i,e$o VI«, štev. 142 Ljubljana, nedelja 21, junija 1925 Poštnina pavšallrana. Cena 3 Din g lihafa ob 4. gjtrtraf. ea Stane mesečno Din »S —5 « tno« »emstve Din 4.0-— neobvezno. Oglas) po tarifu. Uredništvo l Cnevna fedakcijai Miklošičeva cesti itev. 16/L — Telefon Stev. 7«. Nočna redakcija« od 19. ure naprej V Knailovi ul, St s/L — Telefon St. 3*> Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Uprava1 Upravnistvo« Ljubljana, PreSernov« ulica it. 54. — Telefon 5t. 36. Inseratnl oddelek t LJubljana, Prešer« nova ulica St 4. — Telefon (t 36. Podružnici: Maribor, Barvarska ulic« it t. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun prt postnem ček. zavoda 1 Ljub« ljana St 11-84*, • Praha čisla 76.18» Wien Nr. 105.441. tKB* Demokratska manifestacija v Mariboru Krasno uspela oblastna skupščina SDS za mariborsko oblast. — Posl. dr. Pivko o nesrečni politiki klerikalcev in g. Pucija. Maribor, 20. junija. Nocoj se je vršil v Mariboru občni zbor oblastne organizacije SDS za mariborsko oblast ob nenavar'-- lepi udeležbi. Zastopane so bile ne ie srezke organizacije, ampak tudi večina krajevnih organizacij in nebroj poverieništev. Posebno razveseljivo ie dejstvo, da je bil številno zastopan kmetski stan. Tudi naše obrtništvo je bilo častno zastopano. Zbor je otvoril predsednik oblastne organizacije dr. Lip o Id, ki je v svoiem nagovoru pozdravil vse navzoče, zlasti pa poslanca dr. Pivka in ministra n r dr. Kukovca in dr. Kramerja. ki so bili burno pozdravljeni. Dr. Lipold je naio v kratkem govoru orisal sedanji politični položaj ter zlasti poudarjal zma-govitost demokratske ideje in vse državne nolitike. Tainiško poročilo je po*-' oblastni tajnik gosp. Vekoslav Spindler. Poročilo navaja razveseliiv nanred?> d°"" kratske organizacije mariborske obla. sti. ki ga na nateklatantneiši način dokumentirajo klerikalci sami. in sicer z okrožnico, ki so jo poslali svojim organizacijam in v kateri naglašaio. da se Zer-javovi demokrati silno živahno giblieio fn napredujejo, kar pomenia re-- nevarnost. da dobe pri bodočih volitvah še mnogo več glasov in poslancev kot sedai. Število kraievnih organizacij se je pomnožilo za 60. Pazen tega je bilo ustanovbenih v preteklem letu okrog 90 kraievnih poverieništev. Oblastna organizacija. kakor tudi vse srezke in kraievne organizaciie so živahno delovale in izkazujejo lene uspehe. Pri zad-niih volitvah ie narastlo število glasov od 4500 na 9200. Le zagrizenosti nekaterih politikastrov ie pripisati, da ni napredna misel v Sloveniji imela še lepših uspehov, kar bi se gotovo doseglo, ako bi se združile vse napredne struje. Poročilo posl. dr. Pivka Jako zanimivo poročilo je poda! poslanec dr. Pivko, ki so ga zborovala vihamo pozdravili. Dr. Pivko ie v uvodu svojega zanimivega poročila naglašal. da obstoja utemeljena resna nevarnost za klerikalce, da nas bo na prihodnjih občnih zborih še mnogo več poročalo. Krasni občni zbor dokazuje, da vlada v demokratski organizaciji v mariborski oblasti vedno večja borbena volia. Naglašal ie velik pomen časopi-sia. k? znatno olajšuje delo organizaciji in voditeljev, ter ie priporočal vsem navzočim. naj z vsemi močmi delaio na Čim večie razširienie našega tiska. _ Potem je podal govornik zanimivo sliko političnega življenia v Beogradu in zlasti dobro karaHeriziral delo slovenskih klerikalcev. Po zaslugi slovenskih klerikalcev smo Slovenci padli v Beogradu na ugledu tako globoko, da je danes silno težavno delovanje vseh slovenskih poslancev. Ono navidezno poudarianie pridobivanja pravic Slovencem. s katerim se zlasti v zadniem času ponašaio klerikalci v svoiem časo-pisiu. je čisto navaden hiimbug in goljufija. Vsi predlogi, ki jih stavljajo v zadniem času in vse gostobesedne i.i-terpelaciie so v prvi vrsti le samohvala klerikalnega časopisia, dočim se klerikalni poslanci sami prav dobro zavedal, da v Beogradu ne bodo nikdar več ničesar pomenili. Dr. Pivko je naglašal. da tega ne navada v svoio morebitno obrambo, amoak hoče s tem samo dokazati. kako globoko so pa.-ili slovenski klerikalci, ki so uživali svoiečas.io v Beogradu velik ugled. O poslancu Pucliu ne more n;česar »—v^ati. ker ga dnslej v skupščini sploh še nikdar ni slišal. Nato ie poslanec obširno poročal o politiki Narodnega bloka, katerega jlelo se dokumentira v glavnem v skupščinskih odborih in v donošeniu raznih zakonov. Naglašal je. da slabe strani do-nošen'h zakonov tudi demokratsk:m zastopnikom ne pri.iaio vedno, vendar pa spričo številčne nadmoči radikalnih zaveznikov ne morejo za enkrat ničesar proti temu ukreniti. O radičevcih je omenil, se z vsemi silami potegujejo za vstop v vlado. Poudarjal je. da demokratska stranka nima mčesar zorier to. vendar pa stoji na stališču, da morejo poprej podati primerna jamstva. Ako bi se pokazalo, da bi bil vstop radičevcev v vlado državi v korist, bi se demokratska stranka za to ceno vsak fas umaknila. Jako hudo oa se je zaračunal g. Pucelj s svojim republikan-tvom. Računal ie s tem. da bodo radi-evci stopili v vlado in bi bil potem on eknk zastopnik Slovencev. Sedai tava . Puceli v temi in ne ve izhoda. Nieeo-i lastni liudje. ki so svojčas izšli iz emokratske stranke, ga zapuščaio in rihaiajo zopet nazaj v naše vrste. Na koncu svojega govora je dr. Piv-o ponovno naglasil. da vodi demo- kratske zastopnike v parlamentu edino želja po konsolidaciji in napredku države in bodo za ta svoj cilj tudi vedno nastopali. Oblastni organizaciji pa priporoča. naj začrtano pot nadaljuje in poglobi svoje delovanje. Končno je izročil pozdrave ministrov Pribičeviča in Žerjava, kar so zborovalci z velikanskim odobravanjem vzeli na znanie. Dr. Lipold se je zahvalil dr. Pivku, ki je žel za svoja izvajanja dolgotrajno pritrjevanje zborovalcev in predlagal, naj se pošlje brzojavni pozdrav ministroma Pribičeviču in dr. Žerjavu, če-trer so zborovalci burno pritrdili. Nato je imel ravntelj Zadružne zveze Lesničar daljši referat o nalogah in delu organizacije na gospodarskem polju. Pozival je pristaše k aktivnejšemu udejstvovanju v vseh korporaciiah. Delegat ljubljanske oblastne organizacije dr. Kramer je izročil pozdrave ljubljanske organizaciie in njenega voditelja dr. Žerjava. Naglašal ie, da nosi stranka vsled svojega maloštevilnega zastopstva ogromno breme s sodelovanjem v vladi in tudi veliko odgovornost.. Četudi je stranka s svojo številčno močjo v manjšini, je vendar za vsa deiania vlade soodgovorna, čeprav ni delovanje vlade povsod zadovoljivo. Razveseljivo pa mora biti za vsakega pristaša stranke dejstvo, da se ie splnh pričelo pozitivno delo in za to ceno je vredna tudi večja odgovornost. Glavno je, da smo si vsi svesti. da se nahajamo na pravi poti ter da prinaša naša politika Slovencem mnogo več koristi, kakor pa politika onih. ki «i laste za Slovenijo nekak monopol. Dr. Kratner je čestital mariborski oblastni organiza- ciji na dosedaniem uspehu ter izrazil upanje, da bo izkazala v bodoče še aktivnejše udejstvovanie. Na predlog dr. Kalana so se pred prehodom na nadaline delo vršile volitve novega oblastnega odbora. V imenu delegatov ie izrazil dosedanjemu načel-stvu priznamje in zahvalo za njegovo uspešno delovanje in predlagal potem, naj se izvoli sledeče načelstvo: predsednik dr. Lipold, podpredsedniki Ivan Prekoršek (Celje), Lovro Petovar (Ivankovci) in Ivan Šoštarlč (Maribor). tajnik Vekoslav Spindler. njegov namestnik dr. Avgust Reisman, blagajnik Meglič, njegov namestnik Lesničar. Člani odbora so nadalje predsedniki, podpredsedniki in tainiki vseh srezkih oreanizacii ter predsedniki in oa en delegat vseh krajevnih organizacij. Predlog je bil soglasno sprejet. Dr. Lipold se ie zahvalil za ponovno izkazano zaupanje z izvolitvijo in naglašal. da se bo tudi v bodoče z vsemi silami posvetil še intenzivnejšemu delu za organizacijo. Za tem so podali posamezni delegati srezkih organizacij poročila, iz katerih je posneti, da so se organizacije zlasti na deželi krasno razvijale ter da je v minulem letu beležiti povsod lepe napredke. Predlaganih je bilo več resolucij. ki odobravalo politiko Narodnega bloka in zahtevaio izpopolnitev samoupravnih oblasti, razpis volitev v oblastne skupščine, izenačenje davkov, ureditev prejemkov državnih nameščencev in upokojencev ter obravnavajo tudi druga gospodarska vprašanja. Ponesrečen poskus obstrukcije Včerajšnji obstrukcionistični po kusi onozicij klaverno končali. — Kreoka večina za vse oredlo^e vladne večine. — Nujnost za dranajstino m nov; carinske tariie sprejeta. — Klerikalci in Pucelj proti življensksm interesom Slovenije. interpelacijo dr. Sečerova o finančni politiki vlade pr! razpravi o dvanajstinah. Mini ster odklanja tudi ostale očitke opozicije. Beograd, 30. junija r. Sestanek Narodne skupščine je bil otvorjen ob pol 10. dopoldne. li pri zapisniku je opozicija začela z obstrukcijo ter ugovarjala točnosti zapisnika. Prvi Je govoril davidovičevec Milan Grol. Zavračal ga je tajniek posl. Kobasica. Za njim so govorili v imenu opozicije: dr. Hodžar, dr. Šefkija Behmen, dr. Bazala ter dr. Zanič, nato pa predsednik skupščine Marko Trifkovič in podpredsednik dr. Nikola Subotič. Potem, ko so govoril! klerikalec Franjo Žebot, Milan Grol in dr. Milo-van Žanič, se je vršilo glasovanje ter je večina odobrila zapisnik. Po odobrenju zapisnika je bilo objavljeno, da je finančni minister predložil skupščini zakonski predlog o spiošni carinski tarifi, za katerega zahteva nujnost. V razpravi o nujnosti predloga je govoril v imenu klerikalcev dr. Kulovec ter je med njegovim govornikom došlo do večjega incidenta med klerikalci in ministrom dr. Žerjavom, ki je odgovarjal Kulovcu ter vprašal klerikalce, čemu glasujejo proti nujnosti zakona, ki bo baš Sloveniji prinašal največ koristi. Današnji dan bi se moral pravzaprav proslaviti z zastavami. Po teh izvajanjih ministra dr. Žerjava so zagnali klerikalci velik hrup, v katerem se je najbolj odlikoval poslanec Žebot. Z njim s*. je strinjal seveda tudi Ivan Pucelj, za spahovce pa Hamid Kurbegovič. V imenu vlade je govoril dr. Dušan Grgin, kl je predlaga! snjnost. Radi osebnega pojasnila sta še govorila dr. Kulovec in Neudorfer, nakar je skupščina pri glasovanju sprejela nujnost carinske tarife. Nato je bilo objavljeno, da je finančni m:nister predložil skupščini proračunske dvanajstine, za štiri mesece in sicer za avgust, september, oktober in november, skup no s finančnim zakonom, obenem pa je bil tudi prečitan kraljev ukaz od 14. jun:ja, s katerim se pooblašča finančni minister: da predloži dvanajstine. Proti nujnosti je govoril v imenu radičevcev dr. Ivan Krajac, za tem pa klerikalec Fr. Kremžar. Dopoldanska seja je bila zaključena ob 1. iti pol; popoldanska seja pa je začela nekaj pred 4. Govorili so dr. Šečerov, v imenu zemijoradnikov Moskovljevič, za spahovce pa Ajanovič. Finančni m'nister dr. Stojadinovič Je z ozirom na glasovanja o novi carinski tarifi izvaja! v svojem govoru, da se splošno pričakuje od uove carinske tarife, da bo znatno pripomogla naš! domači industriji. Čuditi se mora, da oni gospodje, ki zastopajo v zbornici one kraje ki so inrhistrl-jalnl par ezcellence (klerikalci) glasujejo zoper nujnost zaščite naše domače Industrije In domače delavnosti. Odklanja očitke opozicije, da se hoče vlada z nujnostjo zakonskega načrta izog: niti razpravi o dvanajstinah, kreditih in sploh -o finančni politiki in pravi, da to ni res, kar najbolje dokazuje dejstvo, da je ie napoved;! opoziciji, da bo odgovoril na Bolezen g. Pašiča obrnila na bolje Včeraj 'e predsednik Pašič že zopet vstal ter sprejel celo vrsto posetov. — Zdravniki ga ne m~ ?jo ubrati dela. Beograd. 20. juniia. p. Bolezen ministrskega predsednika Pašiča se ie danes toliko obrnila na bolje, da je predsednik vlade mogel vstati in da je sprejel ministra Radoieviča in Uzunoviča. predsednika skupščine Tritkoviča in predsednika radikalnega kluba Zivkoviča. Popoldne ie bil za malo časa ori "'itn Pavle Radič, nakar ie Pašič konieriral z drugim voditeljem Narodnega bloka ministrom Pribičevičem. Ob 5. popoldne ga je nosetil patriiarh Dimitrije. O bolezni gosp. Pašiča ie bilo danes izdano kratko uradno poročilo, v katerem ie rečeno, da se ie bolezen obrnila na bolje. in da zlatenica ni več tako nevarna. Zdravniki so nnino svetovali g. Pašiču. nai takoi preneha z delom in za delj časa nHon+iiip v V"na1;5če. POLITIČNI POLOŽAJ. Beograd. 20. junija, p. Ker je danes trajala seja Narodne skupščine donol-dne in popoldne, niso mogli zborovati sklicani skupščinski odbori in pododbori. Pododbor za osnovne šole ima sejo iutri. v pondeljek pa finančni odbon ki bo razpravljal o dvanaistinah. Sestane se v pondeliek tudi verifikacijski odbor. Jutri ima sejo tudi ministrski svet. ki se bo bavil z dvanajstinami ter s predlogi, kl so jih stavili samostojni demokrati glede uradniškega vprašanja. Ker je Narodna skupščina sprejela nujnost zakonskega načrta o dvanajstinah. je upati, da bo to delo končano v 14. dneh. Beograd. 20. junija, p. Po seji Narodne skupščine so imeli sestanek radičevci. na katerem je. kakor je izvedel naš dopisnik od uglednega radičevskega poslanca, poročal Pavle Radič, da je bU pri g. Pašiču in da mu je poročal o soglasnem sprejetju predlogov glede spo-menika kralju Petru in priznanju zasluženih mož. Z ministrskim predsednikom da ni govoril o politiki, ker je g. Pašio bolan. Povedal je tudi. da je takoj, ko je bil v sekciji sprejet zakonski predlog o spomeniku kralju Petru Osvoboditelju, poslal kralju Aleksandru v Topolo daljšo brzojavko, v kateri mu poroča o soglasni odločitvi odbora, kar je najboljši dokaz za zahvalo našega troimenega naroda do velikega pokojnika in izraža končno vladarju svojo udanost. Radičevci in tudi ostali opozicijonalci so zelo vznemirjeni, ker ne vedo. kai bo z vodstvom radičevcev. Skrbi *h tudi verifikacijski odbor in overovljenje anketiranih mandatov. Beograd. 20. junija, p. Danes dopoldne se ie vrnil v Beograd notranji minister Boža Maksimovič, ki je poročal ministrskemu svetu o svojem potovanju v Zagreb. Važne določbe nove carinske tarife Favoriziranje uvoza preko domačih pristanišč. — Živila so začasno prosta carine. — Za katero blago velja že nova tariia. — blago dovoljuje 10 odst popusta. Carinske postavke se razumejo v zlatih dinarjih. Ažio znaša danes 12 papirnih di- češ da nasprotuje zakonski načrt ustav Končno prosi zbornico, naj spreime nujnost predloga. Zborn:ca je potem z večino glasov sprejela predlog In priznala nujnost zakonskemu načrtu o dvanajstinah. Predsednik je sporočil, da je predložil minister za notranje stvari zakonski načrt o razdelitvi nekaterih občin, da je predložil svoj predlog odbor za proučavanje zakonskega načrta o Izpremembi čl. 12. zakona o vojni odškodnini in da se je konstituiral odbor za zakonski osnutek o priznanju za državo zaslužnih mož ter za spomenik pokojnemu kralju Petru. Poslanci dr. Bazala in tovariši so vložili na ministra prosvete interpelacijo o prepovedi učiteljem, da ne smejo biti člani Zveze hrvatskih učiteljskih društev. Poslanci Krsta Marič in tovariši so predlagali dopolnitve in izpremembe zakona o državni hipotekami banki, dr. Bazala In tovariši pa resolucijo o izvajanju čl. 249. uradniške, ga zakona. Finančni minister dr. Stojadinovič je izjavil, da se mora ta predlog odstopiti finančnemu odboru v nadaljnje proučavanje. Dr. Bazala je imel pri tem demago-ški govor, poln fraz, in rekel, da so ministri že dobili predujem na nove plače, uradniki pa ne. Minister Stojadinovič je naglašal, da to ni res in da ministri še niso dobili izplačane razlike med starimi in novimi plačami. Odrejeno je bilo glasovanje o stavljenem predlogu, nakar je začela opozicija buren in oglušujoč ropot, v katerem so se zopet najbolj izkazali klerikalci in dr. Žanič. Z večino glasov je bil sprejet predlog predsednika, da se Ima predlog dr Bazale odstopiti finančnemu odboru. Opozicija je še nadalje razsajala in tolkla po klopeh, tako da se je morala seja prekiniti. Po kratkem odmoru je govoril davidovičevec Pečic o kršitvi poslovnika, za njim pa dr. Zanič, katerima je odgovarjal predsednik, nakar sta oba poslanca zopet dobila besedo. Radičevec dr. Superina je predlagal, naj se izvoli anketna komisija, ki naj preišče poslednje dogodke v Sisku. Pri tem so radičevci silno razgrajali, tako, da je bilo govor le malo slišati. V splošni zmešnjavi je prišlo do neljubega nastopa med samostojnim demokratom proto Kec-manovičem in nekaterimi radičevci. Mtnl-ster Simonovič je v splošnem ropom izjavil v imenu vlade, da ne odklanja le nujnosti, ampak tudi ves Šuperftiov predlog o ustanovitvi anketne komisije. Minister ni mogel končati svojega govora, ker ga ni bilo mogoče slišati, zato je predsednik v splošnem hrupu zaključi! ob 7.15 sejo. Prihodnja seja je v ponedeljek popoldne z istim dnevnim redom. Beograd, 20. junija, d. Nova carinska tarifa, kl je stopila z današnjim dnem v veljavo. nosi datum 20. junija. Carinarnicam je bila dostavljena tekom včerajšnjega dne v zapečatatiih kuvertih po posebnih kurir-l'h. Carinska tarifa opušča več ali manj dosedanj' fiskalni princip in je uravnana po načelih zaščite domačega gospodarstva. Carina na blago, ki se v Jugoslaviji ne izdeluje, je v splošnem znižana, dočim je povišana carina na izdelke, ki jih producira-,110 tudi doma. Nova tarifa predvideva tudi carinske postavke za žito, m~ko in druga ž''vila. vendar pa se ta carina v smislu s'leoa ministrskega sveta od 19. junija C. Br. 29 295 do nadaljnega ne bo pobirala. Carine prost ie na podlagi tega sklepa uvoz vseh vrst žita, zelenjave, fiž"la, krompirja, slanine, sala svinjske in gosje masti, drv za kurjavo, moke iz žita itd. Carina za sladkor v kockah znaša 40 Din v sipi 30 DTn za 100 kg, za dekstrozo in glikozo 25 Din. za melaso 8 Din. Carina za sirovo kavo znaša SO Din, za praženo in mleto 180 Din za 100 kg za kavine suro-gate 60 D'n, za kakao 10 Din. Carina za časopisni in rotacijski papir se deloma zniža, za ostali papir, ki ga izdelujemo tudi doma, pa zviša. Nova carinska tarifa favorizira uvoz preko domačih pristanišč s tem,fda na tako carjev za en zlat dinar. Nove carinske postavke veljajo za vstf blago, ki do danes opoldne še ni prekoračilo naših carinskih mej. Blago, ki je bilo v tem času že v Jugoslaviji, se bo carinilo še po starih tarifah. Carinski zakon obsega 24 členov, tarifa pa Ima okrog 700 postavk. Z novim carina skim zakonom m novo tarifo se razveljavljajo vsi dosedanji zakoni ter vse uredb«! in odredbe vlade, v kolikor vsebujejo ca-J rinske določbe. Carina na konfekcijo in svileno blago jfl deloma povišana, zato pa je ukinjena tkzv. luksuzna tarifa s svojim ažijem, tako da bodo mnoge vrste blaga in konfekcije v bo-* doče kljub povišku postavk ocarinjene nSL. je kakor so bile dosedaj. Zabranjen ie izvoz zlata, platine, srebra; in starinskih predmetov, ki imajo umetni-* ško ali kulturno zgodovinsko vrednost. NI pa zabranjen prenos zlatih ali srebrnih Iz* delkov, ki Jih potniki ob:čajno nosijo s seboj, kakor zapestnice, ovratnice, medalioač ki, prstani, ure itd. «.Tutro» bo v svojih bodoo;ti številkah prineslo več podrobnih podatkov o aovih carinskih določbah. Strahote Amundsenove ekspedicije Vsi udeleženci so radi mraza in vetra silno trpeli in so komaj ušli smrti. — V letalu so preleteli severni teu-j. (Glej tudi poročilo na 9. strani.) Berlin, 20. juniia. Amundsen poroča s krova ladje «Heimdal» na Spitzbergih, da ie smatral kot neverietno. da bi se nahaiala severno od 88° severne širine kopna zemlia in da ni imel povoda za mnenje, da bi bilo na tečaju razmerje ledu v toliko pripravno, da bi bilo mogoče z letalom pristati nanj. Da bi se spustil z letalom na severni tečaj in izvršil tamkai razna raziskovanja ter merjenie globočine moria. ie bilo izmučeno. Smatral je za primerno, da poleti oreko severnega tečaja, ne da bi izvršil podrobna opazovanja. ki so mogoča le na ledu. Ker bi bila druga opazovania brez oravega pomena, ni smatral za potrebno, da bi riskiral pristanek na severnem tečaiu. Zato so se člani ekspe-diciie sporazumeli, da polete v smeri dalie proti severu fn nazaj nroti vzhodu, da bi prekrižali doslej neodkrite pokrajine. Amundsen iziavlja. da se ekspedicija na južni tečaj ne more primeriati s sedanjim pole*om na severni tečaj. Ni mogel verjeti, aa so mogoča tolika pomanj-kania. kakor iih je moral prestati v zad-niih treh tednih. Parkrat je bil položai ekspediciie tako grozen, da so že obupovali. Ko so se pripravljali k poletu na povratek. je vedel vsakdo izmed njih. da gre za življenje in smrt. Vsi Člani ekspediciie so tekom zadnjih treh tednov močno shujšali ter je videti na njih. da ie bilo njihovo bivanje na polarnem ledu boj s smrtjo. Prestalo trpljenje se najbolj pozna na Amundsenu. Naimanj od vseh letalcev se je izpremenil Ellsvvorth. Riiser. Lar-sen. Dietrichson. Omdal in Feucht so izgubili več kilogramov na teži. v ostalem na je njihovo zdravstvena stanje povoljno. Berlin, 20. juniia. s. »Lokal - Anzel-ger» poroča o ekspediciji Amundsena na severni tečai še naslednje podrobnosti: Dva soudeleženca ekspedicije sta oslepela radi snežnega bleska. Člani eks pedicije so s časom Izgubili vsak pojm o časovnem razmerju ter ne morejo povedati. ali so rabili cele dneve ali samo nekaj ur za izvršitev gotovih' del. V splošnem ai udeleženci ekspediciie spali vsega skupaj samo štiri noči. Posadka opi-n'e krai. na katerega se ja pustilo letalo št. 25, kot pokrajino, sestavljeno iz polovice snega in polovice ledu. Ve? čas so opazili enega samega morskega psa in tri morske gosi Ustreliti pa nir^ mogli nobene živali. Notranji ko-inski deli letal so bili obdani od ledene skorje. Start za povratek je bil izredno nevaren. Vedno so se nanovo nakopičile nove množine ledu pred letalom. Amudsen bo sedaj s svojimi petimi spremljevalci odpotoval v Tromso na Norveškem, od tam pa bo poletel z letalom v Oslo. Groi Bethlen operiran Budimpešta, 20. junija, s. Operacija min!« strskega predsednika grofa Bcthlena na sle« piču jo popolnoma gladko potekla. „ Nogometne tekme v Beogradu in Zagrebu Beograd, 20. junija, p. Danes popoldne ja igral dunajski športni klub Ostmark v Beo» grajskim športnim klubom. Nogometna tek* ma je končala neodločeno z 1 : 1. Zagreb, 20. junija, p. Danes se je vršila v Zagrebu nogometna tekma med madžar« skim «UTE.» in zagrebškimi »Železničarji«. Tekma Je končala s 3 : 1 v korist Madkj. rov, r ~ ~ Francoska nota o varnostnem paktu Nota, ki jo je francoska vlada izročila po tvojem berlinskem poslaniku dne 16. t. m. nemški državni vladi kot odgovor na nem« ško spomenico od 19. februarja, je bila ob« javljena v petek in ima nastopno besedilo: Francoska vlada je obvestila nemško vla* do s svojo noto od 20. februarja t. L, da je skupno z zavezniki proučila predloge spo« menice, ki jo ji je izročil 19. februarja eksc. g. v. Hosch. Francoske vlada in njeni zavez« niki so videli v predlogu nemške vlade iu raz mirovnih stremljenj, ki se strinjajo z njihovimi. Da ugodi želji vseh prizadetih držav v okvirju verzajske pogodbe po do« polnilnem varnostnem jamstvu je proučila nemške predloge z vso pristojno pozornost« jo v svrho ustvaritve sodbe o njih, v koli« kor morejo prispevati k ojačenju miru. Med tem se je pa izkazalo kot primerno, popol« soma pojasniti pred stvarno proučitvijo no« te vprašanja, ki jih postavlja ta nota in ki ee morejo še pojaviti. Važno je, da se spo* zna mnenje nemške vlade o teh vprašanjih, ker se smatra sporazum o tem kot podlaga za vsa nadaljna pogajanja. Predpogoj — vstop Nemčije v Zvezo narodov t Spomenica omenja Zvezo narodov sa« Ino mimogrede. Zavezniške države pa so članice Zveze narodov in vezane na pravila Zveze narodov, ki določajo zanje točno ugotovljene pravice in dolžnosti v svrho vzdrževanja svetovnega miru. Nemški pred logi so usmerjeni v svrho rešitve k istemu Idealu, predlagajo pa dogovor, ki se ne da uresničiti, ne da bi Nemčija prevzela zase obveznosti in vživala pravice, ki jih določa« jo pravila Zveze narodov. Ta dogovor si je mogoče predstavljati samo, ako Nemčija sama pristopi v Zvezo narodov pod pogoji, ki so označeni v pismu sveta Zveze naro« dov od 13. marca 1 1925. Nobenih izprememb v mirovnih pogodi bah. II. Stremljenje, ustvariti varnostna jam« Stva, ki jih zahteva svet, ne smejo imet; za posledico nobenih izprememb mirovnih po* godb. Dogovori, ki se imajo skleniti, ne smejo torej vsebovati revizije teh pogodb, niti ne smejo voditi k izpremembi posebnih določb za uporabo gotovih pogodbenih do« ločil. Zavezniki se ne morejo pod nobenim pogojem odpovedati pravici, da se smejo upreti vsakemu neizpolnjevanju določil teh pogodb, četudi se jih te določbe ne tičejo neposredno. Renski pakt El. Spomenica od 19. februarja določa predvsem zaključitev pakta med državami, ki so zainteresirane na Porenju. Ta pakt naj bi temeljil na naslednjih načelih: 1. Odklo« nitev vsake misli na vojno med pogodbeni« mi državami. 2. Strogo spoštovanje sedanje« ga posestnega stanja v Porenju s skupnim in posebnim jamstvom pogodbenih držav. 3. Jamstvo pogodbenih držav za izpolnjeva« nje obveznosti v svrho demilitariziran ja renskih pokrajin, ki jih določata za Nem« OBjo čL 42. in 43. verzajske pogodbe. Francoska vlada ne zanikava, kolikega po mena bi bfla za mirovno stvar slovesna od« kkmitev vsake misli na vojno med pogod« benimi državami (obveznost, ki v ostalem ne sme biti časovno omejena"! poleg obnov« I jene potrditve načel v pogodbah. Med pcv godbene države pa očividno spada tudi Belgija, ki se v nemški spomenici izrečno ne omenja, ki pa mora kot neposredno za« mteresirana država sodelovati pri paktu. Ravnotako je samoobsebi razumljivo, kar je razvidno tudi iz vsebine nemške sporne« niče, da ne sme na tej podlagi sklenjeni pakt kršiti niti določb pogodbe o zasedbi Porenja, niti Izpolnitve v ton pogledu ugo» tovljenih določb porenjskega dogovora. Pogodbe o razsodiščih IV. Nemška vlada se nadalje izjavlja pri« pravljeno, skleniti s Francijo in z ostalimi pri renskem paktu soudeleženimi državami pogodbo o razsodiščih, ki naj bi zagotovi« le mirno poravnavo pravnih in političnih konfliktov. Francija je mnenja, da bi pogod« ba o razsodišču, kakor jo predlaga Nemči* ja, tvorila naravno izpopolnilo renskega pakta. Kot samoposebi umevno pa mora pri tem veljati, da se mora taka pogodba med Francijo in Nemčijo uporabljati za vse kon* flikte in da sme samo tedaj dopustiti mož« nost prisilnega postopanja, ako bi tako po« stopanje sledilo na podlagi določb med strankami sklenjenih pogodb oziroma ren« skega pakta ali pa na podlagi jamstev, ki ga nudijo stranke ali pa ena izmed njih za pogodbo o razsodišču. Enaka pogodba o razsodišču med Belgijo in Nemčijo bi ne bila nič manj potrebna. Da se da tema obema pogodbama polna veljavnost, se mora zagotoviti njujino iz« polnjevanje s skupnim in posebnim jam« stvom onih vlasti, ki so soudeležene pri te« ritorijalnem jamstvu, določenem v renskem paktu, in sicer na ta način, da pride to jam« stvo neposredno do veljave, ako katera iz« med strank odkloni rešitev spora potom razsodišča ali pa izvedbo sklepa razsodi« šča in prične izvajati sovražna dejanja. Ako kdo izmed pogodbenikov ne izpolnjuje svo« jih obveznosti, ne da bi pričel izvajati so« vražna dejanja, naj predlaga svet Zveze narodov ukrepe, ki se naj izvedejo, da se zagotovi pogodbi veljavnost. Jamstva na vzhodu V. Nemška vlada je pristavila v spomeni« cl, da je pripravljena, skleniti pogodbe o razsodišču z vsemi državami, ki bi bile k temu pripravljene. Zavezniške države spre« jemajo z zadoščenjem to zagotovilo na zna« nje. Mi smo celo mnenja, da brez takega dogovora med Nemčijo in onimi njenimi sosedi, ki sicer niso za nameravani renski dogovor, ki pa so podpisali verzajske po« godbe ,ne more priti do popolnega uresni« čenja evropskega miru, po katerem stremi renski pakt in kateremu naj tvori bistveno podlago. Zavezniške države imajo namreč na podlagi pravil Zveze narodov in mirov« nih pogodb prava, katerim se ne morejo odpovedati in katerih se ne morejo opro« sti ti Pogodbe, ki naj bi se sklenile na ta način, bi naj bile enako dalekosežne, kakor v od« delku IV. določene. Vsaka vlast, ki je pod« pisala verzajsko pogodbo in nameravani renski pakt, bi se mogla proglasiti za nju« jinega jamstvenika, ako bi to želela. Pakt in Zveza narodov VI. Ničesar ne sme v pogodbah, ki jih predvideva ta nota. kršiti pravice in dol ž« nosti, ki jih imajo člani Zveze narodov na podlagi pakta. VII. Ohranitev miru in splošnega jamstva varnosti moreta biti samo tedaj popolna, ako stopijo vsi v noti predvideni dogovori istočasno v veljavo. Ta dogovor mora od« govarjati pravilom Zveze narodov in mora biti postavljen pod zaščito Zveze narodov. Končno je samoobsebi umljivo, da bi Fran cija, ako bi pristopile Zedinjene države k dogovoru, mogla samo pozdraviti to pod« poro miru in varnosti To so glavne točke, glede katerih je po« trebno, da se zve mnenje nemške vlade. Francoska vlada bi pozdravila odgovor, ki bi omogočil pričeti pogajanja, katerih cilj bi bila zaključitev dogovorov za novo in uspešno jamstvo miru. Položaj v Maroku Dočim se pozornost celega sveta obrača h kitajskim dogodkom, ima Fran cija doma preceišnie težave z Marokom El Rif povzroča danes Franciji celo večje skrbi nego Kina Angležem ter Japoncem. Z vso odločnostjo se trdi, da to ni slučaj, da so se pojavile protiev^cke akcije skoro istočasno v Afriki kot na Kitaiskem iu da tiči v obeh slučajih v ozadiu ruska boljševiška propaganda. Boljševiki imajo v Taškentu šolo. v kateri se vzgaiaio komunistični agitatorji nalašč za Tunis in Maroko. Se več: Boljševiki so v Carigradu osnovali posebno organizacijo »Uniio potlačenih narodov«, po vzgledu »Balkanske federacije«. ki ima svoj sedež na Dunaju: tu se vodi živa agitacija za bližnji Ori-jent in Severno Afriko, zlasti tudi za Tunis in Maroko. Seveda Pa bi boljševiška propaganda šama še ne zadostovala za tako veliko jribanje. kakor