu, v Ameriki čez 50 let. Zapušča štiri sinove, štiri hčere, 24 vnukov, enega pravnu ka in več drugih sorodnikov.
spicimjai n miu ut jc	w m	~~~—---- —
vsako vero dokler so bili na oblasti, pred smrtjo pa so 3e spreobrnili in očistili svoje dušp vsem zemskih skrbi. Glavna osebnost te drame je bil japonski vojni diktator Tojo, ki je dal nalog za napad na Pearl Harbor, pri katerem napadu je bilo ubitih nad 3 tisoč Amerikancev in ameriška vojna mornarica je bila tako močno poškodovana, da za nekaj mesecev ni bilg sposobna za nobene večje vojne akcije. V Času napada, kakor je znano, sta dva japonska emisarja v Washitigtonu razgovarjala še o miru. Tojo •ft Vodil Japonsko od Oktobra 1941 do julija 1944 in je zapustil predsedstvo Vlade šele ko je bilo jasno, da je vojno, izgubil. 11. septembra 1945 se je Tojo poskušal ustreliti, pa je šla kroglja pod srcem in so mu takrat ameriški zdravniki rešili življenje.
•	•	•
LONDON. — Velika Britanija je sprejela obveznost, da bo preskrbela Francijo, Bejgijo in Nizozemsko z bojnimi zrakoplovi
za obrambo zapadne Evrope.
•	•	•
CHICAGO.	—	železničarska	unija	ni	odobrila	predloga	za
ureditev mezdnega spora.	Pač	pa	je	predsednik	unije	izjavil,	da
bodo 5. januarja podjetniki in železničarji nadaljevali pogajanja, da dosežejo sporazum. Delavci zahtevajo znižanje delavnih ur od 48 na 40 na teden in povišanje plače 25 centov na uro.
treba streti kmečki odpor z vsako silo. Kmet, ki noče vsega prodati ali bolje podariti državi, je .ostanek kapitalizma na vasi in nevarnost za socializem. Tega kmeta pa da podpira klerikalizem in zato je klerikalizem tudi naravni sovražnik komunizma. Po teh govorih je pričakovati, da bo pritisk na kmeta še
JOI WSV.V...W - *	---vali, ua UU 1WDJV 11»
Kot najstarejšemu in najmo- vegjj( i^kor je bil doslej. Po-močnejšemu diktatorju so letele girica bo, da bodo ljudje drugo čestitke’ od vseh strani, čujte jeto jmeii Je manj jesti Kakor in strmite, poklonjl se mu je tn- 1^, di — Tito.	(Dslle m 3. «tr»al>
Poslušajte ta lep radijski program ob nedeljah od 6:30 do 7 P. M. na postaji WSRS (1490) ki ga vzdržuje Oblak Furniture Company
V Peiping ao prišli komuniati
Nanking. — Komunisti so 0-kupirali prve dele mesta Peiping, ki je postalo direktno bojišče w kitajski civilni vojni.
Komunistične čete so se že približale na 60 milj v bližino Nankinga.
Ne odlaiaite!
Nabavite si
BESEDNJAK DR. KERNA dokler je še zaloga. Naročite ga lahko v naši upravi. Pošljemo tudi po pošti, če pdšljete $5.25 r ameriških dolarjih. Ameriška Domovin« .< 6117 Sl Clair Ave. Cleveland 3} a U. S. A.
Filmska igralka Evelyn Keyes se je vsedla v naročje “Miklavžu” m mu zašepetala, kaj bi rada, da bi ji prinesel... Najbrie: mladepa, lepega, črnih las, krepkega in — bogatega, kakopak.
bra, obakrat-ob šesti uri v navadnih prostorih.
Božičnica—
Slovenska The North .American Bank je sinoči priredila božičnico za uslužbence vseh treh podružnic in za posvetovalni odbor banke. Večeraj so se udeležili tudi nekateri uradniki Union Comercial banke. The North American Bank ima 30 uslužbencev in lepo napreduje.
Na počitnicah—
Na prve božične počitnice je po dvanajstih letih prišel k svojim staršem Rev. Bonaventura Bandi O.S.B. Družina stanuje na 6727 Edna Ave. Rev. Bandi je sedaj v St. Mary Abbey Newark, N. J. kamor bo odpotoval takoj po novem letu:
Božični program Lige—
Opozarjamo na božični radijski program Lige slovenskih katoliških Amerikancev ki bo na božični dan, v soboto dne 25. decembra od 2:30 do 3. ure popoldne na radijski postaji WJMO na valovih 15, 40. Govorila bosta škof ljubljanski Dr. Gregorij Rožman in glavni predsednik Lige kanonik John Oman, župnik pri sv. Lovrencu v Clevelandu. Otroci sv. vidske šole bodo izvajali slovenske božične pesmi.
Oltarno druitvo sv. Vida—
Skupno sv. obhajilo našega oltarnega društva bo — kakor vsako leto — pri polnočni sv. maši na božično noč. Ob 11. uri začnemo molitveno uro in sicer: tretja ura za božič iz nove knjige Večna molitev.
Podprabedhik Barkley} ▼ Evropi
Washington. — Izvoljeni podpredsednik Barkley bo praznoval letošnji božič med avijati-čarji, ki vozijo V3ak dan v zapadni Berlin. Potem bo pa prisostvoval seji interparlamentar-ne unije v Parizu, ki se sestane dne 28. in 29. decembra.

e® Ameriška Domovina
--	-----&fl.V 1 ■ UTA 1,g I lil 'i'II.T-fc
H17 81 CUr An. (JAMES ^DEBEVEC, ^Editor)	j, Ohia
Publish«! dally tiotpl Saturday«, Sunday« and Holldnya
NAROČNINA
Z« Zed. države 18.60 na leto; za pol leta »6.00; za četrt leta $8.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 8 mesece $3.60.	______________
m PtCEMBEt ms l	s	i	«	I	r	i
12 3 4 3	•	7	8	•	»	H
a	IB	H	M	K	17	N
»	M	21	2R	2S	24	23
28	V	2t	29	3»	31
SUBSCRIPTION RATS8 United States »8.60 per year; »B for 6 months; »8 for J months.
Canada and all other countries outside Unltod States »10 per year. »8 for 8 months, »8.50 for 3 months.
Entered >e eecond-clsse matter January (Mb, 1)08, at the Poet Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 187S.
»89
No. 251 Thur. Dec. 23, 1948
Judovska država - nova napredna ljubezen
Včeraj smo povedali, da se nam zdi krivično, da bi iz-j ročili Arabce, ki jim je danes Palestina domovina. Judom, ki so priseljenci. Zato se ne strinjamo s stališčem Amerike v tem vprašanju, naj je to komu prav ali ne. Judje so bili od nacistov med vojno zelo preganjani; o tem ni dvoma. Ni pa tudi dvoma, da so se od svojih preganjalcev naučili mnogih slabih navad.
Dve stvari naj danes omen.mo, ki bosta v tem vprašanju še igrali vlogo prej ali slej. Od Hitlerjevih rabljev so se naučili palestinski Judje (ne rečemo vsi) zaničevanja vsake vere. V naslednjem hočemo navesti, samo, kar prinaša ameriška National Catholic Welfare Conference (Glej na pr. The Register, Denver 12. decembra). Tam berfemo: “če Zedinjeni narodi končajo razmišljanja v Parizu z izjavo, da samo obzidano notranje jeruzalemsko mesto pride pod mednarodno jurisdikcijo, potem imajo kristjani velik razlog, da se boje za svojo fn svetili krajev varnost. Visok ka-tdliški cerkveni dostojanstvenik je izjavil, da bi taka odločitev pustila okrog 50 krščanskih.cerkva in verskih ustanov v takoimenovanem bjlovem Jeruzalemu na milost in nemilost onih (to je Judov), ki so tako brezsrčno in neusmiljeno skrunili krščanske cerkve v Jeruzalemu in drugod v zadnjih mesecih. Ta strah, je dodal dostojanstvenik, je utemeljen na ugotovljenih onečaščenjih, ki jih je tudi uradni Izrael priznal in se naknadno izrekel proti njim. Ako se ' nadaljujejo te razmere, bi se reklo norčevati se iz samih načel, radi katerih je organizacija Združenih narodov na-| stala, med katerim načeli ni zadnje svoboda vere.
'	Dve poročili iz cerkvenih virov sta na razpolago, kako
sr  —Tsnrbnitfajo judovske čete proti kristjanom in njihovim
svetiščem. Poročili sta bili podani v sedanjem “neprijetnem premirju” med judovskimi in arabskimi vojaškimi silami. Prvo poročilo pripoveduje, kako so judovske čete prišle v kraj Rameh v severni Galileji 20. oktobra. Kristjani med njimi ženske in otroci, stari in bolni, so bili takoj prisiljeni zapustiti mesto. Zagrozili so jim, da jih pokoljejo, če se takoj ne uklonijo ukazu.	%
Drugo poročilo pripoveduje o oskrunjenju in oropanju benediktinske cerkve in samostana Marijine smrti na gori Sijonu. Cerkev je zidana v neposredni bližini kraja, kjer je po tradiciji živela v kasnejših letih preblažena Devica in kjer je umrla in bila vzeta v nebo. Arabci, ki so prvi zavzeli ta del mesta, niso uporabljali poslopja ali visokega stolpa. Toda 18. maja so udrle judovske vojaške sile v cerkev in izrabile cerkev kot vojaški glavni stan. Pred večerom je cerkev postala operativna baza in 'duhovnike so prisilili v par podzemeljskih prostorov. Arabci so na vojaške operacije odgovorili s točo granat, ki so povzročile cerkvi ogromno škodo. Judovske čete so cerkev in samostan tudi izropale, pobrale vrednosti, uničile kipe in križe ter nato cerkev spremenile v plesno dvorano.”
Poročilo navaja tudi, kako so Judje v začetku zagotavljali, da ne bodo uporabljali orožja v cerkvi. Svojo besedo so hitro prelomili. Kasneje so vse menihe vrgli na cesto. Poročevalec NCWC News Service-a pravi: “Notranjost cerkve Marijine smrti je danes kup ruševin.” Naj pripomnimo, da je ta cerkev v Jeruzalemu ena najlepših cerkva v sveti deželi. In to so judovske čete prav v duhu nemškega fašizma ali komunizma oskrunile in uničile.
Vse gorenje je-tiskano v ameriških listih. Ali so ti ra-» di tega sedaj antisemistki?
Ni nam treba k temu pisati posebnih pripomb. Dejanje samo dovolj govori. Svet te stvari le polagoma zve. In če bi Amerika kakorkoli krila ta judovska grozodejstva, bi čudno izgledala v svetu.
Nič pa se ne čudimo, če komunistom in njih podrepnikom med ameriškimi naprednimi to oskrunjanje prija. Saj vemo, kako se vesele vsakega udarca proti verskemu življenju; v tem je njih naprednost. Sedaj so v n jih očeh Judje postali junaki. Ni hudirja, da jim ne bi “E.” pela slavospevov! S temi oskrumbami so si pridobili ljubezen “Enakopravnosti."
Strašno luč meče dalje na novo judovsko državo, da so Judje pognali iz njih domačih vasi kakih 750,000 Arab cev. Pregnali so torej več Arabcev kot je sploh Judov v Pa lestini. Številka, ki smo jo navedli je v listu N. Y. Times dne 12. dcembra. List je 100', v judovskih rokah in torej ne bo namenoma pretiraval. Številke Rdečega križa govore, da je pregnancev čez 700,000. Imenovani list piše o teh brezdomcih, da stradajo, da zmrzujejo in umirajo od vsega hudega. To je tedaj začetek, to je priporočilo nove palestinske države pred kulturnim svetom. Preganjanje, ki so ga Judje trpeli, izgleda, palestinskih Judov ni nič naučilo. Svojo moč so izrabili nad neoboroženimi kot nekdai hit-lerjanci. Judovska država je sedaj enotna, brez narodnostnih manjšin. Arabska manjšina ali večina Judov ne bo nadlegovala, ke.r je ni več, ker so jo po hitlerjansko iztrebili.
Katoliške župnije * Mmur|u
Prinašamo seznam prekmurskih katoliških župnij, povzet po “Opčem šematfzmu Katoliške crkve u Jugoslaviji iz leta 1939. Prekmurje ima dva dekanata (ešperešiji) in sicer 1. Dolnja Lendava in 2. Murska Sobota. Prej (pred 1919) je spadalo celo Prekmurje pod ogrsko sombathelysko škofijo, od takrat je pa apostolska administratura pod lavantinskim (mariborskim) škofom.
1. Dekanat Dolnja Lendava
1.	Beltinci. Sv. Ladislav, kralj. f>uš: 8387 (405). Številka v oklepaju pomeni farane, ki žive v drugih državah (v Ameriki).
2.	Bogojina. Vnebohod Gospodov. Duš: 3000 (100).
3.	Črensovci. Sv. Križ. Duš: 394i (500).
kle. Dobre reči so pripravile zato so pa tudi dobro tržile Zadovolni so bill, ki so kupili zadovoljne pa tudi prodajal ke ar so lepi dobiček napra vile.
JEZER’ JEZERRRAT SREČNA NOČ
Jeter’ jezerkrat srečna bojdi blatena noč!
Bojdi le duša vesela, dobli smo t neba pomoč.
tEVpT
AL PA NE
V Torontu se nam ni ničesar Jezus Zveličar nam se rodi} primerilo, ki bi spremenilo v štalci na slami v jaslaj ledi. „tek„ našega ;p(ohoda v Kanado. V njegovem rojstvi pa angeho Kq nag . vlak zbrcal na |epo
4.	Dobrovnik. Sv. Jakob, st. apostol. Duš: 3900 (250).
5.	Dolnja Lendava. Sv. Katarina Duš: 10,932 (1600).
Hotiza. Sv. Peter in Pavel. Duš: 883 (177). (Hotiza
ni župnija, ampak samo ekspozitura.)
6.	Turnišče. Vnebovzetje bi. Device Marije. Duš: 4886.
(280).
7.	Velika Polana. Presveto Srce Jezusovo. Duš: 198o.
(315).
Dekanat Dolnja Lendava (t. j. Dolnje Prekmurje) torej šteje 38,000 duš doma in'skoro 3,500 duš v inozemstvu. Od tega odpade na USA in Canado kakih 2000, ostalo pa na Argentino in Francijo. Slovenci iz dolnjelendavskega dekanata v USA so v glavnem v Chicagi, Clevelandu in Bridgeportu. (Nadaljevanje prihodnjič.)
Vsem Slovencom iz Sloven- Na ‘rami nosi, na rami nosi, ske Krajine v Ameriki želi Edno čorno puškico . . . vredništvo Novin kak najlepše	, . .
božične svetke. Mir, šteroga Na strelaJ mene' ne strelaJ je prineslo Bože Dete z nebes, mene, naj napuni naša srca !	Jaz “ nekaj povedat mara '
Dve božični pesmi, kak jo stare’babe si ne vzemi, spevlejo v starom kraj, so nam 0na puna je kreganja . , , poslali Mrs. Denša iz Chicage.
(“Sv. Jožef i Marija nocoj potujeta” i “Pastirci, gor’ stanite”). Pa prinašamo dnes "Jezer jezerkrat,” štera nam je ostala od božične priloge. Poleg toga so nam poslali spo
Ko nas je vlak zbrcal na lepo postajo, je bila že tema in drugega nismo videli kot neb roj lučk in luči. Po običajnem za-vlačanaju smo planili naprej. Skozi okna v vlaku smo ivideli na levo jezersko gladino, od katere so se odbijali tisočeri trakovi luči na obrežju. Zelo očarljivo. Potem smo utonili pa v črno temo.