je vojna, ki jo vodi Abd-el Krim. Ali boljševizem izrabi vsako nasprotje, ki že obstoja, ga poveča in razpali v konflikt, s ciljem, da se oslabi zopet ena od kapitalističnih evropskih držav. In Franciji so Rifanci zares povzročili dovolj velike sitnosti. Francija se drži napram Abdel Krimu še vedno v defenzivi. Francoska vojska nima slabih poveljnikov, to je znano in to se je pokazalo često baš v Maroku, ki se ie dal pacificirati v razmeroma zelo kratki dobi In francosko vojno vodstvo ne napada, dokler ni dovolj močno, da bo moglo sovražnika premagati in uničiti. Gotovo ni bil majhen vzrok, da ie ooletel sam predsednik Painlevč v Maroko, da se pouči na licu mesta o situaciji. Očividno je vojno vodstvo zahtevalo velika vojaška enačenja. za katere vladi ni bilo lahko prevzeti odgovornost. Saj ima težave s so-cijalistl. ne glede na komunistično stranko, ki iavno agitira oroti vojni, poziva koloniialno prebivalstvo na osvoboditev in širi defetlzem z vsemi sredstvi. Ali videti ie kljub temu. da ie vlada odločena svoje pozicije v Maroku držati ea vsako ceno. To Pa se pravi, porabiti | vsa vojna sredstva, ki so potrebna, eventualno tudi velika vojaška o'ačenia. da se premaga Abdel Krim. V tem oziru velja v polnem pomenu parola: Ali — ali! Ako Franciia sedaj ne razbije Rifancev. bodo silili še naprej v maroški teritorij, ugled Francije bo v deželi silno padel m uporno gibanje bi samo preskočilo tudi na ostalo ozemlje. Vzgled iz poteka španskega poraza ie dovolj poučen. Da Francija dobro nme svoj posel, se vidi iz odredb, ki jih je napravila doslej. Najopasneje je bilo. da se je Abdel Krim sproti opremljal z vsemi voinimi potrebščinami, da je dobival municljo. natmoderneiše orožje, aeroplane. avtomobile, telefonske potrebščine, tako da se je mogel bojevati popolnoma moderno. Ono. kar so Rifanci pobrali Spancem. bi seveda ne bilo zadostovalo. Glavni del je Abdel Krim dobival vse to preko morja iz Evrope, notom tihotapstva. To ie bilo znano že poorej. a je zadnji čas še posebno prišlo do veljave. Zato je Francija organizirala skupno s Španijo popolno blokado ri-fanske obale, da s tem prepreči nadaljnj dovoz vojnega materiiala. To je nedvomno daleko vidna odredba, ki bi orej ali slei pokazala ugodne posledice. Zakaj proti moderno opremljeni franki ne bodo mogli držati, ko bodo s po-coskl armadi se Abdel Krimovi bojevniki ne bodo mogli držati, ko bodo s pomočjo blokade prepuščeni sami svoji usodi. V takem razmerju sil ne more bitj dvoma, kdo mora podleži. Še eno bo postalo potrebno in to je sporazum med Francijo in Španijo, da se s skupnimi silami razbije Abdel Kri-mova moč tudi v E! Rifu sam*-" Ne bo dovoli, da ga Franciia vrže s svojega ozemlja, zakai lz Rifa bi mogel vsak trenutek zopet ogrožati sosedno —*n-Ije. Ker so se Šnanci pokazali nezmožne, da bi ukrotili svojo kolonijo, ne bo kazalo drugače, kakor da gredo Francozi za Rifani tudi na špansko ozemlje in tam uničijo Abdel Krimove pozicije. Ali Spanci so silno ljubosumni na Francoze v Maroku in se neprestano boje za svojo maroško posest, dasj je zanje tako problematične vrednosti: ako bi ta nflhova ljubosumnost bila vzrok, da bi se ne skleni! tak načrt za skupno akcijo tudi na španskem teritoriju, bi bila to napaka, ki bi prei ali slei prinesla Škodo obema. _ Razporedba profesorjev Iz Beograda poročajo, da ie komisija za razpored bo profesorjev srednjih šol dokončala svoje delo. Razporedba ie izdelana in je prva, ki velja za celo državo. Predložena bo prosvetnemu ministru v pregled in podpis. Komisija je ugotovila, da je za posamezne gimnazije potrebno še 231 učiteljev za učne predmete in 97 učiteljev za strokovne predmete, medtem ko je nad 600 učiteljev. ki nimajo zadostne kvalifikacije na srednjih šolah. Zlasti se opaža pomanjkanje učiteljev za srbo - hrvatski jezik. To pomanjkanje učiteljev bi se moglo zmanjšati, ako bi se ukinili razredi, ki nimajo zadostnega minima učencev. Ta minimum znaša za sedmi in osmi razred najmanj 25 učencev, za peti in šesti najmanj 40 učencev, nižje gimnazije Pa moraio imeti tri leta zaporedno najmanj m 100 učencev v vseh štirih razredih. Na nekaterih gimnazijah so danes razredi, ki imaio samo 10 učencev in sta bila n. pr. letos v osmem razredu gimnazije v Knjaževcu samo dva učenca. Razen tega ie treba tudi upoštevati, da diiaki filozofije le v malem številu H^mnčujejo svoje študije, to se nravi, da že diplomskim izoitom vstopijo v službo, s čemer povečuieio število nezad^tno kvalificiranih učiteliev. medtem ko izpite odlagaio v nedoglednost. Politične beležke + Za Pavla Radiča je vse normalno. Zagrebški dopisnik »Politike« se je raz-govarjal s Pavlom Radičem pred njegovim odhodom v Beograd. Vprašal ga je, kako sedaj stoji situacija, in Pavle Radič je odgovoril: »Situacija je enako dobra in se ni ničesar izpremenilo v normalnem toku stvari . . .« Pavle Radič je povedal točno: ničesar se ne izpre-minja v normalnem toku stvari. In vse, hvala bogu. teče tako. da se počasi znormalizirajo radičevci. V ostalem skuša to prav ganljivo dokazati tudi ministrski kandidat dr. Niko Nikič, čigar slovesni in vseskozi podčrtani intervju prinaša včerajšnji »Jutarnji list». Dr. Nikič nekako v imenu Stjepana Radiča razodeva. kako radičevsko seljaštvo odobrava politiko HSS ter od vsega srca pozdravlja monarhistično orijentacijo. Dr. Nikiča žalosti edino to. ker se mu zdi. da nekaterim gospodom (t. j. za-jedničarjem) vobče ni do volji, da bi jih s svojimi metodami zopet radi »natje-rali» v republikanstvo. kar na iim ne bo uspelo. Mi smo se postavili ob kralja pravi dr. Nikič, in ostanemo ob njem v ustavni zvestobi, ki za Hrvate nikoli ni bila prazna beseda brez vsebine. In nekako na konto te »ustavne zvestobe« se optimistični dr. Nikič zatrdno zanaša. da radičevci morajo priti v vlado in je tudi on prepričan, da vse teče normalno. Prav ima. + Radikali o zajedničarjih. »Hrvatski list«. osiješko glasilo hrvatskega zaiedničarstva. ie te dni zapisal na adreso radikalov, odnosno Srbov: »Nikar nas ne ljubite!« . . . Vemo mL na žalost, odgovarja »Samouprava«, da oni te ljubezni nočejo in da so pred mo vedno bežali. Slične parole, a še mnogo hujše in bolj odkrite, so Srbi poslušali. leta 1914. Toda pustimo to. nravi »Samouprava«, in končuje: Hrvatska zajednica igra danes v politiki nekakega domišljavega pozerja. Ampak zajed-ničarji se bodo v tej vloei skisali. nakar ne bodo nikomur potrebni. Srečni bodo. ako se jim bo v Zagrebu, a kje šele v Beogradu voščil dober dan. Vecle- remo! .. , , -f In končno — jugosloveskl episko-pat. Glede »reakcionarnega« zakona o osnovnih šolah poroča »Slovenec« dnevno, kako poslancu Sušniku v zadevni sekciii uspevajo vsi izpreminje-valni predlogi. Človek bi mislil, zdaj bo »reakciionarni« zakon že docela per-formiran klerikalno-napredno. ker sicer bi poslanec Sušnik opustil nehvaležno delo in raje posedel v kafani. Toda ne! Sušnik popravlja in zdaj ko ie zakon že dodobra pretresen, mu v Beograd še sporočajo, da proti novemu »brezver-skemu in nedemokratičnemu zakonu o ljudskih šolah vstaia vse katoliško ljudstvo . . Naročeni protesti so torej malo zakesnili. Sicer se oa to še da spregledati, saj je celo ožji odbor ju-goslovenskega episkopata (kakor cuje »Slovenec«) šele sedai zaključil, da bi bilo umestno ookreniti proti novemu zakonu »najodločnejšo akcijo«. Zakon bo medtem že davno sprejet, klerikalci pa bodo s svojim episkopatom vred nadalje uganjali prostaško demagogijo. Kako dolgo? -f Višek predrzne Igre s kleveto. — »Slovenec« poroča, da vloži radičevec dr. Šuperina nujen (!) predlog, da se izvoli posebna parlamentarna anketa, ki nai preišče »nasilja« o priliki Pribiče-vičevega shoda v Sisku ln po shodu. Radičevci torej hočejo s svoio klevet-niško gonjo do triumfalnem zboru SDS gnati mak na nit. Sedaj, ko ie vsestransko dognano. da je zbor SDS V nedeljo poteke! v vzornem redu in da niti tekom zbora niti po zboru ni bilo nikakega konflikta, ko je dognano. da v Sisku vlada popoln red in da edino radi-čcvci sikaio kakor gadje ter lansirajo vse mogoče izmišljotine, da bi zmanjšali uspeh nedeljskega zbora in svoj poraz — zdaj hoče dr. Šuperina z »nujnim predlogom« natvezitl Narodni skupščini da mora posebna anketa »pre- iskati dogodke v Sisku«. Bogme, ne ogovarjamo predlogo, marveč mirno želimo, da se na najkompetentnejšem mestu odmeri radičevskim obupancem kapitalna blamaža ter razkrinka ves njihov kievetniški humbug. + Zgodai zvonijo! »Slovenec« pri-naša daljše poročilo o obolelosti gospoda Pašiča, čemer ne oporekamo. Smešne in dovolj nestrpne pa so njegove kombinacije za slučaj g. Pašičeve »odsotnosti«. Meni da se kot »najres-nejša smatra kombinacija vlade Ljube Jovanoviča z radičevci. potem ko bi bili verificirani njihovi mandati . . .» Ljuba Jovanovič je sicer stara simpatija klerikalcev, toda sama »odsotnost« g. Pašiča še nikakor ne bi dejstvovala v ta prilog, da bi preko noči zagospo-daril on in radičevci. kot anonimni pri-repek pa klerikalci. Prezgodaj zvonijo, prezgodaj obešajo svoje spekulativne želje na veliki zvon! + »Najmerodajnejši«. Blokaški listi, med njimi »Slovenec« (in on še prav posebno!) so včeraj objavili posnetke pisarenja beograjskega »Političnega glasnika«, proglašujoč ga za «g!asiIo najmerodajnejših političnih krogov.« Na to konto je »Slovenec« že tudi proglasil »konec Narodnega bloka«. Čitamo medtem v dovolj dobro informiranih novinah nastopno repliko: »V sili vrag tudi muhe žre. V takšni sili se očitno nahajajo radičevci in njihovi špekulanti. Citirajo stavke »Političnega glasnika« >,rot; Narodnemu bloku in pravijo, da je to organ najmerodajnejših političnih krogov. Vedeti pa je treba, da ta organ izdaja in niše tip navadnega pustolovca. Mlad je še, toda za seboj ima pro-šlost samih afer. Bil je komunist in republikanec. pišoč za Prodanovičevo »Republiko«, torej za organ, ki je na-Dcnen direktno proti kralju. Nato je nekje zbra! denar za dnevnik »Beograd«. v katerem je propagiral — pra-voslavje. češ da ono mora iztrebiti vse ostale konfesije. Obenem je zagovarjal vojaško diktaturo. Zdaj izdaje »Politični glasnik« s tendenco oroti parlamentu in proti demokraciji. In to je za radi-čevce in klerikalce »najmerodajnejši faktor«. Ne čestitamo, ne kondoliramo — po volji nam je tako . . . Iz demokratske stranke Krajevna organizacija SDS v Mostah pri Ljubljani vabi vse organizirane člane in so« mišljenike na sestanek, ki se vrši v torek dne 23. t. m. ob pol 20. uri zvečer v poseb« ni sobi pri Prusniku v Vodmatu. Na dnev« nem redu je razgovor o predstoječih že raz« pisanih volitvah. Za člane je sestanek stro« go obvezen. — Odbor. Sestanki v Ljubljanski oblasti, danes v nedeljo: v Št. Jerneju ob 8. zj. občni zbor K. O.: v Podlipi predavanje o kmetijskih kreditih: v Čatežu ob Savi ustanovni občni zbor K. O. in predavanje o kmetijskih kre« ditih: v Rovtah ustanovni občni zbor in pre« davanje o kmetijskih kreditih. Krajevna organizacija SDS v Ljutomeru je na svojem izrednem občnem zboru dne 17. VI. 1925. sklenila soglasno nastopno re« solucijo: Odločno protestiramo proti name« ri, da se ustanovi za obmurske pokrajine okrožno sodišče s sedežem v Ormožu ob Dravi, ki je za vse v poštev prihajajoče kraje najbolj oddaljen in najneugodnejše ležeči kraj, ker nima ž njimi nobenih gospo darskih, kulturnih, in sodobno tudi nobe« nih upravnih stikov. Odločno zahtevamo, da se ustanovi novo okrožno sodišče za ob« murske pokrajine v Ljutomeru, ki je narav« no, prometno, gospodarsko in kulturno sre« dišče obmurskih pokrajin in kjer je občina pripravljena nuditi državni upravi vsaj to« iiko kot Ormož Izražamo svoje začudenje, da se je načelo vprašanje o ustanovitvi te« ga novega okrožnega sodišča brez vsega na« tančnejšega proučevanja v poštev prihajajo« čih razmer in brez zaslišanja zastopnikov krajev in krogov, ki so s to ustanovitvijo v najvišji meri prizadeti. Zahtevamo od« ločno, da se vse krajevne, gospodarske, pro« metne in druge razmere natančno proučijo, predno se stori tako dalekosežen ukrep. Šport Akademski petoboj Prvak tehniška fakulteta. Včeraj se je vršil na igrišču Ilirije tretjič Akademski petoboj za pokal Športne zveze odn. LLAP. Pokal si je priborila tehniška fakulteta tukajšnje univerze. Startalo je 5 tekmovalcev, slušateljev tehn. fak.: Valtrič H., Umek A., Zupančič L, Zivanovič S. in Kovačevič M. Doseženi rezultati v discipli« nah tek 200 in 1500 m, skok v daljavo, met diska in kopja, prekašajo vse one dosežene v prejšnjih dveh tekmovanjih v letih 1923. in 1924. in kažejo napredek in razvoj peto« boja odnosno lahkeatletike med našo akad. omladino. Le žal, da še ni onega zanimanja pri slušateljih ostalih fakultet, ki bi se mo« ralo pričakovati, zlasti s strani medicincev. Tako je pri vseh treh dosedanjih tekmo« vanjih startala edino tehnična fakulteta. Značilna v tem oziru je tudi statistika šport« nu udejstvujočih se akademikov v Ljublja« ni. V tem oziru ima prvenstvo v velikem razmerju z ostalimi slušatelji tehn. fakul« teta. V nastopnem podajamo rezultate primer« jaje najboljše izide z onimi L 1923. in 1924. Valtrič: 200 m: 23.8 sek. najboljši čas O 1923. Kandare L. 26.5, L 1924. Valtrič 24.2). — 1500 m: 5:7, skok v dalj. 5.61 (l 1923. Umek 4.91, l. 1924. Valtrič 5.34), met diska 28.22 m najboljši met 0- 1923. Oražem 27.68. 1. 1924. Kandare L. 2190), met kopja 24.84 m. ■ Umek: tek 200 m: 26.5, tek 1500 m 5:03.2, skok v dalj. 4.78, met diska 25.65, met kopja 26.22. Zupančič Lado: tek 200 m: 25 sek., tek 1500 m: 4:46.8 najboljši čas a 1923. Umek Obleke najboljše, najcenejše Ime « največji izberi J. Maček Ljubljana Aleksandrova 12. 4:57.7, L 1924. Valtrič 5:14.6, skok v dalj 4.605 m, met diska 28.15 m, met kopja 3S.95 najboljši met a 1923. Kandare B. 29, 1. 1924 Kandare L. 27.71). Zivanovič Sv.: tek 200 m: 243 sek., tek 1500 m: 5:15.8, skok v dalj. 5.35 m, met di, ska 17.68 m, met kopja 29.29 m. Kovačevič M.: tek 200 m 26.4 sek., tek 1500 m 5:05, skok v dalj. 5.09, met diska 23.42 m, met kopja 27.93. Osebne vesti tz Zsgreba. Vokaun, zna« ni vratar Gradjanskega, se je prijavil za Gradjanski (Osijek). Šifer in Vrdjuka sta se prijavila za zagrebško Sparto, HarTanck (Viktorija) pa za Concordijo. Pokalne tekme LNP. Danes ob 17.30 se odigra na igrišču Ilirije predfinale za pod> savezno pokalno prvenstvo. Protivnika sta si Hermes in Lask, oba sta se pokazala v II. kolu v dobri formi, moči obeh klubov so toliko izravnane, da je izid tokrat po« polnoma negotov. Zmagovalec se kvalificira za odločilno tekmo z zmagovalcem v mari« borskih pokalnih tekmah. Ob 16. nastopita k predigri Jadran in Slovan. Ostmark v Z en ti ln Bečkereku. Po svo« jih dveh tekmah v Subotici, o katerih smo že poročali, je dunajska Ostmark nastopila v Zenti proti tamošnjemu športnemu klubu ter z lahkoto zmagala s 5 : 0. Tudi v Beč« kereku je proti tamošnjemu športnemu klu« bu zmagala s 5 : 0. Kolesarski Podsavez za Slovenijo in Ko* lesarska sekcija S. K. Primorje priredita danes, v nedeljo, kolesarski dan. Spored: Zjutraj ob pol 8. uri: Start medklubske sku« pinske dirke: 74.2 km. Proga Ljubljana« Krka«Stična«Ljubljana. Dopoldne ob 10. uri: Prihod dirkačev na cilj, nato povorka z godbo po mestu. Popoldne ob pol 3. se vr« šijo na dirkališču S. K. Primorje na Dunaj« ski cesti pri km 2. velike kolesarske in mo« tociklistične medklubske dirke s sledečim sporedom: 1. Častni krog. 2. Novinci. 3. Ju« niorji. 4. Dirka, združena s peštekom. 5. Glavna dirka. 6. Dirka ciljev. 7. Dirka po« možnih motorjev. 8. Dirka v parih po vzor« cu 6dnevnih dirk). 9. Handicap. 10. Tolažil« na. K tem dirkam so se prijavili najboljši kolesarji Jugoslavije, med njimi 3kratni pr« vak Dukanovič. Radi tega bodo tekme nad vse interesantne. Na dirkališču bo Bvirela godba. Službene obiave LLAP. Razpis izbirnega mitinga za veliko med« narodno tekmovanje, ki ga priredi ob pri« liki 251etnega obstoja Oesterreichischer Leichtatletikverband na Dunaju v dneh 25. In 26. julija t L Izbirni miting se vtši v dneh 4. in 5. julija. Igrišče se objavi naknadno. Na programu so teki na 100 m. 400 m, 800 m, 1500 m in 5000 m. tek z zaprekami na 110 m, skok v dalj. in vis. z zal., metanje krogle in diska, štafete 100 X 200 X 300 X 400 in 100 X 200 X 400 X 800. Razdelitev posameznih točk na oba dni, kakor tudi sprememba vrstnega reda pro« grama se prepušča juryji Prijave je pošljati na naslov: Baltesar Iv., direkcija drž. žel. odd. m/3, Ljubljana, do 1. VII. ob 12. opoldne. Prijavnine ni nikake. Tajnik IL Službene objave LHP Opozarjajo se vsi klubi, da je službeno glasilo LHP. športna rubrika dnevnika »Ju« tro«. Klubi naj v lastnem interesu pazljivo in redno zasledujejo vse objave in poročila, ki jih objavlja LHP. Naslov LHP., na katerega naj se naslav« Ijajo vsi dopisi, se glasi: Ljubljanski hazen« ski podsavez, Mihelčič Frančiška, Slomško« va ulica 16. Kluba Hermes in Atena se opozarjata, da imata prvenstveno tekmo za pomladansko sezono še enkrat odigrati ker je ustanovna glav. skupščina protestu ozir. prošnji Her« mesa glede te tekme ugodila. Termin se pravočasno objavi. Prvenstvene tekme se igrajo odslej gla« som sklepa ustanovne glavne skupščine v režiji klubov in ne več podsaveza, klubi pa so obvezani plačevati podsavezu 10 odst. brutto«dohodkov od teh tekem. Natančne propozicije dobe klubi pravočasno. Zadeva glede bojkota nad Igriščem S. K. Ilirija se odloži na eno prihodnjih sej, da se med tem časom natančno prouče vsi dopisi. Kot zastopnika LHP v skupni odbor z LLAP., ki ima voditi vse priprave za repre« zentančno tekmo Praga : Ljubljana in za meddržavni miting Češkoslovaška : Jugo« slavija se imenujeta ga. Polakova in g. Sak« sida. Tajnica. • V prvi upravni odbor Ljubljanskega hazenska podsaveza za Slovenijo so bili iz« voljeni: predsednik dr. E. Maver, podpred« sednik geom. Čeme, tajnica Fančka Mihe« lič, blagajničarka Vika Jančigaj. tehn. ref. Ivan Baltesar, odborniki: ga. Painičeva. ga. Polakova, gdč. Rupert, g. Saksida. revizor« ja: ga. Kroftov«. g. Zbrizaj. — Tajnica. Službeno iz LNP. Tekma Ilirija jun. : Primorje jun. se vrši danes v nedeljo ob 18. na igrišču S. K. Primorja. — Tajnik I. I z Zbora nogometnih sodnikov, sekcija Ljubljana. (Službeno.) Zt. tekme v nedeljo se delegirajo sledeči sodniki: Jadran : Slo. van. g. Planinšek: Hermes : Lask, g. Sten nad. — Tajnik. asi Mjpiiji m ljudje )tvoritev jugoslovenskega paviljona na pariški razstavi Pariz, 17. junija. Včeraj se je vršila slovesna otvoritev aaše razstave. Na predvečer so bili povabljeni zastopniki pariškega tiska, inozemskih listov in dopisniki jugoslovenskih časopisov na ogledovanje našega paviljona. Sprejel jih je glavni komisar našega oddelka g. Branko Tanazevič, in razkazale in razložile so se jim razstavljene umetnine. Francozi, kakor tudi tujci so bili od lepote in okusa naše razstave iznenadeni in so se o njej izrekli zelo pohvalno. Zanimali so se za Zgodovinski razvoj naše dekorativne umetnosti in njena sedanja stremljenja. Po ogledovanju so se udeleženci podali v buffet. ki jim je bil pripravljen v nalašč za to postavljenem šotoru za paviljonom. Tu se je razvila vesela zabava. ki je trajala pozno v noč. Navzoči so zapeli slovansko himno «Hej Slo-vani» in eden beograjskih novinarjev jih je presenetil s krasnim pevanjem južnih srbskih narodnih pesmi. Naslednji dan ob štirih popoldne je bila oficijelna otvoritev našega paviljona. Zbrala se je odlična francoska in mednarodna družba kakor tudi mnogo, številni člani naše pariške kolonije: zastopana je bila francoska vlada, francoska in naša armada in mornarica. Slavnostni govor je imel naš pariški poslanik g. Miroslav Spalaikovič. Pozdravil je navzoče in v daljšem, bri-Ijantnem govoru očrtal povabljencem razvoj dekorativne umetnosti pri Srbih, Hrvatih in Slovencih. V Srbijo je prinesla zapadno umetnost francoska princesa Helena iz rodu Anjou in to so bili prvi stiki med obema narodoma, ki so se pozneje vedno bolj poglabljali v prisrčno in iskreno prijateljstvo, tako da je oni dan. ko je Avstrija napadla malo Srbijo, hoteč jo uničiti, prišla takoj plemenita Francija na pomoč. Staro prijateljstvo je bilo tako na veke zapečateno s krvjo. Francozi so stali Srbiji ob strani v najtežjih urah, ko se je morala hrabra srbska armada, ki še nikoli ni bila premagana, umakniti ogromni premoči sovražnikov, a Francozi so zajedno s srbsko vojsko končno prodrli solunsko ironto in osvobodili deželo. Ko je zato francoska vlada povabila našo državo, naj se udeleži mednarodne razstave na pariških tleh. se je ta klicu svoje zaveznice in prijateljice z veseljem odzvala. Govor našega poslanika je bil od na-rzočih burno odobravan. Za g. Spalajkovicem je govoril francoski minister trgovine g. Chaumet, ki /e dejal, da bodo ostali prijateljski politični in umetniški odnošaji med Francijo in kraljevino SHS za vedno nespremenjeni. da je pa sedaj naša naloga, poglobiti trgovske odnošaje, tako da bosta obe prijateljske države v tesnem gospodarskem stiku. Prav prisrčno je govoril tudi francoski minister prosvete g. de Monzie. Slednjič je pozdravil zbrano gospodo naš trgovinski minister g. dr. P. Griso-gono in proglasil otvoritev naše razstave. Nato so si gostje ogledali naš oddelek in so se o razstavljenih stvareh izrazili zelo laskavo, tako da danes že lahko rečemo, da bo imela naša razstava popoln uspeh. Med gosti smo med drugimi opazili univerzitetna profesorja gg. L. Eisen-manna in E. Haumanta. šefa našega pariškega prosvetnega odelenja g. Kosto Petroviča i. dr., kakor tudi mnogo odličnih dam. _ P. V. B. Ivo Grohovac-Riječanin Petdesetletnica rojstva reškega domoljubnega pesnika. Danes obhajajo Rečani naše narodnosti 50Ietnico rojstva reškega pesnika in ljudskega pisatelja Iva Grohovca - Rije-čanina. ki je preminul v reški podobčini Kozalj dne 29. avgusta 1914, star šele 39 let. Pokojni Grohovac ni bil p«*cn>k velikih pretenzij, vendar spričo pomanjkanja literarnega življenja na Reki ni imel nobenega premca, ki bi se mogel merit: na reškem ozemlju z njegovo pesniško nadarjenostjo. Grohovac - Riječanin je ba v prvi vrsti rodoljubni poet in je opeval muke ln trpljenje Reke ter našega naroda, ki se je moral braniti pred madžarsko - italijanskim naletom na Reki. Interesantno je, da kljub vsemu ta kozvanemu italijanstvu Reke ne morejo Dokazati reški Italijani niti enega svoiega človeka, ki bi bil po literarnem delu soroden pokojnemu Grohovcu. Po smrti so pokopali Grohovca na drenovskem pokopališču. Pogajanja za Reko in našo državo z Italijo so kolčno prisodila Grohovčev rojstni kra Grohovo Jugoslaviji skupno z dvema tretjinama reške podobčine Drenovo. Absurdno pa je. da je ostalo Italiji poleg cerkve m šole drenovsko pokopališče. kier se nahaia srrob pokojnega domoljubnega pevca. Reški okolicam, ki so poznali pokojnika ii ki vedo ceniti Grohovčeve zasluge za naš narod, bodo današnri dan prebili v tihi žalosti in se spominjali moža, ki ie vzlic svoii skrom nosti ostal pomemben steber reškega jugoslovenstva. O Grohovcu so pred leti pisali tudi slovenski listi Mesečnik «Slovan», katerega je tedaj urejal prof. dr. Ilešič. je prinesel Grohovčevo sliko in eno pesem. Nekaj opazk k našemu izseljeniškemu gibanju Doslej imamo objavljene podatke o izseljevanju iz naše kraljevine in o vračanju starih izseljene-" vsa leta co osvobojenju. za zadnja štiri leta celo zelo oodrobna poročila, ki iih zbira m priobčuie Izseljeniškj komisarijat v Zagrebu Ti večletni podatki nam ze pokažejo. s kakimi stabilnimi pojavi imamo opraviti. . Predvsem ie poučno primerjam« med izseljevanjem in vračanjem. Izselilo se ie: l. 1919. (in zadnia dva meseca I9l*> 291 ljudi. I. 1920. 59SS. I. 192L 1296.-,. I 1922. 6086. I. 1923. II.473, l. 1924. 19.575. Vrnilo pa se: 1. 1919. 7324 leta 19?0 18 9S0 1 1921. 8275, 1. 1922 6088, . 1923. 1981. 1. 1924. 5159 ljudi. Ako izvzamemo vrnitev 1. 1920.. ko se je vrni-o izredno mnngo naših budi iz severne Amerike, in izselitev I. 1921.. ko se je izselilo izredno mnogo naših rojakov prav tiakai, nam ti podatki kažeuo. kako število izseljencev stalno raste, število vračajočih na stalno pada. Zadmi dve leti je bilo število izseljencev že precej višie število ki se vrnili, in z zaključkom 1. 1924. je bilanca našega povojnega envgraciiskega gibanja oasivna. to je. izselilo se ie 56 tisoč 378, a vrnilo 48.307 ljudi. Jasno se vidi. da nam ie zanaprej pričakovati še nadalinega neugodnega razvoja izse-ieniškega pokreta. Posebnega interesa je stat:stika tršega izselievania po. pokrajinah in no narodnosti. V tem pogledu ob^avl^a Izselie-niški komisar"'at podrobne podatke samo za leta 1921—1924. V tej dobi se je izselilo skupai 45.659 Hudi — vpošteva-mo pri tem samo naše državljane. Od te vsote odnada na Hrvatsko - Slavonijo 16.165 oseb: ena tretjina vseh naših izseljencev ie bila tedai iz te dežele. Koj za lilo ie Voivodina. iz katere se je v isti dobi izselilo 15.406 ljudi. Ker pa šteje Hrvatska-Slavonija 2.739.593 prebivalcev. a Vojvodina samo polovico tega. 1,380.13, moramo reči. da je bila intenzivnost izseljevanja iz Vojvodine še mnogo večja nego iz Hrvatske, in sicer skoro še enkrat tako velika. To ie. na vsakih 1000 ljudi se ie v Vojvodini izselilo 11 oseb. a v Hrvatski malo mani kot 6 oseb. Dve tretiini vseh naših izseljencev je iz teh dveh p"vrai;n. Od ostalih dežel sta dali večii kontingent izseliencev Dalmacija, iz katere je odšlo v navedenih letih 5740 ljudi, in Slovenija, odkoder se je izselilo 4372 ljudi. Na vse ostale naše pokraiine ne odpada niti devetina naših izseljencev, in sicer na vso Srbijo samo 2383, Bosno 982 in Črno goro 611. Očividno je v teh pokrajinah prevladovala notranja migracija. to ie ljudje so si šli iskat eksistence kot kolonisti v Vojvodino, a osobito v južno Srbijo, kar je z r.acijonal-nega stališča nedvomno mnoeo ugodneje. Najbolj iznenadi tia prvi pogled, kako da prediači v izseljevanju Voivodina, naša najbogatejša pokrajina. Ta kuriio-zum pa se takoj razjasni, ako si ogledamo statistiko izselievania no narodnosti Od 15.406 vojvodinskih izseljencev je 7793 Nemcev. 5494 Madžarov, a Srbov. Hrvatov in Slovencev samo 1589. — malenkostni preostanek odpada na Rumune in razne d---- Vid! se tedai, da se iz Vojvodine po ogromni večini izseljuje tujerodni element, naš pa ostaia doma. oziroma se udejstvuje v notranji kolonizaciji. Manj ugodno je razmerie PO —rodnosti v Hrvatski - Slavoniii. Tu odpada od 16.165 izseliencev na Srbe, Hrvate. Slovence 13.945 ljudi, na Nemce 1511 in na Madžare 638. Tu tvorijo tedaj Nemci le 9.3 % izseliencev, dočim Ustavlja nemška manjšina 4.5 % cel^Hione-ga prebivalstva Hrvatske, Madžari oa tvoriio 4 % izseljencev, a madžarska manjšina šteje 2.5 % prebivalstva v deželi. Vidi se tedai vendarle. -1 se i Nemci 3 Madžari relativno močnf>:- '>«elju-jeo tudi v Hrvatski nego pripadniki državne narodnosti. V ostalih pokrajinah prir>~J-;- Izseljenci seveda skoro vsi državni narodnosti. tako osobito v Sloveniji in Dalmaciji. V celoti se je v navedenih štirih letih izselilo iz naše kraljevine 28 619 Srbov. Hrvatov in Slovencev, 9915 Nemcev, 6346 Madžarov. 255 raznih drugih Slovanov. 383 Rumunov, 2 Albanca in 159 pripadnikov drugih narod---" Tudi iz te celotne slike se vidi. da se pripadniki narodnih manišin močneje izseljujejo, nego član! državne narodnosti, zakaj od celokupnega števili izselien^v odpada 17.040, to je 37.1 % na manjšine, dočim tvorijo v državi vse naro^«* »—-^ne skupaj le 17.3 % celokupnea prebivalstva. Paberki sirom domovine V nedeljo dne 14. junija so odkrili spomenik kralju Petru Osvoboditelju v Foči. Slavnost. ki se je vršila povodom tega dogodka, ie bila pravcata manifestacija rodoljubja in požrtvovalnosti zavednega ljudstva v fočanskem okraju. Prisostvovali so ji kraljev odposlanec, general Janko Vukotič. dalis odposlanec \1ade. državni oodtajnik doktor Vlada Ar.drič. zastopnik vojnega ministia polkovnik Rankovič. mitrono-Tit Peter Zimoniič in veliki župan Ni-ko'r'6. V soboto zvečer se je vršila bak-Ijada z obhodom. Bakljonosci so se ustavil preH stanovanjem generala Vukotič; in dr Vladana Andriča. ki sta imela na občinstvo lepe nagovore. Dan pozneje se je vršila slavpost odkrivanja spomenika, na katero je prihitelo na tisoče ljudstva. Denar za soomenik ie nabralo samo domače prebivalstvo ki je pokazalo s tem posnemanja vredno iniciativo /a proslavo spomina velikega Petra Osvoboditelja. O Iz Skoplja poročajo: Dne 15. jumja so se vrnili člani skonskega Narodnega gledališča s svoje turneie. na kateri so posetili med drn^m mesti Peč in Pri-rren. V obeh krajih so unrizariali reo°r-toar naciionP1ne vsebine. lsrra!/25., 6., Vi8. to a tal. Samo Se danes Vam se nudi prilika za mali denar potovati Z aeroplanom preko cele Evrope ter si ogledati vsa vetja mesta In njih znamenitosti od Londona do Carigrada. Razen tega vidite še najnovejše svetovne dogodke v GatnaontJonmalu št 19. ln veseloigro v 2 delib Julot kot mehanik Vsak otrok Ze porna čudovite „TOROM prsne karamele. P« saj je to tudi razumljivo, ko vendar vplivajo tako blagodejno na prebavo in proti kašlju, bripavosti, katarju in prehlajenju. Sestavljene iz 5 raznih najučinkovitejših zdravilnih zelišč Jih dobite v hlglienskem omotu za samo tri dinarje pri vsakem trgovcu aH v lekarni. Daneal Odlične filmske umetni« Ellen KDrti, Dary Heltn, Helene Matya»ovskj v orientalskem filma z divjimi zvermi ,,V zemlji ognjenih strasti" Izven sporeda Pathe Jonrual 13. k LJUBLJANSKI DVOR i n o Predstave: ob delavnikih ob 4., H 6., H 8. in 9. — Ob nedeljah ob H 11, J55* H 8. in 9. uri. -• 730. Včerai je praznoval v Podbrezjah 60-letnico svojega rojstva gosp. Alojzij Pavlin, tamka:šnji veleposestnik in gostilničar. Jubilant je prava gorenjska korenina, širom Slovenije znan gospodarski stnokovmak, zaveden narodnjak in naoredniak. Član je skoraj vseh narodnih društev, funkcijonar pri mnogih gospodarskih institucijah, med drugim tudi upravni svetnik pivovarne cUnions. Jubilantu, ki ima danes tudi svoj god, tudi mi iskreno čestitamo. _ Jubilej splitskega kirurga V torek, dne 16. junija so slavili v Splitu 25 letni jubilej doktorata kirurga dr. Jakše Račlča, znamenitega splitskega urobga. Ko je dovrši! dr. Racič pred cetrtsto-letiem svoje specijelne zdravniške študije. se ie nastanil v Splitu, k.ier je osnova! naiprej reentgenološki zavod. Kako pomembno je bito to dejstvo za Dalmacijo, oosebno za Solit, to vedo povedati samo" Dalmatinci. Njihov svet se je moral dotlej obračati za kirurško zdravniško pomoč v Trst in r.a Dum>i. Dr. Račič je napravil temu konec Pokazal je kmalu, da je vesten zdravniški strokovnjak, da ima bistro oko za dotočenje diagnoze, da razpolaga z obilnim strokovnim znanjem in da je obdarovan z bogato intuicijo. Perfektno obvladovanje topografske anatomije, energija, prisotnost duha. potrpežljivost, hladnost in treznost, vztrajnost in odvažnost, tehnična veščina in avtoriteta, vse to ie napravilo iz njega nrvovrstnera veščaka. Danes ie dr. Račič eden najodličnejsih urologov v naši državi ter ga stavijo vsled njegovega strokovnega znanja celo na odlično mesto v mednarodnem zboru zdravniških tovarišev. Bogata izkustva, s katerimi se je izpooolnil tekom let. so mu pomagala izvršiti dela. katerih ne bodo njegovi pacijenti nikoli pozabili. Dr. Račič pa ni priznana kapaciteta samo v Jugoslaviji, kjer sta mu ponuiali profesorsko mesto že dve univerzi, zagrebška in beograjska medicinska fakulteta. temveč tndi v tujem svetu. Na mednarodnem kongresu urologov v Rimu pred dvema letoma in na lanskem medicinskem kongresu v Zagrebu je bil dr. Račič ponovno deležen visokih priznanj. ki pričajo, v kakšnem spoštovanju imaio tega odličnega kirurga prve zdravniške kapacitete. Dr. Jakša Račič pa je tudi s peresom deloval za medicinsko vedo. Napisal je več izbornih razprav v zdravniških listih in si ie pridobil ž njimi priznanje mednarodnih učenjakov. Niegove razprave so ponovno obelodanili nemški in francoski časopisi. Poleg vsega tega ima dr. Račič velike zasluge za splitsko mesto. On je ve- lik ljubitelj orirode in Marjan nad Spli-j tom ni brez njegovih zaslug postal to; kar je danes. Hvaležni Spličani. ki dol bro poznajo svojega zaslužnega kirurga Račiča. so v počastitev njegovih sposobnosti ob jubileju doktorata priredili javno zbirko denarja za povzdig Marja-' na in so nabrali približno 90.000 Dta za( napredek tega bisera splitske občine. S tem so se oač na najlepši način oddol-* žili požrtvovalnosti idealnega jubilanta^ ki gleda danes lahko s ponosom na uspehe svojega življenjskega dela. s ka-' terim je postal splošno priljubljen tne^ ljudstvom. _ V mariborski bolnici Maribor, sredi iuniia^ Ker smo zadnji čas v mariborski fcro-] niki bolj na desnem bregu Drave._ moramo biti pravični na vse strani in jot vsled tega še malo bolje "izčrpati. Iz hega zatišja, kier samevajo hiše ob sta« ri Tržaški cesti in se očanci dan na dan, z grenkobo v srcu spominjajo cbbrili časov s starim mostom, od tam kaže! več življenia in se prešerno smeji samot novo pobeljena bolnica z novim upraviteljem. Vsai tu je videti, da nova me* tla vendar le dobro pometa. Lani sem enkrat prostovoljno obiskal to, tedaj še žalostno hišo stokanja in —4 zdravja. Hote! sem popisati domovanje in snovanje vseh štirih primarijev, da bj[ naši liudje slišali o napredku bolnice nod vodstvom slovenskih zdravnikov^ ki nam delajo res čast. Najbolj me Je seveda zanimal kirurg in pa oddelek —■ tajnih bolezni z niegovimi odcvellmi devicami Predno pa sem prirajžal do tretjega z barako nalezljivih bolezni, ki bi našo javnost gotovo tndi zefc> zani-j mala. me je že v svoji časti ranjeni za--plotnik napade! v »Slovencu*, da raz-, našam in trobentam v širni svet skriv^ nostne bolezni našega nežnega snola. ki ga pošilja v bolnico po uspešnih nočnOj lovih mariborska policija z ulic. In tako), sem takrat presekal z nadaljnimi obiski/ da ne bi še po tretjem in četrtem oddel-j ku brez potrebe vznemirjal duhov i, opisovanjem mučnih bolezni Lahko bi se zgodila nesreča, da bi vsled tegaj kak čitatelj. ki se ie dotlej bal bolnlee.; vendar le pravočasno iskal teka tamj kjer ga najlažje dobi. Drugi so se zopet bali. da bi bila to prevelika reklama zal naše zdravnike. Bolje je seve, da min! ljudstvo še nadalje žepe žagrteenlB nemških padarjev. Letos, ko se je nagibal h konen lepi majnik. pa sem moral sam neprostovoljno v bolnico. V beli. bliščeče svetil dvo-j rani, katero sem lani gledal še prešerno' s svinčnikom v roki, so me položili naj mizo, privezali roke. in primarij, ponrei vedno podoba dobričine, je dostolattj stveno, v velikem temnem predpasnika gledal skozi ogromno okno zelene vino-; grade na Kalvariji. Solnce je bilo zunaj,1 primarij pa ie vihal rokave, oblačil ro-' kavice, in ministranti, mladi sekundaris/ ravno tako. Rdečelična sestra je rožlia^ Ia po instrumentih. Menda ie iskala no-, že. Po nogah so začeli gomazeti mravljinci, mladi doktore iz Like mi je zakril oči in priče! je boj s tujim elementom.] Solnce ie ugasnilo, vinogradi so se za-^ zibali — tema — mir — konec. Narkoza je zmagala. Ko sem videl zopet ko--šček zelene veje skozi okno. so ml po-' vedali. da nimam več slepiča. In sk glavo je najprej šinila misel: kako ei stavna ie vendar le operacija, Vležel na mizo. zaspiš. in ko zopet odpreš si operiran. In potem pridejo sestre vedno smejoči se strežnik Ivan m žejo; tedaj znaš pravilno oceniti, neskončno je dobra sveža voda. končno prihrumi kirurg s svoiim p.—, pevajočim zdravjem in že piješ iz ni®-, govih dobrodušnih, poštenih oči nova silo. vero v zdravje, življenje. Najprej potekajo urice počasi, brezkončne so minute v nočeh, četrti dan pa že v^ta* neš in preizkušaš noge in res stopaš kot plaho dete. Sedaj že rad vidiš dobre prijatelje in tudi časopisi so postali za* pet vredni, da iih pogledaš. Ure mine. vajo hitreje in naenkrat je tu šesti dan; ko pride primarii s škarjami, pripoved duje, kramlia in že ie prereza! šive. sam najbolj vesel lepo zaceljene rane. SedmS dan te skopljejo. pa hajdi domov s sle-J pičem v steklenici. , Poprej sem storil svojo žurnalisticng dolžnost. Da ne bi očitali zopet primarij jem, sva šla v času obiskov s sobolni^ kom. prijateljem Jankom, prejšnjim koiskim hrustom, sedaj prav tako t grižo, pregledat vse oddelke, najprej ve k »muzikantorjem«. moškim in žen«; skam. Za ta termin sem zvedel šele t§ bolnici. Cemu pravijo tako kaznjencem sladke ljubezni, nisem mogel dognati. Seve povsod polno. Ženske, stare ia mlade, sami »Bubenkopfi«. ndrte, pa šq vedno zapeljive »oči in pa sumljive listi Mnogo ie te robe. Od 12. do 15. nre si je lahko vsakdo ogleda in še prepiše ime-j na, starost, bolezen, pa še vročino udarjenje žile. Vse to je na tabli vsake-j mu človekoljubnemu obiskovalca na vpogled, še »Slovenec« bi si lahko naJ pisal ime marsikatere, ki & tam. OfiJI pričakoval. V ostalem pa me ie pozneje primarij dr. Robič potolažil, da ima sicer vedno poln svoi oddelek, vendar pa baje zadovoljivo napreduje trebljenie nevarnih spolnih bolezni. SifUide so postale že prav redke. Mariborske ulice pač skrbijo za naraščaj: pomožne delavke. natakarice, dekle. Mnogo prip> more brezplačni ambulatorij, v katerem pa je frekvenca že tudi pojenjala. Veselilo me je pri tem intervivu primari-jevo priznanje, da naša država kaže mnogo razumevanja za njegov resort, posebno za ambulatorij ima vedno dovolj sredstev in tudi oddelkova .strokovna biblioteka ne pogreša niti najnovejših dragocenih medicinskih knjig. Tudi zaupanje najširšega občinstva v domače zdravnike raste in ne hodiio več toliko v tujino, ker uvidevajo, da zdravijo tudi pri nas po najnovejših metodah, samo ceneje, kot po avstrijskih sanatorijih. Primariju kirurgičnega oddelka dr. Cerniču pa sem izvabil statistiko njegovih pacijentov od januaria naprei, to-raj za 5 mesecev, v katerih se ie zdravilo na njegovem oddelku 750 bolnikov. Umrlo jih je le 14. Posebno znan je naš primarij baš po operaciji slepičev. Letos jih je izrezal že 66. Od teh sta kljub operaciji umrla komaj dva, eden pa je prišel že tja v obupnem štadiju. Po navadi pač vnetie slepičev predolgo pacajo doma. oziroma se zdravijo sploh v napačni diagnozi. To nam je vz°lo lani tudi agilnega idealista Sokolov brata dr. Serneca. Ravno v tem času so prinesli časopisi vest, da so imeli lani v Londonu nad 50.000 slučajev slepiča, od katerih ie umrlo okrog 26.000, kar torej kaže Maribor v pravi lepi luči in ob enem nevarnost te sicer lahke bolezni. Naš kirurgični oddelek ima tudi porodništvo, na katerem so im*1' letos 64 porodov brez smrtnega slučaja. Mamice se toraj lahko brez strahu podaio tja. Nadaljnih operacij je bilo še: raznih nezgod 137 s 5 umrlimi. 61 kil z eno smrtjo (neka ženska, ki je čakala doma, da se ii je že vse vzgojilo). 20 golš, 16 rakov (2 umrla) itd. Za primarija brez asistenta, pač več ko dovolj. Eno soboto, ko sva s prijateljem Jankom že promenirala - - " --ra-cijsko dvorano, so jih kar 6 položili na mizo. Živce ima menda primarij dobre ta baš to de tako dobro bolniku, a. r. V «•»» v | •• Kopališče Kolezija Naročnik našega lista nam piše: «Čital sem v nedeljskem «Jutru», da mestna obči« na pridno renovira staro opuščeno kopali« šče Kolezijo in reči moram, da me je ta novica zelo razveselila. Skrajni čas je, da je prišla občina do prepričanja, da je to kopališče za Ljubljano prepotrebno, kajti kopališče na Ljubljanici nikakor ne zado« šča za ljubljanske potrebe. Ker se za to ko« pališče v Koleziji zanimam, naj mi bo do« voljeno pripomniti nekaj opazk, ki bodo tudi ostalemu občinstvu služile v informaci« jo. Gotovo je velika škoda, da je mestna občina opustila kopališče v Koleziji, čim je otvorila ono novo na Ljubljanici. Prepri« čan sem, da je kopališče na Ljubljanici po« trebno, a tudi Kolezija bi bila za velik del ljubljanskega prebivalstva še vedno dobro« došla. V splošnem občinstvo težko čaka, da se zopet otvori to staro priljubljeno ko« pališče in zato se čudim, da se preureditev kopališča še vedno zavlačuje. Kopališče na Ljubljanici jc bilo v nedeljo, 14. t. m. otvor jeno in je seveda vedno prenapolnjeno. Nujno je torej treba, da se dela na starem kopališču pospešijo, ker smo sredi najlepše sezone. Čujejo se sicer glasovi, da dela mestni občini v tem pogledu znatne ovire neka zadruga «rZasilni dom», ki se baje pro« tivi temu, da bi se zgradil na Gradaščici novi jez. Ta zadruga, ki ima komaj 12 čla« nov, je kupila tamkajšnje zemljišče od nem škega vitežkega reda za naravnost bagatel« no ceno. Mislimo pa, da bo mestna občina lahko uveljavila svojo vodno pravico, kajti naprava jezu vo služila v občo korist ljub« ljanskega prebivalstva, kar bo gotovo več« jega pomena nego interes 12 zadniginih članov. Občina ljubljanska naj torei stori energične korake, kajti občinstvo odločno zahteva, da se otvori kopališče v Koleziji. Upamo, da bo to uvidela tudi omenjena za« druga in da se bo udala, ker gre vendar za stvar, ki bo v korist vsega našega prebi« valstva. K. Boj za milijonsko dedščino Pred smederevskim sodiščem v Srbiji se pravkar vrši velezanimiva orav-da. Leta 1916. je umrla Ljubica Stano-jevič, žena trgovca Stanojeviča iz Kra-gujevca in hči Pere Tamburaša. uglednega meščana iz Požarevca. Imela ie v neposredni bližini Požarevca razsež-no imetje v njivah in hišah, ki ie prinašalo letno nad pol milijona Din čistih dohodkov. Imetje samo je bilo vredno v nepremičninah sedem do osem milijonov Din. Ljubica je umrla brez otrok. Leta 1919. po okupaciji pa je poslal mož poko.inice, Andra Stanoie-vič, okrožnemu sodišču v Požarevac testament preminule žene. Oporoka .ie nosila datum 13. novembra 1913. ter ie določala za glavnega dediča moža, trgovca Stanojeviča. Po njegovi smrti pa. Je stalo v testamentu, se mora iz zaouščine osnovati ustanova za poma-ganje siromašnim dekletom. Fond naj bi nosil ime «Tamburašev-Stanojevič». Sodišče je prejelo oporoko ter pozvalo sorodnike predse. Štiri tetke, po-kojničine najožje sorodnice, pa so takoj ovrgle poslednjo voljo z utemeljitvijo, da je ni pisala pokojna Ljubica, temveč' da je testament ponarejen. Izrazile so zlasti dvom, da je Ljubica postavila za doživljenskega dediča premoženja svojega moža klinb temu. da je bil zakon nesrečen. Ena izmed tetk, kl živi v Beogradu, je celo zahtevala, da se po« šlje testament njej na ogled. Sodišče je testament odposlalo. Pismo je prišlo v Beograd. Pri odpiranju v Beogradu pa se je izkazalo, da testamenta ni v kuverti Uvedena je bila preiskava, ki ni mogla dokazati nič pozitivnega. Na račun te oporoke so se doslej vršile že tri razprave. Na njih so bili krivci dvakrat obsojeni. Toda spletke v pravdi so postale tako zamotane, da je sodišče enkrat obsodilo nedolžne ljudi, drugič pa postavilo priče na zatožno klop. Razprava se sedaj nadaljuje. Na procesu zastopa stranke 15 odvetnikov iz Beograda. Požarevca in Smedere-va. Obtoženci dolžijo drug drugega nepoštenih dejanj in zmeda v procesu je tako velikanska, da ji nihče ne vidi konca. Bo ve kdaj se bo našel učeni doktor Belario- ki bo stvar razsodil po pameti in pravici. Popisi VIČ. Pomladek Rdečega križa priredi v soboto dne 27. junija ob 6. uri za šolsko mladino m v nedeljo 28 junija ob 8. uri zvečer v tukajšnji sokolski dvorani mladinsko predstavo «Trnjulčico», pravljico s petjem v 5 slikah. Ker je čisti dobiček pri-red:tve namenjen za ustanovitev tukajšnjega šolskega odra vabimo ljubitelje naše mladine in narodnega napredka, naj se te prireditve v velikem številu udeleže. Zlasti opozarjamo na to prireditev bl'žnje ljubljanske In okoliške osnovne šole, ki se Jim nudi ta dan ob sklepu šol. leta najlepše duševno razvedrilo. KRANJ. Podružnica Jugoslovenske Mati« ce v Kranju priredi v proslavo vidovdan« skega dne v soboto dne 27. junija koncert s sodelovanjem kulturnih društev, pTcd. vsem pevskega in orkestralnega odseka Na« rodne Čitalnice. Koncert se bo vršil kakor prva prireditev v novi gledališki dvorani Narodnega doma. STRAŽIŠČE PRI KRANJU. Sokolsko društvo uprizori danes dne 20. junija in ju« tri dne 21. junija obakrat ob 8 uri zvečer kot poslednjo predstavo v tej sezoni Ivan Cankarjevo farso v treh aktih »Pohujšanje v dolini šentflorjanski®. Iz prijaznosti sode. luje orkester Čitalnice iz Kranja. KOVOR PRI TRŽIČU. Tukajšnje prostovoljno gasilno društvo je v nedeljo dne 14. junija t. 1. blagoslovilo svojo novo hriz-galno. Kumovala je gospa baronica Rom, ki jo je pa radi bolezni nadomestovala gospa Voglarjeva. Slavnosti se je udeležilo 11 gasilnih društev s tremi prapori m ogromna množica prebivalstva. Slavoloki, državne in narodne trobojnice, gromki zvoki godbe iz Jesenic, pritrkavanje zvonov, streljanje s topiči in celokupna šolska mladina z državnimi trobojnicami v rokah, ki je pri sprejemu gostov in sprevodu okrog vasi z viharnimi živio-klfcl dala duška svojemu veselju, je povzdignila slavnost kar najsijajnejše. Namestnico kumice gospe baronice Born je pozdravila učenka Ivanka Dobre, gasilce in goste pa je v imenu občine v lepem govoru pozdravil g. župan V. Klemenčič. Po blagoslovitvi brlzgalne je imel nagovor g. tržiški župnik, gospa Voglarjeva pa se je v imenu ku.nice v jedrnatem govoru zahvalila za veličasten sprejem in bodrila gasilce za nadaljme delo na gasilskem polju. Za gasilce navduševal-no sta tudi govorila načelnik kranjske gasilske župe tovariš Janko Sajovic in načelnik gasilnega društva v Ljubnem tovariš Josip Ambrožič. Ko se je po končnem, lepo zasnovanem govoru načelnika domačega prostovoljnega gasilnega društva tovariša Josipa Bertoncelina razvil veličasten sprevod okrog vasi, je prikipelo navdušenje do vrhunca; solznih oči so va-ščani Izražali veselje in zahvalo vsem, ki so pripomogli do mogočne manifestacije gasilske misli v Kovorju. Slavnosti sta se med drugimi odličnimi osebnostmi udeležila tudi g. baron Born in sreski poglavar v Kranju g. Josip Žnidarčič. Tudi društvena veselica na lepem Mrkunčovem vrtu se je v vsakem oziru obnesla kar najboljše. Prirediteljem slavnosti vsa čast! VELIKE POLJANE NAD ORTNEKOM. Tukajšnja požarna bramba priredi dne 28. junija ob priliki blagoslovlienja novega gas. doma, veselico pod «bukvico» v Ortneku. Program je zelo obširen in ne bo mu žal, kdor nas bo poseti!. Posebno točko tvori na rodna proslava »Vidov dan», ki se vrši ob pol 2. uri v šoli v Velikih Poljanah kajti naša narodna dolžnost nam veleva, da veselemu dnevu posvetimo vsaj trenutek resnosti v spomin žrtvam na Kosovem. Nato pa se bomo podali na veseličen prostor pod «buk-vkx>», kjer nas bo poleg jedače in pijače razveseljevala tudi izredno lepa narava, ki je dosegla v svoji lepoti baš sedaj svoj višek. 130S LITIJA. Razdrapanim litijskim cestam prednjači po svoji lepoti in udobnosti, stari leseni očansc »litijski most». Da je še korenjak, je dokazal povodom velike povod-nji koncem leta 1923. Trden je v korenini, a površina njegova je skrajni zanemarjena ln žalostna. Kakšen vtis napravi most na tujce, ki morajo preskakovati udrtine mostnic? S kolesom se ne smeš peljati čez most, polomiš si kolo in kosti in ker so nekatere mostnlce po 10 cm višje od drugih', se ziblješ čez most kakor po valovih. To je pravcati most vzdihljalev. Gospod upravnik mostu dobi od gradbene sekcije čisto gotovo potreben kredH za vzdrževanje mostu. Kako je z računi? Če Je kredit premajhen, zahtevajte povišek; most mora biti vendar za udobnost pTebival-stva ne pa za strah'. Most se «flika» vedno s starimi mostnicami in so vdrtine mostu na dnevnem redu. Ljudje, posebno pa živina, so v vedni nevarnosti, da si v teh vdrtinah polomijo noge. Ko se mostnica na eni strani obrabi ln septije, jo preobrne g. upravnik mostu na drugo stran, potem zopet na tretjo in četrto. To Je Se dobro, da imaio mostnlce 4 strani in da gnijeio. kar nudi vsaj lep izgovor, zakaj se vdirajo. Novih mojtoic gtendg že nismo videli s Litiji aa mostu. Kar Je odšel prejšnji upravnik gosp. Jenko. Ker Je bil pod njegovo upravo ln upravo rajnkega Jeretine most dobro oskrbovan, vprašamo gradbeno sekcijo, zakaj sedaj ti večni nedostatki. Naj se poveri uprava mostu možu, ki se bo brigal zanj Ln ga bo drža! vsaj v približno dobrem stanju. Gospod cestni načelnik in pa gosp. sedanji upravnik mostu naj si pa podasta roke ln odrajžata v pokoj. PTUJ. Dne 25. t m. bo priredila Jugo« slovenska Matica v Društvenem domu kot Vidovo slavje koncert z godbenimi in pev« skimi točkami. Vstopnina bo nizka, užitek bo lep. Ptujčani, ne držite se vedno stare tradicije, da koncertov ni treba posečati, da se naj producenti žrtvujejo Ie za prazno dvoTano. Če žrtvuje nekaj ljudi čas, ener« gijo in denar za delo, naj žrtvujejo drugi čas in par dinarčkov za užitek. Binkoštna križanka »Jutra" Pravilna rešitev križanke je sledeča: 1 u 6 d a n 0 B a 0 n a v g a v a s n fl n e v n u h ■ r fl d r i n a 0 B r ■ B fl 0 fl k s i a m fl s t a s k 0 š m B m a r t a fl E P a s a ■ u š fl fl 1 fl a li s e fl 0 d i m a B 0 t a v a fl B s a k k a d a m a P i s a B i fl ■ H e fl e s a m u m fl d fl 1 e v e c a m e k r t 6 fl e t 0 n u m e ! i' 0 v m a k Prejeli smo 3562 rešitev. 2624 jih je bilo takih, ki so bile pravilno rešene in so ustrezale vsem pogojem razpisa. Potom javnega žrebanja, ki se je vršilo včeraj, se razdeli razpisanih sto nagrad takole: Prva nagrada: 2000 Din v denarju. 1. Minka Izlakar, Ljubljana, Turjaški trg 6. Druga nagrada: 500 Din v denarju. 2. Zmagoslava Črnko, Sv. Jurij v Slovenskih goricah. Tretja nagrada: vse v «Jutrovi» knjižnici iz-išle knjige (vrednost 265 Din) 3. Edo Mizerit, Ljubljana. Bleiweiso- va cesta 5. «Jutrov» roman «Luc'fer»; 4. Vlasta Juvanec. Novo mesto. Pošt- na ulica 47. 5. Vinko Petrič, dijak. Novo mesto, Cesta pri gimnaziji. 6. Ivan Klopčič. uradnik. Brezovica pri Liubliani. 7. I. Sedel. Ljubljana, Komenskega ulica 21. 8. Boža Vale, dijakinja. Ljubljana, Rimska cesta 13. 9. Franjo Zgaga, Bitnje pri Bohinjski Bistrici. _ 10. Igor Zupan, dijak, Ljubljana, Skof- ja ulica 7-1. 11. Ivan Raušel, stud. agr., Maribor, Koroščeva ulica 4-2. 12. Pavel Koncllja. Ljubljana, kavarna Evropa. 13. Amalija Sijart, Ljubljana, Židov- ska steza 6. «Jutrov» roman «Hči papeža* 14. Rozl Kavčič, gasilni dom v Moš- njah, p. Radovljica. J* I. Potočnik, fin. koncipist. Slovenj-gradec. 16. Jaka Kose!«. Padovljica. 17. Marica Vajda, Gruž, pomorska voj- na akademija. 18. Franjo I ampreht. Ruše pri Mari- boru. . 19. Franio Mrovlje. banč. uradnik, Ljubliana. Pesljeva 25-1. 20. Jože javornik, dijak, Celje. Ga- berje 54. 21. Einerlk Porčec, Ljubljana, Dalma- tinova ulica 13. 22. Stanko Cerne. Kranjska gora. 23. Božena Jarc, Novi Vodmat pri Ljubliani. Društvena ulica 61. 51. Sv. Banovec, Ljubljana, operno 26-1. 25. Frar.Jo Kckol, žand. narednik. Gor- nji grad. , „ 26. Vladimir Havliček. k'jučavničar, Ljubljana. Resljeva 22. 27. Fran Jagodic, tiskarniški vajenec, Kamnik. Graben 44. 28. Tončka CIgala. Gornji grad. 29. L. Gorun. Sv. Lenart v Slovenskih goricah. 30. Nela Pevc. Ljubljana. Komenskega ulica 8-1. 31. M. Abram. Ljubljana, Dalmatinova ulica 5-1. 32. Ljudevit Bukvič. korektor. Ljublia- na. Delniška tiskarna. 33. Mirko Kos, računovodja. Trbov- lje I. Roman «Pater Kajetan*; 34. Emerik Gregorek. pri g. Lampreh- tu. Ruše pri Mariboru. 35. Anton Milavec, Ljubljana, Go- sposvetska cesta 8-II-36. Nada Žerjav. Ljubljana. Vegova ulica 2. 37. GustI Klopčič. Brezovica pri Ljub- ljani. 38. Ivan Rosenwirth. delovodja. Verd. 39. Josip Rus. železničar. Stična. 40. Antonija Šijanec, učiteljica, Raz- vanje. p. Hoče pri Mariboru. 41. Ana Grebene, Sora. p. Medvode. 42. Ivanka Žogan, Ljubliana, Gospo- svetska cesta 12. 43. Elica Poznejeva, Oplotnica pn Konjicah. 44. Ana Valenčlč, soproga žandar. na- rednika, Lož pri Rakeku. 45. Mihaela Petek. Ribnica 169. na Dolenjskem. 46. Ida Čebron. Spodnja Šiška, Gasil- slc3 cestni 6. 47. Stane Škrabar, dijak, Ljubljana, Križevniška 3. 4S. Jože Božič. Jesenice, Fužine. 49. Vinko KošmerlJ. dijak, Vrhnika. 50. H. Vučlna, Ljubljana. Gradišče 8. 51. Sv. Banovec, Ljubljana, operno gledališče. 52. Pavel Kunstler, Ljubljana, Lepi pot 1. 53. Jože Kodran, dijak, Ljubljana. Zeljarska ul. 2-II1. Roman «Veliki inkvizitor*. 54. Ana Blnder, Ljubljana, Tabor 5-2. 55. Anton Škodlar, orožnik. Loški po- tok, Dolenjsko. 56. Anton Ravnikar, uradnik. Ljublja- na, tobačna tovarna. 57. Olga Šijanec, učiteljica, Polemšak, p. Moškanjci. 58. Zlata Lowy, Maribor. Vesna. 59. Mara Ložar, Ljubliana VII., Kam- niška ulica. 60. Ana Zore, Ptuj. Frankopanska 10. 61. Marica Kvac. Vojnik pri Celju. 62. Edgar Vončina. strok, učitelj. Tr- žič na Gorenjskem. 63. Otmar Ovsec, Šiška, Šolska ulica št. 245. _ , , 64. Danica Mellhar, Ljubljana, Svabi- čeva ulica 17. ... 65. Gustav Steinbacher, Maribor, drž. trg. šola. 65. Josip Kodela, dijak, Vič. p. Glmce, Tržaška cesta 31. 67. Janko Legat, Rogaška Slatina. 68. Ciril Prohinar. Ljubljana. Karlov- ška 15 69. France Rant, učitelj. Šmartno pri Kranju. 70. Pavel Rozman. Ljubljana, Ciril- Metodova 13. „ , „ 71. Vida Zemllič. Maribor. Ciril-Meto- dova 18. . 72. Milan Stegu. dijak, Celje, Krekov trg 7-2. 73. Stanko Pere, Celje. Breg 18. Roman «Gusarji»; 74. Miran Vari. dijak, Ljubljana. Lev- stikova ul. 21-2. 75. Slavica Puhek. stud. phil., Ljublja- na, Nunska ulica 15. 76. Fran Naglic, Radovljica 50. 77. Makslm Werk. Celje. Klavna uli- ca 1. 78. Boris Ziherl, Ljubljana, Janez Tr- dinova ul. 8-1. 79. Tinia Jemec, Maribor. Tomšičeva ulica 117 a. I. 80. Julija Mandelj. Ljubljana, Stari trg 17-3. «Blagajna velikega vojvode*; 81. Minka Mali. Radovljica. 82. Leopold Doier, Celje. Gregorčiče- va ulica 4. 83. Fed. Negovetlč. Ljubljana, Slom- škova ulica 5. 84. Angelca Veršec, Gornji grad. 85. Anton Gselman. Vurberg. 86. Ciril Obreza, železniški uradnik, Prevalje. . _ 87. Ivan Deldeva. Ljubljana, Gospo- svetska cesta 13. vrata 110. 88. Tone MuIIer. uradnik, železniška direkcija. Ljubliana. 89. MicI Rajšp. Slovenjgradec 2. 90. Brsako Geta, Slovenska BMte «Prigode gospoda Collina». 91. Josip Hren, Maribor. Meljska ce- sta 9-2. 92. Oton Hanak. Kočevje, rudnik 227. 93. Vito Kraigher. Selo 63. p. Moste pri Ljubljani. 94. Ivan Korošec, Laško. 95. Millvoj Hohniec. Maribor I.. Voš- njakova ul. 16. 96. Rudolf Milač. činovnik, Zagreb, di. rekcija državnih železnic. 97. Vasja Pire, Maribor. Trubarjeva ulica 12. 98. Olga Pelan, Ljubljana, Križevniška ulica 7-3. 99. Fran Jerman, Ljubljana, Poljanska C6stfSSK0Z0KH0' če kupite nogavice brez žiga .ključ', ker eden par nogavic z žigom in znamko (rdečoj modro, zeleno ali zlato) „klju6" traja uko dolgo kakor Štirje voljeno, pa ne pri nas, ampak v Nemčiji, v Turingiji. Deželni zbor je namreč sprejel proti glasovom levice zakonski predlog, po katerem se v Turingiji zopet dopušča teles« no kaznovanje šolarjev. Prejšnja socijali« stična vlada je odrekala učiteljem pravico kaznovanja. Levičarske stranke pravijo, da je novi šolski zakon važ*-» dokument kul» turno sramote Turingije. Iz živjjenja in sveta Vesela noč v Pariza Pariz, sredi junija. Seni. v Parizu a lahko Slovenec sijajno pokroka. Sai veste, da smo Slovenci vobče nekaki specialisti za krokanje in redki so menda v našem slavnem rodu, ki ne bi bili vsaj v dijaških letih prebili kako noč za omizjem zelenega carja ali v kaki drugi veseli tovaršiji. po kateri sicer rada glava boli, pa vendar, uš... In bo menda marsikatero slovensko grčo zanimalo, kako se kroka v Parizu. Evo! Za ptošten krok je treba denarcev. Kdor ima denarce, temu je igrača svet, pravi Kecal. V Liubljani imei dinarie. v Parizu Pa vsaj franke, a še bolje, dolarje ali funte, kajti boljši krokarski lokali so vsi prikrojeni, vsaj v cenah, na anglosaksonske goste. Kadar prideš v Pariz in premoreš rejen mošnjiček, pripravljen, da shujša v eni moči. te popeljem malo skozi kabarete. ki tipično obrazujejo pariško po-nočnjaštvo in svobodno veseljaško življenje. To Pa prične šele tedaj, ko se zapro gledališča ter zaključijo dineji tn prve večerne zabave. In zdaj, priiateli: izvošček ali avto! Pa v kabaret ali nočno kavarno, da zaplešemo in srknemo oživljajočo francosko kapljico, opajajoč se Pri tem ob umetniški plesni godbi in prelestnem ritmu mojsterskih plesalk in plesalcev. Občinstvo prihaja in odhaja po mili volji. Ce te prevzema dremež, ostaneš samo eno urico in odjadraš pred polnočjo domov, ako pa si zdrava in podietna korenina, lahko preplešeš in prekram-liaš vso noč v veseli in zabavni družbi. ' Še pred nekaj leti je bil Montmartre edina domovina najbolj tipičnih nočnih kavarn in kabaretov; in vesele družbe so romale po strmih ulicah tega griča navzgor in po polnoči domov. Danes je sicer Montmartre še vedno precej isti kakor je bil v svoii največji slavi, toda jazz. ples in razposajeno veselje je zavladalo prav enako tudi v drugih pariških okrajih. Menda ni pariškega okraja brez kabareta, še v predmestjih ga ne pogrešiš, če te le mika tja venkaj. Lepe Evine hčere v proso^ih lahnih oblačilih, raznolične kakor cvetje na gredi. se ziblieio po parketu ob zvokih pro-slulega jazza. Toda to že ni več nekdanji divji zamorski jazz, ne več bučen m glušeč. Jazz je prijadral iz Amerike ves nekultiviran in divje eksotičen, pa se Je v Parizu prav mično civiliziral. Danes njegove melodije niso več lireščeče, marveč precej harmonične in ušesu pri-j&jočc. Takole v boljšem kabaretu ti vse žari v lučeh in osebe na odru so kakor posute z zlatim prahom Donočno,Ta soTn-ca. Vzduh je kliub nočnemu hladu radi izborne ventilacije opojno ^renasičen z vonjem obilega cvetja, postavljenega na mizah, in modnih parfumov. Svetle oči se lesketajo v poredni koketnosti, srebrno zvonki smeh neorestano tr>a na uho. premnogi dragulji bliščih na lepih linijah vratov in rok. Steklenice molč svoje z zlatom obrobljene vratove lz srebrnih posod, polnih ledu, ali pa tz pletenih košaric na deviško belih namiznih prtih; modri dimi finih cigaret in smotk sukljaio nad mizami in zvoki priljubljene melodije »Tea for Two« se meša io z veselim pogovarjanjem in smejanjem. Nekaj minut peš od velikih boulewar-dov se nahaia v Rue Daunou »Les 400« eleganten lokal, ki ga predvsem poseča-jo Angleži in Američani. Notranjost je spretno poslika,ia v modrem in zlatem, da svetlobni efekti apartno harmonirajo s tema barvama. Orkester tega Jokala ne slovi samo v Parizu marveč že dolgo tudi onstran Atlantika. Med nastopajočimi umetniki (naj bo!) omenim Three Bros Sisters iz Njujorica. ki znajo s svojimi fantastičnimi plesi zares očarati vsakega gosta. In eleganca. č'~"ek! V takem lokalu spoznaš oni elegantni, visoki svet. za ka^rega stnoški ne igrajo nikake vloge .V Rue Daunou je še drugo zabavišče »L* Ours« (Medved), ki je nekoliko cenejše, pa tudi zelo elegantno. z dobro godbo in izbranimi umetniki Tudi tu so gostie nretežno zabave željni, hladni albionski sinovi iz Anglije ali Amerike. V okraju Zvezde (Etoile). ki šteje med najelesrantneiše. se nahaja v Rue des Acacias kabaret »Les Acacias«. naravnost idealen za rendez-vous v toplih poletnih nočeh. Na eni strani je namreč odprt na prostran vrt, kjer se človek lahko sprehaja, in po pravici ie ta lokal znan kot eden najhladnejših svoje vrste v Parizu. S tem pa seveda ni rečeno. da vam bo v hladni noči mraz. kajti v slučaju slabega vremena se izhodi na vrt zapro. Za tujce, ki so se nastanili v Passyiu, je v Rue de 1' Assomption kabaret *Arc-en-ciel« (Mavrica), ki iina izbomo kuhinjo. lepe plesalke in dobro godbo. Toda vrnimo se k velikim botrf^r-dom. Ne daleč od njih. v Pue de Clichv. se nahaiata kabareta »Perroonet« in »Florida«, v Rue Mogador pa »Manhattan.