“Zdaj bova pa nekoliko zadremala, če se bo dalo na tejle klopi,” sem opomnil -prijatelju Vrhničanu. “Nekoliko udobnejši so ti sedeži, kot pri nas doma. Jutri enlžrat bomo'že v čikagu, če bo šlo vse po sreči.”
“Jutri bom jaz že v Wauke-Sfanu, ti se boš pa tegale še ci-1 j azil nekaj dni,” meni Vrhničan. Iz njegovega glasu je bi-
Mlade vdove si ne vzemi, Ona puna je žalosti . . .
Ti si vzemi mlado deklo, Ona puna je veselja . . .
r-----	To je skoro ravno takša
punjeno pesem “Po logi leče.” kak g0 jo spevali na prekmur-
Mrs. Denša	eta^ skom veKtr ttim-Km«: 3]m-
ermvloi/t*	•	•	___».iJ_ iv«
spevlejo:
Po logi leče, po logi leče Edna žuta žuitica.
Šadrala hopsasa šadrala-loja, Edna žuta žunica.
Za njov mi hodi, za njov mi hodi
Eden mladi jagerček. — šadrala . . .
neba na zemljo leti.
Gda je. ponoči vse v miri, noč ma to svojo' oblast, te se med temi pasteri čuje popevati čast.
Velka svetloba zdaj se godi, angeo poslani v zraki stoji in o pasterom to pravi:
Zdaj se nam Jezui rodi.
V Strahi so velkom pasteri, kda oni zved’li so to.
Glas se med njimi razširi, da so čast peli v nebo.
Angelov vnogo culi zdaj so, ki so v čast peli Bogi v nebo ino mir ljudstvi na zemlji, ki majo dobro volo.
harmoniziral Ivan Račič 1. 1940 z men0j 03	,
v Chicago (Slovenska BOŽIČ-! “Aha, se bom *raj vem, to-NA MAŠA. Ljudsko besedilo	fe; pntrd™' ^
in napevi iz Prekmurja).	!	* POTem’da
■	j koliko/črvici znotraj, da sem
CHICAGO	i tako ^lahkomiselno spremenil
.	.	„ ,	» I svoje potovanje. Popolnoma
Zahvala. Kak smo ze spo-]	^	-	-	- •
ročili v Novinaj, je sestra Pe-regrina RitlopOva) opet odišla v Francusko v svoj samostan.
Za časa bivanja v Chicagi so jo Mr. i Mrs. Steve Kelenc s svojov mašinov vozili na obiske k njenomi rodi i drugim rojakom. Tak si je pogled-nola tudi naš velki varaš. Kda
0	tem je trdno prepričan, da ga bodo, bo vse pozabljeno, samo da ga zopet imajo. Celo strogi oče bo tako ginjen, da mu bo vse odipustil in ne bo odpenjal hlačnega jermena, kot je bila poprej njegova slaba nava-
1	da teh vsako malenkost, ki jo je mali napraivil narobe. Prav tak se zdim zdaj jaz samemu sebi. Razlika je le ta, da ni nikogar, ilci bi me iskal. Celo prav močno sumim, če prav zdajle moj ljubi bratec Francelj doma škodoželjno ne premišljuje, če sem se že prekrižal in zlačel s kozjimi molitvicami, ki sem vedno tako nazarensko objesten in se nosil, da sem se nekoč celo močno »podtaknil na cerkvenem pragu, da je Bla-žtmova Mica, ki je vedno tako po materinsko srbela zame, šepnila Krznarjevi Franci: “Ali si ga videla poštalenca, ki misli, da vse zija vanj, da še pod škarpe ne fvidš. Prav škoda 'je, neznanska škoda, da se ni položil pOtleh, kakor je dolg in širok. To bi bil o smeha na Menišiji!” Kaj se ve,če ni zdajle Blažonova Mica, ko je polagala svoje kosti na špampet, za trenutek postala in izrekla iz
sam bom med ituljimi ljudmi, v --------
tuji deželi, pa še tako daleč od svojega starega srca: “Pa naj doma. Nekako tak' se zdim bo, čeprav ni vreden, kajOn, še sam sebi, kat otrok, ki si na- cn očenaš za Girmkovega iblaj-pravi culico, dene vanjo par tarja, da bi vedno hodil vsaj jabolk in kos kruha, pa se na- po pravih potih, da bi ne bal
poti po svetu, ker so se mu domači zemeirili. Še nikoli mi bil dlje kot do konca svoje ulice,
: pohujšanje naši soseski. Saj nazadnje ni bil napačen, samo furast' in scartan je bfl, ki mu
punjena je pa ž veršošom ,‘Na^onovno ^	zahvalila
vsem za vso prijaznost, štero
rami nosi.” Mrs. Denši se lepo zahvalimo.
CLEVELAND Naše ženake od Društva Marija sedem žalosti so imele v cerkvenoj dvorani (E. 40) v nedelo po trej mešaj odavanje peciva, šteroga so same spe-
Res veliko so se naučili ti Judje od totalitarnih režimov.
Poreče kdo, zakaj se niso Arabci bolje branili. Arabci niso vojaško izvežbani ljudje; discipline ne poznajo. Glavno pa je: Kako se moreš braniti, če si brez orožja, pa pride nad tebe vojak z modernim orožjem? Judje so dobivali orožje od vseh strani. Za denar se vse dobi. Čit-ali smo, kako je v dobi premirja komunistična Češka dobavljala v velikih množinah Judom v Palestini orožje. Plačevali so z ameriškimi dolarji, ki so šli tako za železni zastor, da se bore tam proti ameriškemu dolarju iz Marshallovega načrta. Po “E.” namreč Judje niso bogati. Tudi kdo poreče, da ni judovska vlada ukazala izgona Arabcev. Ni. Toda ona ima vojaško silo v rokah, ona zd njo odgovarja. S kakim kasnejšim obžalovanjem, ko je nasilje storjeno, se greh in krivda ne da izbrisati. Množice beguncev z rodne grude v letu 1948 vpričo vsega sveta, bodo sramota nove palestinske države, pa tudi sramota vsega kulturnega sveta, ki to trpi ali pa po ovinkih celo podpira. Za te Arabce, ki umirijo po pustinjah, da so se rešili pred judovskimi bajoneti, se sve presneto malo meni. "Enakopravnost” se v svojem človekoljubju raje meni za judovsko državo. Zanjo sc zavzema, ker je to danes komanda, ker tja vleče napredno srce. Rusija in Titovina sta zanjo, kje naj bi bila “E.”?
Naj končamo to žalostno poglavje človeške neusmiljenosti in zaslepljenosti v politiki z opombo ameriškega lista Newsweek v številki 20. dec. Ta list pravi, da arabske mase šele sedaj spoznavajo, kako so bile prizadete. V arabskih ■državah okrog Palestine grozi revolucija proti vladam, ki so po ljudskem mnenju slabo branile arabske koristi. Komunisti že podpihujejo in bodo delali sedaj med temi poraženimi Arabci zmešnjave, da bi iz zmed sami prišli na oblast. Komunisti hočejo nemirov; ti jim vedno služijo za dosego njihovih namenov. Če bi se posrečilo, da pridejo radi nemirov med Arabci komunisti v teh krajih na vrh bo Moskva pokazala Arabcem spet prijazen obraz. Nič novega ne bi bila taka zaobrnitev pri politiki Kremlja; take spremembe v ruski politiki niso nič nenavadnega. Samo ena stvar je stalna v njih politiki: njih zadnji cilj je sveto-'
v/ni 1/ rtmiinno»n \ f n nnmon ilrv% I- t	__ J _ 1__
so ji vsi rojaki skazali i tudi za vse dare. Odišla je z najlepšimi spomini na Chicago. Pa tudi mi jo ohranimo v ravno tak lepom spomini. — (S. Peregrina je hči Ritlopa števa-na z Dolnje Bistrice, mati je pa od Sv. Bolfenka. Njen at-res je ete: S. Peregrina Ritlop. institution Robin, Vienne (In-sere), France.)