« Perroauet spada li Casin« de Pariš in se »izplača* pogledati ga Nieanv posestnik razdeljuje gostom večkrat prav zanimive spominke. kakor lutke-plesalke v originalnih kostumih Florida ie novo ime na rastoči listi nočnih lokalov in ie postal znamenit radi svoiih steklenih tal za ples. ki so od spodai razsvetljena. Enako je Manhattan nova kreacija, v niem poie Lydia Šaliapin. hčerka znamenitega očeta. Na Montmartru nahaiamo start, kabarete in celo vrsto novih. Abbave de The-leme še vedno privlačuje goste in po Rue Pizalle ie vse polno luči, ki vabijo mimoidoče domačine in tu?ce. V istini v Parizu ni težko prekrokati noč in se pri tem imenitno zabavati. Samo : denarci!. . —t— Senator La Folette umrl «V četrtek popoldne ob 2. ie v New-\orku umrl senator Lafo!ette.» Ta vest se je bliskoma razširila po vsem svetu. Zadnja leta je postalo njegovo ime znano po vsem civiliziranem svetu, ker se je za časa svetovne vojne tako vehementno izražal proti njej. Znan je postal tudi. ker je nastopil kot kandidat pri zadnjih predsedniških volitvah v Zedinjenih državah, pa ie propadel Robert Marion Lafolette je bi! rojen dne 15. julija 1855. v Primrosi v državi VVisconsin v Severni Ameriki. Njegovi starši so bili siromašni, a kljub temu se je mladi Lafolette izšolal in končal leta 1879. univerzo ter odprl svojo odvetniško pisarno. Hkrati se je prvič pojavil v političnem življenju. Začetkoma je bil republikanec; toda kmalu se je spri z voditelji, ker ni soglašal z njihovimi načeli. Šest let kasneje je bil izvoljen v parlament, ki mu je pripadal do leta 1891 „ ko je moral prepustiti mandat demokratom. Potem se je posvetil ožji politiki VVisconsina in je bil par mesecev potem prvič izvoljen za guvernerja svoje države. To mesto je obdržal do leta 1907. Leta 1905. je bil Lafolette prvič izvoljen v senat. Vse svoje življenje je bil senator Lafolette pobornik napredka. V svojem političnem delovanju je izdelal poleg manjših zakonskih določb 39 zakonskih predlogov. Ko jih je «fighting Bob», »boja-željni Bob» (Robert), kakor so ga splošno imenoval, donesel v zbornico, so iih splošno odklonili. To ga pa ni uplašilo, ker je vedel, da jih bodo prej ali slej morali sprejeti, ker je to zahteval duh Časa. In ni se motil: od 39 donešenih zakonskih načrtov jih je bilo tekom let sprejetih 26 v kongresu in so s tem postali zakoni Zedinjenih držav. V svetovni vojni je Lafolette ponovno nastopil kot hud nasprotnik vojne. Njegovi neustrašni govori, v katerih je vojno kot tako najstrožje obsojal in jo brezpogojno odklanjal, so ga večkrat spravili v nevarnost, da ga zapro zaradi ve. leizdaje. Za časa vojne je tudi prenehal biti senator. Toda kmalu po prevratu je bil pri volitvah v senat zopet izvoljen z ogromno večino. Njegovo plemenito mišljenje in ravna pot njegove politike sta ga napravila zeV) oopularnega Ko se je pojavil lani v volilni kampanji za mesto novega predsednika Ze-dinienih držav, ni imel Lafolette za seboj nobene stranke. Vendar je kazalo, da hoče sam ustanoviti stranko, treti*- v ameriški Uniji. To je b:lo ppVaj tako nezaslišanega. da so prišli politični krogi popolnoma iz koncepta. V Ameriki namreč ni tal za kako drugo stranko razen rer'ib'ikanske in demokratske. Vendar so se jele od prevrata sem pojavljati razna stremljenja, ki so zavzemala srednjo pot med obema ameriškima strankama. pa tudi socialističnimi tendencami. za katere doslei v Zedinjenih državah ni tal. Znano i", da so se komunisti poskušali uveljaviti, da pa so naleteli pri tem na splošen odpor. Lafolette je pri svoii kandidaturi združil nase večinoma nezadovolineže. pa tudi na sto-tisoče takih, ki so oddali zanj svoj glas ne iz političnih vzrokov, ampak njegovi čisti osebnosti in ker so imeli vanj več zaupanja kot v oficijelnega kandidata lastne stranke. Največ simpatij si je pridobil Lafolette s svojim pacifističnim programom, v katerem je nastopi! fudi za revizijo mirovnih pogodb in za odpravo stalnih vojsk. V volilni dobi je odstopil od svoje prvotne namere, ustanoviti lastno stranko, ker je videl, da še ni nrišel čas za to. Pri volitvah je postal opasen tekmec demokratu Coolidgeu, ki ie bil tudi izvoljen za predsednika. Na svojo kandidaturo je združil šest milijonov glasov, torej za polovico več kot Roosevelt leta 1912. — Posebno mno*o pristašev je imel v državah Ohio. Penn-sylvaniii in Kaliforniji, in sicer največ med delavci, farmarji, obrtniki, malimi trgovci, oa tudi med inteligenco in celo med bančniki. Lafolette je bil vsekakor markantna osebnost, ena najbolj zanimivih v novodobni politiki Zedinjenih držav. Dasi ne-oficijelno. je vendarle predstavljal tretjo politično struio v Zedinjenih državah, ki se bo prej ali slej izcimila v samostojno stranko. Ako ji stopi v pravem trenutku na čelo mož, kot je bil pokojni Lafolette, ji bo uspeh zagotovljen. Smrt tako delovnega in temperamentnega moža je velik dogodek za notranjo politiko ameriške Unije Francoski poveljniki v Maroku Vrhovni francoski poveljnik v Maroku je, kakor mano. marša! Lyautey, na laši sliki v sredi. Neposredni poveljnik francoskih operacijskih čet je general Daugan (na desni), njegov generaištab-ni šef pa general Heusch (na levi). Predsednik praških tretje-rednikov - cerkveni tat. Praška policija .ie te dni odkrila v zakladnici frančiškanskega samostana v Pragi II. ognomne tatvine. Kmalu nato so zaprli Viktorja Mariško, bivšega strežnika v biaznic: na Vyšehradski tr. 23. predsednika bratovščine tretjered nikov. V njegovem stanovanju so našli skladišču pa cerkvah in samostanu nakradenih cerkvenih dragocenosti in reči: 200 robcev, s katerimi mašniki brišejo kelihe in patene. 150 mašniških ro-ket. več kelihov, monštranc. kadilnic in drugih dragocenosti z oltarjev. 22 velikih kipov. 3 popolne dragocene mašni-ške ornate, 1 pluvial, veliko perzijske preprogo v razmerju 6 : 6 m. 2 frančiš kanski kuti. 57 zlatih in srebrnih molkov ter neštevilo malenkosti, nakradenih po cerkvah. Ornate. ki so jih našli pri Mariški, so strokovnjaki označili Dežni plašči angleški, nepremočljivi, se dobijo po ponovno znižanih cenah pri Drago Schwab - Ljubljana kot izredne dragocenosti iz husitskiH časov. En tak ornat je Mariška prodajal starinarju starožltnosti; ker pa mu je ponujal le 80.000 Kč., se kupčija ni sklenila. Tercijalskemu tatu je bilo premalo denarja za toliko umetnino, ki je vredna resnično mnogo več. Prav toliko vrednost ima perzijska preproga, kl jo ie Mariška 'ikradel v cerkvi Marije Snežne. Preproga je težka 1 in pol centa. in tat jo ie moral odpeljati z vozom domov. Med kelihi je bil eden iz cerkve sv. Henrika. Tatvino so odkrili po smrti župnika in so pokojnika obdolžili da j« bil tat. Župnikov brat je moral Škodo plačati. Vse ostale dragocenosti so last frančiškanskega samostana. Doslej je še nepojasnjeno, kako je nakradene reč} odnašal. Ko so začeli iskati neznanega tatu. je Mariška izginil Iskali so ga povsod. celo v Rimu. ker je policija mislila. da je Mariška odšel na božjo pot »svetega leta« Od Vatikana si ie praška policija preskrbela najvišje dovoljenje. da srne pregledati vse samostan« na Moravskem. Policija je domnevala, da se Mariška skriva v kakem moravskem samostanu. V Moravski Ostravl so preobrnili ves samostan, a nenadoma se je Mariška pojavil v Braniku pr! Pragi kjer ie izvršil sleparijo. Izvabil je namreč od neke vrtnarke na ime trgovke L. v Pragi večji znesek. V torek zvečer so tatu zajeli. Na prstu je imel orstan, kl ga daje Vatikan le odličnim doktorjem bogoslavja. Menda je ukradel tudi ta prstan. Viktor Mariška., bivši strežnik ^ blaznici. ie bil »najpobožnejši« človek v Pragi. Zato so ga izvolili za predsednika 3. reda. Njegov pokrovitelj ie bit fanatični aristokrat lani umrli Vojteh Schonborn. Ta grof je bil navaden ter-ciial. Mariška Pa predsednik tercijalov. V vseh procesijah jc Mariška korakal na čelu tercijalov, a grof Schonborn ponižno za njim. Vedno sta bila skupaj na vseh cerkvenih slavnostih. Sch6nborn 'e visoko spoštoval Mariško. ki se ie vedel kakor svetnik. Mariška je hodil zmerom s povešeno glavo, povešenimi očmi, malo je govoril, a molil po cerkvah neprestano. Kot strežnik pa fe bu napram tovarišem nesramno osoren. —i Že pred vojno je iz blaznice izginilo perila za več tisoč. Pokradel ga je Mariška, a vso škodo je poravnal grof Schonborn. ki je ščitil Mariško pri vseh lumpariiah. . — Mariška je bil že v preiskavi zaradi Min'stv$M nrefise^mk Painleve v Maroku Poročali smo že ponovno o obisku francoskega ministrskega predsednika Painleveja v Maroku, kamor je potoval da se osebno informira o tamošnji situaciji. a tudi zato. da dS moralne opo- re v Maroku se borečim francoskim četam. Iz Francije v Maroko je poletel Painleve preko Sredozemskega morja v aeroplanu. v Maroku samem je potoval z avtomobilom. Obiskal ie tudi maro- ško prestolico Fez, kjer se j« nŠčtA š maroškim sultanom. Naša slika Je P _ «No. kaj? . . .» . . _ «Čas je. da se domeniva! Stvar se mora razčistiti ...» «Pa naj se razčisti! . . . Toda čemu (a uvod? Moje .lepotičenje* gotovo ni šele danes vzbudilo tvoje pozornosti!« »Ne! Vzbudilo ga je že davno! Toda čakal sem. molčal sem . . .» «Da. čakal si! Molčal si! .. - Moj gospod soprog rad molči! . . . Molčal m kujal si se dolgo ...» cKujal? Slabo si me umela. Molčal pa sem zaradi tega tako dolgo, da zdaj lahko tem odločieje govorim.* cDobro! Govoril boš odločno . . . Upam. da tudi malce duhoylto. ker bi se me sicer morda lotilo — zehanje . .. Saj v tem dolgem času molčanja se Je moralo nakopičiti v tvoji glavi čnda modrosti! * . . Torej !e duhovito, mol gospod soprog! . . .» «Bojim se. da za duhovitost^ ne bo kdovekaj prilike in povoda .. . Stvar je namreč sila enostavna . . .« »Radovedna sem. Za kai torei gre?» «Za najino medsebojno razmerje!« «To se pravi za razmere, ki so nastale med nama! Slutim, da si hotel to poudariti . . »No. pa tako! Zakaj tistega, kar ume-vamo navad io pod razmerjem, med nama itak ni več. Midva sva na mrtvi točki ...» »Res je! Ampak Po čigavi krivdi?« »Pa vsaj nočeš trditi da po moji?« «Po čigavi pa? Sem mar jaz umolknila? Ali si imel kdaj kaj vzroka, pritoževati se, da ti nisem bila uslužna, pa naj bi šlo za karkoli? Vsiljiva seveda nočem biti! ...» »Bila si dokler si upala, da me s tem premotiš ...» »Preveč si domišljujes!« »Ničesar si ne domišljujem. ker ni absolutno nobenega vzroka za ta Kdo bo ponose i na — kaj takega? Dobijo se sicer možje, ki se ponašajo in bahato, ako iih ie poljubila — vlačuga. a jaz nisem med tistimi ...» »Tlii! Kam meriš? ... Kaj hočeš re-H? . . . Zahtevam, da govoriš dostoj-neie z menoiU «Cemu se razburjaš? Kaj ti ni prav? Mar beseda — vlačuga? Lepa res ni ta beseda in ne izgovarjam je red. toda ta hip mi v istini ne prihaja nobena pri-kladneiša na misel . . .« »Prosim, govori iasno! Ali velja morda ta beseda meni?« «Ako ie nisi zaslužila, ne. če pa si jo zaslužila, potem da!« »Protestiram kar najodločneje! . . .« »Hahaha. ti protestiraš! Potrpi malo! Danes se hočeva pogovoriti do dobrega. Ce se izkaže da sem t) delaj krivico, potem ... no —» »Hočem, da takoj prekličeš! Ali ves. kaj je vlačuga? Fej. kaka beseda!« »Vem! Vlačuga je v mojih očeh vsaka ženska, ki išče utehe pri več kot enem moškem . . .» »Kake utehe?« »No. katerekoli že! Razne stopnje so. Kot zakonska žena —» c. . . Bi morala Po tvoje seveda sedeti "ves dan doma. pa tebe občudovati ...» „ »Mene ni treba prav nič občudovati! Toda če si moja žena —» «... Še nisem tvoja sužnja!« »Nočem, da bi mi bila sužnja, ali...» »No. ali . . .?» »Mislim, da ima zakonska žena goio-ye dolžnosti, ki se lih ne sme kar tako otresti . . . gotove dolžnosti do moža in do lastnega doma! . . . Najmanj, kar smem zahtevati od svoie soproge, je pač to. da zasluži moje spoštovanje!« «In iaz ga seveda ne zaslužim! Vlačuga sem pač!« . . »Zena. ki prihaja domov samo tisti-krat. kadar je treba menjati toaleto, ki hodi — in še to zelo neredno — samo jest in spat domov, ki vidi svoj poklic v teic. da ne zamudi nobene prireditve, pa če ie še tako dvomljive etične vrednosti . . .» »Molči že! Dovoli ie klevet! . . »O. naiudobneie bi bilo zate, ako bi še dalie molčal! Ali mera je polna! . . . Prišel je trenotek, bo . . .» «Tistj trenotek je bil že davno tu! Dobro vem. kdai se je začelo sedanje tvoje razpoloženje, ali bolje povedano — nerazpotaženje . . •» »Začelo se ie tistikrat. ko si prvič pljunila na mojo čast . . »Začelo se je s tistim dnem. ko sem se bila odločila, da bom hodila ranjencem streč . . .» »Ranjencem streč! Hahaha! . . .« »Ne roeaj se! Zavest imam. da —* »Aj. zavest imaš! Zavest nemara, da opravljaš telesna dobra dela usmiljenja ...» »Jih mar ne?» «Oi. kak omejenec sem v tvojih očeh! Bolnikom in ranjencem hodB_ streč. praviš? Jaz pa pravim, da hodil streC — svoji hotljivostil . . .» »Iz česa sklepaš to?« a ^ »Iz raznih okolnosti, ali čel hoče« dejstev!« »Ta dejstva bi bila? . . »Le počakaj, zveš jih še! ... V ntf. kem pogledu pa se seveda ujema, ako trdiš, da hodiš streč — streže se pac lahko na kai različne načine . . .» «Jaz mislim, da se streže bolalKOa samo na en način .. .» »Da. resničnim bolnikom! Toda raznim častnikom lenuhom, ki so priili po protekciji v bolnico in se tako Izognili neprijetni službi na fronti, se streže dr&> gače ...» . »Tebi se blede! ...» .. . Tistim pustolovcem bi Mo kai-pakda predolgočasno, ako bi ne hne8 svoje zabave, ako bi ne imeli prilike, dobrikati se takim damam, kot si ti ter hladiti si ob njih svoje od obile iodi in pijače razgreie krvi . . ^ »Ti nisi normalen!« »Da. da. častniki raznih branž in na-j rodnosti, pa mladi pop je nairazličnejr veroizpovedani, žldie in mohamedi — same eksotične prikazni, ti soLkl mikajo! ... In vsi tisti še homoseksualnosti, a na Schdnbornov vpliv izpuščen. Mariška je imel na svojem stanovanju celo sobo z oltarjem, na katerem se je včasih brala maša. — Pred tem oltarjem se je Mariška po golem telesu bičal in imel sestanke z mladeniči enake moralne kvalitete. Zdaj je sloviti predsednik praških tretjeredni-kov v preiskovalnem zaporu. Na kolesu okoli sveta. Ameriški novinar v Jugoslaviji. Pravkar dovršuje potovanje na kolesu po naši državi svetovni potnik Edvard Krušandl iz St. Paula v Braziliji. Krušandl je po poklicu žurnalist, po očetu Američan, po materi Ceh. potuje pa kot tekmovalec za nagrado, katero je razoisal novinarski klub v New-Yor-ku in ki znaša 130.000 dolarjev, v našem denarju okolu osem milijonov dinarjev. Krušandl hoče prepotovati ves svet v petih letih. Z njim vred tekmuie za nagrado še devet drugih. Krušandl je sedaj šele 27 let star in je na potu dve leti. Prepotoval je doslei: Južno Ameriko, Severno Ameriko, Litavsko. Estonijo. Norveško, Anglijo, Irsko. Holandijo, Belgijo. Nemčijo. Španiio, Francijo. Portugalsko, Maroko, Alžir. Tripolitanijo, Italijo. Švico in Jugoslavijo. Sedaj se je ustavil v Beogradu, čez par dni odide v Skoplie ter od tam dalie v Solun in Carigrad. Krušandl je doslei prvi med tekmovalci in prireja povsod, kjer se ustavlja, predavanja o svojem notcva-nju po svetu. S seboi nosi filmski aparat. s katerim Dosnema zanimive prizore iz življenia ljudi. 2ivi pa izključno od izkupička dopisnic in od prodaje svojih slik.__ Ženske raznih narodov Opazke italijanskega filozofa. Italija ie znana dežela tujskega prometa. zato ie povsem naravno, da so tujci v Italiji prišli mnogokje v domače pregovore. Pa ne samo to. Neki neznani italijanski filozof, ki js gotovo precej dobro opazoval ljudi vseh narodov. zlasti krasni spol. je napisal pred kratkim sledečo karakteristiko ženskih svojstev; Italijanka se moži iz navade. Franco-sr-ttia 5z preračunljivosti. Angležinja iz ljubezni. Italijanka in Francozinja sta možu zvesti samo do konca medenih tednov. Angležinja se mu ne Izneveri celo živlienje: Nemka pa ljubi še preko groba. Italijanka in Francozinja vodita svoje hčere na Ples in v gledališče, Angležinja v cerkev. Nemka pa v kuhinjo. Francozinja je duhovita, Italijanka inteligentna, Angležinja čuvstvena, Nemka dobrodušna. Francozinja in Italijanka se oblačita zelo okusno, Angležinja je malomarna. Nemka priprosta. Italijanka in Francozinja šepetati. Angležinja govori. Nemka debatira. Italijanka se Vdaia dvomu, Francozinja bojazni. Angležinja razmišljanju, Nemka veri. Italijanka je lepa, Francozinja dražestna, Angležinja melanholična. Nemka prijazna. Angležinia hodi. Francozinja drvi. Italijanka leti, Nemka teče skokoma. Za to analizo ženskih lastnosti prepuščamo seveda odgovornost filozofu, ki jo je napisal prvi. __ Nova univerza v Stambulu Turška vlada je preuredila stari Se-raskierat, bivše vojno ministrstvo, v Stambulu, kakor se sedaj oficijelno ime-nuie Carigrad, v univerzo. Čeprav zaradi nezadostnih sredstev ni mogoče prezidati poslopia tako. kakor bi to želeli znanstveni krogi, nudi nalača s svojimi mnogimi prostori in dolgimi hodniki prav dostojen sedež za univerzo. Ko bo bivši paradni trg pred poslopjem izpremenien v park, bo stambulsko vseučilišče na enem najlepših prostorov na svetu. Na univerzi deluje 133 profesorjev in docentov na vseh štirih fakultetah, od katerih sta medicinska in pravoslovna kot naisiareiši najbolj posečani. Na medicinski fakulteti deluje 53 profesorjev, pravoslovni 23, modroslovni 45 in teološki 12. Profesorji so v splošnem zelo slabo plačani. Mnogo iih mora iskati še postranskega zaslužka in se zato ne morejo tako baviti s svojimi dijaki, kot bi bilo želeti. Navzlic temu ie število slušateljev vedno večje in ie narastlo letos od 2000 na 3150. JVlerodajni upaj0f da se bo posrečilo pregovoriti vlado, da stavi za univerzo večje zneske na razpolago. Zato pričakujejo, da postane stambulsko vseučilišče v doglednčm času središče vseh učnih zavodov nove turške države. _ Zobobol orjaškega slona V zoološkem vrtu v Berlinu se nahaja ogromni indijski slon «Harry«. ki je največji na svetu, kar jih je v zooloških parkih ali menežarijah. Ta slon je kaj dobrodušna žival in ima posebno rad otroke. Zadnje čase na ga je zače' mučiti zobobol, ki ga dostikrat spravlja v bes-nost. Zivinozdravniki so že vse poskusili. da bi zobobol ublažili, pa vse zaman. Ker je začel postajati slon naravnost nevaren, so ga sklenili ustreliti. — Ravnateljstvo zoološkega vrta se je te dni še enkrat posvetovalo s kapacitetami na polju živinozdravstva. ki hočejo poskusiti še eno sredstvo in upajo, da bodo imeli uspeh in da dr-pomene živali ne bo treba ubiti. Hude bolečine ima Hir-y v desnem velikem oklu. Žival ga je pred leti že sama odlomila ker je bil votel. Ostala pa je korenina, ki ji dela hude preglavice. Sedai jo je začel boleti tudi levi zob. ki se ga pa ni mogla znebiti. Nastopilo je gnojenje čeljusti, ki mora povzročati slonu neznosne bolečine. Doslej so čistili čel''n«+ in korenino vMk dan r posebno brizgalko, toda temeljitega odteka gnoja ni bilo mogoče doseči. Ravnateljstvo se ie sedaj odločilo, da da slona operirati po najboljših živino-zdravnikih. Ta operacija bo pač zelo nenavadna, ker si jo trpinčena žival gotovo ne bo dala mirno donasti. Zato ' bo treba omamiti z alkoholom, potem oa s kloro-formom narkotizirati. seveda ako bo hotel Harrv zavžiti rum. Akr se to posreči. bodo privezali rilec z .nočnimi verigami, da ne bi postal h^nik nevaren zdravnikom, ako bi se predčasno zbudil. Zvezati bo treba tudi noge z močnimi verigami. Končno bodo položili okrog ogromnega trupla slona 15 metrov dol- go železno verigo in več debelih vrvi Z operacijo upajo zdravniki odstraniti gnoj iz čeljusti in tako odpraviti bolečine ubogi živali. Na vest. da bo v kratkem nehal dihati Harry. ki se je Berlinčanom tako zelo priljubil, je prišlo zadnje dni v zoološki vrt na tisoče ljudi, da se poslove od orjaškega slona. Zadnjo nedeljo so mu Drinesli toliko sladkorja, ki ga ima zelo rad, pa se ga že več časa ne dotakne. da so bila tla velikanske kletke dobesedno pobeljena s kockami. Velikansko veselje ie zavladalo med prebivalstvom. ko je zvedelo, da moj-da ne bo treba ustreliti tako velike in vendar tako zelo krotke živali. častniški kandidatje. tisti napol otroci, ki se jim pozna, da so prišli naravnost izpod skrbnega maternega vamštva m ki obetaio zaradi tega naslado čisto posebne vrste, ker iih treba takorekoč sele pohuišati ... No. in naposled vsa tista mlada razgaljena moška telesa, ki. dasi morda res ranjena, vendar le prekipevajo življenjskih nagonov! . . . Kaka slast za poželjivo oko! . . To je..kar vas vleče' . In to dobro vedo tisti. Ki jim — strežete ... Ta in oni je hvaležen za prijaznost, ki je .ie deležen, in dobrohoten dovelj. da se primerno odziva vašim tihim željam . . . vašim koprnečim pogledom . . . »Blazen si!« »Sama si že pravila kai si fe ta alioni dovodi napram tebi ... To so bih ljudje, ki so te dobro poznali in primerno cenili — dobri psihologi pač! . . .» »Kaka podlost, da izkoriščaš take stvari! . . . Ako se je kai takega dogodilo. sem mar jaz kriva?® »Da! Kajti moški se vede napram genski vedno tako. kakor zasluži. Ced-nostni. sramežljivi ženski se ne pripeti kaj takega!« »Naposled boš res še trdil, da mi je bilo morda celo ljubo, ako sem kaj takega doživela! Samo ne vem, zakaj bi se bila potem pritoževala pred teboj Ekspedicija k,.Adamovemu dedu" Upamo, da bomo mogli, ko se povrnemo na zimo v domovino, podrobneje p^i -čat; o odkritju Adamovega deda v Mongoliji.« Tako ie izjavil vodja tretje ameriške rkspedicije v notranjost Azije. Roy Chanmar Andrews. ki se je sedaj napotil iz Pekinea v Kalgan. Njegova karavana ima 150 velblodov in je že na poti prct: puščavam Mongolije, dočim potuje cn sam za nio v avtomobilu v spremstvu celega štaba znanstvenikov. Ekspedicii.T namerava iskati velika ležišča fosilij. ki so i!h odkrli na prejšnjih dveh ootovaniih. med njimi mnogo okamenclih iaic dinozavrijcev. Glavni namen Andre\vsov pa je iskanje «mis-sing linka». člena v verigi razvoja med o tero oboroženih roparjev pri belem dnevu v podružnico First National Banke, prisililo z revolverji v rokah vseh 13 nameščencev, da so sc umaknili v sobo ravnatelja, in po* tem vzeli iz blagajne nad 10.000 dolarjev. Nato so skočili v pripravljeni avtomobil in izginili. Isti dan je prišlo pet tolovajev v trgovino draguljarja. Iz načina, kako so iz. ropali to trgovino, sklepajo, da gre za isto tolpo. Tu jim je padlo v roke 20.000 dolar, jcv. Kakor se je kasneje dognalo, so morali bili to galantni roparji. Ko so namreč v s to* pili v trgovino, 60 je nahajal« v njej dam* kot «tr*nka, ki se je revolverjev tako ustra. Sila, da je omedlela. Zločinci so negovali damo, jo zopet spravili k zavesti in zapustili lokal ko so pograbili denar, z vljudnim po» zdravom in globokim pokkmom. X Eckenerjev načrt poleta v Arktik. Po* veljnik zeppelina, ki je poletel v Ameriko, dr. Eckener, namerava priti prihodnje dni zopet v Berlin, da nadaljuje pogajanja za opremo nameravane ekspedicie proti sever« nemu tečaju, ki jo misli napraviti z novim velikim zeppelinom. Dr. Eckener upa, da se bo še te dni odločilo, ali bo mogoče pre« iskati pokrajine okrog severnega tečaja z zrakoplovom. Ako bo ekspedicija omogo* čena, nc bo imela mednaroden značaj, am» pak bo popolnoma nemško znanstveno pod* jetje. X Letalske nesreče. Dne 8. t. m. je strmo* glavilo pri Hebu na Češkem iz precejšnje vi. šine na tla letalo, v katerem sta bila letalski poročnik Vanja in narednik Piš. Oba pilota sta bila takoj mrtva. — V torek se jc nad Schonebcrgom pri Berlinu vnel v zraku tro* krovnik in padel na tla. Oba pilota sta se smrtnonevarno poškodovala. X Ruska letalska ekspedicija na Kitajsko. V sredo je odletela iz Moskve proti Pekingu ckspedicija, obstoječa iz šestih aeroplanov, od katerih so bili štirje napravljeni na Ru> skem. Namen ekspedicije je, najti primerno zračno jx>t proti Daljnemu vzhodu preko Urala. Bajkalskega pogorja in puščave Gobi, vsega skupaj nad 7000 kilometrov dolgo pro* go. Ako bo imela ekspedicija uspehe, se bo ustanovila rusko*kitajska zračno prometna družba, ki bo uvedla stalno zračno službo med Evropo in Pekingom. Kino Kaj igrajo drugod? V ZAGREBU: Dr. Jack (Harold Lloyd). — Dante (Njegovo življenje in smrt; 7 dejanj). — Deklice, ki jih ne poročiš (Ellen Kurstl). — Rosita (Režija: Ernst Lubitsch); v glavni vlogi Mary Pickford). — Tarzan (Elmo Lincoln). V BEOGRADU: Rdeča luč. — Naga žena. — Don Carlos. — Rdeča rokavica. — Maščevanje. — Senca smrti. V PARIZU: Mylord 1' Arsouille (8. epoha). — Kako sem usmrtila svoiega otroka (Aubert-film po romanu Pierrea 1' Ermitea). — Teodora. _ Varalica (komedja; v naslovni vlogi Constance Talmadge). — Rdeča haci-enda (Rudolf Valentino). — Naslednik prestola. — Peter Par, (Paramount-iilm). — Njeno življenje (Norma Talmadge). — Lepi Brumell (v glavni vlogi John Barrymo-re, sloviti amerški komik). — Grbec (najnovejši francoski silm). — Otrok pustinje (Maria Jacchlnj, Harry Lledke). — Helio-trop (Paramount). — Nosierata. — Orel morja (Paramount). NA DUNAJU: Prvi medeni teden Bustera Kelatona (veseloigra). — Lov za možem (First Natio-nal-Film, Amerika: v glavnih vlogah Colle-en Moore in Sidney Chaplin). — Gospodična sekretar (amc-riška komedija; v glavni vlogi Constance Talma-dge). — Med moT-skim! roparji (veseloljrra s Haroldnm Lloy-dom). — Sin dveh mater (ameriška drama v 6 dejanjih). — Ljubezenski norci (VI-da-film. — Pariški tatovi (avanturistični francoski film v 15 dejanjih). Hedda Ga-bler (v naslovni vlogi Asta Nieiscn). — Paradiž bogatašev (drama v J5 aktih z Betty Compson). — Kadar umetniki ljubijo (drama iz umetniškega življenja). — Morski vrag (velk ameriški film firme First National; v glavni vlogi poznani MI1-ton Siils). — Sen kresne nočL V GRADCU: Ouo vadiš? (po istoimenskem romanu Henrika Sienkiewicza za novo posneti film z Emilom Janningsom in Alfonzom Frie-landom). — Interno (erotična naravstvena drama v 5 dajanjih). — Kralj za eno noč (historična opremna drama v 5 dejanjih; igrajo prvi igralci dunajskega Burgthea-tra). — Bela sestra (Lilian Gish"). — Greš-nica Zaida (kriminalno-nravstvena nemška drama v 6. dejanjih). — Rdeči sgnal (ameriški avanturistični film v 8 aktih z Virgi-nijo Ba"y in VVallace Berryjcm) — Med volkovi Aljaske (Tom Mix). — Gospodarica sveta (filmski ciklus v 8 epohah; Mia May, Hans Mierendorf.) — Mož brez živ- cev (Harry Piel)'. — Smrtna vožnja podmornice U 777 (amerški avanturistični flimi- — Dr. Jack (Harold Lloyd). Ameriške filmske dogme Izšle so v knjigi pod naslovom «\Vhat's wrong -vvhit the mc« vies?» (Kaj je slabega na filmu?) Knjigo je spisal ameriški filmski kritik Tamar Lane, ki slovi zbog svojega strupenega sarkazma. V naslednjem prinašamo najznačil* nejše njegove «dogme». Dogma je: 1. da se vsi državni pravdniki vestno in energično prizadevajo, kaznovati vsak zlo* čin; 2. da je mogoče skozi ključavnično luk. njo vedno vse pregledati, kaj se godi v sobi; 3. da se ženske nikdar ne vmešavajo v boj, kadar se moški pretepavi^o, in da ni, kdar nc poskušajo braniti svojih prijatc* ljev; 4. da v puščavi Sahari ni navadnih ljudi; vsak Arabec je najmanj šejk; 5. da se bolnikom, ležečim v postelji prav nič ne pozna, da so bolni; 6. da so osebe, ki so bile ustreljene v ro> ko, vedno obvezane na glavi; 7. da se dcklice, ki vzamejo moža radi denarja, pozneje vedno vanj zaljubijo; 8. da zločinec ni nikdar plavolas in gladi ko obrit; 9. da so vse kmetiške devojke nedolžne- 10. da junak pobije dvanajst pocestnih roparjev, ne da bi si pri tem zmršil fri* zuro; 11. da so ljudje, ki so padli v vodo, že v par minutah zopet suhi kot poper; 12. da se na koncu vedno pojavi »rešilni angelo, ki prepreči nesrečo; 13. da premore še tako obubožana juna« kinja toliko, da si lahko privošči svileno spodnjo obleko; 14. da imajo vsi junaki, ki jih sovražnik ostro zasleduje, vedno še toliko časa, da dodbra objamejo svojo izvoljenko, se po. tem počasi vzravnajo in nato šele zbeže; 15. da vsak vlomilec takoj vrne nakrs. deno stvari in se na mestu poboljša, če ga pri vlomu preseneti ljubki domači sinček in ga prosi, naj bo priden; 16. da ima deklica na samotnem otoka kljub brodolomu, ki jo je zadel, dovolj pudra in ličila na razpolago, da si lahko nabarva obraz; 17. da je mogoče streljati iz puške, ne da bi io kdo basal; 18. da se ljudje, ki jim pade kaica misel v glavo, vedno za par hipov zarro v zrak, nato se nasmehnejo, udarijo po mizi in vzkliknejo- Jo že imam! Filmski paberki. Alt Heidelberg smo videli v Ljubljani že pred daljšim časom. Film je delo nemške filmske produkcije. Kakor pa čitamo v li-st'h, namerava Isti sujet porabiti za novi film ameriška Metro-Pictures. V vlogi prin-1 ca Heioxa bo nastopil Ramon Navarro. • To so dobički! Amerjška filmska družba VVarner BroiheTS (pri kater deluje sloviti nemško- ameriški režiser Emst Lubitsch) je zadnje poslovno leto, ki se le zaključilo 31. marca t. L zaključilo z ogromnim do-biSkom 1101.950 dolarjev (preko 60 miliionov dinarjev). Tudi za ameriške razmere čedna vsotica! Na Dunaju pride v kratkem najnovejši film Cecil B. de Millea »Ki jim je po-=ta'o življenje odveč«. Filmska kritika pravi. da ie tudi novi film vredeu režiserja »Desetih zapovedi«. Film je izdelala tvonrca Paramount. Štirje lezdecl ap .kalipGC. Film po istoimenskem delu španskega pisatelja V:cen'a Blasca Ibnneza. Rečiser Rex Ingram. V glavnih' vlogah Rodolfo Valentino in Alice Ferry. Metro-film Inc, N'e\vyork. — Ko so film pred meseci predvajali v Parizu, ni b -lo zanj skoraj nič manjše zanimanje kot za »Deset božjih zapovedi«, ki so dosegie rekorden uspeh. Igrali ga bodo te dni na Dunaju. Nemško-nacijonalni prenapeteži so ga razkrlčali, da je naperien proti nemštvu, kar pa ne odgovarja resnici Res Ingram je na vrlo posrečen nač:n položil v svo) film vso odvratnost vojnih grozot ter tako ustvaril veliko umetnino, ki io od po-četka do konca prepleta le ena misel: proč z vojno, na) živi mir! Film je poln mogočnih v mozeg segajočih prizorov iz medsebojnega klanja dveh sovražnih armad Fotografija, režija in tehnika so na višku. zaradi takih stvari!« «Pritoževala si se? Ne!» »Da se nisem pritoževala? Da nisem bila indigntrana?® »Ne. nisi bila indignirana! Nasprotno, na obrazu se ti je poznalo, kako rr.~e se tj mude misli ob živi sliki, ki L jo je dal gledati dobrosrčni poznavalec tvoje duše! ...» »Sam si umazan, pa sodis še o drugm takoU »Ce si pravična, moraš priznati, da ti ne delam krivice!» »Moja vest je čista. Ničesar mi ne očita!