Stera te kleti oženi? V bo-žičnoj prilogi Ameriške Domovine ud 20. dec. smo od Božiča v Prekmurji čteli, kak v starom kraji bežijo od punoč-ke domov tisti, šteri bi se radi tisto leto oženili. Od toga smo i2 Chicage dobili podroben popis: “Zdomi sem dobila pismo. Zovejo me, ka bi prišla na obisk, ka bi me jako radi videli. Najraj bi šla za božič i če bi ezče dekla bila, bi štela znati, če se kleti omožim. Mamica sa mi nekda pravili, ka moram prva od punočke na grunt stopiti pa samo zeti drva z oslice i polena ne prle prečteti kda j<» prinesem v kuhinjo. če so polena na pare, te se v novom leti oženim. Jaz sem to edno leto probala pa so na par bila. Jaz sam se pa te dve leti potli oženila. To sem nikomi dozdaj ne ovadila.”
BETHLEHEM, PA.
“Tudi jaz sem Prekmurka.”
"Hvala Vam »a izrezek iz “Ameriške Domovine.” Z novim letom 1949 si jo bom takoj naročila. Tudi jaz sera
p® ne verjamem. Ze : gave dobre hiše naj bi letal za njim njegov angelček varuh in ga držal na vajetih, zmeneta
“Vidiš,” sem se obrnil na soseda, da bi mu še kaj potožil, kako da sem s« že začel saimu sebi smiliti, pa sem videl, da se je fant naslonil na sten na vozu in prav sladko spal. Po praznem podu sem mlatil, sem si mislil, pa 'ki sem tako nežne besede izbiral telr potrkaval ž njimi na njegovo čuteče srce. Dobro dene človeku, če ga v takem slučaju vsaj kdo posluša in vsaj prikima, če mu že ne nudi rame, ob kaitero bi se naslonil in nekoliko pocmeril. Ako človek toži sam sebi, je pa prav tako, kot če pes laja v luno.
Vse okrog mene je že spalo. Saj ni 'bilo treba pogledaiti po sopotnikih, njih divni glasovi so dovolj glasno »pričali, da je boginja sanj položila svojo mehko roko nad utrujenimi popotniki ter jih 'Zazibala v močno spanje. Zelo močno, kajti glasov spečih niso niti prevpila kolesa vlaka, kii so skakala s tračnice na tračnico. Koliko silne ernegije se potrati, sem si mislil, Ifo sem poslušal piskanje, hropenje, vzdihovanje, evi-lenje in druge take prirodne pojave, ki prihajajo iz ust spečega človeka. Ko bi vsakemu takemu nastavil na usta trobente, kakšna mogočna simfonija bi se ustvarila! Tisti godci, ki so iplllozaili okrog Jerihe, bi bili prave ničle v primeri s tem, kar bi se dalo narediti tukaj 1 Pa dajmo, sem si mislil, da ne bo kdo rekel, da sem jaz kakšna izjema. Svoje žive misli sem lepo .slekel ter jih položil k počitku. Kot razposajeni otroci so bile in komaj sem ukrotil eno, mi je že druga skočila izpod odeje in skakala
vedo, kaj jim bo tedaj ukazano pisati, svetujemo tovari- Natvei samo star(0®1 kucijo ^ — v jabolčnem oiupau je okrog. Končno se mi je le po-šem, naj hitro pošlejo prestavo našega članka judovskim s'ovenslii’ kakpa ne Pismen0 petkrat toliko vitamina C kot jsrucilo, da s^m jih ugnal in za-i.roaniMoiiom da no vamudf '	slovenščino. Prav dobro po- ga je v vsem ostalem jabolku, spal . .	.
pa maščevanju: kako ga bodo iskali in vse prebmili, da bi ga našli. In ko ga bodo našli, in
znam našega Mike Rogača. On se telko skrbi za našo faro. Moj brat je bio poročnik v kraljevski gardi v Belgradi i napravo vojno akademijo. Zdaj je begunec. Pa sam ravno zdaj dobila iz Washingto-na, ka je sprejeti v D. P. Tak mam vupanje, ka ga li se spravimo ... — Frances Cor -Schultz.”
STARI KRAJ Zaprti Bistričanci. Oktobra 14. smo v Novinaj poročali, ka so Angleži v Gradci na ovadbo nekšega komunista zaprli 5 Bistričanski dečkov (1947). Imena dečkov so eta: Lipič Ignac i Štefan, Kolenko Štefan, Kreslin Štefan, Vučko Štefan (vsi rojeni med 1923-27). Zdoma so zbežal pred komunsti. Rev. Fr. Cigan zdaj poročajo, ka so dečki prišli iz voze- (30. novembra). “Upam, ka dobijo kar za prvo silo kakše delo. Že zadnjič sam proso za nje. Zdaj opet prosim. Priporoči je Odbori za prekmurske begunce. Dečki bo zaisti-no siromaki. Imajo samo to, ka imajo na sebi. Drugoga ni-kaj. I to zdaj na zimo.” Sobote. “V nedelo 24. oktobra so odprli kmetijsko razstavo. Pokazali naj bi, kak je pod komunističnov vladov napredovalo kmetijstvo i kak eš-če bo. Mi vam samo to lehko sporočimo, ka je prekmursko kmetijstvo dozdaj ne napre-
Prekmurka. Doma sam v So- i dovalo pod komunisti. Kak boti. Prišla sam v Ameriko de nadele, to pa ne vem. Pa 1938. Bila sam pa rojena- v če bi po pravici šteo povedati,
ena stvar je stalna v njih politiki: njih zadnji cilj je sveto-mla sam pa J a lce 01 po piavu'1 vni komunizem. V ta namen jim je vsako sredstve dobro.! Ameriki, liki kak dete sam se bi pravo, ka znam. Znam naj-Ko smo brali opombo v Newsweek-u, smo mislili, kako'3 starai vrnola v »tarl kraj. mre, ka de vsaki den slabse. se bo takrat obračala vetrflica na strehi “Enakopravnosti.” |Corova sam' v Soboti smo Pri takšem gospodarstvi inaci Kako bo uredniku “E.” pri srcu, Če bo moral zapustiti na me,i trgoyino- •“ Tu v Beth,0~ tudi nemre biti.”
ukaz sedanjo ljubezen do judovske države? Ker sedaj ne hemi na3 ^ preci Prekmurcov' jr---------------------°-------
vedo, kaj jim bo tedaj ukazano pisati, svetujemo tovari- NaiveJ samo stare-’3r' gu^‘i° -»V jabolčnem olupku je šem, naj hitro pošlejo prestavo na*"*'" ”L"“ '	n“ n,amen0
organizacijam, da česa ne zamude.
r
Družba
%
st. Družine
v Zedinjenih Drtavah Amerike
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Cebuwrileu 25. nomnbn 1*1«.
Sete Joliet. IIL
Inker*, i U * 14. mn* 111*
Nele geelo: “Ve* ■* rero. dom In nnrod: v«l a* eoegn. eden n ™-‘
|	GLAVNI ODBOR:
2 podpreitadSt'KATmWB« BAVDK. MS IAtnyette OtUwn. tU.
ihSS; JOSEPH KLEPEO.IW WootoiM RA.»J* ““L p. TkiiH vrvna.* REV MATTHEW kBhB. 223 — 57th St.. Pittsburgh, Ps.
ANDREW OLAVACamfwlSfa!	Vude
JOSEPH L. DRAŠLER 1118 AdnmeK.. North OMcego. minole JOSEPH JERMAN. 10 W. Jeckecn St, Joliet, minole
SsSSaagaga, "
Predsednik AtletiSnesa odeelte: GABRIEL DRAŠLER 518—10th Bt.. Waukegan. HI.

URADNO GLASILO:
AMERIŠKA DOMOVINA. 8117 St. Clair Ave., Cleveland 3. Ohio
Do 1. jan. 1947 je DSD liplačala svojim njih dedičem raznih posmrtnin. poAkodbin, bolnikih podpor ter orugm Uplačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev.
Društvo sa DSD se lahko ustno« viteem. ““^ **■**" '
SiS
lek pa od rojstva do 10. leta.
Z. varuje se sa 1250.00. »00« aU 11.000.W. Ietojajo a. ruUta) certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment LUeto	«“
Endowment. Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se vsako leto
viša.
podporo po&kodnine.
k :rsansMt trfsfSSR
tabeli.
Mesečna plačila ((assessments) so urejena po American Erperlence
D6D je 124.46% solventna; to potrjujejo Izvedenci ((actuarle«). Uradni Jezik Je slovenski ln angleikL
Rojakom ln rojakinjam se DSD priporoča, tja pristopijo v njeno
gredo!
ustmeno mVSSk MUsl w5S»»n uJfSHVSTS *"
Slanice društva av. Družine št. 1, da se udeleže letne seje, ki se bo vršila v nedeljo, dne 28. decembra ob navadnem času jv Ferdinand dvorani.
Letne seje so zelo važne ter so nekaka društvena konvencija, kjer se ukrepaj® razne določbe in sklepi za zboljšanje društvenega stanja in napredka v bodočem letu. Na letni seji se tudi izvoli drutšveni
Društvo sv. Družine št. 1 DSD
Joliet, III. — Tem potom ao viano, kako bo društvo napre-vljudno vabljeni vsi člani jn (tavalo v letu 1949 in kak odr
odbor, ki vodi društvo skozi lje. — Z bratskim pozdravom, davki prisiliti, da bo vse obde-Od članstva je torej od-1 Anton J. Smrekar, tajnik. ’-------------J------J ”
leto.
-v
Minusi
To all the supreme officers, branch officers and members
iZT.
Tear and map God give gou health and happiness for all.
Seve Kosar, Sup. Vice Pres.
bor si bo izvolilo. Zato je potrebno, d> pridete vsi na to sejo, člani in članice, ker se gre za napredek društva in vsega članstva korist.
V mesecu novembru je umrla naša dolgoletna dobra članica Frances Papesh, stara 80 let od društva ji bo ohranjen blag spomin. Preostalim: soprogu, hčeri, sinovom in sorodnikom izražamo naše soia-
nisti v svojih listih, da kmet radi prisilnega odvzema blaga v mnogih slučajih obdela samo toliko, da ima za sebe in svojo družino. Tako piše na primer "Slov. por.” 10. okt. Toda komunisti hočejo kmeta sedaj
Društvo tv. Družine št. 11 DSD
Pittsburgh, Pa. — Naša glavna letna seja se bo vršila v nedeljo 26. decembra v Slovenskem domu ob devetih dopoldne. Članstvo je prošeno, da pride ob določenem času ter da ostane do zaključka seje, ker na tej seji bodo tudi volitve novih društvenih uradnikov za leto 1949.
Na dnevnem redu bo tudi več važnih zadev in predlogov v kori3t članstva in naše organizacije. Zato je potrebno, da ste vsi člani navzoči na tej seji.
članski asesment je najbolj važen del društvenega poslovanja, zlasti koncem leta, ko stari odbor predaja novemu društvenemu odboru poslovne knjige. Prosim torej, da vsak- poravna, kar je, zaostalega in tudi decemberski aaesment ne pozneje kot*28. decembra.
Zdrave in vesele božične praznike in uspešno novo leto želi vsemu članstvu društva št. 11 in vsemu članstvu Družbe Sv. Družine,
Tajnik št. 11.
lal. - In vendar se ne da človeške narave spremeniti niti z davčnimi niti s kakimi drugimi odredbami. Samo čebela dela, čeprav ji med pobero. To je pot, ki je v Rusiji peljala v lakoto po prvi svetovni vojni. V Jugoslaviji pa vse skupaj v stradanje. V boju s kmetom bo komunizem doživel še čudne stvari, še marsikdo bo na račun Kardeljevih Kidričevih govorov lačen.
VELIKI KMET. - Da bi razbili lažje kmečko fronto komunisti radi govore o velikem kmetu in ga z mkim izrazom zmerja-
Pravijo
... B	—.....	,ja g0 se naujilj, ]{ako bodo širi-
jo, češ da je kulak. Umetno [j se(jaj drugod socializem, hočejo ustvariti pekako naspro- Vera Jugoslovanov mora
Društvo Ivana Krstitela st. 13 DSD
Chicago, 111. — Prav prijaz- mudili, ker le tako lahko priča-
no vabim članstvo omenjenega društva na našo glavno letno sejo, ki se bo vršila v nedeljo 26. decembra v navadnih društvenih prostorih.
Kakor vam je znano, je to zadnja seja v tem letu, zato je dolžnost vsakega izmed vas, da se te seje udeleži. Ne izgovarjajte se: oh, bodo že brez mene opraviji. To ni bratsko. Dolžnosti do društva so za vse enake. Izjema so 3amo bolniki, bolni člani in članice. Sedaj i-mamo priliko, da napravimo načrt za prihodnje leto, da se napravi in nadomesti, kar smo za-
kujemo gotovih uspehov.
Na tej seji bo tudi volitev odbora za prihodnje leto in za po seji imamo pripravljen prigrizek in pijačo pri Tomazinu, še enkrat ste vsi prav vljudno vabljeni, posebno pa naše sestre, da se udeležite. H koncu pa želim vsem glavnim odbornikom in odbornicam DSD, vsemu članstvu podrejenih društev in še prav posebno pa članstvu na-
šega društva milostipolne božič- je potem lahko komandirati.
ne praznike in blagoslovljeno novo leto.
Anna Frank, tajnica.
JANUŠ GOLEČ:
e t
Ljudska porast po agodovinskih virih

Farewell 48! . . . Welcome 49!
Here we are again at the end of another year, the year 1948 has just 'Sbout ql’ipiped by almoslt unnoticed.. But not quite. Many important things have happened in this olid historical
year__oc is it hysterical—the later perhaps being more appro-
priate. Yes, we are in the atomic era, an era of jet propulsion when a plane travels faster than sound—some speed! There are still wars going on around far comers of this now small world of ours. Among peoples 'that don’t seem to know the tford “peace” and “contentment,” a coM war of nerves, land and air blockade among stubborn nations that don’t (know themselves what they’re struggling for. Let’s hope and pray that they have enough wisdom and God’s guidance, to deliver the kind of peace to the world for i.lie boys that returned from the war truly deserve. And that the men who lost their lives have not died in vain. In this, the year 1948, our Holy Family Society also
Veržeja. Kaj bi bilo, ko bi smuknil najprej v Veržej? Za cesarski dvor in Dunaj boš imel pozneje časa in dovolj prilike.’ Kakor sem pobegnil od Turčinov ob Savi, tako sem zapusil cesarske V Zagrebu. Na naj več j e začudenje cele veržejske srenje sem se oglasil po dolgih letih pri Ropoševih v Veržeju, kjer se'mudim do danes.”