* . „ » , »Ne očita ti. ker je nimaš! Ze davno si jo zadušila!® . _ .. »Fantaziraš! ... V tvojih možganih v istini ni vse v redu!» »Dokazati ti hočem, da se motiš! Povej mi. kaj pa se godi po bralnih sobah in raznih kabinetih, ki so na razpolago v bolnici posameznim častnikom, pred vsem seveda nekaterim odličnikom?« «Ne zahaiam tja! Ne vem torej!« «Zahaiaš!» »No, pa zahajam!« »Da, " " hajaš! «Ro kaj neki?« »Vsesti se tako le tujemu moškemu y naročje in —* _________hajam. »Da. zahajaš! I,i tudi vem, po kaj za- »Kdo pravi? . , »Čudno, da -ri ne daš izgovoriti —» »Hočem vedeti, kdo trdi kai takega!« ^Vsekakor nekdo, ki ie na lastne oči videl!« . »Ah, ti imaš ljudi, ki zate vohunijo!« «V tem vzkliku tiči priznanje!« ^Ničesar ne priznavam! Kdo je videl ?» »Kai pa. ako jaz sam?« »Tii? . . Ti me torej zalezuješ, ti stikaš za menoj? . . . Toda kako neki bi mogel videti . . . tudi če bi res bilo!« »Prav nič ni bilo treba stikati! Slučaj je često čudno postrežljiv! Vidiš, včasi ostanejo vrata samo priprta . . . Ce so želje preburne. ni mogoče vsega trezno premisliti ...» , ... , »Ah. to je bilo tistikrat. ko si bil prinesel kliuče za menoj! . .. Hinavec grdi! Fej!« »Zakai hinavec?« , , , »Ako si res opazil kaj. zakaj nisi takoj govoril ?» »To je rnofa stvar! Imam svojo metodo! Kak drug bi bil morda res nastopil takoj, že tam — na licu mesta . . . Jaz sem raje čakal in molčal . . . Hotelo se mi je. da te še malce proučujem . . . Da pa sem čakal baš do današnjega dne. je nekoliko pač tudi vznok. ker mi Je bilo na tem. da se konča vsa stvar med nama na nekoliko slovesen način. Danes praznujeva namreč desetletnico svoje poroke.« »Desetletnico — poroke? Kako to. da se nisem spomnila? Ali je mogoče? Da, da! O. daj. da te poljubim!« »Hvala! Prevečkrat so tvoie ustnice zakonolornno drhtele ob ustnicah raznih liublmcev. da bi mogel občutiti jaz še kako slast ob tvojih poljubih! . . .» »Kdo se drzne, kaj takega trditi?« »Jaz!« »Odkod veš to?« »Rekel sem že — priprta vr>fa!« »Ah. tudi to si torei videl tistikrat.-' Prav je. da si videl! Zdaj veš vsaj. kako znaio drugi poljubovati! Da, da, moj ljubi, ti me pehaš od sebe. drugi pa me poljubu je jo! Godi se ti čisto po zasluze-nju!« .. »Občudovana vredna st v svoji brez-stidnosti! Toda zdai, ko priznavaš . . .» »Hahaha! Pa vsaj ne boš zaradi par poliubov . . . Ali st res tako strašno zaostal za svetom? Ali res ne veš. v kakih časih živimo? . . . Pameten mož se ne briga za take malenkosti, zlasti če jca žena tako malo omejuje v 'njegovi prostosti kakor iaz tebe! ...» »Obžalujem, da ne spadam k tistim možem, ki jih smatraš ti za pametne in ki so nm take stvari malenkosti!« ' »To da niso malenkosti? Ali je mož mar zaradi tega kai na slabšem, ako njegova žena še koga drugega poljubi? Poljub ie sam na sebi vendar tako nekaj nedolžnega! Poljubu jem očeta, po-ljubujem mater in brata in sestro, po-ljubujem otroke, ki iih srečavam na cesti. ako so mi všeč. poljubujem svoje prijateljice, zakaj ne bi smela poljubiti v vsej poštenosti tndi svojega prijatelja? Vprašam te. na je poljub? . . .» »Poljub ie lahko nekaj zelo različnega. Mislim da sama ne boš trdila, da ie eno in isto. ako poljubiš svojo mater, ali otroka tam na cesti, ali Pa svoiega — prijatelja. V zadnjem primeru je poljub često samo poetičen uvod k po-zneišemu trivijalnemu dejanju — uvertura pač k lascivni operetni predstavi, ali če hočeš, nekak »intnoitus« k daritvi, posvečeni boginji ljubezni . . .» »Imaš, kar se tiče mene. dokaze za to? Po bolnicah nemara ni priložnosti za kaj takega! Kaj takega more domnevati pač samo človek — tvoje vrste!« »To. kar se godi dopoldne v bolnici po raznih kabinetih, je samo nekaka predigra. Tam se vrše samo priprave in snuiejo načrti za popoldanske ljubezenske prireditve. Bovej mi. kam si zdaj namenjena?,«. .». v «V bolnico!« " ,-t Kraljestvo mode Kostum iz rips-alsre v barvi slonovine. okrašen s koralno rdečimi našitki. Kreacija pariške hiše Savary. Po opravkih, m sprehodih in promenadah Imena blagov so v letošnji poletni sezoni pestra, kakor so pestre kreacije velikih pariških modnih hiš in okusi velikomestnega damskega sveta. Tussor. trikolin, shantung, In alge. Dočim sta osob;to tussor in shantung pretežno italijanska fabrikata, so alge (kakor kasha) nova specijaliteta velike francoske tvornice Rodier. Dommi-raio popl-alga, crep-alga, rips-alga. Ima io baržunasto mehak značai in so posebno prikladne za lahke poletne po- vršnice. , Ostala francoska imena modnih bla-gov in tkanin, ki so v poljubni izbiri, se letos glasijo: soierees imprimžes de real: tissus imprimee de kismett; mou-sselin imprimee; crepe imprimee, cre-ne Georgette. crepe ecossais; in lama-ge ecossais. Kreacije zelo poljubne, v glavnem prevladuje inspiracija iz dobe Ludovi-ka XIV. „ . M. Sarcova. Tudi moda revoltira Je-li mogoče? Da, vse kaže, da so se krojači razjezili nad vztrajnostjo, ki smo jo opažali v zadnjih sezonah v modi in da so se pripravili na veliko ofenzivo. Za poletje so namreč pripravili ne-opaženo tako zvane medsezonske kolekcije. Smoter teh kolekcij je, da bi očetie in možje ne živeli v prijetni zavesti, da im?jo 3 mesece mir, če posežejo spomladi ali poleti globoko v žep in nakupijo nadebudnim hčerkam odn. nadležnim soprogam vsega, kar zahteva moda od dotične sezone. S temi medsezonskimi kolekcijami so torej modni saloni izjaviil svojo odločno voljo, da se moda ne sme več raztezati v neskončnost, da zalog in ostankov iz zimske ali pomladanske sezone ni mogoče prilagoditi poletni modi, ne da bi se pregrešili zoper stroge predpise modnega sveta. To visoko in iznajdljivo krojaštvo hrepeni zdaj po oblikah, nad katerimi LUŽE = Crep........ Din GO-- Greppe de ChJne . . „ 95"— Sviienev »seli barvah ,, 120-— Krasna izbiral P. iVSJ&GBIC, Ljubljana. bi si domače šivilje zaman belile glave. Mesto ravnih, preprostih linij, so si izmislili gube in vzorce z različnimi kompliciranimi linijami Skratka, od tesne, po stasu narejene toalete prehajamo k takozvani »ampleur«, ki je v diametralnem nasprotju z ozkimi, po figuri ure-zanimi kostimi. Po mnenju visoke reprezentance modnih salonov je vrhunec v enostavnosti in zanemarjanju detajlov že dosežen. Zdaj je potrebna reakcija. In res, v teh medsezonskih kolekcijah se je pojavilo letos nebroj novih modelov, zlasti kostumov »en forme«, ki tvorijo z opremo damskih no-žic popolni kontrast Mobilizirane so vse tiste kombinacije, ki omogočajo obleči žensko sihueto s kratkimi linijami in ohlapnimi formami. Ni treba omenjati, da ie naletela kakor povsod tudi v modi ta revolucionarna sila na zakone vztrajnosti, ki jih ne smemo podcenjevati. V modi nastane bržkone dvoboj med staro in novo tendenco. Nobena teh dveh tendenc pa ne bo imela absolutne tiranske večine, nobena ne bo mogla trditi, da je zmagala na celi črti, nobena ne bo dovolj močna, da bi se drznila očitati svoji nasprotnici, da je smešna in absolutno nemožna. Gladko in tesno netitno robo bo moda še vedno gojila v imenu praktičnosti in modernizma, graeiiozno robo pa v imenu ženske gra;ije in di-stinkcije. Za poletno vročino Čitateljice gotovo ne bodo ugovarjale trditvi, da so jim vroči poletni dnevi, ko se ni treba oblačiti tako strogo po modnih predpisih, ljubši kot vse druge sezone. Kolika razlika med enostavno, lahko, svetlo poletno toaleto in temnimi angleškimi kostimi in plašči! Ko obleče dama poletni kostim s kratkimi rokavi, ima občutek, da se je pomladila, da je vsa okolica vesela, da stopa v novo življenje, o katerem se ji v okornem zimskem kompletu niti sanjalo ni. In kako tudi ne! Saj je nad njo sinje nebo, solnce pripeka, vse kipi i brsti, mladi optimizem zopet zmaguje. Dobro razpoloženje je čes?o odvisno tudi od obleke. Obleka vpliva na duševno stanje človeka, na njegovo samozavest in veselje do življenja. Če je človek lepo oblečen — seve ni treba biti domišljav ali koketen — se čuti v družbi takoj na sigurnejših nogah. V družbi se ne stiska v kot, če gre sam Lahak letni plašč Amundsen in njegov polet deškega značaja iz nool-alsre marine, okrašen z belo ronl-algo. na izprehod. se ne dohočasi, ker so njegove misli vedno dnleč proč od vsakdaniih težrv in nadlog. L^tošnia moda si je izmislila toliko lepih in praktičnih vrst blaga za poletne kostime, da se re<= ni težko z okusom in poceni obleči. Plnga :n vzorcev tudi lefos no primanjkuje. Vendar pa bi dali nrednost tistim vrstam blaga. ki se dado p^', bodici da je to svi'", ali volna. Nedvomno so nriklad-nejše povsem enostavne ob'eke, ki jih lahko po vsakem sonarjem dnevu ope-remo. nesro take, ki iih ^osimo dve ali tri leta zaporedoma s s'edovl potu ln drure nesnage. Poleti se nosi široko krilo. Ozkim krilom, ki so ovirala dr me pri hoji in vzbujala kvečjemu ribčudovanie pri življenja siti mladim ali senilnih starcih, ie že odklenkalo. Vse letne toalete so ohlapne in nneubane. Rokavi so kratki, ovratnik še vedno dominira in ze!o rad se mu pridruži be! telovnik ali žabo. Za spremembo imajo dame večinoma po dve ali tri garniture, da gre ena vedno lahko v perilo. Dve apartni toaleti leva iz resedno barvne shantung-svile s plisiranim kazakom in pasiraniml rokavnimi volani: desna iz tussov-svi!e prav b!edo vijoličaste barve s ser-pentinsko zvončastim kazakom. Amundsenov povratek. Samo 250 km od severnega tečaja. Kljub temu. da Amundsen ni dosegel severnega tečaja, je smatrati njegov polet v arktične pokrajine za velik uspeh, cajti severnemu tečaju se ie približal na 250 km. Moderna tehnika ie premagala velike težkoče in gotovo ie, da pomenja Amundsenova ekspedicija v pokrajine severnega tečaja velik napredek v znanstvenem raziskovanju. Kar je moglo dandanes človeštvo storiti v tehničnem oziru. se je zgodilo. Amundsenova ekspedicija je bila skrbno pripravljena in obe letali, s katerima je poletela njegova ekspedicija proti severnemu tečaju, sta izvršili svojo dolžnost. Narava je sicer krčevito branila svoie tajnosti pred drznimi raziskovalci in samo nepričakovanim zaprekam je pripisati, da Amundsen s svojimi spremljevalci ni dosegel severnega tečaja in da ie ostal od njega oddaljen še 250 km. kar Pa se more smatrati kot neznatna lu/d^l i «To naj ti kdo drugi verjame!« «Pa ne verjemi! Ne siiim te! Ali mi moreš kai drugega dokazati? Kdaj jc bil kdo zraven? Imaš mar priče?...« «Včasi se da dognati resnica tudi brez prič! Tudi ako bi tistikrat v bolnici ne bilo naneslo tako. da sem na lastne oči videl, kako in kaj znaš. tudi če bi me ne bil nikoli nobeden človek opozoril na tvoje počenianie — bi le predobro vedel, kaka je tvoja morala in kako globoko si se pogreznila. Kaj potreba Prič. ko si pa sama proti sebi pričala, ko si se pa sama tako jasno izdala! ...» «Jaz sem se izdala?... Kdaj?...» »Trenotki so v življenju, ko zastane-io človeku vse misli, ko preneha vsak preudarek, ko vlada eno samo mogočno čustvo...» »Abotnosti! Na kak način naj bi se bila izdala?« »Na ta način, da si v hipih tiste skrajne intimnosti, ki je možna med možem in ženo. da si v trenotku. ko naimogoč-neje vzplapola plamen na Venerinem žrtveniku. ko je sladkost ljubezni dosegla svoj višek, pozabila, v čigavem objemu si in —» •Govori, govori — povej, kaj se Je izleglo v tvoji bolestno razburjeni domišljiji!...» ,, .. »...da si v tistem trenotku, v tisti nasladi iskala in nudila finese. ki jih nepokvariena ženska ne pozna in jih tudi ti nisi poznala, dokler nisi prišla v stike z liudmi, ki so te smatrali za primerno nadomestilo onih žensk, ki po javnih hišah s svojo rafiniranostjo priklepajo nase razvajene moške!...« »In tako si srečno zopet pri vlaču-gah'» »Ne morem za to! Od katerekoli strani si ogledam stvar, vedno zopet se kaže mojim očem tvoja propaiost...» »Nisem propala. nisem to. kar hočeš napraviti ti iz mene. nisem vlačuga! Vlačuge so ženske, ki se prodajajo! Kdaj in komu sem se jaz prodajala?« »Meni — če nikomur drugemu!« »Tebi?... Ker sj me oblačil m preživljal?.... »Spominjam se. da si bila pripravljena ustreči moji želji, samo pod pogojem. da poravnam račune tvoje mo-distke!...« »Med možem in ženo se dogaja marsikaj. kar...« »Da. to je tista prednost zakonskega moža. da mora svoji ženi drago plačevati. kar drugi pri nji lahko zastonj dobe!.*. ----------J- stvenik raje nadaljeval svoja opazovanja in se odrekel vabljivi misli, da bi zgolj radi slovesa skušal doseči severni tečaj in tako spravil morebiti v nevarnost vso ekspedicijo. Ugotovil je. da je na mestu, kjer je bil prisiljen spustiti se v Ledeno morje, voda globoka 3750 m. 1000 km je preletel z aeroplanom, nad 100.000 kvadratnih kibmetrov je mogel pregledati. Do približno 60 km pred severnim tečaiem ie videl pokrajino večnega ledu. Nikjer ni videl kopne zemlje in gotovo je. da io ni med severnim delom Evrope in severnim tečajem. Četudi ni bil dosežen severni tečaj, vendar Pa so znanstvene pridobitve ekspedicije znatne. Letali sta se spričo mMerne tehnike popolnoma obnesli Da so prodrli svoječasno par širinskih stopinj oroti tečaiu so potrebovali let^ Sedaj šo napravili Leto pot v nekaj urah. D.ie 21. maja je odletel Amundsen proti severnemu tečaiu. napravil ie 1000 km dolgo pot in po štirih tednih se je vsa ekspedicija. nad katero so mnogi že obupovali, zopet vrnila v Evopo. Vsa ekspediciia se je vrnila zdrava domov, ž njo tudi Elsvvorth, čegar oče ie medtem umrl žalosti, ker je smatral svojega sina za izeublienega. Človeški duh je z Amundsenovim poletom na severni tečai praz*wval novo zmago. Ni dvoma, da bo Amundsen po dosedanjem uspehu nadaljeval ob prvi oriliki raziskavanie arktičnih krajev. Modema tehnika ho omogočila, da se bodo nove ekspediciie vršile z manjšo nevarnostjo kakor doslei. Kako je postal Amundsen polarni raziskovalec Amundsen je, kakor znano že pred 20. leti poskusil prodreti na severni tečaj. O obsežnih pripravah za to ekspedicijo in o svojem prejšnjem življenju pripoveduje Amundsen sam: 30. maj 1889. ostane meni in mnogim Norvežanom trajno v spominu. Tega dne se je vrnil v Kristijanijo (Oslo) Nansen, ki je na smučeh prepotoval Grenlandijo. Iz vseh krajev so se zbirale množice njegovih prijateljev in rojakov. da pozdravijo viteza iv^veškega narodnega športa, tega čudovito energičnega moža, ki je riskiral svoje življenje. da pribori domovini priznanja vsega sveta. Vsa Norveška je triumfi* rala. V tem svečanem razpoloženju* med navdušenimi ovacijaml Nansenu sem začel sarnati: tudi jaz bom polarni raziskovalec. Ta misel mi ni šla več iz glave. Štiri leta pozneje je odšel Nansen na svojo riskantno ekspedicijo. Ne g<"4s na to, da sem bil še zelo mlad, ie bila moja iskrena žena, da bi mogel Nansena spremljati. Toda materina skrb in bojazen je zakrivila, da sem opustil ta načrt ter se vrnil h knjigam, mesto da se pridružim Nansenovi ekspediciji. Kmalu potem mi je umrla mati. Ker me z živ-Ijem po njeni smrti niso več vezala rodbinska čustva in ker nisem imel nikogar. ki bi imel pravico zahtevati, da ne riskiram svoje glave, sem opustil študije ter se loti! pnjarnega razi«**---- Prvi moj poizkus v ledenem morju je bil lov na tulnje !. 1894. Kot nadporočnik sem se pozneje udeležil tudi belgijske polarne ekspedicije pod vodstvom Gerlacha. Med ledenimi gorami so dozorele moje mladostne sanje. Iz polarnih pokrajin sem se vrnil domov 3 trdnim sklepom, da poskusim svojo srečo in pridem na severni tečaj od severoza-padne strani. Po povratku v domovino sem Informiral o svojih načrtih ravnatelia meteorološkega zavoda v Kristijani?! dr. Aksela Stena. Ta moj naiboljši prijatelj me ja skupno s prof. Neumayeriem, največjo avtoriteto na polju magnetizma, neprestano bodril in nagovarjal, nai sa lotim tega podjetja. Toda vse se mi je zdelo samo teorija, dokler ni odobril mojega načrta tudi Nansen. Nekega dne sem potrkal pri znamenitem raziskovalcu. Priznam. da mi ie bilo tesno pri srcu. ko sem pomislil, da stopim pred tega čudovitega moža. ki sem ga že davno smatral za neko nadčloveško bitje. Nansen pa ie odobril načrt mojega podjetja. Od tega dne sem živel v trdnem prepričanju, da se moje sanje ure- »Dolgočasen sil» »Ali se ti vidi?» »Omejen! Nazadnjaški! YA~' sem še jaz tebe spraševala: kje si bil, kaj si pocsl ?■» cPrimera se ne vjema! Mož in žena ni vseeno!* • t - »Ni vseeno?« »Ne! Gotovo tudi jaz nimam dolžnosti do tebe. tudi ti smeš mene pozivati na odgovor. Navzlic temu pa je razloček velik!... Zakaj naj bi n. pr. jaz komu drugemu vzdrževal — recimo: ljubi oo. ali — metreso?...« ^ »Po kaki pravici me imenuješ tako?. Na nikogar se ne vežem!...» »To je res — ker si pač vsakemu na razpolago! Boljše karakteristike nisi mogla podati sama o sebi...« »Doveljl Kaj ti mar?.,. Kdor je vreden moje ljubezni, ta naj io ima! AH naj bi bila takemu možu — liubo. kakršen si tL vse svoje življenje sužnja smešnih predsodkov?... Moja duša je velika...« »ln tvoje srce ohlapno...« «Polno ljubezni, polno usmiljenja js to moje srce!..,« »Aj. morda pozna celo ljubezen ia — usmiljenja?...« »Zakaj bi ne bilo kaj takega mogo-če2*~, Zakaj ne bi izkazala ljuba«! sničijo. S tem, da le mojster Brtarnffi raziskovalcev odobril moj načrt sem našel moralno oporo za nadaljne delo. Ali to še ni bilo vse. Za polarno ekspedicijo je potreben denar, ki sem ga imel malo. Skromno premoženje je bilo vredno komaj toliko, da bi si lahko kuoil ladto in znanstvene inštrumente. Glede drugih stroškov sem se obrnil na tiste rojake, ki so se zanimali za ekspedicijo. V tem pripravljalnem delu so me požrtvovalno podpirali Nansen in trije bratje. Kupil sem manjšo iadjq »Gjoa«, ki le bila zgrajena leta 1872. m služila od 1. 1880. za lov na morske pse na Spitžbergih. Za lov ie bila ta ladja prav dobra. Poleti L 1901 sem io preizkusi v Ledenem morju. S preizkušnjo sem bil povsem zadovoljen. >Gjoa« se mi je zdela prikladna. Nato sem opremil ladjo s petrolejevim motorjem 13 konjskih sil. S tem motorjem smo lahko dvigali vsaj sidro, kar je bilo velikega pomena, ker sem imel na krovu le neznatno "osad-ko. Motorju se imam v prvi vrsti zahvaliti, da ie Šlo vse tako gladko. Spomladi 1. 1903. smo vzeli »Gjoo« v Kn-stijanijo, da io natovorimo. S'-—za hrano smo napravili nalašč iz materua-la ki smo ga moeli pozneje porabiti za observatorij. Tako smo prihranili na prostoru in vzeli s seboi hrane za 5 let. Prve dni maia ie bila »Gjoa« pripravljena za odhod. Neke deževne noči smo odpluli iz Kristanije. Navzlic slabemu vremenu smo bili veseli in pr^vK^ na vse težave. Po mučnih pripravah in obligatnih poslovilnih posetih vpliva odhod pomirjevalno na telo in duha. kar Čuti gotovo vsak potnik, ki se poslavlja od civiliziranega sveta. Le naši psi niso bili veseli slabega vremena. Te uboge živali se počutijo dobro samo v ledenih pustinjah. Topla pomlad na Norveškem jim je bila zelo neprijetna in deževno vreme je vplivalo nanje silno slabo. 17. junija smo pristali v Hortenu, v norveškem blagovnem pristanišču, kjer smo naložili 200 kg vate, ki je pri polarni ekspediciji prav tako potrebna, kakor prepečenec. Nekaj ur pozneje smo odpluli iz pristanišča, mo- Roald Amundsen. tor je deloval s polno paro, razprostrli smo jadra, »Gjoa« se je zibala na Severnem morju in hitela daleč tja proti ameriškem polarnim krajem. Na krovu ni bilo nobenih predpisov ali razdelitve vlog. Vsi smo bili enakopravni. Na disciplinirano in pametno moštvo vpliva namreč to zaupanje zelo dobro. Prosto-volina disciplina ie močnejša nego s predpisi izsiliena kazen. Taka disciplina napravi iz spremljevalcev individualnosti. Živeli smo v pooolni slogi in medsebojni ljubezni. Vsi smo se zavedali. d_a je pred nami dolga in naporna pot. 25. junija 1903 smo pripluli skozi morsko ožino med Faik-Isle in Orkadami v Atlantski ocean. Kaj so govorili o tem našem načrtu na Norveškem? Zdelo se .iim ie smešno, da hočemo s tako ladiico preplut; ocean. Vsi so trdili, da spravi najmanjši vihar to orehovo lunino na dno rr-via. O. če bi mogli ti škodoželjni proroki takrat videti, kako radostno je r>!u1a naša »Gjoa« po oceanu z razprostrtimi iadri liki labod na čelu za nami drvečih valov! Kulturni pregled Gledališki repertoarji: Ljubljanska opera Nedelja, 21-" Zaprto. Pondeljek, 22.: aHoffmannove pripovedke^. F. Mariborsko gledališče Nedelja, 21.: «Tosea». E. Gostovanje Maru ja Šimenca. Pondeljek. 22.: pornemu društvu za revne učence. «HoiL^annovc pripovedke« v Ljubljani. Četrtkova predstava Offenbaehovih «Hoff. faannovih pripovedk®, na kateri se je, ka» kor smo že poročali, poslovil od ljubljanske publike naš basist g. Zathey, je bila po gg. dirigentu A. Balatki in režiserju Fr. Bučarju prav dobro pripravljena. V režiji je bilo morda tupatam tudi kaj. s čimer se ne stri. njamo, a oprema je podala vsaj nekaj no» vega, tudi prav okusnega. Zlasti Giuliettina slika je bila lepa. V ostalih slikah je bilo pač videti, da nimamo sredstev. Zastor v 2. sliki bi pa rajši opustili in v 4. sliki bi si želeli več fantastičnosti; okrogla miza v 1. sliki po stilu ne spada vanjo. Da je Spa. lanzani tudi zoolog, je takisto novo. No. g. Bučar je storiL kar pač more in zna. G. Befatka jc z veliko skrbnostjo prede, lal orkestralni in pevski part: predigro k 5. sliki jo podal spričo razpoložljivih sredstev presenetljivo dobro. Za vse svoje vztrajno in marljivo delovanje tekom sezono je pre« jel zaslužen venec. Tudi moški in ženski zbor sta bila prav dobra. Da so kostimi raz« ličnih dob in stilov spominjali na maska, rado, je kriva Ie gledališka garderobna reva gena. .... , G. Zafhey je aovršeno pe' 'n igral vseh petero diabolskih basovskih partij ter ka. rakterizal vsako posebej z izvrstno masko in individualizujočo igro. G. Banovec, letos Ze 7. leto operni solist, je pel Hoffmanna s svojim krasnim orga. nom in vedno boljšo igro zelo simpatično. Radio-ženitba! Z visokimi toni cesto briljiril. Z Rudolfom v «Bohemi» in Hoffmannom se je letos d' ignil na uprav razveseljivo stopnjo. Ta pevec zasluži s svojim talentom, ambicijo in materi ialom prav posebnega uvaževanja. Ko si pridobi še nekaj več čustvenosti in igie, bo g. Banovec izvrsten lirski tenor. Gdč. Frisekova je imela kot Olvmpia prav dobro igro in je kolorirano partijo prinesla z vsem svojim znanjem. A izčrpala je dale. ko ni. Njena maska in kostum pa nista ustrezali. Gdč. Thaler jeva kot Giulietta je bila, ka« kor zadnjič Marta v «Nižavi», odlična v spevu in igri ter zopet vzgledna po skrbno, sti svojega kostima. Partijo je podala origi. nalno kot zlatolasa kurtizana, ker so pač v Italiji zlatolaske najlepše. Rekli po smo že, da je bila 3. slika prav dobra in to še po. sebej po zaslugi gdč. Thalerjere. Prejela je lep šopek. Gdč. Rozumova kot Antonia je bila ena najboljš;h, kar smo jih doslej slišali (hilo jih je zelo mnogo) in prav zelo obžalujemo, da irgubimo to izredno nadarjeno pevko p ekrasnega organa, čustvenega predavanja in lepe igre. V vseh partijah brez izjeme je bila gdč. Rozumova pevka odličnih kvalitet, in razumemo, da jo je Brno že po enkrat, nem gostovanju sprejelo z odprtim naroč. jem. Njene aMarfa®, «Rusalka», «Mimi» in «Antonia» so bile umetniške kreacije, ki jih ne pozabimo. T cjela je več šopkov. Poslovi pa se od nas pri reprizi aHoffmannovih pri. povedk.» G. Zupan kot Crespel je bil dober: nov pojav pa nam je bil g. Josip Rus simpatič. nega organa in zadovoljive igre v partijah treh služabnikov. Gdč. Sfilieojeva kot Ni. kolaj je bila čvrst zal mladenič ter je po. dala svojo partijo zelo simpatično. Gdčna. Ropasova je kot materin glas ustrezala do. cela in uveljavila svoj izdatni glas. V celem torej kot zaključek operne sezo. ne lepo zaokrožena in prav animirana pred« stava. Fr G. Proti odebe"osti deluje s kolosalnim uspehom samo .Vilfanov čai*. Dobiva se v vseh lekarnah in drožerljah. Proizvaja: Laboratorij Mr. D. Vilfan, Zagreb, Ilica 204. Med revflanrf Zagrebška »NOVA EVROPA«, ki pravkar pripravlja za tisk štndljo o vzrokih svetov-tle vojne pod naslovom »Sarajevo« (napisal dr. Seaton Watson, znani prijatelj Js-goslovenov m rošiiec avstro-ogrske monarhije), Je Izdala dne 1. junija številko 16, v kateri objavlja obilno gradivo, Id se nana-Ja na svetovno vojno. Po kratkem nvodaiku fe peresa urednika č. govori dr. Seaton VVatson o Ultimatu Srbiji. Odlomek ie vzet 1z napovedanega »Sarajeva«, ki se že nahaja v tisku. B. Cubrilovič razpravlja o Nacionalistični omladini v Bosni in Hercegovini ter o sarajevskem atentatu. Slede velezanimivi podatki »Jugoslovanstvo sarajevskih atentatorjev«, ki so prirejeni naravnost po stanografskem zapisniku razprave proti Gavrilu Principu in tovarišem. Ta članek zasluži največje pozornosti ter bi ga moral pazljivo prečitati vsak zaveden nacionalist. Končno je v reviji natisnjen članek »Gradivo o vzrokih svetovne vojne« ter gospodarskega referenta dr. Iva Belina članek »Povratek Velike Britanije k zlatemu standardu«. »Knjige in listi« govore o publikaciji Koste Gjuriča »Etični principi filozofa Epikteta in o Bartulovidevi brošuri.« »Od revolucijonarne omladine do Orjnne«. S posebno pazljivostjo velja preštudirati \Vatsonov članek ter odlomke iz zapisnika proti obtoženim sarajevskim atentatorjem. »JUGOSLAVENSKA NJIVA« prinaša na prvem mestu nadaljevanje razprave dr. Milana Preloga o Miškatoviču in Perkovcu ter novelo Vladimirja Nazora »Prehod čez Rdeče morje«. Frano Alfierevič prispeva pesem »Umiranje v orožarni«, Bnžo Lovrič tiska »Srce«. Danko Andjelinovič spominske kitice Franju Horvatu-Kišu, Stanko Toma-šifi objavlja cikel »U očima mojega sna«. Dr. Grga Novak piše naprej o Dveh Pije-montih. V Pregledu beremo recenzijo o knjigi Alimeda Muradbegoviča »Haremske novele« izpod peresa Arsena VVenizelidesa, poročilo o zagrebškem gostovanju »Hudo-žestvenega teatra« pod vodstvom ge. Ger-manove, o moderni italijanski umetnosti ter o Armandu Spadiniju, o Krležovi drami »Michelangelo Buonarotti«. Pod zaglavjem »Nauka« poroča Vladimir Dvornikovič o zadnjih novostih iz filozofskega življenja (Reichlovi filozofski almanahi Izgube nemškega modroslovja). Univ. prot. Nikola Ra-dojčič iz Ljubljane prikazuje Znanstveno delo Jos. Konstantina Jirečeka. Vsebino bogate in zanimive številke zaključuje zapisek Mirka Kusa-Nikolajeva o Gustavu Landau-erju In vidovdanskem atentatu. Obe reviji je dobiti tudi pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54. Zadnja operna predstava v Ljubljani v tej sezoni se vrši v ponedeljek 22. t. m. Pojejo se za red F Hoffmannove pripovedke v isti zasedbi kakor pri četrtkovi predstavi. S to predstavo so dobili vsi abonenti po 20 opernih predstav, kakor je bil razpisan gledališki abonma. Gostovanje g. Marija Šimenca v mariborski »Tosci«. V nedeljo dne 21. junija ob 20. nastopi v mariborskem gledališču mariborski publiki dobro znani tenorist g. Marij Šimenc, kateri si je v kratki dobi pridobi! sloves najodličnejšega junaškega tenorista v Jugoslaviji Pri nas nastopi g. Šimenc samo enkrat. Pel bo vlogo slikarja Cavara-dossija. Operne cene so zvišane. Pozabljena kulturna obletnica. Dne 16. t. m. je minilo trideset let, odkar se je vršila v starem zagrebškem gledališču na Markovem trgu zadnia predstava. Dajaia se Je ruska naturalistična drama »Naval strasti«, katero je napisal Rakšanjin. Drama je bila odersko efektna, v ostalem pa pičle literarne vrednosti Naključje Je hotelo, da se je baš ta igra predstavljala kot zadnji komad v sezoni. Pokojni dramaturg Stjepan MHetič je nameraval vzeti slovo od stare gledališke zgradbe na dva načina: uprizoriti Kukuljevičevega »Jurana in Sofijo«, katerim so novosadski igralci prvič govorili na zagrebškem odru v hrvatskem Jeziku, ali pa opero »Zrinski«. Ker pa je odšel intendant na dopust v alpske kraje, so med tem začeli podirati staro poslopje in je bilo posebno slovo od stare zgradbe z domačim delom nemogoče. V Rakšanjinovi drami je igral zadnjič na starem odru Andrija Fijan. Končna scena drame, v kateri umre glavna junakinja nasilne smrti, se za-ključeje s tem, da pride na oder policijski organ in vpraša: »Kdo je ubil to ženo?« Andrija Fijan, ki je igral vlogo krivega moža, je odgovoril: »Jaz!