Veržej ec je pil, da je ropotalo po njegovem vsled gostih besed osušenem grlu. Vsa pri gowarjanja so bila
vain. In this, the year 1948, our Holy Family Society also b- na(jaijeval še ta večer s švo-had its 13th national contention, several things have been chang- — doživljaji. Obljubil je ed all for the better of the organization, some of the societies	— - —wu*.; i*
have several new members, the cycle of dath has caught up with others. Thus the year 1948 has’come to a close. It has gone never to return, and what we have done we cannot undo can-we evereatch uip- with something we should have
now
iiv«7 . • • cun "V ^ '	T
done but didn't do? And so here omes a brand new year—1949
__ithe president was Selected for another four year term. Our
supreme Holy Family Society president was also reelected. They are going to work hard to execute their respective jobs to the best of their ability. But they will need our support if they’re to be successf ul. We, the members of the Holy Family Society, will have to get on, lihe ball and start pitching if we expect progress. I urge every officer and every member to lend a hand and do whatever little he or she can, to help in the activities of your respective branch. Each and every adult member should attend no less than 6 meetings per year. Do you realize how title that tasking of you? The society is your’s, just as much as it is of the officers that have to be there every month, working for you. Imagine how big Holy Family Society would have been if every member got just one new member each year, and that surely is not asking too much. Now let’s put it the ether way around; suppose everybody would say, oh, well, let someone else work, let someone else get new members etc. Remember, everybody might be saying this same thing, now you se what I mean. How far would we get. Let’s remember to attend the meetings, get those youngsters in your circle with you. - Organize some activity for them, get them interested and you won't have any [trouble getting them in. One thing you can be sure of, yo don't have to be ashamed that you belong to Holy Family Society. I believe we could reach a 2000 mark with a title effort at it for all of 1949. Again I urge each and everyone, let’s cooperate and you’ll be glad you did.
Fraternally yours,
prihodnjič ono o prelevitvi iz veržejskega trobentanja v svinjskega pastirja in to baš radi tega, ker so pokazali tudi oni v jeruzalemskem taboru Krucem, da je ta madžarska svojat kvečjemu za svinjske stražarje in ne za vojake!
Drugi večer je omehčal Dra-šeka g. župnik s polno bučo iz Vidine kleti, da je opisal na dolgo in široko prvi pohod Veržej cev nad Kruce.
Krucetvske krotitve se je udeležil tudi on Andrej Husijan, ki je zaključeval svoj doživljaj takole:
“Bakovci so goreli, da sc se dotikali plameni oblakov. ‘Hauptman’ je nekam odbrzel z ono že rajno vihro, ki bi mu naj bi bil za -zeta. Mislil sem si : Draša, od vročine imaš tako posušeno grlo, da uiti pljuvati ne moreš. Krucev ni, vse se je razbežalo in mar ’boš li podil ženske in deco?
Zavil sem s pogorišča proti grajski pristavi, kjer bo gotovo dobiti vsak kaj mokrega, za poplaknenje neznosne suše. Obširna pristava je bila polna
Steve J. Kosar, sup. vice president.
hleva in mu vrgel krme. Ni bilo težavno, poiskati klet. Ti sveta nebesa, na kako vino sem naletel! Točil in pil sem kar v temi. Rajski duh in blaženi okus sta me prepričala, da se bratim z že dolgo neokuženo kapljico. Kako dolgo in koliko sem si ga privoščil, ne vem. Ob izhodu iz pivnice sem otipal precej obilno leseno čutaro in v tej je bila — stara slivovka.
. . —..	iNia obilno ivino še par poteg'
zaman, da ijajev iz čutare in nisem znal v temi, kje in kam sem privezal konja ter kje bi naj bil doma. Po štirih sem se splazil do lesenih stopnic, ki so vodile navzgor na senik. Dvakrat sem omahnil s tretje stopnice nazaj na tla, v tretje sem prilezel na seno in skleni!, da se odpočijem. Tipal sem za ugodnim mestom, ipa se mi je hotelo izmuzniti izpod šak človeško telo. Pograbil sem neznanca trdno za noge, da je veknil in mi celo zaupal, da je na pristavi za svinjskega pastirja. Ob pojavu tolovajev v Bakovcih je utekla grajska služinčad. Njemu so veleli na seno, da bi švsaj živino odvezal, če bi začelo goreti.
Razveselil sem se nedolžnega človeka. Na mojo lepo besedo je ostal na senu. Pojasnil sem mu, da sem se oglasil v grajski kleti s poštenim ter potrebnim namenom in ne kot ropar in požigalec! Beseda je dala bese do, čutara naju je 'iako zbliža la, da sva v bojemu trdn zaspala.
(Dalje prihodnjič)
VESTI
IZ SLO VEHilJE
'Ntodlltlffrftnl# * 1 strani.)
SAMI PRIZNAVAJO komu-
poročilo v komunističnih listih pač najbolje priča o splošnem pomanjkanju, če na Hrvaškem, odkoder so zmeraj izvažali toliko prašičev, priporočajo kot rešitev gojiti zajce.
NEMŠKI IN AVSTRIJSKI VOJNI JJJETNIKI bodo baje po skoro štirih letih suženjstva izpuščeni iz Jugoslavije domov. Odšlo bo baje 56,000 takih ujetnikov. Prvi transporti so šli čez mejo že v začetku novembra.
ČUDOVITA JUGOSLAVIJA. — In sedaj poslušajte in verjemite, če morete, kaj se je zgodilo. Ujetniki, ki odhajajo iz Jugoslavije se zahvaljujejo — Titu za socializem. Tako beremo
komunističnih listih. Prvi transport je poslal Titu pismo z 2,000 podpisi. V pismu pravijo, da so smatrali za svojo dolžnost delati v Jugoslaviji, da popravijo škodo fašizma.
tje med velikim in malim kme tom. Toda v Sloveniji ni nika-kih pravih velikih kmetov. Naj služi primerjava za pojasnilo. V Kanadi dela na 100 ha orne zemlje 11 oseb, v Jugoslaviji 114. Potem pa govore o bogatih kmetih! Toda vsakemu je jasno, da gre komunistični boj proti samostojnosti vsakega kmeta, malega in velikega. Ko bodo podržavili velikega, pride na vrsto mali. Komunistična država ne trpi samostojnih ljudi; vse mo-biti hlapec države. Sužnje
For Last Minute Shoppers -
See Our Fine Selection of
POP-UP TOASTERS:
Vera Jugoslovanov mora biti velika, če verjamejo v tako pismo. če pomolite tujcu nekaj v podpis, bo vse podpisal, če se more s takim podpisom čim prej rešiti Titove gostoljubnosti in iti domov k svojim. To pismo je tako očiten dokaz, kako komunisti ljudstvo varajo, da ga je bilo treba res omeniti.
MALI OGLASI
MERRY CHRISTMAS TO ALL OUR CUSTOMERS AND FRIENDS!
G. E.
TOASTMASTER
WESTINGHOUSE
TOASTOLATOR
PROCTOR
$14.95 and up
“VSAJ SLABEGA SE NAJEŠ.” — Neko pismo piše z Dolenjskega, da danes ni nič dobre-mogoče kupiti. Potem pa pravi: "Zdaj se lahko na kmetih vsaj še slabega naješ. Bog ve pa, kaj še to zimo pride, ker kar naprej pobirajo.”
TITOVA TORTA. - V mestih se sedaj že tudi slabega včasih ni več mogoče najesti, ker se ne dobi. Kmetom so pobrali, ne znajo pa tega niti razdeliti, odkar so trgovce odpravili. Lju-
Božično voščilo!
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem želimo vesele božične praznike ter zdravo in srečno novo leto 1949.
Družina Vrečko 14519 Thames Ave. Cleveland 10, Ohio
111 L/vrajsa* * * * — ——	— - v —	.
planili tudi na graščakovo ima-
nje.	-------------- -	-
Konja sem privezal zunaj dje so se vdali v usodo in jedo s
potrpežljivostjo “Titovo torto.’ Tako pravijo koruznim žgancem in polenti, ki je sedaj prišla med Ljubljančani do velja-. Včasih je polenta spominja-na Lahe, sedaj na komuniste. PIJAVKE GOJE. — Tako beremo v “Slov. por.” Ta pripoveduje, da so začeli pri Novem Sadu gojiti v posebnem bazenu pijavke. Te potem izvaža-za zdravila. O, ko bi mogli izvažati iz Jugoslavije komunistične pijavke, ki jih je toliko in ki so se takozajedle v meso slovenskega kmeta in delavca. Dobro bi bile, da bi tudi kje drugod malo okusili, kaj je to komunizem in klika okoli komunističnih diktatorjev.
RDEČI ZAJCI. — V hrvaških komunističnih listih beremo, kako priporočajo Zagrebčanom, naj v sedanji stiski goje domače zajce ali kunce. Tako da bodo prišli do mesa. To pri-
Za 2 družini =
Naprodaj je hiša za 2 družini, 14 sob, na Addison Rd. 2 fur-neza, velik lot, klet pod vso hišo. Najboljši kup V mestu. Lastnik odide iz mesta. Proda za 810,500. Banka da posojilo na prvo vknjižbo $6,000. Za informacije pokličite HE 6054.
(252)
ELECTRIC MIXERS:
Bungtfow naprodaj
5 sob, zidan veneer, garaža prizidana, Niagara furnez na plin z air conditioned, avtomatičen vodni grelec, recreation soba, strop v kleti ometali, zgorej insulirano, hrastova tla, s ploščami obita kopalnica in prsna kopel, shrambe za obleko iz cedrovine, zimska okna z jeklenim obodjem, hiša je stara 10 mesecev, lep vrt in grmičje. Hiša je stala. $17,500. ,Nahaja se na 1130 Villa View blizu Nottingham Rd. v Collinwoodu. Pokličite zvečer, ali v soboto in nedeljo popoldne IV 6080.
—(252)
HAMILTON-BEACH DQRMEYER UNIVERSAL KITCHEN AID WESTINGHOUSE MIXMASTER G. E.
(LOCKS OF All KINDS:
G. E.
TELECHROME WESTCLOX SETH THOMAS SESSIONS
00 YOU «T
VITAMINS}
ssrr.“2r»3
eWJMSg
4. «* md m a ■*•*	«*
\m e**
OWE 1*1 PAY
IhwyItSSwmS
Pozor, gospodarji!
Pri nas dobite zdaj veliko izbiro kopalnih banj. umivalnih stojal, toiletov, kuhinjskih lijakov, pralnih čebrov, radiatorjev in cevi ter fittings. 5525 Woodland Ave.	(257)
ELECTRK ROASTERS:
NEBCO
WESTINGHOUSE G. E.
PROCTOR EVERHOT
WASHERS:
Avto naprodaj
1939 Plymouth, 4 Door Sedan, radio, heater. Vprašajte na 1058 E. 77. St tel. EN 0304.
(252)
FRIGIDAIRE MAYTAG	' !
APEX	v ‘
BLACKSTONE
— Odrasli moški povžije od
»Arna ptuttavrt jc ««*«» pvu.o	.............. *	•
vsakojakega blaga, nikjer čto- deset do dvajset gramov sok na veka-------Vsi so se raabežali dan.
•jrtasagS
»Otta
mi’s AUTO BODY SHOP
MAX ŽELODEC, lastnik'"'
:T ^
1109 E. 61st ST.
TEL UTah 1 - 3040
Se priporoča is, popravila in barvanje vašega avtomobila Delo točno in dobro.
Stores open every eve tiQ Xmas
am/ REDEEM
EAGLE 5TAMP5

RE-NU AUTO BODY CO.
Popravimo »«5 ivto in preberremo, da bo kot nov.
Popravljamo body in lender)*.
Welding.
. POZNIH
JOHN 1. L _ GLenville 383«
882 Eett 152nd Street
NORTHEAST
AppHance & Furniture
819 E. 185th St.
KE 5700
22530 Lake Store Blvd. RE 2303
.

m
“Še Bog da imamo kapni-]mislila, da se mi zdrare vode co, od nje ni še nihče obolel. Za | vode branimo? Narobe, koli-pribaljšek lahko 'pijejo ljudje ko krat smo v občinskem odbo-vino, saj ga imamo.” Tako je ru že grutali, kako bi prišli do odgovoril za šalo.	zdrave vode, ali ljubčka moja,
“Res je, vendar je treba misli- | vodovod je draga 'in težavna ti tudi na živino, ki mora dosti- stvar.” krat piti nezdravo mlaikužo.” | "Kajpak je težavna, toda z “To je pa nekaj drugega,” |dobro voljo se ivse težave pre-
ji je bil tudi Poljanec premagan* Iz njim j«.padla zadnja ovira. l"Da, vsaki kre&injski oviri je |treba malo pokaditi, da postane I voljna.
Tri polne koleslje kresinjskih veljakov se je peljalo na ogled »iudencev. Na prvem koleslju so sedeli oče župan, na njegovi desnici oče Poljanec, a na levici učitelj Žele. Da, oče župan so želeli tudi njega zraven, medtem ko o Vidu ni bilo niti sledu; njegova navzočnost bi napravila le slabo kri, možje bi se skujali, predvesm Poljanec — in s tem bi bil vodovod pokopan. Zato sta oče župan in Žele kaj modro uredila: možje naj sami odločajo, Žele je le njihov privesek, čeprav on sam
pritrdi veljak.
“In prav spričo slabe vode je naša živina tako mršava. Ce
magajo,”
“Kar povejta mi kako?” “Prepustite nama. Občinki
va očetu županu. Ves ljubi dan so se mudili kresinjski veljaki na ogledih, kajti vse okoliščine so hoteli na dolgo in široko prerešetati. Sicer ima tudi stvar
Spodobno so se razložili z vozov podpis. Nato »ta jih raznašala val celo v Ljubljano, kjer je
pred Juršajevo krčimo, kjer so potem dolgo v noč z očetom županom prilivali važnemu sklepu, ki je s tem postal pravomo-
sama na sebi več veljave, ako čen.
se čim dalj časa okoli nje motaš in jo na vse vetrove razteguješ. Končno »o sprejeli natanko 'isti načrt, kakor sta ga bila zasnovala Žele in Vid ter ga je zdaj Žele prišepetaval očetu županu. Žele in Vid sta ga zasnovala mimogrede, na kar sta odšla nia Gozdanje plesat; kre-sinjski možje ko ga premlevali ves ljubi dan, pod noč so se šele pripeljali domov. Modro in ponosno so sedeli na kolesljih, pražnje oblečeni na delavni dan, da jih je vsa vas videla,
vse misli in predloge prišepeta- kako važne stvari so reševali.
bi pila studenčino, ej, bi vide- odbor naj da samo svoj podpis li, kako bi bila lepa in gladke in pečat, vse drugo opraviva mi
kože!”
“Vem, vem, draga moja. Mar
V BLAG SPOMIN
TRETTJE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA PREUUBLJENEGA IN NIKDAR FOZABNEGA OČETA
Anton Brass
ki U dne 23. decembra 1945 mimo
zaspal v Gospodu, ter se preselil
Smrt ne gleda, smrt ne vpraša kam naj s koso zavihti, ko najdražje nam odnaša, druge res tolažbe ni:
Kakor misel, da težave zemske je prestal trpin, v rajske da odšel višave, kjer ni solz, ne bolečin.
Tamkaj zopet se združili bomo skupaj enkrat vsi,
Tebi tjakaj vsi sledili, križ nam svetu govori.
Žalujoči otroci:
MARY in CHRISTINE, hčeri; EDWARD in WILLIAM, sinova.
Cleveland, O., 23. dec. 194.
dva sama. Kajpak obvezati se pa morate, da sprejmete tudi del stroškov.”