« To so bile zadnje Fijanove besede na stari zagrebški pozor-nici, ki so imele naravnost simboličen pomen za bodočnost hrvatskega gledališča. Fijanov »Jaz« je bil program velike umet- nosti, U te fafia to prostorov stare gtedafl- fte zgradbe, da se ie lahko izpopolnila pod tvojo novo streho. Gostovanje tenorista Jos. Riiavca v beograjski operi. V petek dne 19. t m. zvečer je gostoval v beograjski operi naš rojak tenorist Josip Rrjavec. Pel Je vlogo Viljema Meistra v operi »Mignon«. Vloga Mlgnon je bila poverjena ge. Popovi, vloga Filme ge. Dransaljevi, vloga Lotharia g. Jovanoviču. Dirigiral je kapelnik Srbulj, plesne točke sta izvajala ga. Kirsanova in baletni mojster Fortunato. Operno gledališče v Ljubljani. »Bag-dadski brivec« je doživel usodo »Dona Pa-squala« na našem odru. Po krivici! Ako bi bili obe operi zasedeni s prvimi solisti bi brez dvoma obe prodrli in tudi ugajali. S tem nočem niti najmlajšim solistom odrekati vse hvale vredne ambicije in prav razveseljivo napredujoče sposobnosti. Toda ena lastavica ne prinese pomladi in niti en sam umetnik ne ponese opere do zmage. Niti g. B e t e 11 o, niti g. Zathey, ki sta oba pela Abula Hasana, to ogromno, tehnično težko, glasovno izredno obsežno in igralski silno naporno partijo s popolnim umetniškim uspehom, nista mogla sama prodreti z »Bagdadskim brivcem«. Opera ima več biserov, ki ji daiejo stalno vrednost, a ima tudi precej dolžin ln praznin, malo humorja ter v celem nekaj profesoralno solidnega ali celo filistroznega. Zato bi bilo treba prav vse partije zasesti s prvimi, najmočnejšimi našimi solisti in solistkami. Zlasti bi bilo ugodno operi, da bi bili vsi moški in ženski soFsti Slovenci najboljše razumljivosti; potem šele bi se uveljavi! tekst in ž njim dejanje docela. Sinoči je bila nova ga. Ribičeva, ena najsposobnejših do-riččih začetnic. Pohvalili smo jo že kot Mlcaelo, kot Pepo (v Nižavi), v »Mignonu« l dr. Mlada, simpatična gospa ima živahno, prijetno naravno igro ter dobro pevsko šolo. Tudi kot Margiana je bila dobra. Zal, da ima tako majhen, otroško nežen glas, ki jo usposablja le za omejeno stroko. Predstava je bila prav dobra, izvzemši orkester, ki je sviral včasih prav brez zanimanja; zlasti trobila ubijejo mestoma celo sijajno Betet-tovo kreacijo. Nadejamo se, da bo v prihodnji sezoni naš orkester bistveno popol-njen in dvignjen zopet na nekdanjo višino. Vojnovlfeve »Maškerate« v Varšavi. Kakor smo pred časom poročali, so igrali z lepim uspehom Vojnovičevo dramo »Maškerate ispod kuplja« v Ivovskem gledališču. Po zmagi, katero je doživela drama v Lvovu, pripravljajo sedaj uprizoritev »Ma-škerat« v Varšavi, v Narodnem gledališču. Jubilejno Izdanje spisov Leva N. Tolstega. Prosvetni komisarijat v Moskvi je sklenil prirediti posebno jubilejno izdajo spisov Leva N. Tolstega, ki izidejo na državne stTOške. Kolekcija bo obsegala celokupna Tolstojeva dela, tudi tista, ki so izšla v različnih varijantah, dalje korespondenco, dnevnike in spise verske vsebine. Sovjetska cenzura pa ne bo prepustMa Tolstojevih del v neokrnjeni obliki; črtala bo zlasti spise religijozne vsebine. Izdaja Je preračunana na enaindevetdset zvezkov. Redakcija spisov je izročena posebnemu odboru, kateremu predseduje Lunačarski. Z izdaio zbranih del prične državna založba v Moskvi že letos. Zvezki bodo izhajali drug za drugim in v Moskvi irpajo. da Izidejo vsi do konca leta 1927. Za Izdajo ie pripravila vlada en milijon rubljev. Knjige bodo zelo poceni ter bodo estetično opremljene. Geografski vestnik. Geografsko društvo v Ljubljani nas obvešča, da izide te dni v njegovi založbi prva številka »Geografskega vestnik a«, znanstvenega časopisa za geografijo in sorodne vede, ki bo izhajal zaenkrat dvakrat letno v obsegu 4 do 5 pol. Uredniki so gg.: dr. V. Bohinec, Ljubljana, R. Savntk, Ljubljana, ln dr. I Rubič, Split. Konec sezone v dunajskih gledališčih. Sezona dunajskih gledališč se bliža svojemu koncu. Več zavodov prekine z delovanjem še tekom tega meseca. Reinhardt v Josefstadtu pa pravi, da bo igTal čez celo poletje do jeseni. V ta namen pripravlja sedaj več novitet, katere študira njegovo osobje z veliko marljivostjo. BusonUev arhiv v Berlinu. Vdova po znanem glasbenem pedagogu, estetiku ln komponistu Busoniju je začela zbirati gradivo za Busonijev muzej, katerega namerava pokloniti nemški državi. Milanska »Scala« v letu 1925. Milanska »Scala«, o kateri smo že poročali, da Je zaključila svojo sezono pred koncem maja, je uprizorila letos naslednja nova dela: Cena delle beffe, Cavalieri di Echebu, Diavolo nel campanile in balet In convento vene-ziano. Sest del je bilo nanovo Insceiiranih o.s: Glavobol kvari veselje za življenje! Hitro in sigurno pomagajo Aspirin-tablete Pazite na nodro-belo-rdefo pečatno mamico. Ia sicer: Rensko zlato, Wa!kflra, Trnbadnr, Donne curiose, Janko in Metka, Pelleas in Meilsanda. Število predstav znaša 148. Največ uprizoritev je doživel Boitov »Neron« (13), potem Boheme (10), Traviata (10), Mefistofeles (8), Janko In Metki, Carmen, Convento veneziano (8), Walkilra (<). \Vagnerjev »Lohengrin« je bil na sporedu trikrat, Verdijev »Rigoletto« samo enkrat Po skladateljih stoji na prvem mestu Veidi s petimi operami, VVagner s tremi deli, P;ic-cini, Boito in Giordano 0» dve op;.i). Vsi ostali komponist! so imeli po eno delo. Uprizorjenih je bilo skupno 16 Italijanskih del 6 nemških, 3 francoska in eno rusko. Inozemskih uprizoritev je bilo 54. Iz dunajskega gledališkega življenja. Burgtheater ima na sporedu: Beatričin pajčolan, Zapravljivca, Glasove iz teme, Peera Gynta, Stari Heidelberg; Državna opera uprizarja: Prstan Nibelungov, \Valkuro, Siegirieda, Somrak bogov, Bohemo, Wer-therja; v Reinhardtovem gledališču v Josefstadtu igrajo: Juareza in Maksimilijana in Družbo; v Raimundovem gledališču pa je pravkar šla čez oder stopetindvajsetič »Antonia« z igralko Sari Fedakovo v naslovni vlogi. »Antonija« bo imela po številu uprizoritev prvenstvo na letošnjih dunajskih odrih. so le Es-ka J Jogo — Torpedo JJ Bianchi p Palača Ljubljanske kreditne banke ln _____Gosposvetska e. 14 Vsi na domestnldeU in oprema. J. Goreč najboljša najceneje pri mlademu, po življenju koprnečemu človeku, ki je danes še tu. jutri pa morda Že sredi osrnja. danes še živ. jutri morda mrtev — zakai bi mu ne izpolnila ta-korekoč zadnje želje? —» «Zlasti seveda, ako prideš pri tem sama na svoj račtm! Da. morda ti ie to celo poseben užitek, ako veš. daje človek, ki ustrezaš ob njem svojim željam. posvečen smrti!... Perverznost ni dandanes nič nenavadnega!... »Perverzen in nenaraven si ti!...» «Sicer pa. če bi bilo tvoje usmiljenje tudi pristno — misliš mar. da si se s tem opravičila? Tudi tiste ženice po javnih hišah so neke vrste usmilienke. tudi one so često skrajno dobrohotne stvarce in vendar jih ves s«-1_ uničuje in sicer po pravici!... Ljubezen iz usmiljenja!... Kako pa to, da so PO; staH tvoje ljubezni deležni tudi taki. kt si o njih znala, da jim ne bo treba iti v ogenj?...» «Rekla sem že: doveU! Nobene pravice nimaš, da me kličeš na odgovor! Svobodna sem. svobodna hočem biti! Moja duša se želi razmahniti moje srce se hoče izživeti.. Ničesar ne tajim! Vse ie res. kar trdiš, in se več!... Kaj komu mar?!» . «Tako ie vsai pošteno! Sicer samo Ktraditeza ne taiiš več. ker nvidevaS. da ne moreš utajiti, a vendar si mj tako bolj všeč!... Tvoia duša je prevelika. tvoje srce preširoko — da bi ne bile pretesne zate te stene... določene za tiho. skromno zakonsko srečo!... Poklica za zakonsko ženo nikoli nisi imela, zato .ie najbolje, da raztrgaš vezi. ki te režejo v meso. zato pojdi od tod... napoti se v deželo, kjer se ti izpolni vse ono kar se ti ob moji strani ne bi moglo nikoli izpolniti! Pojdi, o pojdi! Pojdi v širni svet, kjer se lahko razmahne tvoja velika duša, kjer boš lahko neovirano osrečevala vse., ki si zažele tvoje ljubezni...» «Poidem — ne boj se!» «Tako ie prav! Pojdi! Nastopi odkrito pot v temo in blato.. «AIi pa v blestobo in sijaj!...» «Tem bolje zate! Toda za ta primer, da 3e obistmijo moie slutnje, še par besedi... Zapomni sa: sem k meni ni vrnitve! Ako se tvoji upi izjalovijo, ako se nekoč razkropi krog tvojih če-stilcev. da boš sama m zapuščena; ako ti prideta kdaj spoznanje in kes; ako ti zahrepeni kdaj du§a po nekdanjem tvojem domu; ako se te loti kdaj izkušnjava, da bi poskusila omehčati moje srce — vedi: sera k meni nI vrnitve 1» cBodi miren! Ce se izcoinUo kdaj tvoje tihe želje in pride nesreča name — tedaj bom znala, kai mi je storiti! Ne. tako se ne ponižam nikoli, da bi tebe kdaj za odpuščanje ali celo milost prosila ter pripomogla tako tvoji škodoželjnosti do zmagoslavja! Ako vodijo moji nazori o tem. kai je človek sebi in drugim dolžan, v pogubo — potem naj se pogubim! A svoboda, ta tako silno zaželiena svoboda, mi ie prvo! Ako se zgodi, naj se zgodi! Eno zavest bom imela: da sem živela! Ne. nazaj k tebi, med te tesne, dušljive stene, v to iečo nazaj — nikdar več!... Dve duši sta bili doslej v meni: ena. podeljena mi z rojstvom, nretakaioča se po moji krvi, druga, vsiljena mi po krivih naukih in napačni vzgoji... Dolgo sta se borili ti dve duši v meni zdaj je ta boj izvojevan!... Proč s tujo navlako. proč s tem. kar ni mojega!... Samo ena dnša ie moja. samo zahteve te duše so prave!... Ne. nazaj nikoli več! Ako izpodleti. ako pridem do spoznanja, da sem se motila — mnogo je rek. ki so dovelj široke in globoke, da me pokopljejo v svojih valovih!...* «Dobro! Tebi je tvoia svoboda, meni moja čast nad vse! Dogovorila sva se! Kdaj odpotuješ?» •Tekom osem dni.» pred Glasbeno Matico, ki le zasilno maskira nesrečni cestni problem, grde razvaline nekdanjega rimskega zidu ob mamo za nesmiselno široko za minimal-bivšem Knežjem dvorcu, vidimo pa tudi z močno šrafirano črto označeno in tu predlagamo rešitev problema, ki daje Valvazorjevem trgu in Vegovi ulici pravilno estetsko, pa tudi iz prometnih ozirov povsem zadovoljujočo obliko, ako se še nepotrebni kot ob vrtnem zidu pri Križankah, kakor v sliki označe- no. primer") zaokroži. Dr. R. A. Do Ohrida In Bitolja 11. Pri vladiki Nikolaju v Ohridu. Ko smo bili že v Ohridu, smo hoteli posetitj tudi Vladiko Nikolaja, episkn-pa ohridskega, srbskega filozofskega pisatelja Velimiroviča. Vladičin dvorec stoji v južnem delu Ohrida. Je dokaj velika zgradba, toda sama po sebi se ne razlikuje od običajnih večjih ohridskih hiš; razen sivega zidu vidiš na mnogih mestih lesene prečne in poševne tramiče in kakor pri tolikih hišah na jugu. se ti vzbudi želja, da bi tu in tam kaj popravili, pre-belili. renovirall. Ali lega dvorca ie prekrasna; iz velike veže v prvem nadstropju se odpre veličasten pogled čez jezeiio. na zasneženi Tomoroš. na beli Sv. Naum. Črnooblečeni menih nas povede v precej veliko sobo. kjer gre širok m!n-der skoro okrog in okrog. Tu posede-mo na gosto, a ker ie še premalo prostora - bilo nas je mislim blizu štirideset — prineso menihi še stolov. Tudi iz te sobe je očarujoč pogled na Jezero. Toda med nami je nekako slovesno pričakovanje: aranžer.ii so nas razvrstili nekako po pokrajinah. Vstopi episkop Nikolaj. To je sred-njevisoka. krepka postava v najboljših letih; pod visoko črno mitro krepak, slovansko široknokrogel obraz, ki ga obroblja mirna črna brada. Ta obraz napravi izredno miren ali točneje: po-miriujoč vtis; odpočijeŠ se na njem. Eden od naših aranžerjev nas predstavi, pričenši s Slovenci, nadaljujoč preko Hrvatov in omeniajoč tudi druga pokrajinska imena. Episkop se na-lahko pokloni v zahvalo in pozdrav ln pripomni samo z narahlim toplim nasmeškom v glasu: «Onda — narodno iedinstvo«. Sedemo. Episkop sedi tako. da ga vidimo vsi Prične razgovor in ga vodi s' čudovito preprostostjo in enostavnostjo in kar je najbolj seglo do srca: z izredno iskrenostjo in prisrčnostjo, Topli ton njegovega nizkega in ven dar mehkega glasu nas je pridobil za prijatelje vse. Pogovor je imel spočet' ka oseben značai: episkop se ie obračal na Kneževiča. predsednika beo-gradske sekcije, kj je njegov znanec, in se je tikal boli splošnih stvari, našega izleta do Sv. Nauma, itd. Nekdo omeni, kako se povsod opazi delo za pripravljanje proslave sv. Vladimira ln za kraljev prihod. Episkop pritrdi tn potem, kakor da se hoče obrniti do Slovencev in Hrvatov kot katolikov, pravi, katoo so te slovesnosti pomembne za nas vse. tudi za katolike, zakaj sv. Vladimir je naš domači svetnik, ki veže obe konfesiji; on je svetnik, ki Je bil proglašen še preden sta se cerkvi ločili, še pred I. 1054. in ga tudi katoliška cerkev slavi kot svetnika. Ta slovesnost. ki se pripravlja v Ohridu. Je lep primer, ki nas pravoslavne m katolike zbližuie. Ali še več. celo muslimani ga častijo in v češčenju svetnika so udeležene sedaj vse tri naše glavne vere. Pogovor preide na bodoči mednarodni profesorski kongres, ki se vrši v poletju v Beogradu, pri čemer se razple- te razgovor o Bolgarih. G. Kneževič Je menda govoril o tem, da se bolgarski profesorji ne smejo pripustiti k kongresu in da je bilo treba pregovoriti češke in poljske profesorje, da se priključijo našemu stališču. Kneževič se pri tem pritožuje, da so na zapadu očividno že pozabili na strašna zverstva. ki so iih Bolgari zagrešili nad nami med svetovno vojno. Vladika je mirno poslušal. na koncu pa prav tako mimo vprašal: «Do kdaj mislite nadaljevati vaše nasprotstvo do Bolgarov?* Kneževič je odgovoril, da tako dolgo do-der bo živela ta generacija barske inteligence, ki je zagrešila zverstva, dokler ii bo vojna spomin, ne histonil izročeno preteklost. Zakaj Bolgari niso še nikdar izrekli, da obžalujejo svoja zverstva; dozdaj nimamo še take izjave. Vladika ie poslušal to brez naj-neznantnejše geste ali spremembe na obrazu, a odgovoril z istim izrednim mirom, ki izdaja absolutno notranlo prepričanost. — da so tudi Bolgari Bal-kanci. a Balkanci so boljši nego Francozi in da jih je treba zopet sprejeti. Zakaj njihovo ljudstvo je dobro. Z odgovornostjo za vojno pa je posebna stvar. Naš narod smatra vojno za kataklizmo: to je nesreča, ki je prišla nad vse nas in ki se mora znesti nad nami, kot vulkan, ki izbruhne. Naš narod ne izprašuje, kdo je zakrivil vojno. baš vsled tega ne. In reči moramo, da so se vse evropske države priprav-liale za voino, da so bile oborožene do najvišje mere. vse od prve do zad nje. in da so vse hotele vojno. Kdo je prvi sprožil puško, ie stranskega pomena. In kar se tiče Bolgarov: tudi mi smo krivi, sai smo iih napadli leta 1885., ko so b".i še mlada država, ki se je komaj šele urejala. Tudi na nas pada tedaj krivda za spor. ki vlada med njimi in nami Razlika je morda v tem: tudi pri nas so hoteli voditi nepravo politiko za Obrenovidev. ali narod ie zavrgel to politiko in odstranil dinastijo. Bolgari pa so šli za svojimi napačnimi voditelji. Ali kljub temu je potrebna napram njim spravljivost Vendar jaz jih dolžim dveh grehov, je govoril mirno vladika. ves čas brez naimaniše geste, vedno enako mirnega obraza in pokoinega glasu. Prvič da so odrekli pokorščino carigrajski cerkvi, ko so leta 1870. organizirali eksarhat ter porušili krščansko disciplino. Tudi ml smo bili v sporu z Grki. toda cerkvene zveze jim nismo odpovedali. Cerkev se ne sme mešati v politiko, zakai to jo pokvari; cerkev ne sme hlepeti po tem, da vlada nad ljudmi, to je pričetek de-generacije. In eksarhat je postopal tako. Baš Ohrid pa se ponaša s tem. da je bil tu sedež cerkvene oblasti, ki se ni nikdar mešala v politiko, ki ie bila vedno izven nje; to je njena velika od- Drugi greh Bolgarov je njihov nastop zoper Ruse. njihova nehvaležnost in nezvestoba do naroda, ki jih je osvobodil. O vsem tem se ie nato razvil miren razgovor, v katerega so posegali z raznih strani. Pri tem ie nekdo mimogrede pripomnil nekaj o Bizantincih. menda je rabil v pripomoček primew o bizantinizmu v običajnem nesimpatic-nem smislu pojma. Vladika je poprijel za ta tema in se živo. dasi enako miT-no zavzel za Blzantince. češ Bizantin-ci so bili zelo, zelo kulturni, so imeli dovršeno formo in so se sploh odlikovali po svoii civilizaciji. Tudi zapad je dobil mnogo od te bizantinske kulture. zakai brez bizantinstva bi ne bilo renesanse, bi ne bilo visokega Kulturnega porasta v Italiji. Mi često spre-iemamo od zapada razne fraze, kakor bizantinizem. klerikalizem (ki ga na nismo nikdar imeli), ne da bi kritično pregledoval njih vsebino. Po zaključku svojih misli o Bizantincih se nasmehne episkop Nikolaj na-lahko, morda bojj v glasu nego z mimiko, rekoč: Sedaj mi boste rekli: Glej ga Bizantinca! Nasprotno! Jaz se smatram za Balkanca in s ponosom nagla-sim ta naziv. Baš tu v Ohridu se ja najboljše ohranil ta balkanizem. ki ga iaz tako visoko cenim; ta balkanizem. to je srčna dobrota in iskrenost, in ta se mi zdi največja vrednota. Poglejte naše Hudi. Pa se boste prepričali o tem. noglejte ječe. tu pa tja do Bitolja, do Debra in drugod po južni Makedoniji, pa boste videli da v njih ni nikakih zločincev; kar je zaprtih, to so le za kake malenkosti. Opazili boste tudi da tu ni samomorov, ki so tukaj' sploh se nepoznani. Da. zaključuje vladika, tt) je naš balkanizem. Ne seveda oni beo-gradski balkanizem, pristavi vdrugič Z nasmeškom v glasu, in mi mu pritrdi* mo z veselo živahnostjo. Znova se premeni razgovor. Vladika vpraša g. Kneževiča, kako bomo sedaj uredili pouk in če bo v vsei državi enak. Nadalje povpraša o gimnazijah za narodne manjšine, za Nemce, za Madžare. Ko čuje. da pač ne bo posebno ugodno za manjšine, ker ie to tudi stvar politike, nravi episkop. da bi bilo treba manjšinam pustiti sole, naj vporablia vsakdo svoi jezik, kolikor mu drago. Mi nismo bili nikdar šovinisti. zaključuje svoje nazir>-'- Tedai se oglasi eden od kolegov Iz Beograda precej krepko proti vladiki, češ, vi ste tako izredno širokogrudm. Je v drugih zadevah, v cerkvenih pa ne. dasi bi bilo pač tudi tu treba pustiti svobodo. Za primer svoje precej briskno izrečene trditve navede adven-tiste, sekto, zoper katero je vladika nastopil v Valjevu. ko je bil še tamkaj episkop. Vladika odgovori, da so ad-ventisti zmedenci. ki zavajajo narod. Napovedujeio sodni dan in navajajo kar natančno čas. kdaj nastopi. Najprej so napovedovali L 1831.. potem leto 1848., nato leto smrti angleške kraljice Viktorije. a kadar se je napovedano leto zaključilo brez sodnega dne, zopet kako drugo leto. Tudi mi pravimo, da nastopi sodni dan. toda izjavljamo, da mu ne moremo določiti časa, kdaj nastopi. Nastopajo adventisti ki trdijo, da gledajo Boga in druga sveta bitja; ali kdoi more videti Boga! In če bi ga kdo vt-del, ne bi mogel več živeti Kritični kolega, ki je menda rodom iz Valjeva* pripoveduje na to, koliko da je adven-tistov okrog Valjeva. pa tudi okrog Ra-dovišta in Strumice; navaja primsre iz njihovega nastopanja. Tako se javljal neki Pero. ki trdi da vidi kako krožijo angeli okrog njegovih prstov Itd. Vladika pritrdi, da so pač v adventiz-mu tudi čudni pojavi nekaka duševna bolezen. »Pa vsi verski novotarci so psihiško bolni, so fanatiki, ugovarja briskno Valjevec in naglaša. da se siri adventistična vera najbolj baš med sl-rotinio. Vladika razvija svoje misli enako mirno in zaključuje z domnevo, da igra tu glavno vlogo denar, ki prihaja od zunaj, menda zlasti iz Angleške. Mi pa moramo ljudstvo očuvati pred prevaro. „ . Bojeviti Valjevac pa še ni zadovo-ljen. »To je kriza krščanstva, ti nastopi verskih sekt; narod ni zadovoljen z vero.» Vladika se ne razburja; mirno ugovarja in razlaga, da tu ni kriza krščanstva, da ne more biti nikake krize. Natlo se razpleta razgovor še o sv. Naumu. o sv. Vladimiru, o bližnjih svečanostih o priliki praznovanja sv. Vladimira in kraljevega prihoda. Ko smo se razgovarjali o sv. Vladimiru, je episkopov kaludjer prinesel kup drobnih. 70 strani obsegajočih Izvodov knjižice o sv. Vladimiru, ki Jo ie napisal sam vladika (»čitanka o sve-tome kralju Jovanu Vladimiru.« Sasta- Tržaško pismo fzpreobrnitev k nogometu. — Kolosal-no - piramidalno - kub:čen predlog. — Državi nevarni nageljčki. — Tržaški spomenikoderi. Trst, sredi junija. Povem vam prav po pravici in to vam potrdi tudi moj strokovnjaški kolega Tonče. da sem vse doslej imel o novo-metu približno toliko pojma, kolikor ga ima preg6vorni zajec o bobnu, in da me vse doslej prav čisto nič ni mikalo, da bi se vobče. kaj šele točneje seznanil s tem baje naiodličneišim vseh športov Ko sem Da danes čital v »Edinosti« poročilo o nedeljski tekmi med »narodnima« kluboma »Valom« in »Adrijo«, sem v tistem hipu izpremenil svoje do-sedanie mnenie in se naravnost do be-snosti — mislim, da ei ta »besnost« prav posebno primeren nospometno - športni izraz, a? — navdušil za nogomet. In kako' ne?! Samo poslušajte! »Edinostni« poročevalec pripoveduje predvsem, da so sodelovali ori tej tekmi nekateri športniki, ki drugače stalno sodelujejo v italiianskih društvih, s čimer je dokazano, da sloni naš nogometni' šport res na pravi narodni podlagi. 2e to me je vsekakor zelo navdu- šilo in razumel sem tudi hitro, zakaj je poročevalec že takoj na začetku svojega poročila spustil v svet krilatico o «divjem boju«. Moje navdušenje pa je potem rastb od vrste do vrste. Le poslušajte! «2e v prvem četrtu ie moral Čič po zaslugi Lukanca biti odnešen (lepo povedano. ali ne?) z igrišča z zvinieno nogo. Vidimo ga. kako se zvija v bolečinah. Mab manjša nezgoda je uničila Kocijančiča, potem Skoka. Tudi Košuta je bil žrtev težke igre Vala. V oblačil-nici je po tekmi večrna Adri.iašev krva-vila. drugi so imeli črne podplute celo na piščalih, zavarovanih s piščalobrani. Proti konc uje sodnik izključil Menona radi grožnje, izzvane po okolnostih...» Pa naj bi po vsem tem človek ne bil navdušen, da. besno navdušen za ta div ni. telo krepeči. duha vedreči in naš narodni ponos m zanos povzdigujoči šport! Da. vpišem se takoj! Upam pa. da se sprejme obenem tudi predlog, ki mi ga narekuje moje sicer začetniško. alj ravno zato morda tem prlstneiše navdušenje za napredek in procvit našega nogometa, in sicer ta - le predlog: »vsi Igralci. Izvzemši oba vratarja, se ob-orože s polenom za desnico ln «fovčem» za levico, oba vratarja z browningi, v vsako roko po enega, če ne bi bSa mor- da primernejša strojnica.« To eventual-nost — vprašanje strojnice — pa prepuščam v odločitev strokovnjakom, ker se kot začetnik nočem zamerjati izkušenim ljudem. A?! Kaj pravite? Ali ni res imeniten ta moj predlog, sijajen. koWalen. Piramidalen, naravnost kubičen? Kaj podplutbe, kaj zvinjene noge in razbite piščali! Krvi. pristne, rdeče, tople krvi hočemo in kopico mrtvih! In ne samo med igralci, temveč tudi med občinstvom, zlasti med suporterii, kla-kerji itd. To bo potem šele pravi, pristni šport! Hip. hip. hip. huržl Zivio nogomet in svetoivanski dr. Pastrovič! Dr. Pastrovič je namreč tudi strokovnjak. Sicer se njegovo strokovnjaštvo ne nanaša toliko na spodnji del tel*«*, kj prihaia pri nogometu v prvi vrsti v poštev. temveč na možgane, katerim ie ori nogometu očividno določena n»nj važna funkcija kot pa petam, toda Potreben bi bil pa. kakor se kaže. —av pogostoma. zlasti še. če pr^-H igra v boj. kakor ie zgoraj opisani V ostalem pa mislim, da bi tudi še mar^komu drugemu ne škodovalo, če bi mu dr. Pastrovič pretipal nekoliko možgane. Tako n. pr. tistim goriškim oblastnikom, ki dopuščajo, da se tebi nič meni nič spravi v zapor skoraj cela slovenska vas. kakor se ie zgodilo v nedeljo ponoči v Vrtojbi pri Gorici. V nedeljo ie bil namreč v Vr+^bi javen ples. Sicer se proti takim javnim plesom, ki nimaio drugega namena, kakor da se mladina kolikor toliko po^ mečka med seboj in se ji za to izvabi iz žepa čim večii kupček težko zasluženih liric. dela z vseh strani, samo ne s strani oblasti kj takih plesov ne le ne prepoveduje, temveč jih že skoraj naravnost vsiljuje, dočim pa prepoveduje prireditve s petjem in gledališkimi nr»'l-stavami; ali Vrtojbenci so veliki plesalci pred Bogom in ljudmi in so hoteli imeti svoj ples. Pa so ga tudi imeli Na ples ie prišel tudi neki za ušesi še zelo moker fašistovski miličnik iz Mirna. Ker ie več vrtojbenskih fantov imelo rdeč nageljček v gumbnicl so te nedolžne cvetice tako hudo zbodle v oči fašistovskega naduteža. da jih je začel trgati fantom iz gumbnice. Nekateri so to mirno trpeli, drugi pa so se uprli in končno predrzneža primerno oklofutali. Prisotnim orožnikom se je taka rešitev dekoracijskega vprašanja zdela popolnoma umestna. Napravili so mir in red. aretirali pa niso nikogar. Mirenskemu razgrajaču pa so namignili, naj izgine. Ta pa je. seveda silno užaljen v svn.iem slovenskem fašistovskem ponosu, hitel v Gorico, zbobnal tamkaj četo fašistov in pridrvel ž njimi v Vrtojbo, kjer se je pričel nato divji lov za »žalilci fašistov-ske časti» in »sovražniki države«. Poba ie namreč rdeči nageljček proglasil za znak sovražnosti proti državi. Oboroženi fašisti so lovili udeležnike plesa po gostilnah in kmetskih hišah, vlačili jih iz postelie. aretirali celo starejše ljudi ki niso bili na plesu, in gnali vse skupaj kakih dvajset, v Gorico. Da so medpotoiri2 in tudi v goriških zaporih tolkle batine. kakor cepci na skednju, ie umljivo samo po sebi. Danes, v četrtek. bo to pišenu-so menda še vsi are-tiranci v zaporu in oblast se ne zgane. Pa recite sedaj, ali taki oblastniki ne spadajo v blaznico. če v ječi ni prosta ra zanje?! . _ , Ali bl imel dela dr. Pastrovič s svojimi asitenti. če »i se v resnici zgodilo tako. in še tem več. ko se ie bati. da se prebivalstvo zavoda pri Sv. Ivanu v kratkem znatno pomnoži s tržaškimi »spomenikoderi«. So namreč v Trstu ljudie, in med njimi večina fašistovske večine v občinskem svetu, ki hočejo absolutno uničiti vse, kar spominja na nekdanje čase. Odpravili so vodnjak na Borznem trgu in postavili tjakaj reklamski stolpič, ki ie danes že ves razbit in vse. samo ne vlo episkop Nikolaj, Beograd 192o.) Vsak je dobil po en izvod. Vrh tega nas je episkop dal med razgovorom vse pogostiti s slatkim in nato še s Črno kavo. Ves ta razgovor ie napr"—' na nas vse izreden vtis. S svojim mirom in živo notranjo uverjenostjo. ki izdaja močno in globoko osebnost, si je moral Velimirovič pridobiti občudovanje vseh. Bilo mi ie. kot da smo čitali !e-po knjigo; želel bi. da nadaljujemo, da čuiem to mirno, globoko temelječo na-ziranje še o drugih problemih, ki zanimajo naš čas. Mir in ravnovešenost, ki jo emanlra Velimirovič v tako Iz- redni meri. Se prešel na nas vse in odhajali smo iz sobe kakor spokonenl in ozdravljeni. V veži je postavil kolega svoj aparat na okno. da vjame nedosežnolep! nogled na večerno jezero. Sveti mir te počival na vodni gladini. "j na niej so bile mehke, prameni solnčne svetlobe so razpredali čudovito mrežo med temnejšimi lisami Ob strani ie oživljajo solnce rjava pobočja nad Peščani in zgorai r.a Tomorošu ie sneg prehajal v rdečo zarjo Zares. Srbiia ti pač ni mogla dnti leošega mesta, videč i.i modrec Velimirovič! Ljubljanska drama o letu 19Z&/Z5. V soboto, 13. t. m. Je zaključilo ljubljansko gledališče letošnjo dramsko sezono, kl je trajala od 1. oktobra 1924. do 13. junija 1525., torej osem mesecev in pol, dasi pri tem niso vštete velesejmske predstave. Igralci so odšli na turneje in počitnice, ki tiajajo do 3. avgusta, ko začne zopet redno delo, skušnje in priprave za novo sezono, ki se otvori v septembru. Za velesejem bodo igrali »Pegico*, »Čvor« in še kako komedijo. Letošnja drama je fgrala v tem Času v lastni režiji 218 krat, gostje, dram. šola In drugi pa 3 krat, torej skupno 227 večerov. Slovenskih premljer smo imeli pet, dve deli pa so ponovili še iz prejšnjih sezon, tako da smo Imeli slovenskih večmv '-»os 72. »Veroniko Deseniško« so igral! 17 krat, »Vdovo Rošlinko« pa 15 krat. Tudi ostale domače novitete so imele lep uspeh (Po-fmjšanje, Magda, Pri Hrastovih. Pepeluh in Mogočni prstan). — Izmed srbohrvatskih del so igrali »Sumljivo osebo« 12 krat, »Nar. poslanca« 8 krat, »Golgoto« 3 krat in »Ha-sanagfelco« 1 krat. Francoska dela so imela: sCyrano« 12, »Paglavka* 11 in »Izgubljene duše««, k! so jih igrali že prejšnjo sezono, 8 večerov. Ruske igre: »Strlčkov sen« 10, »Moč teme« 8 in »Misel« 6 predstav. Ameriška »Firma« je imela 11, laški »Sest oseb Išče avtorja« in »Zora, dan, noč« po 9, nemški »Tiči« 4, Ibsenov »Rosmersholm« 8, »Othello« 2, grška »Lizistrata« 9, španska »Roka roko umije« 7 in češka »Kamela skozi uho šivanke«, ki je bila poleg »Tičev« In »Othella« ponovljena iz prejšnje sezone, eno predstavo. Skupno so igrali 19 novitet, od tef? 17 prvič na slovenskem odru. Letošnja sezona je bila sezona jubilejev; njena naloga Je bila praznovati Meškovo 50-Jctnico, Nučicevo 60-letnico ter Nučičevo in Povhetovo 25 letnico. Dasi mai ansambl težko prenese v eni sezoni toliko jubilejev, jih ji vendar drama prav častno praznovala. Vprizorjenih je bilo, kot rečeno, pet slovenskih novitet ter dve iz prejšnjih repertoarjev, skupno torej 7 domačih iger. Zato letoftijo sezono lahko po pravici imenujemo slovensko sezono. Saj smo ravno v tej sezoni dobili na oder dolgo pričakovano prvenko prvega našega poefa. O Zupančičevo tragedijo »Veroniko Deseniško.« Res je, da so bile sodbe o tem delo različne, toda predstave »Veronike Deseniške« so dokazovale, da jo je naša publika sprejela s toploto, navdušenjem fn hvaležnostjo, kot jo tragedija zasluži. Saj se morda, r a zven pri »Hamleta« in »Idijofu«, še ni zgodilo, da bi ljudje gledali v eni sezoni Isto predstavo ne po dvakrat temveč po petkrat in da so jo hoteli zopet in zopet videti. Prave ecene o tem delu še nimamo, pisal pa jo bo narod sam v bodočih sezonah, če ne §t!e v bodočih generacijah. Njena premijera na narodni praznik L decembra 1924 spada med najvažnejše dogodke dosedanje slovenske dramatike. Kako zanimivo pa ie sprejela kritika tudi Golarjevo prvenko »Vdovo Rošlinko«! Nič niso vedeli o nji povedal'. Toda narod sam jo je igral prvo leto njene starosti po vseh večjih odrih svoje domovine in jo vedelo pozdravil kot se pozdravi domačina. Kdor je ni gledal pristransko, je takoj spoznal, da je to preprosta veseloigra, ki meji radi resničnosti svojih tipov skoro na pravo komedijo. če se spominjamo še na usodo Rem-čeve »Magde*, potem moramo pribiti, da v okras trga. Vrt pred vladno palačo lia Velikem trgu so odpravili, da je sedaj ta trg v resnici le velika prazna cgmatnas. a pred kratkim so sklenili, da se odstranita z Velikega trga tudi še zgodovinski vodnjak in spomenik cesarja Karla VI. pred mestno palačo, ki so ga postavili stari Tržačanie v spomin proglasitve Trsta za svobodno ori-stanišče. ki je bila izvor vsega nadali-njega razvoja in blagostania mesta. Enaka usoda nai bi tudi zadela spomenik cesarja Leopolda I. na Borznem ^Vse. kar ima v Trstu kaj smisla za Zgodovinsko prostost mesta, zlasti oa vsi umetniški krogi so se uprli tem sklepom, in v listih se biie že par tednov Ijtrt boj proti občinskim «snomeni-koderom*. katere pristni stari Tržacan kar odkrito pošilia tiakaj. odkoder so prišli, češ. ti norci snadaio k Sv. Ivano. ne p* v mestni občinsk, svet. Toda če bi prišle jntri nove občinske volitve^ bi iih pa zopet volil. Da da! Ie pač tako. Zlasti se sedai, ko ie Pritisnila vročina in se možgani ra.di usirik) kakor mleko v latvici! smo z lastnimi igrami mnogo bolj strogi kot s tujimi in to je menda tudi prav. Toda dobili smo letos na oder kljub temu slovensko tragedijo in komedijo, katerih smo lahko veseli. Da je šla drama ž njima in s »Pohujšanjem« gostovat v Beograd, je storila prav. Beograjsko gostovanje celokupnega ljubljanskega ansambla je prvo skupno gostovanje slovenske dftme v ujedinieni domovini. Moralni in umetniški nspeh tega gostovanja ie bil v vsakem oziru zelo odličen, led je prebit in ustvarjene so zveze. Beograd ie Župančiča. Cankarja in Golarja enako vzljubil in sprejel ter komaj čaka. da nam jeseni vrne bratski poset. To gostovanje je za našo dramo tudi historičnega pomena. Ob pregledu cele sezone ne smemo pozabiti smrti odličnega režiserja ir. igralca Borisa Putiate, ki je s svoio umetnostjo skozi pet let bogatil našo mlado dramo in si pridobil zanjo odličnih zaslug. * t * Toda treba Je nekai ugotoviti Povojni gledališki razmah se je začel vidno konsoli-dirati in gledališko živlienie gre odločno roko v roki z gospodarsko-politlč tim. To zadnie dejstvo je dalo pečat vsem letošnjim sezonam, ne samo ljubljanski. In ne da se tajiti, da stoji današnje evropsko gledaVšče na razpotju in pred velikimi novimi doživetji. Vendar pa se letošnji sezoni pozna predvsem gmotno pomanjkanje. Sa' so nam to nekatere predstave natanko dokazale. »Cyranu d. B.« bi gotovo predvsem zunanji blesk gotovo pripomogel, da bi se držal vsaj dve sezoni. Po vsem tem bo treba v novi sezoni računati z rovi m časom. Denar bo režiral. Potaciie bodo igrale nas'nvne vloge. Če pa pormVirro, da so bile državne podpore nekaterim našim gledališčem zadnie leto sploh odpovedale, nas navdaja resen strah za obstoj našega tretjega državnega od^a. Umetniški uspeh, ki ga je imela slovenska drama na letošnjem gostovanju v Beogradu, so povdarili in pribili beograjski in češki listi. In vendar bo morala bodoča sezona računati na denarne uspehe predstav, če bomo hoteli sploh še imeti gieda'išče. Upajmo pa. da bodo prišli boljši čas] in zato želimo naSi drami, da se v bodoče drži na vsaj isti stoonil, kjer stoji danes. Igralci, publika ln kritika naj se odpočijejo, d3 bodo mogli jeseni znova začeti. Vse pa naj vodi vesel e, pravi smisel in resnična ljubezen do gledališča, zakaj potem ga tudi peklenska vrata ne bndo premagala. Fr. L. n ■■ Glass-Klein: Firma P. B.; h) lz norveške: H. Ibsen: Rosmershnlm Na novo pripravljena in vprizorjena so biladela: L. N. Tolstoj: Moč teme; Iv. Cankar: Pohujšanje v dolini šentfloriianski. Iz prejšnjh sezon so ponovili dela: Shakespeare: Ham'et, Othello; Milčlnski: Mogočen prstan. Veber-Gorsse: Pag'avka (za abon.); Nestroy: Danes bomo tiči; Lenor-mand: Zgubljen duše (za abon.); Tucič: Golgota. Režije: (štejem samo za sezono 1924/25 na novo pripravljena dela): Fran Lipah: Magda. Vdov3 Rošlinka; Zv. Rogoz: Sum'jiva oseba. Narodni poslmec; Jakov Os!povič: Moč teme, Zora, dan. noč. Roka rnko umije, obe pa obrrz: B. Put- | i a ta: Firma P B.. Cyrano de Bergerac, j Paglavka (Pag'avko štejem k letr-š. sezoni, ker je bila vprizorjena lani izv. abnn.). Stri-čkov sen: M. Skrbinšek: Misel; O. Šest: Šestero oseb išče avtoria. Pr: Hrastovih, Veronika DcsenišVa P.ipiluh. Po-huišanje v dolini šetflorijanski, Lizis:rata; M. Vera: Rosmersholm C. D. skusna oddajna postaja, ki zelo lepo na« preduje. S sprejemačem s tremi elektron, kami, ki komaj žare, in brez vsake antene jo čujem tako glasno, da lahko snamem slušala. S kristalnim detektorjem pa se mi jo doslej še ni posrečilo sprejeti. Mogoče je, da imajo drugi amaterji večjo srečo. Zal, da tega ne izvem. Razkropljeni smo po celi Ljubljani, vsakdo dela na svojo roko. Marsikdo se dostikrat muči po cele tedne ter prenavlja svoj sprejemač Pri tem piska in žvižga, da se drugi grabimo za glavo. Šele nazadnje, ko je požgal že par elektronk, najde mogoče tovariša, ki mu izsledi v aparatu malenkostno napako, ki je povzročala toliko ogorčenja pri drugih amaterjih Ako premislimo vse okolnosti, se mora človek čuditi, da radiotclcfonija v Ljubljani ta';o lepo napreduje. L'poštevati moramo, da so amaterji neorganizirani, da* leč od oddajnih postaj, da je materijal drag, da se morajo plačevati visoke takse in da si mora vsakdo pomagati sam, kakor si ve in zna Kljub temu sc dvigajo vedno nove antene. L L rr-tiftike. Intendant: Matej Hubad. Ravnatelj drame: ga ni, od kar Je odšel Pave! Golia v Osijek (začetkom sezone 1923/24). Ravnateljev namerfnlk: Milan Pugelj. Dramaturg: Oton Župančič. Režiserji: Anton Daniio. Fran L!pah, Zvonimir Rogoz, Jakov Osipovič. Boris Putjata, Milan Skrbinšek, Oslp Šest, Marja Vera. (Skupno število: 8.) Igralsko osobje: Skupno število vsega osobja 36. Od teh je 14 igralk in 22 igralcev. Igralke, Vera Danilova, Mira Danilova, Netka Gorjupova, Marja Ježkova Po-lonlca Juvanova, Vida Juvanova, Ciria Medvedova, Marija Nablocka. Angela Ralar-jeva, Ludvika Rogozova. Maša Slavče-va. Mila Šaričeva, Marija Vera, Nana Win-trova. Igralci: Janez Cesar, Anton Danilo, Lojze Drenovec, Edvard Gregorin, Slavko Jan, Ivan Jerman, Milan Kosič Emil Kralj. Ivan Levar, Fran Lipah, Josip Medven, Jakov Osipovič. Bojan Peček Josip Plut. Josip Povhe, Boris Putjata, Zvonimir Rogoz, Modest Sancin, Milan Skrbinšek, Bojan SmerkolJ, Osip Šest. Kristjan Terčič (Režiser Boris Putjata Je med sezono umrl.) Repertoar. Drama Je vprizorta sledeče novosti: a) lz slovenske literature: Oton: Župančič: Veronika Deseniška; Alojzij Remec: Magda: Ivan Lah: Pepeluh; Cvetko Golar: Vdova Rošlinka: Fran Me-ško: Pri Hrastovih; b) iz srbske: Br. Nuš:č: Sumljiva oseba. Narodni poslanec; c) i ruske: F. M. Dostojevski: Stričkov sen (v Putjatovi dramatizaciji); L. Andrejev: Misel; č) lz grške: Aristophanes: Lizistrata; d) iz francoske: Ed. Ro-stand: Cyrano de Bergerac: e) iz italijanske: L. Pirandello: Šestero oseb išče avtoria; D. Nicodemi: Zora. dan, noč; f) iz španske: Benavente: Roka roko umije, obe pa obraz; s) iz amerikanske: r-'"-e!eloniia v L| Poleti je sprejemanje radio«koncertov neprimerno slabše kakor pa v zimskih mc> secih. To velja zlasti za sprejemanje na ves like razdalje. V takih slučajih jc tudi z do« brimi aparati le včasih mogoče poslušati kak dober konccrt ali opero. Navadno ves večer šumi in poka v slušalu in šele pozno zvečer se toliko razčisti ozračje, da je mogoče uieti najnovejše vesti kake bližnje oddajne po« staje. Dobro se sprejema takrat, kadar se ves dan prej pripravlja k dežju. Kdor jc zadnjič ob taki priliki poslušal iz Berlina «Vescle žene VVindsorskes ali pa iz Curiha jodlerski kvartet, gotovo te godbe in petja ne bo pozabil. Še pozimi se godba malokdaj tako čisto in dobro čuje, kakor se jc oni večer Včasih se tudi iz drugih mest ujame kak lep koncert, vendar pa sc to zgodi b redkokdaj. Zlasti sprejemanje oddaljenih postaj, n. pr angleških, jc navadno vsled močnih atmosferskih motenj nemogoče. Po« polnoma nemogoče pa je do desetih zvečer. In.četudi jc vsej včasih prizanesljiva atino« sfera, pa zato tramvaj nikoli ni Komai se zmrači, že začne prasketati v sluialih. da tc obliva zona. To prasketanje se izpremeni v peklensko rcglianje. ki traja po par minut in človeka skoro ogluši. Najbolj so priza« deti v tem pogledu amaterji v neposredni bližini prog električne železnice. Po desetih, ko pTcnoha voziti tramvaj, je sprejemanje dosti boljše. V tem času se mi jc ta mesec večkrat posrečilo sprejeti Moskvo na valo« vih, dolgih približno 1400 km. Obiavliali so vedno le borzo in najnovejše vesti. Mogoče, da oddajajo pred tem tudi konccrtc. ki pa jih z enostavnim sprejemačem ni mogoče sprejeti, ker se ne more ločiti Moskva od močnejše postaje Konigsivustcrhausen, ki oddaja zadnje čase z veliko energijo kon« ccrte med 9. in 10. uro zvečer. Poleti zaključijo navadno skoro vse od« dajne postaje svoje programe prej kakor po« zimi. Lc redkokdaj je čuti o polnoči kako gndho. Od dvanajstih do dveh ie vse tiho. Med 2. in 3. uro pa je mnogokrat mogoče sprejeti po dve postaji. Zlasti postaja s približno 390 m dolgimi valovi je včasih toliko glasna, da je mogoče spoznati koma« de, ki iih izvajajo. Naibržc bo to kaka ame« riška posta ia. ker v Evropi v tcrr> času go« tovo ne oddajajo, in da bi na teh valovih oddajala kaka amaterska postaia. je le malo verjetno. Ko pa se začne daniti, utihne tudi ta postaja. Veliko lažje je poleti sprejemanje po« dnevi. Doseči je sicer mogoče le malo po« staj, čuiejo pa se mnogo čistejše kakor ponoči. Najboljše se črieta Dunaj in Gra* dec. Graška postaja oddaja popoldne ved« no le dunajski program. Čuje se močnejše kakor dunajska posta'a. ima pa mnogo slabšo mod-'laciio. V Ljubljani smo si od Gradca veliko več obetali. Za nas se je izkazal skoro brez pomena, ker podnevi njegov lastni program le malokdaj čujemo. Zvečer ga moti Munstcr. ki je zadnji čas poveča! svojo oddaino energijo. Prihodnja radiofonska oddajna postaja v bližini Ljubljane bo Celovcc. Mogoče ga bomo že letos poslušali, vsekakor pa go« tovo prihodnje leto. Ta postaia bo Lirblja« ni najbližja in kolikor se more po legi Ce« lovca soditi, se bo ta postaia pri isti cner« giji čula pri nas boljše kakor graška Mo« goče je seveda, da se bomo tudi pri tem uračunali, ker igra pri razširjanju elektro. magnetnih valov veliko vlogo teren med oddaino in sprejemno postajo. Včasih se popoldne oglasi ljubljanska po« HamburSka oddajna postaja bo odslej oddajala konre-te za potniške parnike, ki vzdržujejo promet med nemškimi in angle« škimi pristanišči. Ker je postaja za to svr» I10 prešibka, io Sodo opremili z novimi in močnejšimi aparati. AmerZkn oddajna postaja v Arlinglonu Ameriško mornariško ministrstvo bo pri« čelo uporab!iati oddajno postajo v Arling« tonu, ki bo služila izključno le medsehoj« nim zvezam vseh ladii. Ladje bodo lahko s pomočjo te postaje občevale med seboj, četudi se bodo nahajale v popolnoma na« sprotnih točkah zemeljske krogle. Prvotno se bo vršilo posredovanje brzojavnim po« tom. Pozneje, ko hodo premagali tehnične tcžknče modeliranja tako velikih energij, pa bo ladjam mngoče pod istimi pogoji ob« čevati tudi telefonsko med seboj. Valovna dolžina jc določena na 13.000 m. Esperanto v radiopromztu. Na resolucijo prvega mednarodnega kongresa radioama« terjev. ki se je vrr'1 letos v Parizu, da naj se uporablja v radioprometu povsod, kjer je sporazum drugače nemogoč, kot pomož« ni jezik esperanto. je kot prvo reagiralo francosko ministrstvo za pošte in brzojav, ki je določilo, naj se povsod, kjer ni mo« goče depeširati •■ francoskem jeziku, upo» rablia esperanto. Ta odredba velja tako za žični kakor za brezžični promet. Brezžično prenašanje filmskh posnetkov. Po brezžičnem prenašanju slik se je posre« čilo sedaj isto s celimi filmskimi posnetki. V New Yorku so delali tc dni zadevne po« skusc na daljavo osmih kilometrov, ki so sc popolnoma obnesli. Načelo je isto kot pri negibljivih slikah, le s to razliko, da je treba 16'crat tako hitro fotografirati. Teh 16 posnetkov da pot"m gibljivo sliko. Iz« umitelj filmiranja na daljavo brezžičnim po« tom je Francis Jenkins. Esperanto Ekskurzo de Liubljpna Esperanta Klu- bo sur alpmontoj d; Kamn'k okazos dum festoj de la 28an kaj 29an de Junio Forve-turo el Ljubljana sabate la 27an kun va-gonaro je la 14.10 postagmeze. Sanvdeanoj kaj alioj estas afab'e inviiataj al multnom-bra parropreno. Detaloj informoj de eks-kurzo če estro de turista sekcio. 1320 Zanimiv poizkus. Leta 1923. se je vršila v Benetkah mednarodna trgovska konferenca. na kateri se je med drugim razpravljalo tudi o uvedbi mednarodnega pomožnega jezika za trgovino in promet. Zastopniki 2S držav so priporočali v to svrho esperanto. za kar se je n. pr. tudi toplo zavzemal jugoslovenski delegat. Praktični Angleži, ki hočejo svo!e sklepe tud! vedno realizirati, so ustanovili poseben od-cbr za izvedbo internacijonalnega eksperimenta v esperantskem pouku trgovcev različnih držav. V tem odboru so zastopniki trgovskih zbornic v Londonu. Edinburghu, Sheirfieldu, Hastlingsu. Brudfordu itd. Za ta poizkus so se postavili naslednijl pogoji: Udeležencev pri enem tečaju naj bo največ 20. poučuje se tri mesece, skupno število učnih ur pa naj bo 25. Tečaji se prično meseca januarja 1925. Biti morajo pod nadzorstvom kake trgovske zbornice ali nevtralnega časopisja. Učenci naj pripadajo raznim strokam. Po trimesečnem pouku prično udeleženci raznih tečajev med seboj korespondirati, in sicer v trgovskih zadevah. — Taki poizkusni tečaji se vrše v Angliji, Franciji, Italiji. Poljski, Nemčiji, Avstriji, Švici, Češkoslovaški in Madžarski. Za letošnjo veliko mednarodno konferenco za trgovino in promet, ki se bo vršila v Parizu, bodo rezultati teh poizkusov odločilni. Ker ni dvoma, da bodo po dosedanjih ugodnih poročilih uspehi pozitivni, je pričakovati. da se bo tudi po tej konferenci zopet beleži! lep napredek esperanta. Filatelija N?še neve znanke. Provizorne znamke po 25 in 50 par: spot daj črn pretisek na modrih znamkah po 3 dinarje londonske Izdaje: 25 para oziroma 50 para. Vsled povišanja edinične takse za tisko« vinc od 20 na 25 par v notranjem in od 40 na 50 par v mednarodnem prometu se je povečala potreba teh dveh vrednosti. Med tem so pa znamke po 50 par flondon« ske izdaje) bile porabljene, a one po 25 par (amerikanske izdaje) so že pri kraju. V pričakovanju nove emisije SHS znamk je ministrstvo pošt in telegrafov dalo pre« tiskati 16 milijonov znamk po 3 dinarje, ki se sedaj vsled povišanja takse zra priporo« čena pisma v notranjem prometu od 3 na 4 dinarje manj trosijo. In sicer jc 6 mili« jonov pretiskanlh z novo vrednostjo «25 p» a 10 milijonov s «50 p». Rcšenje Min. P. i T. o izdaji teh pretu skanih znamk v promet je z dne 6. t. m. Število naklade naših znamk londonske lz' daje (Thomas de la Rue). 20 para 15 milijonov komadov 50 » 30 » » 1 Din 100 » » 2 » 10 » » 3 » 60 » » 5 » 10 » j> 10 » 2 » » 15 » 2 » » 20 » 4 ® » 30 » 2 » » Skupaj 235 milijonov komadovv Iz Ljeninovega carsiva Znani nacionalistični delavec dr. Jan Kovač je napisal pod naslovom »Tajne i uža-si Ljeninova caTStva« učinkovito propagandno brošuro, v kateri na podlagi sovjetskih virov samih dokazuje strahotne učinke boljševizma na gospodarsko življenje, zlasti pa na življenje malega kmeta. Brošuro Je založila splitska Orjuna. ki jo je v velikih množicah razdelila med kmečko prebivalstvo. Pa tudi Inteligentni čitatclj bo dobi! v njej mnogo zanimivih in prepričevalnih podatkov o današnjih razmerah v Rusiji. Vremensko poročilo anfl 50. iuniia 1925. L'ubliana, 306 m nad morjem. Krni onaznvanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter OMafno 0—10 Pa da v me j mm ! LtubPana . . . I L^uMjrma . . . i Liubljana . . . 2'gieb .... Beograd . . . ; Dunaj .... i Praga .... Incmost . . . 1 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. 762*9 7P2-2 7614 762-5 761-5 764-5 12-6 257 186 160 16 0 120 du ter se raznrnstrl preko nnših krajev čez celo srednio Fvropo in čez Balkan. Toda v drugi polovici tedna ie na dahnem severu potovala nova rJpnresiia z Atlantskem oceana na vzhod, se zooet preko B?lf'šWa n™r'a razširila md vzhodno Nemčiio in Pollsko. a tudi dalie čez sredn'e Podornvie do Sredozemskega m"r;a. Znova smo dobili dež v silnih nalivih in nevihtah. Tudi to pot ie visoki zračni tlak r-"r!o zo^et orodrl od za^nda oroti vzhodu in odrinil depresiio in dohHj smo z.iova solnčne dni. Toda barometer ie ostal razmeroma nizko, visoko v ozračju vlada še vedno zanadna struia. z vb7":~: najvišjimi oblački, znamenja, da se nahaja nizek zračni tlak še vedno v r.aši bližini na severu in da se še ne moremo zanesti na stabilno vreme. Slično vreme kot naši kraji je imela domala vsa vzhodna polovica Evrope: v mnogih predelih so nastopale neviht«, nalivi, viharji; kakor k nam. je dovaia! sever ter severozar>ad hla'4-: zračni tok s hladnejšega severa. Ves ^ čas na ima zapaha E"-ooa nenrestano lepo. solnčno vreme in pa sušo. Tam že dolgo niso nika''ih vremenskih spremen-b kar velia osobito o španiii. Franciji in deloma tudi o Angliii. Toda silna vročina >e tudi tamkaj povečini minula, ker ie h1,,',"'>:ši severni zračni tok osvežil ozračje. Dunajska vremenska nanoved za nedeljo 21. L m.: Pričakovati ni nikakih bistvenih sprememb. ,yaT Odol zlasti odlikuje pred vsemi ostalimi sredstvi za čiščenje ust je njegova čudovita posebnost, da K-tvori po izpiranju v ustni duplini nekako mikroskopično tanko kožico, ki je pa pr, tem vendarle gosta ant.sep-Učna k še ^ein ure dolgo učinkuje. To dolgolrajno učinkovanje s katerim se ne more nobeden drug preparat ponašali tamči vsem" onim, ki vsak dan uporabljajo Odo , da so nj.hova usta s.gurno zavarovana^proh učinkovanju gnilobnih provzročilcev in klic vretja, ki razjedajo zobe. Odol je res dooer. ospodarstvo Tedenski borzni pregled Zagreb, 20. junija. Efektno tržišče. Na tržišču bančnih papirjev je bila pretekli teden tendenca slaba in promet minimalen. Večina papiriev ie ostala neizpremenje-na. — Od industrijskih papirjev je bilo nekaj več prometa ob nižjih tečajih pri Slavoniji in Eksploataciji, pri drugih pa je prevladovala ponudba. Ostali papirji so bili neizpremenjeni. — Vse zanimanje preteklega tedna se je koncentriralo na državne papirje, zlasti na Vojno škodo. čiie tečaj se naglo popravlja. Velik vzrok temu je vedno večje zanimanje, ki ga ima za ta papir inozemstvo. Drug razlog ie pomanjkanje tega blaga na našem tržišču, ker ga danes mnogo kupuje tudi širša javnost zaradi povoljnega obrestovania in v svrho varnega nala-gania prihrankov. Koncem tedna ie za-kliučila Vojna škoda z 214—215. Devizno tržišče. Dinar je zadnja dva tedna naglo poskočil v Curihu in je v tem času porastel od 8,55 na 9 švicarskih tankov za 100 Din. Ves^re- ^ - 9 ) v H ichu od_ . I___1 ~ or-irmiornnn na janja in nepobite. torej z zmanjšanim rizikom in zmanjšanimi prevoznimi stro škl x f In ravno to ie zelo važno za naše izvoznike, ker bi mogli z malo boljšo in večjo organizacijo izvažati na angleške trge sadje, zeleniavo. marmelado, meso, živino, prašiče, jajca itd. Ta direktna proga za Anglijo nam omogoča v pivi vrsti razvoi našega poljedelstva in živinoreje pa tudi precejšnje povečanje izvoza. Koristi, ki nam jih ta proga nudi, so: l.) od mesta vtovorjenia do mesta iztovorjenia potuje blago v plombiranih vagonih; 2.) prihrani se delavna sila, ker se blago ne pretovarja: 3.) skupno pakovanie ni več potrebno, ker odpade pretovarjanje; 4.) omogočen je izvoz tudi onega blaga, ki doslei ni preneslo stroškov pakovanja: 5.) blago se mnogo hitreje prevaža, ker odpade pretovarjanje; 6.) niso več potrebni stroški za spremljevalce blaga, za zavarovanje in vskladiščenje; 7.) odpade ri-ziko tatvine in poškodovanja, ker se prevaža v direktnih in plombiranih vagonih; 8.) tarife za zavarovan-'- blaga tekli teden ie ostala na 8.95 do 9.05. kar pomenja po naziraniu borznih krogov, da se bo nasa valuta morda trenotno ustavila na tej višini, potem pa v doglednem času zopet poskočila. Dinar še vedno iščejo v inozemstvu v nrece--šnii meri. ker inozemski uvozniki naših proizvodov za letošnV") kamoanio še niso dovoli pre-skrblienl z zadostnimi množinami dinarja Celo iz Amerike je prišlo zadnje dni več kuonih nalogov za naš denar. Na našem deviznem tržišču je bila ves teden slaba tendenca za vse tuje 7IvmoreK devize. Le včerai se ie pojavila neznat- m zivmorejc na reakciia in so tečaji nekaterih deviz 1 SlešKe trge. malo narastli. Sicer se je poslovalo večinoma na pariteti dinarja v Curihu. Prometa je bilo le malo, ker so kupci rezervirani. Narodna banka pa tudi ni intervenirala. Pretekli teden so vse tuie devize padle za nekaj točk. Večji padec ie zabeležila deviza na Italijo, kj je tudi mednarodno oslabela in je ^red-včera;šnjim v poborznem prometu padla padejo vse formalnosti ocarinjevanja na podlagi posebnega aranžmana z angleškimi carinskimi oblastvi; 10.) omogoči se prevoz popolnoma montiranih izdelkov, ki so se morali preje prevažati razstavljeni v posamezne sestavne dele. Ferry boati Angleško belgijske družbe prevažajo naenkrat 54 vagonov, vsak po 12 ton. Upati je, da bo ta najkrajša pot s spojnico ferry boatov Zeebriigge - Har-wich omogočil izvoznikom, poljedelcem in živinorejcem Jugoslavije osvojiti an- Naša lesna industrija na Ljubljanskem velesejmu Slovenska lesna industrija prehaja v stadij stagnacije in akutne krize. Potreba je, da se ji preskrbi nov konzum in se zainteresirajo tudi kupci, s kate- ponudba celo na 208. Včerai se je po- I rimi doslej še ni bila v trgovinskih zve pravila na 215. V primeri s predzad- dobe pač samo zemljo in neobdelano, brez poslopij L dr. To zemljo dobe samo Biro« masni. Ti nimajo ne živine, ne semenja, niti ne denarja, da bi si postavili poslopja in prej ali slej z dobljene zemlje morajo pobegniti, ker jo ne morejo izkoriščati in na njej nimajo obstanka. Kakor se me je v ministrstvu agrarne re. forme informiralo se more zemljo tudi po* vsem prosto nakupovati od takih Turkov, ki jih agrarna reforma ni zadela. Hektar (približno 2 orala) take. najboljše zemlje se plačuje povprečno po S00 do 1200 Din. Po. temfakem bi stalo 10 hektarov zemlje n. pr. 12.000 Din. pri čemer bi se morda moglo pogoditi, da v to ceno padejo tudi poslopja. To ne bi bila draga črna Ako pa bi se po« slopia imelo nlačati m^da celo z 10 do 20 000 Din. bi vendar celo zaokroženo posestvo v najboljši rodovi'ni l"gi. v krajih, n-dohnih Gorenjski, stalo drhrh 30.000 Din To, nrimeriano s cenami v naših krajih, sploh ni nikaka cena. fij nri ms v boljših 1e?ih in na prometnejših krajih domalega toliko stane samo en oral zemlje. Komur je pri nas nos-stvo doma premajh no in Pa mora predati, bi storil prav, da ga proda in gre v Južno S-bijo. Tam bi za mnoso manjši denar dobil mnogo večje in boljše oosestvo, na katcrrm bi vseVako lag. 1 ie io t"di dosti boliše živel. T"1i so tam drli davčne rnrmere mnogo ugodnejše kot nri nas. gospodarski efekt in I->h način življenia "a tak. da v prispodobi lahko re« čem. da so tam doli kmetje bolj mesa siti kot pa naši — k-omivrja. Dir>l. ?*ktintl I <-• - — j_ , 100; ALLA VENEZIA GfULIA" v Trstu, ulica C. Ghega it. 7 v neposredni bližini glavnega kolodvora, (lastnik Vaclav Stengel) se priporoča potujočemu občinstvu, i^borna kuhinja, prvovrstna domača vini, kraški teran, vedno sveže pivo, točna postrežba, govori se slovenski. 281-a £ _ Igralci harmonik pozor! Kdor si želi ccao In t resnici dobro In , lepo harmonike, aaj se obrne na AleSa I Potočnik, lifrlOTUg vsakovrstnih bar-rnotiik. Selca url Skotil Ukl — Slovenija 1» 1 Pozor! 2941* To mesto je začasno provizorlčnn. Reftelctanti z gozdarskim ministrskim državnim izpitom morajo biti jugoslovanski državljani. Prošnje z navedbo plačilnih zahtev je poslati do 50. junija t 1. ravnateljstvu veleposestVa v Rogatcu. Ravnateljstvo vsleposMtva dr. Altreia ViailMh« Brit*. venski' uliči 5 sc do 1. jtllija 1925 ure ter zlati in srtbrni predmeti na prodaj po zelo znižanih oenatv I. KNESER, Maribor ilOMnilii iiIm 8. n James Oliver Curvvood; 16 Onstran pragozda Žolta ptička je sedla, igrajoč se s silno kito hčerkino. In posve« tovala se je s svojimi duhovi in duhovi so ji rekli, da je Roger Mc Kay ravnal pravilno, ko je ubil tistega moža. Verjela jim je. Zakaj njena vera je bila brezmejna. Duhovi bi ji ne lagali. Toda nemir te noči je težko pritiskal na njeno srce. Zdelo se ji je, kakor da čuje šepet nad streho, a ni ga razumela, bilo je kakor več prepletajočih se glasov, in naenkrat jo je popadel strah. Iztegnila je roko, da bi zbudila moža, a jo zopet skrčila, odlo» žila težko hčerkino kito, vstala in se odplazila venkaj v noč, da bi morda mogla slišati jasneje in razumeti. Oči so ji blodile k vzhodu in zapadu, iščoč znakov nevihte. Toda nevihta ni grozila z nobene strani. Oblaki so se preganjali počasi, zvezde so svetlikale med njimi in o gromu ni bilo niti sledu. Srce ji je skoraj prestalo utripati in pritiskala si je roko na pršu Počela je razumevati: duhovi jo opozarjajo na nevarnost, ki se bliža naglo, skoraj neposredno. Nevarnost pa preti temu belemu možu, ki spi nekje tu v bližini. Hitro ga je začela iskati, stopajoč neslišno s svojimi malimi, rjavimi nogami po mehkem, belem pesku. Oblaki so se proredčili in zvezde so posvetile jasneje, kakor bi ji hotele iskanje v temi olajšati. Pravkar se je bil Roger prebudil iz sanj, odprl je oči in sedel. Tedaj je opazil postavo, stoječo blizu njega na pesku. Mislil je, da je Solnčni oblak, ker Pik je stal in nategoval vrat k nji. Potem pa je spoznal Žolto ptičko, ki je zrla nanj uprto in s posebnim pogledom svojih krasnih oči. Vstal je, pristopil k nji in jo prijel za roko. Bila je mrzla. Čutil je, kako se je zdrznilo njeno vitko telo in kako ji oči blodijo po noči. «Čuj, Neekewo!» Stisnila mu je roko in nekaj trenotkov je slišal, kako ji buči srce. «Začula sem to že dvakrat,« je nato šepetala. «Neekewo, oditi moraš!* «Kaj si čula?» Zmajala je glavo. «Nekaj — sama ne vem, kaj. A pravi mi, da ti grozi nevarnost. Bliža se — počasi in oprezno. A je že prav blizu. Slišiš? Ni li bil zvok tam na vodi?» «Mislim, da je udarila divja raca s krilom po vodi.» «In zdaj?» je vzkliknila naglo in mu stisnila roko še huje. «Ta fcvok — kakor bi se les zadel ob les...» «Gos se je zadrla daleč na bregu.» «Ne, ne... grozi ti nevarnost Že čisto blizu.* Oči so se ji Opirale v temo. «Neekewo, slišiš?® «Riba je skočila iz vodenj A zaslišal je tiho grčanje Pikovo. Ozrl se je nanj, — Pik je dvigal nos to voSal tja r gosto tema omH •Kaj je, Pikec?» je vpraiaL Pik pa je zagrčal znova. Roger se je doteknil mrzle roke, počivajoče mu na rami. «Pojdi spat, Žolta ptička! Zame, moža, more biti samo ena nevarnost — policija. A rdečesuknjarji ne potujejo v temnih urah, kakršne so v nocojšnji noči.« »Prihajajo.« je odvrnila. «Ne slišim, ne vidim jiK, toda pri« hajajo.» Njeni prsti so mu stiskali ramo, «In so že blizu!« je dihtela. »Razburjena si,» jo je miril. »Nevarnosti ni. Le noč je nemirna, težka in ne moreš spati.« »Veruj in dospeš na svoj cilj! Ako pa ne boš verjel —« Umolknila je. »Si slišal? To je bilo veslo!« Roger je sklonil glavo in poslušal. «Da, veslo,« je rekel, a glas ie zvenel tudi njemu tuje. "Bržčas kdo tvojih ljudi, ki se vrača v taborišče.« Okrenila se je. stoječ tesno ob njem. «Zbogom, Neekewo!» je pošepetala drhte in zbežala v tepee Vitkega srjnka.a A naglo se ie vrnila z možem iz kolibe. Roger se ni genil in je gledal kako sta šla navzdol na breg jezera, ter sta stala ondi, čakajoč, da pripluje tuji canoe mimo in se ondi ustavi. Čoln se je bližal polagoma. Roger je videl dva moža v čolnu; Vitki srnjak je stal do kolen v vodi in pozdravljal doSIeca. Neki glas mu jc odgovarjal. A pri tem glasu se je Roger blskoma vrgel na zemljo poleg Pika, Pik pa je pokazal svoje zobe in zagrčal. Roka gospodova ga je opozorila, naj molči, in oba sta se odplazila nazaj v senco. Izpod kosa platna je potegnil Roger svoj nahrbtnik in si ga je mirno zapenjal, čakajoč in prisluškujoč. In ko je začu! vnovič isti glas, se mu je spačil obraz v zaničljivo grimaso ter se tiho zahehetal »To je Cassidv, Pikec! Nc morem se iznebiti tega rdečega lisjaka, kaj?» Bodra, poredna vesclost mu je posvetila iz oči. In Roger si jc nastavil obe dlani na usta kakor cev ter je zaklical glasno v noč: »Halo, Cassidv! Saj ste vi tu. Cassidy!» Piku se je ustaljalo srce. Čutil je grozno opasnost. Z brega ni bilo odgovora. Niti glasu od nikoder ni bilo. A le nekaj trenotkov. Potem pa se je oglasil nekdo in vsaka beseda je rezala temo kakor krogla: «Da, tu je Cassidy — desetnik Ferenc Cassidy, oddelka M kraljevske severnozapadne jezdne policije. Ali ste vi. Mc Kay?» «Da jaz sem,» je odgovoril Roger. »Ali velja najin dogovor, Cassidv?« «Velja!» Senca je švignila po bregu in glas je odvrnil: «Pazite, Mc Kay. ako vas zagledam, ustrelim!« Z namerjeno pištolo se je vrgel Cassidy k mestu, kjer je stal i Roger s Pikom. A mesto je bilo že prazno. Le kos starega platna fe obležaL Tudi Indijanec Cassidyjev je prtiel to je stal n njim, Nekaj minut sta oba posluiala prasket vej v gošči. Vitki srnjak se jima je pridružil in končno je prišla tudi Žolta ptička z očmi, ki so ji žarele od razburjenosti Cassidy jo je gledal in ostrmel nad njeno krasoto. Kar pa je videl na njenem obličju, ga je napolnilo s slutnjo. Vrnil se je na breg. Ves prestrašen je obstal ter kričal presenečen: njegov čoln z vso opremo je bil izginil! V zvezdnatem polmraku za njim se je oglasil tih smeh, ko je Žolta ptička bežala v svojo tepee. In iz megle nad gladino jezera — daleč odtod — se je odzval glas, glas Rogerja Mc Kaya, zvanega Veseli: »Zbogom, Cassidy!» S tem glasom pa se je mešalo lajanje — bil je Pik! V svoji tepee je trenotek kasneje Žolta ptička pritisnila glavo Solnčnega oblaka k svojim toplim prsom in obrnila svoje obličje hva'ežno k otvoru za dim v stTehi kolibinl Duhovi so ji bili od» ondod šepetali svarilo. Motno in še oddal j ene je je slišal njen napeti sluh zopet: ^Zbogom. Cassidy!» XII. V Cassidvjevem čolnu, ki ga je poganjal vztrajno z veslom globlje v tajnostne vode Wollastona pod motnim migljanjem zvezd, je imel Roger čut, da je noč polna opojnega razburjenja. Vsa tesnobnost in zlovešča nemirnost sta naenkrat izginila. Hre» penenje po pustolovstvu mu jc zopet brodilo po krvi. Smejal se je, krepko in spretno veslal in misel da je proskribiranec, da je izgubil Nado in vse, kar daje življenju ceno, ga ni mučila več tako težko. Bil je to zopet oni stari, lahkomiselni smeh, ko si je predstavljal Cassidvja tam na bregu s še bolj rdečim obrazom, kakor so mu bili lasje, divje prekipevajočega in po pesku sem ter tja tekajočega, ker mu je odpeljal canoe. Midva sva neločljiva, Cassidv in jaz,« je razlagal Piku. «Na) sc obrnem kamorkoli, Cassidv mi gotovo sledi. Cassidv ima pač ukaz, da mora dobiti Rogerja Mc Kava živega ali mrtvega, zato me lovi, a mc ne more zgrabiti, ker sem vendar zmerom nekoliko pred njim.