Juršaja sta pridobila. S tem je bila odstranjena glavna ovira in že postavljen temelj vodovodu. Kajti Juršaj je sklical občinske može ter zastavil prid njimi vso svojo 'veljavo. Rekel jim je, da je omahovanja dovolj. Skrajni čas je, da pričnejo Kresinjci misliti na vodovod, kajti živina vidno hira ob smrdljivi lovki in je bo konec, če ne bo kmalu prišla rešitev. Možje 'so ga poslušali z odprtimi usti, ker niso mogli verjeti, da se veljak tako nenadoma vnema za vodovod, ko ni dcslej niti z mezincem mignil, da ibi se ta stvar kam premaknila. Ugovarjal mu ni sicer nihče, le izmajevali so, ker niso mogli verjeti da bo iz tega kaj nastalo. Poljanec je povedal odkrito naj se možje ne prenaglijo ker bi bila ta reč prvič predraga drugič pa časa ni, ljudje imajo svojega dela dovolj. Niti ipned trmoglavim Polj an-rem-se- Juršaj-mt ukloni! temveč je vztrajal pri svojem predlogu in tudi zmagal. Ko je slednjič povabil v prvi vrsti Poljanca ter ‘še nikoliko mož ki bi naj bi si šli ogledat studen-. ce od.koder bi vodo napeljali,
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
želi vsem prijateljem in znancem, tako v Clevelandu kakor tudi po širni Ameriki, zlasti vsem, s katerimi se je seznanil na agitaciji za Ameriško Domovino ter na minuli konvenciji A. B. Z. v Ely, Minn.
JOŽE GRDINA
l	6113 St. Clair Ave.
3	Cleveland, O.
| VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER ” SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM NAŠIM PRIJATELJEM IN ZNANCEM
DOBROVOLJNI ODBOR
Zdaj pa na delo! Toda kdo? Kresoinjski veljaki so svojo dolžnost napravili, siperjeli so predlog za vodovod, drugo jih ne briga. Dva dni zatem, ko so se ga bili po ogledih še pošteno nakresali, so že vsi z očetom1 županom vred pozabili na vodovod. Ljudje imajo vendar delo, ne morejo se ukvarjati še z drugimi stvarmi. Naj se briga jo tisti, ki so si to reč izmislili. Kajpak, Žele naj se briga, če se hoče, ali pa naj vsa stvar zopelt zaspi, kakor je spala doslej. Saj Žele je dobro vedel, kako bo, zato si je od svojih šolskih počitnic lep del odtegnil v ta namen. Z Vidom sta sestavljala vloge in prošnje ter jih dajala očetu županu v
na vse strani, predvsem na glavarstvo v Račje. Žele je poto
tudi
potrkal s iprošnjo. (Dalje prihodnjič)

Božična darila!
Kakor vsako leto, tako imamo tudi letos polno zalogo vsakovrstnega blaga. Lepe stvari za žene, dekleta, može, fante ter otroke, po jako zmerni ceni. Pridite in si oglejte našo lepo zalogo.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM ŽELI
ANTON GUBANO
MODNA TRGOVINA *
16725 Waterloo Rd.
Vesele božične praznike in srečno novo leto voščita vsem prijateljem in znancem
Mr. in Mrs. Anton in Jennie Lužar
1025 E. 69 St., Cleveland, Ohio
jffl ter želita prav vsem obilo božjega blagoslova w i ž8a	v nastopnem letu 1949


mm/
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI DRAGEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA
Anton Stariha
ki'je preminul dne 22. dec. 1947
Eno leto že Te zemlja krije, telo Tvoje v grobu mimo spi, duša se v večnost je selila, tako je volja božja bila.
Spomin na grob Tvoj nam hiti, žalost v srcu nam budi, tolažbo eno le Se imamo, da se združimo nad zvezdami.
Žalujoči ostali:
SOPROGA in SORODNIKI.
Cleveland, O. 23. dec. 1948.
with an all-new
-GftGStEiF
radio • radio-phonograph
Years of joyous listening accompany trim, compact model 9-120W! Priced with the lowest gives the highest in quality. AC-DC. Ivory plastic.
Distinctive . . beauty and perform-ance! Model 9-114W in lovely ivory plastic. AC-DC.
tic plays on AC-1 Costs only
W
MAKE YOUR SELECTIONS NOWI
OBLAK FURNITURE CO.
6612 ST. CLAIR AVENUE
HEnderson 2978
Velika izbira lepih in koristnih daril, v pohištvu in drugih hišnih potrebščinah, s katerimi boste gotovo vsakega zelo razveselili
Do Božiča odprto vsak dan od 9 zj. do 9 zvečer
Poslušajte naš radio program ob nedeljah 6:30 do 7 P. M. na WSRS postaji (1490)
1914
oznanilo in Z/ah-Cala
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest da je nemila smrt vzela iz
WILLIAM A. KASTELIC
ki je tako nenadoma preminul in nas zapustil ter se preselil v večnost dne 16. novembra 1948, v najlepši dobi 34 let. Blagopokojni je bil rojen v Clevelandu, Ohio.
Pogreb se je vršil dne 20. novembra iz August Svetek pogrebnega, zavoda v cerkev Marije Vnebovzete in po opravljeni sv. maši zaduš-nici je bil položen k večnemu počitku na pokopališče sv. Pavla.
Tem potom se ‘želimo prav prisrčno zahvaliti Msgr. Hribarju za opravljeno slovesno sveto mašo in druge cerkvene obrede. Enako lepa hvala Rev. Cimpermanu in Rev. Ozimku za asistenco pri sveti maši.
Našo iskreno zahvalo naj sprejmejo vsi številni prijatelji, ki so pokojnemu v zadnji pozdrav okrasili krsto s tako krasnimi venci in cvetlicami v sožalje in njegov blag spomin.
Prisrčna hvala vsem onim, ki so darovali za svete maše, da se bodo brale za mir in blag pokoj njegove duše.
Lepa hvala vsem, ki so ga prišli kropit in se poslovit od njega, ko je ležal na mrtvaškem odru, kakor tudi vsem, ki so se udeležili svete maše in pogreba ter ga tako spremili na njegovi zadnji poti do groba.
Lepa hvala članom in članicam društva sv. Jožefa št 169 KSKJ, in podružnici št. 3 SMZ, ki so se v tako velikem številu udeležili pogreba ter se tako častno poslovili od njega. Se posebna hvala pa nosilcem krste. Lepa hvala Local 45 C.I.O. in Collinwood Hunting and Fishing Club za tako velikodušni dar.
Lepa hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile pri pogrebu brezplačno na razpolago.
Lepa hvala sosedom, kakor tudi vsem drugim, ki so nam na ta ali drug način kaj pomagali, nas tolažili in nam bili ob strani v teh žalostnih dneh.
Lepa hvala August F. Svetek pogrebnemu zavodu za rabo njih pogrebne kapele.
Lepa hvala Frank Zakrajšek pogrebnemu zavodu za vso vljudno pomoč in postrežbo ter za tako lepo urejeni pogreb.
Ti pa, predragi nam nepozabni soprog in oče, volja Vsemogočnega je bila. da si nas moral tako prerano zapustiti in iti v večnost. Mi sedaj ob Tvojem svežem grobu ti iskreno še želimo da telo Tvoje mirno naj v zemlji rojstni počiva, duša naj plačilo večno uživa.
Žalujoči bstali:
CAROLINE KASTELIC, soproga WILLIAM, Jr., BRUCE in JAMES, sinovi MR. in MRS. MATT KASTELIC, starši MATT JR., brat
ALICE OPALICH, JOSEPHINE KLEMENČIČ in DOROTHY URBANČIČ, sestre in več drugih sorodnikov
Cleveland, Ohio, 23. decembra 1948.