« Desetkrat že bi bi! Roger lahko ubil Cassidvja in desetkrat že bi bil Cassidv lahko ubil Rogerja. A nikoli ni izkoristil niti ta niti oni prilike, da bi uničil nasprotnika. Ze dolgo sta igrala to igro, a igrala sta jo kot moža, in prav ta poštenost v igri, ki jo je Cassidy izvajal skoraj kot šport, jc vzbujalo v Rogerju često željo, da bi šel k njemu in mu podal roko kot prijatelju. Rogerju pa se je zdelo, da se je v nocojšnji noči začel po> slednji akt v tej tragediji Zahehetal se je, ko si je predstavljal, kaj se godi zdajle tam na bregu. Cassidv se sklicujc na zakon in zahteva od Vitkega srnjaka nov čoln in novo opremo. Vitki srnjak pa kolikor možno zavlačuje čas s pripravami, in preden bo Cas« sidv zopet na vodi, bo imel Roger že najmanje miljo med seboj in rdečelaso Usodo, ki se mu vedno obeša na pete. In WolIaston« sko jezero, šestdeset milj dolgo in za polovico toliko široko, je ponujalo dosti točk, kjer se mu je bilo lahko skriti. Samo 300 Din franko na dom! Ta garnitura kuhinjske posode ie iz najboljšega aluminija sneino bela ln desetletfa trpežna. Dobavlja se proti predplačilu ali povzetju. Za cenik priložite Din l-— v znamkah. Inserat priložiti. Ako bi ne ugajalo, se vzame radevoije nazaj. Mine« 15e» catKia »ua) Kovinska indu/trija inZ.J-iH.BBHLJUribor. SHS (MehUlindustne J AleHsandroiM ces*« stav.6. Najugodniji nakup fe naravnost od tovarne! Najcenejše (s največje ilcladiiča dvokoles, motorjev, otroških vozičkov, {talnih strojev, vsakovrstnih nadomestnih ^ delov, pnevmatike. Posebni oddelek z* 1 popolno popravo, emajliranje ta ponikla-nje dvokoles, otroških vozičkov, Uvdnlb »troje? Itd. — Prodaja na obroke — Ceniki franko. Unbijana, Rarlonka ooaln »t. 4. 106a Iipiiia, žiru Žagovodja spreten in zanesljiv, več gateristov, cirkularistov KATERI POSESTNIK enonadstropne vile ali hiše v Ljubljani bi bil pripravljen dogovoriti se z resnim reflektantom glede celotnega ali delnega finanolranja = dozidave II. nadstropja = proti večletni stanovanjski pogodbi. Centralna solnčna lega pogoj. Ponudbe upravništvu pod: „Dozldava II. nadatropja". 3464» rabi drnžba »Jezersko* v Kokri nad Kranjem. Ponudbe naj se pošljejo za nastop 1. deloma 15. julija z navedbo dosedanjega službovanja. Gozdni akordanti ali pa tudi posamezni delavci za gozd in žago naj se pa zglasijo osebno. Erman & Arhar SploSno mizarstvo ter izdelovanje žalozij, rolojev L i i Stlfid nad Ljubljano-Slovenija, Izdelujemo: lesene roloje .Sjrstem Essllnger* in .System Klett", lesene žaluzije v raznih barvah na trakove in verižice tgr platnene in gradl- žaluzije iz prvovrstnega materijala. Sprejemamo tudi vsa tozadevna popravila. Penzijonat in restavraciia »Slovenec" Frlssee raye Shantung barvasti so zadnje novosti blaga sa letne obleke. H. KENDA, SiSublfana, Mestni trg it. 17. oioioioioioSoioioio REFORM steklenice za vknhavanje sadja in povrt-nine so aalbol]fte in najceneje. Slavna zaloga ca vao driavos Lovro Petovar, Ivan kovd Istotam se dobe Zupančeve knjige „Kon-carviranje sedla la povrtaln ra domaČo uporabo" v slovenski in hrvatski izdaji 176 • =Gospodinje, naro(lle!=== »■■■■■■■■■anafi Slikanice za izložbena okna in tramvaj i. t. d. najboljša trajna reklama. Po načrtih prvih umetnikov. 3352a August Jiittner, Saalfeid S (Deutschland) Posti 9. ffloii Ločitev zakona je neizogibna, ako dobim v jedi §e enkrat ščurka! Zena s Bog! Saj mi pijejo ščurki že ves čas kri. Pa kaj pomaga, če p» ni sredstva zoper nje! INoii Prei ga res ni bilo. Toda koneesionirani zavod „Pana" _ Ljubljani na Poljanski o. 12 je iznašel sredstvo, ki pomori brez vsake nadležnosti in brez vseh posledic vse ščurke, miši in podgane. Poidi ali pa piši takoj tja! pom od najfinejše do najorepro- j-^j stejše opreme po izredno JJm inižanih cenah se dobi pri s';" ■ ANDREJ KREGAR, tovarna pohištva, ŠT. VID nad UIU3LJAN0, ('nasproti kolodvora Vižmarje). 2S0« Pozor1 3415« PozorI Buzetsko druStvo za štedniu I zafmove, reg. zadr. na neogranlčeno Jamčenje u Buzetu prodaja svojo novo moderno v Mariboru, Marijina ulica št. 25 v bližini sodnije. Vporabna za trgovino, stanovanja, pisarno in drugo. Natančnejše informacije poda g. Klanč Peter, Maribor, Aleksandrova 44/111. ali neposredno gornji zavod. hišo tEOL 15555BB Vila Rise?, BaSka na otoku Krku priporoča svoje lepo urejene in zajamčeno čiste sobe poleg kopališča Hrana prvovrstna, kakor tudi najboljša vina. Preskrba s stanovanjem, hrano in kopališko takso Din 70-— za osebo na dan. Priporoča se z odličnim spoštovanjem 3223a Gabrijel Breznik, restavrater. K. UfESIAK, Maribor J. Dnevne, postne in ZeleznBke pošBjatve. 245a Priporočamo knjigo Stojanovič A., Popis bitke in njen pomen z dvema zemljevidoma. Knjiga velja s poštnino vred Din 31 — ter se naroča pri Tiskovni zadrugi t Ljubljani. Prešernova ulica 54 N M N M H N N S« N N N * Velenjski premog po izredno nizkih cenah dobavljata i DlreRciln tfržnunesa rudnika Velenje in glavni razpečevalec: Prometni zavod za premog, Ljubljana (isti tudi potom posrednika tvrdke Csaratitsch & Dejak, Celje). a a a Na zalogi tudi velika množina zidne opeke. te te te te m te te te te te te te Mno modno - salanterilsHe »robe v glavni ulici Maribora ae prodne Sortirana je z novim blagom in dobro uvedena pri dobaviteljih ln kon-zumentih. Vodi se v manjši režiji. Radi preselitve v rojstni kraj proda se brez odstopnine. Potrebno je za takoj 100 do 120.000 Din, ostanek se lahko sporazumno odplačuje. 3423a Resni reflektanti naj se obrnejo na Oglasni zavod Vorsiča naslednik, Maribor, S'omškov trg 16. Jovno vzgojna zavoda v Ptuju 30 Za dečke DiinšKl dom Prešernova ulica it. 29 Prostora za 100 gojencev. Za deklice Hiomiio Z lastno gospodinjsko šolo ln izobraževalnim letnikom Prostora za 60 gojen k. Gojend in gojenke obeh zavodov imajo v zavodih »tano-vanje, popolno oskrbo in vzgojo ln lahko obiskujejo realno gimnazijo, deško ali dekliško meščaasko šolo ln šalo Glasbene Matice. Prospekti so brezplačno na razpolago pri vodstvih ra vodov. Na obroke In poaodo DTTt svetovne fabrikatei STZDTVAT, FObSTER b6SH0M» PEK, Original RDIU. itd. dobite lat prt mazttu-itrokovnjaku (bivUm učttelju Glasben« Matlc*| ALFONZ BREZNBK LJubijanj* Meitnl trg s, paleg angi»trata. btotam najbogatejša Izbira vtakovrstulb godil, mojlluUfe violin ta ujtinejiih strun. Najpopolnejša tvrdlu Jugoslavlj«! Ul Mali oglasi, kl služijo v posredovalne tn socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—. Žeaitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din !•—. Najmanjši »nesek Dta Vulkaniziranje jrtoplaščev ia cevi, profe-ionalno sientifično, zajam-M0. — Albert Cigoj, Novi Vodmat 186. 13885 Usnjarija se odda , najem. — Pojasnila daje ■jvriS, St. Vid pri Stični, jolenjsko. 13733 Vulkanizira vrste gumija parna .ulkanizacija P. Škafar v Ljubljani, Rimska cesta 11. ' 270 Mesarija išče v najem. Pismene nstmene ponndbe na: "poljska cesta 11/I, Btan Vodmat, Ljubljana. 14266 Mizarsko delavnico lino urejano, t vsem inven-arjem, prodam ta 10.000 Din. — Naslov pove uprava Jatra«. 14299 (dobe) Več poverjenikov potnikov za Ljubljansko Mariborsko oblast, sprej-velik domač zavaroval-zavod v življenskem od delkn. Novinci ee vpeljejo. Vpokojencem in redneira-cim uradnikom se nudi lepa prilika- Pismene prošnje z čatančnimi referencami pod (Dober zaslužek* na upr. Jatra*. 13747 Išče se dekle rednje starosti, ki zna ku-Uti in livati. k 2 osebam ia 71etnemu fantku. Jožko Perue, davčni upravitelj v Ljutomeru. 13731 Učenka pridna in poStena, s pri-nemo Šolsko izobrazbo. _ se spreime v modno trgovino v Ljubljani. Ponudbe pod mačko .PoStenje 5423» na upravo »Jutra*. 13629 Cirkularist Jobi takoj 6taIno službo ta žagi d. d. »Deska« Novem mestu. 13496 Išče se modistka Javiti te je pismeno na upravo .Jutra« pod Sifro <\'erzirana 7». 13896 Dve prodajalki fzvetbanl v manufakturnl itrokj. se sprejmeta takoj. Ponndbe na upravo .Jutra* pod lilro .Prodajalka 501». Postrežnica in dekia kl zna tudi nekoliko kuhati. se takoj sprejmeta. — Naslov pove uprava .Jntra, (raievne zastopnike v vseh krajih Prevallskega, Ifarenberškesra in Slovenj-eraSkesra okraja, posebno za požarni oddelek. išče stara lavarovalna družba. Nudi m dober ln trajen zaslužek Pojasnila daje g. Osvvald Prevalje. 13926 Kontorlstinja fcatera je popolnoma ttoož srbohrvaškega, sloven-lieea in nemškega jezika, » sprejme 8 1. julijem. — Plača no dogovoru. Tvrdka Ant. Savnik, Skofja Loka 13915 Prekajevalec dobro izvežban, z lastnim obrtnim listom, vešč vieh mesarskih in prekajevalskib del ter izdelovanja masti, se i S 2 e. Prednost imajo oni, ti so delali le v velikih tovarnah. Ponudbe na postni predal 39, Ljubljana. 14202 3lanist in harmonist Išče namestitve pri salonskem orkestru. Nastop ■ 1. julijem. Cenj. ponudbe na upravo cjutra« pod značko '.. julij 6965». 14074 Tapetniški vajenec se sprejme. — Naslov pove uprava »Jutra*. 14268 Prodajalka se sprejme v trgovino. — Prednost imajo one, ki bi bile zmožne vodstva gospodinjstva in event. Šivanja. — Istotam se sprejme Šivilja za perilo. Priglasitve na naslov: F. S. H. (nasl. Urana), Glince pri Ljublja-" Tržaška c«6ta štev. 24. 14216 Kot vodja trgovine ISče mesto, ali prevzame kako podružnico z mešanim blagom, dober prodajalec. Event. prevzamem mesto potnika za Slovenijo, Hrvatsko in Srbijo _ pn dobro vpeljanem podjetju. — Naslov pove uprava »Jutra. 14089 Potovaln. uradnika agilnega in zanesljivega — sprejme renomirana domača življenska zavarovalnica proti plači in proviziji. — Ponudbe na upravo «JutTa» pod mačko »Produkcija«. Manipulant izvežban v manipulaciji in trgovini jajc. z večletno prakso — vešč slovenlčine, srbohrvaščine, nemščine in italijanščine, absolvent trg. šole, želi premeniti svoje mesto. Ponndbe pod .3000» na podružnico »Jutra* v Mariboru. 14051 Gospodinja priletna, ki zna poleg hi5-nih tudi vrtna dela opravljati in za 2 osebi kuhati, se sprejme. Plača po dogovoru. Naslov pove uprava .Jutra*. 14236 Knjigovodja večletno bančno prakso, zmožen slovenskega, srbo-hrvatskega in nemškega jezika, išče službo. Gre tudi na deželo h kakem industrijskem podjetju. Oženjen — a brez otrok. Ponudbe na upr. «Jutra» pod šifro <28 let». 14041 Blagajnika aH blagajničarko s 4000 Din mesečne plače, se sprejme za Zagreb. — Nastop pogodbeno. Stalna služba. — Potrebno je 50.000 Din jam čevine. — Brivnica Košto-maj v Celju. 14227 Opankarice dobro izvežbane, se naj zglasijo v ponedeljek pri tvrdki Maher in drug, Mirje št. 2, Ljubljana. 14273 Vpokojenka nad 35 let stara, ki bi bila pripravljena opravljati _ za hrano in stanovanje hišna dela pri mlademu zakonskemu paru brez otrok, se sprejme. Pojasnila se dobe na tržaški cesti štev. 19/1 od 4. ure naprej. 14167 Trgovski pomočnik galanterijske Btroke, engro-sist. prvovrstna moč, samostojen delavec, se takoj sprejme. Ponudbe pod šifro .Spreten 48» na podružnico «Jutra» v Mariboru. 14154 Zmožna modistka se išče. Piema^ na ppravo 13897 Jutra* pod »Takoj Vajenca sprejme trgovina M. Ter-šan, preje Kovačevič i Tr-5an. Ljubljana. Prešernova ulica št. 5, dvorišče, desno. 18963 Brivski pomočnik mlajši — dobi takoj stalno mesto pri Albinu Šinkovec, brivcu na Viču pri Llnb-Ijani. 14135 Pletilka 6e sprejme takoj. Naslov v upravi »Jutra*. 14288 Proti dobri plači se sprejme snažna in poštena deklica k boljši družini na deželo. Naslov upravi »Jutra«. 1433« Sprejme se služkinja Iti zoa tudi kuhati in opravljati drusra hišna dela. Plača po dorovoru. — Ponudbe le poslati na naslov: Josip Skerl, trgovec v Sevnici ob Savi. 14077 B~'vsk! pomočnik starejši, perfekten delavec se takoi spreime proti dobri plači. — Fr. Novak. Maribor. 14321 Pekovski vajenec Priden ln pošten, se sprejme. — Istotam se spreime pridna 14—lfiletna deklica V otrokom. Pojasnila daje Eorvatiček, Unec-Rakek. 14068 Uradnlk-lnrlgovodja fr?ovsko naobraf^n. zmožen ilorenskesra, nem^kena in Po možnost! italijanskega !lzi>a. prvovrstna moč i fe. referencami, se sprejme & Ljnbliano. lastnoročno risane nonudb* je na«Toviti pod «TvorniSko podjetja ^ npravo «Jntra». 14038 Nameščence * vseh strokah ▼ Sloveniji. Brrat *ki in drugje, dobite najkrajšem času, ako »e cbrnete pismeno na naslov: iOslasnn-Namlestben! Odsjek Dtlta-Stan, Zagreb, Hica 11 12618 Damam kožnim občevanja s žen-'kim svetom, se nudi ugodja prilika za-lužiti mesečno do 3000 Din s prodajo sodernega nakita. Pojasnili daje .Manerart«, Ljubila." poštni predal št. 43. tožiti je znamko za 3 D. 14147 Dober zaslužek ■e Tmdl gospem. ki so spo-»obne za - proda*© lahkega "'•Jmeta na u'ici. Nobeno ^olnjarstvo. Naslov pove oprava .Jutra«. 14070 Služkinja H na obenem dobro ku-h«tl. sprejme. Potrebno " tndi znanje nekoliko -.m?gine. Ponudbe na upr. 'Jutra« pod »Poltena*. J 419» . 18985 Prečudne včasi so nezgode kl doletijo nas — gospodel Naj razodenem vam samč, ka' o sem prišel ob uhd. V salonu brivskem čestokrat oglase v tjutru» čitam rad; za Mano brivec škili vanje, pozabi britje in česanje — in ko se zopet h škarjam vrne mi v naglici uho odškrne... Brez uhlja zdaj sem, stromak, robantim, kotnem: *Da te vragi. Doma samd, previdno, zšse zdaj čitam «Jutrove* oglase. Sesalka paličasta (Kolben - Plunger-pumpe) za 200—250 litrov vode v minuti in 10 atmosfer, brez ali i električnim motorjem za krožni tok, 220 voltov, 50 perijod, te za takojlnjo rabo kupi. Ponudbe s sliko in popisom sesalke na Sentjanški premogovnik And. Jakil, Kr-melj ra Dolenjskem. 13732 .............................. Živinska tehtnica dobro ohranjena, se ugodno iroda. — Mestna ODčma Brežice ob Savi. 14076 Moško kolo lahko, dobro ohranjeno, proda J e r I e k, mehanična delavnica na Zaloški cesti It. 7. 14019 Harley Davidson 7—9 HP. model 1924. v zelo dobrem stanju, se po ugodni ceni proda. Naslov pove uprava »Jutra«. 14122 Ponajjgodnejši ceni te proda: 1 parni stroj — fabrikat »Erste Brflnner Maschinen-fabrik«, 125 PS; 1 cevni kotel, 85 m1, 6 atm.: 2 kom. stroja za briketiranje, možnost 4 vagone v 24 urah; 1 kom. generator za visoko napetost, 6000 volt, 50 period., 240 PS, fabrikat »Pichler«; 1 kom. motor za visoko napetost s premikal-nim avtomatom 3 v volt, 120 PS; 1 kom. naprava za vis. napetost t transformatorjem 6000/380/220 — 100 KW: 1 kom. dinamo za enakomeren tok. 150 volt, 100 amp. in 1 kom. motor za enakomeren tok, 150 volt 6 PS. fabrikat »Pichler«. Strojilna in kemična Indu-strija, d. d., Polzela pri Celju. 14099 Mizarji, pozor! Proda ee 1 vegon popolnoma suhih borovih in smrekovih de«k, 4 m dolge 50, 30. 25 in 20 mm debele, neobrezane. — Nadalje 1 vagon hrastovih desk raznih dimenzij in 1 vagon suhih bukovih desk. 25 in 30 mm debelosti. Pismene ponudbe pod .Suhe deske» na upravo »Jutra«, 14148 Jedilnica dobro ohranjena in velika pisalna miza. se proda. — Ogleda se lahko od 11. do 13. ure. Kje, pove uprava »Jutra«. 14138 Potniki, pozor! Dobro ohranjen dvosedežnl avto »Nckarsulm« t priklopnim prostorom za kovčeke. dobro ohranjen, »e proda za 6500 Din. Naalov pove uprava »Jutra*. 18749 Svilena tkanina krasna, za celo obleko, se radi nujnosU proda *a 825 Din Naslov pove uprava »Jutr**. 14128 Klobuki in slamniki po ikrajno znižanih cenah. I Samo kratek čast t Trgovina Krejii, Wolfova ulic* it 8. 18819 LovSk! voz moderno izdelan, r dobri itanju, t* po zelo ugodni ceni proda. — Naslov pove uprav* »Jutra*. 14845 Avto prve it*L znamke, 82 HP elektrika, 6 sedefev, U-vrsten tn popolnoma nesljiv voz, v garantirano brezhibnem stanju, i novo gumo in rezervo, se nrola. Ponudbe na npravo «jutra» pod »Špecijalna marka« Steklene omare in pulti, pripravni za ju velirje ali boljle trgovine, naprodaj. — Ogledajo se lahko na Krekovem trgu Itov. 10, demo, pritličje 18317 Bukovih drv lepih in tuhih, prodam 25 vagonov. Naslov pove npr. »Jutra*. 14297 Suhih bukovih drv za kurjavo (D- vrste), prodam 500 m» — in sicer na licu mesU ali franko Rakek. Cena po dogovoru. — Štefan Kovačij, Sv. Trojica n* Blokah. 14825 Preko 100 let atare skrinje, lepe oblike in starinske vrednosti, prodam. Naslov pove uprav* »Jutra> 14206 Bodeča žica Prodam 500 kg bodeče pocinkane žice. Naalov pove uprava »Jutra*. 14206 Nov štedilnik se poceni prod*. Naslov v upravi »Jutra*. 18877 Kot postrežnica ali perica ilče nameščenja dekle, ki Je vajeno tudi kuhanja in drugih bitnih opravil. Naslov pove upr. »Jutra«. 14177 Žensko kolo dobro ohranjeno, se proda za 1200 Din. — Slejko. Zg. Šiška. — Istotam te sprejme mizarski v * j e n e c. 14263 Špecerijska oprava kompletna, te ugodno proda. — Kje, pove uprava »Jutra«. 14253 5 glinastih peči zelo dobro ohranjenih, »e proda. Poizve t« r knjigarni Iv. B o n a č, Selenburgova ulica. 14215 Gostilničarji in restavraterji — kupite namizne prte, prtlče barvaste in bele, najceneje pri TEKSTILBAZARJU Ljubljana. Krekov trg 10. prvo nadstropje. 14228 Starinske pohiltvene predmete, te proda v Rožni dolini It. 28, cesta V. Ljubljana. 14254 Oblačilno blago v oitankih hi od kosa kupit« vedno dobro ln najceneje v TEKSTTLBAZARJP. LJubljana. Krekov trg 10. prvo nadstropje. — Zunan naročniki, pišite po cenili 18824 Fotoaparat 18 V18. Unlven*] in fotoaparat S v H (dvojni asa-■tigmat) Oftn t prHIklina. ini, f*menj*m ta foto 10 v 15 (dvojni tnastigmat) tli pa prodam ta 2000 Din. Nulov pore uprav* »Jntra* Stavbno parcelo ca. 1200 m> veliko, v blil-nji periferiji Ljubljane, kupim. — Ttčrpne ponudbe na upravo »Jutra* pod tnačko »Plačam takoj*. 13830 Amerikancl, pozor! Samo 3000 dolarjev Je potrebno, da postanel posesi-nik krasne hiše, v kateri je dobro vpeljana trgovina z mešanim blagom, gostilna. pekarija in trafika, na zelo prometnem kraju ob drž. železnici. Cena Je polovična od prave vrednosti in se proda samo radi bolezni. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra* pod znaero »Lepa bodočnost«. 14095 Proda se hiša z dobro vpeljano trgovino na prometnem prostoru v Trbovljah, v ugodnem slučaju se da tudi v najem. Naslov pove uprava »Jutra« 13920 Najugodneje kupuje in prodaja graščine, veleposestva. km. posestva, vile. costPniške, trgovske in stanovanjske b 1 ! e, vodne moči ter preskrbuje posojila »Agrarni biro» — dipl agT. J a m n i k. Ljubljana. Selenburgova 7/1, nasproti glavne polt«. 253 Drva Z* tukseslvno dobavo do konec leta, kupim do 100 vagonov lepih bukovih drv z malim procentom okroglic Ponudbe na npravo »Jutra« pod »Ca«»a>. 18300 100—150 stollc vrtnih ali drugih 6tarih, se IS8e za takoj. Ponudbe pod »Stoli* na npravo »Juh-a«. 14040 Fotoaparat fl V 12 aU 10 v 15. kupim. Ponudbe t navedbo cene pod »Kupim 6995« na upr. »Jutra«. 14127 Brlnjevo olje kupuje po najvišjih cenah drogerija A. Kane tinovi, Ljubljana, Židovska ulica. 273 Fotoaparat 6 v 9- dobro ohranjen, kupim. Takojšnje ponudbe po možnosti t navedbo cene pod Iifro »Turist* na upr. »Jutra*. 14277 Otroško posteljo dobro ohranjeno, železno ali leseno, kupim. Ponndbe pod »Otroška postelj« na upravo »Jutra«. 14283 Kdo bi posodil mladeniču 8000 dinarjev za kratko dobo, proti dobremu obrestovanju. Cenjene ponudbe oa upravo »Jutra« pod značko »Obresti 7079». 14292 Fižol ribenčan in bohinjc, prebran. samo prvovrstno blago. kupuje v vsaki množini po najvišjih dnevnih cenah Erie Brenil-Meurville, Celje Skofja vas. 14134 Manjše posestvo se vsled imrti proda. — Oddaljeno je 15 minut od kolodvora Brežice in obstoji iz pritlične zidane hiše. gospodarskega poslopja, vrta in 1 orala zemlje zraven bile. Cena S5.000 Din. -Pojasnila daje Franjo Kos, Karlovac, Banija Itev. 120. 13761 Velika trgovska hiša enonadttropna v večjem trgu Slovenije, z vsem blagom in novo trg. opravo, koncesijo itd., te radi pomanjkanja denarja najugodneje proda. — Ponudbe na upr. »Jutra* pod It. 850.000 14058 Dvonadstr. hiša v tredini mesta, i prostim stanovanjem 3 sob in kuhinje. se proda za 225.000 D. Potreben 1; a pili! 125.000 D. Naalov povo uprav* »Jutra« 14008 Enonadstopna hiša v bližini drž. kolodvora, te proda. Kupcu stanovanje t sob, kuhinje ln pritiklia takoj aa razpolago. Naslov pov* upr. »Jutra*. N-t. Enonadstropna hiša • 8 sobami, kuhinjo ia pritiklinami, gospodarsko poslopje, velik vrt, se pod ugodnimi pogoji proda. — Stanovanje kupcu takoj n* razpolago. Natlov pri po-dndnicT (Jatra* u Mariboru 13921 Hiša * majhnim vrtom, a* Gorenjskem. četrt ure od po-ftaje Otočje. — proda z* 10.000 Din. Cenj. ponudb« n* upravo »Joti** pod Iifro —-- 18886 Posestvo Hilo s trgovino, gostilno ln koncesijo, 7 prašnimi stanovanji. kletjo in vriom, pri cerkvi v Studeneih-Ma-ribor. takoj prodam za Din 135.000. čegovič, posestnik. 14050 Stavbišča Pod Rožnikom in ob Du. rajski cesti na Brinju, prodaja Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani — Aleksandrova cesta. 14073 tohiUi Letno stanovanje . Begunjah pri Lescah aa Gorenjskem, »bstojet« it S ., ,, >1 •ob' kabineta in kuhinje. Hlev s pritiklinami pri mirni stranki, se odda za privatno ekvipažo, te v n*jem. Več «e izve n* išče. Ponndbe « navedbo Poljanski testi štev. ML ItevOa staj etc. n* upravo I »Jute** pod značko »Hlev*. I 14059 14158 Soba lepo opremljena, ▼ sredini mesta, se odda. Pojasnil* daj« »Ver a«, Ljubljana, ..... 14163 Trgovina z mešanim blagom in dežel-nimi pridelki, stara tn do- | Aleksandrova 8. bro vpeljana, v prometnem trgu na Dolenjikem, se ( , ugodno odda. Ponudbe na Stanovanje upravo »Jutra* pod »Dober večsobno, luksuzno, v M*, promet 7006*. 14153 riboru, t vsem koniortom, sredi mesta, se odda v najem. Naslov pove podružnic* »Jutra* v Mariboru. 14160 Krasni lokali za manufakturno in damsko konfekcijo, v tredini me-tta, se dajo v najem. Več . se izve v trgovini H. Ken-1 SODO d*, Ljubljana, Mestni trg „»£,,0, najraje v sredi malt. 17. 264 | 5ta, Oče prav miren gospod Ponndbe na npravo »Jutra* pod tnačko »Nujno 707B*. 14298 Trgovino najraje dobro tdočo delikatesno, na prometnem kraju, iščem v najem ali Jo odkupim. Ponudbe pod značko Na hrano in stanovanje za r____ A , prih. šolsko leto «T*kojšnje plačilo 6947« na 6t>r,jine deklica melčan----- — 14029 - - • ■• ■- -— upravo »Jutra*. Trgovina t mešanim blagom, aa deželi, s stanovanjem, se ženski ugodno odda. Ponudbe na npr. »Jutra* pod »Lepa I prilika 6941«. 14014 | Delavnica ske šole ali iz prvih razredov gimnazije. — Strogo nadzorstvo, klavir in event. inštrukcija v hiši. Ponudb« na upr. »Jutra« pod Sifro »St. 121*. 14289 Zakonca brez otrok, iščeta t 1. !»• gustom stanovanje 2—3 sob s kuhinjo, v sredini mesta. Plača se dobro, event. tudi poleg pokopališča, priprav. ------ na za kamnoseško, oziroma | za več mesecev naprej, ali betonsko obrt — pripTavna | se posodi^ denar, ali pa ku- tudi za skladišče, se odda. Poleg tega je tudi prosto stanovanje in hlev. Franc Zorman, Sv. Florijana nI. št. 23. pi hiša. Ponudbe na upravo .Jutra« pod značko »Stanovanje 7076». 14290 Dve dijakinji v ,, i .o za prihodnje »olsko let« Knjigarna sprejmeta na dobro brano antikvarijat in prodajalna in stanovanje. Naslov pove papirja, dolgo let obstoječa uprava »Jutra*. 14818 firma, se radi bolezni last- | nika proda. Ponudbe pod šifro »Velika zaloga* na upravo »Jutra*. 14190 Majhna gostilna v Ljubljani, se takoj odda na račun ali pa proda. — Ponudbe na npravo »Jutra* pod »Kavcija 7058». 14281 Naslovi dijaških stanovanj se dobijo pri g. M. Likar, Poljansk* cesta It. 87, vila Bergman. 1881S Sobo s posebnim vhodom, v pritličju ali I. nadstr.. Ilče za 1. julij zelo soliden in miren gospod. — Ponudbe pod »Miroljnb« na upravo .Jutra«. 14320 Mesečna soba Lep lokal opremljena -t a posebnM za manufakturno trgovino vhodom, se takoj odda so-v Ljubljani, te takoj zelo | Udnema gospodu v Jenko- Trgovski lokal za manufakturo, v sredini mesta, se išče. Ponudbe na naslov: »Vera«, Ljubljana, Aleksandrov* 8. 14164 Hiša s trgovino in vsem inventarjem, rodoviten vinograd, gozd In njiva, vse tik postaje železnice Poljčane-Konjice, se proda. Naalov pove uprava »Jutra*. 18985 VUa enonadstropna, dvodružin-ska, solidno zidana, t stanovanjem za kupca, se po nizki ceni proda. Vrta je 880 m. Naslov pove nprava .Jutra*. 14172 V vil! ob cesti na Rožnik, v bližini mestnega vrta, se odda velika novo opremljena b o b a s 60lnčn0 lego. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Šolnino 80n». 14188 Enodružinska hišica na periferiji Maribora, se proda za 20.000 Din, event. tudi proti intabulaciji. — Naslov pove uprava «Jutra» 14193 Hišo s 5—6 sobami, kuhinjo in vrtom, v Ljubljani, kupim za 100.000—120.000 Din. — Ponudbo na upravo »Jutra« pod »Hiša 120». 14213 Visokopritlična hiša z lokalom in vrtom, ob katerem teče potok, v trgu Vrhnika, se proda. — Naslov pove uprava »Jutra« 14242 Kupi ali zamenja se posestvo pri Mariboru sa posestvo alt hišo v Avstriji. Proda se tudi vila za 150.000 Din, tvornioa velikega kompleksa za Din 400.000, gozd 450 ha. 200 ha za posekati za 84*10.000 Din — Poja-nila dajo realitetni biro »Rapid« v Mariboru, Gosposka 28. 14191 Hišo v Ljubljan! ali na periferiji, sposobno za lolo od 6A—80 ljudi, namerava kupiti 8. žandarme-rijski polk. Interesenti naj osebr.o stavijo ponudbe pod gornji naslov. 14282 Stavbne parcele lepe in nov stroj za mečkanje 9/10 (Ouetschmaschine) proda Goljar, mesarija v Dravijah 79, p. St. Vid nad LJubljano. 14286 Hiša vili slična z vrtom, v Studencih Mariboru, se takoj ugt prod*. Naslov pove podružnic* »Jutra« v Mariboru. 14322 Boljša prilika! Proda te lepa enonadstropna hila t gospodarskim poslopjem, traven velik vrt in tadonosnik. Edina dobro Moč* trgovin* bret vs»ke konkurence, pol ure od železniške posUje. — Cena telo oitka, polovica lahko ostane. Pojasnila daje Iv. G a j I « k, postaje načelnik, Mertinje, polt* PodpUt. 14298 Enonadstropna hiša s 8000 m' velikim vrtom ob Savinji v Celju, naprodaj. Stanovanje na razpolago. — Nadaljna pojasnila daj* g. Anton 11 * r s. Celje, 8o-lpolka ulie* ss. ugodno proda. — Ponudbe pod »Seriozen* na upravo »Jutr*«. 142721 vi ulici 10. Statušioniu (At^ S it .. **. * Sostanovalka se sprejme. Kje, pove upr. I »Jutra*. 136901 Trgovec brez otrok, išče stanovanje od 3—5 sob s pritiklinami. Ponudbe na upravo »Jntra* pod iifro »Tegovee 6781*. 13652 Lepa zračna soba t predsobo, električno razsvetljavo, se takoj odda solidnemu gospodu, najraje častniku. Naslov pove upr. »Jutra«. 13892 Prazno sobico I posebnim vbodom, 1 š č • soliden gospod. — Cenjen« ponudbe na upravo »Jutra* pod tnačko »Stalen 7090*. ^ 14341 Dva dijaka stara 12-15 let, it bolj«« družine, te sprejmeta v vso oskrbo v sredini mesta. — Naslov pove upr*va »Jutra* 14841 Čista soba priprotta, se išče t* mir. neg* gospoda. Ponudb« a navedbo cene na upravo .Jutr** pod fn*ftko »21». 14844 Tri dijake Zakonca brez otrok, iščeta p r a t n o sobo ali stanovanje sobo in kuhinjo — ta takoj ali pozneje. Cenjene ponudb« na upr. »Jutra* pod mačko | »Jutra*. »Cena postranska«. 13829 tije, za šolsko L 1925/28. Pouk v nemščini brezplačno tn na željo nemška konv«r-zaeija. Naslov pov« uprav* 14888 Gospodična iSče prazno sobo v bližini pošte. Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Prazna I af{ u 1. julij mirni zakon- Sobo čiito, zračno, lepo oprem« ljeno, t 2 posteljama, * centru mesta, išče ta takoj soba*. 14012 sU par. Cena postranska stvar. Ponudbe pod »Soba* poštni predal 107, Ljubljana. 14240 Stanovanje ozir. soitanovanje z oskrbo i ali brez nje, seilčeza srednješolca. Event. bi tudi LetnO Stanovanje inštruiral. Ponudbe z na- T Begunjah pri Lescah aa vedbo cene pod »Srednje- | Gorenjskem, obstoječe iz S šolec* na upravo »Jutra«. 14008 sob. kabinet* in kuhinje, se odda mirni stranki v najem. Več ee poizve n* Poljanski cesti itev. 6,1L 14258 Stanovanje v vili ob ceitl na Rožnik, v bližini mestnega vrta. obstfv ieče it 2 soičnih sob a ve. liko teraso, kopalnico, kuhinjo tn predsobo, ee odda s 1. julijem. Ponudbe pod »Lep razgled 1000* n* upr. _ »Jutra*. 14178 Soba prazna aH opremljena, se Odda S6 SODa odda. Naslov pove uprava ]ep0 opremljena, t dvema »Jutra«. 14072 1 posteljama in s souporabo kuhinje, ta julij, avgust in september. Naslov pov« uprava »Jntra*. 14261 Sobo išče gospod, ki je včasih po 2 meseca odsoten. Soba ne sme biti od centruma (Marijin trg) oddaljena več kakor 10 minut — najraje proti kolodvoru. — Cenjeni naslov z navedbo cene je pustiti v opravi »Jutra« do 25. t. m. pod Iifro »Potnik manufakturist«. 13979 Priprosto sobico iščem za 151etnega učenca. Plačam dobro. Ponudbe na upravo »Jutra« pod značko »Julij 6967». 14065 Mesečna soba se odda gospodu. Naslov v upravi »Jutra*. 14116 Stanovanje sredini mesta. obitojeS* iz 8 iob, kuhinje in priti, klin. se zamenja u stanovanje v Sp. Siškl. ozirom* v neposredni bližini mesta. Pismene ponudb« na upravo »Jutra* pod »Stev. 1926». 14181 Zakonca brez otrok Iščeta meiečno sobo — če mogoče i souporabo kuhinje ___________________ Dva gospoda Ponudbe" na upravo »Jutra. I se sprejmeta na hrano U stanovanje na Dolenjski e. It. 10/1. 1412S pod »Knjigovodja 6976» 14111 1—2 sob! dobro opremljeni, čisti. Odda se stanovanje ______t____ ___obstoječe lt sobe. kuhinja Ljubljani' ali dos«*ljW bil- ln kleti, t električno razširil. t polno alt vsaj polo- tvetljavo. proti polletnem« vlčno prvovrstno penzijo. plačilu naprej. Fatlov pov« 115 e mlajši takonski par uprava »Jutra*. 141JS bret otrok t L julijem *u I ,-potnei«. Plača dobro. — . Detajllrane dopise s ceno Stanovanje pod značko .Higb life. na y n0T, hai , ^ upravo »Jutra*. 14109 | no od ^^ obsto- Ječe it 2 velikih parketira-c„. , !,„-,_ I nih tob, velike kuhinj«, »ODO S nrano predtob«. shramb« bilko**, v sredini mesta, Ilče urad- kleti, podstrešia Itd., t • niča. «v«ut. kot soitanoval- o d d t s 1. julijem ali poka. lamo pri bollli družin! tnej« mirni itranki. — Via Natlov J« pustiti v upravi pojasnila se dobe plimeno »Jutra*. 14278 | ,jj nitmeuo pri gosp. Fr. Vidlc-u. ravnatelju Hrar.il-.... i niče kmečkih obflln na Du- Sobo In kuhinjo rajski r-,ti. - V pismenft ami. v novi vili ponudbah j« nave»ti števil« Stolici, oddam. Nsslov JruSinskih članov in plači, v spravi »Jutra*. 142801 io stanarin«. 14191 Nedelja, 21. VI. 1925 cJUTRO St, 142 Trgovina se odda v najem. UstSflGV-Ijena leta 1912. in dobro idoča, z vsem inventarjem, v lepem krajo na Dolenjskem. — Letni promet od 300.000—350.000 Din. Event. se sprejme tudi družabnik s 50.000—75.000 Din kapitala. Samci imajo prednost. K asi c t pove aprava cjutra. 14103 Opremljeno sobo \ separatnim vhodom, iščeta e 1. julijem mlada zakonca brez otrok v dvorskem okraja. Ponudbe poo «Jugosoba» na upr. »Jutra. 11133 notar v Piuiu Trgovec 42 let star, simpatičen, dobro situiran, z dobro idočo trgovino na deželi, žeh znanja v svrho ženltve 6 trgovsko naobraieno gospodično sli vdovo, staro od 30—40 iet, z nekaj premoženja. Resne ponudbe poo .Srečna bodočnost« ca upr. .Jutra«. 14096 naznanja, da je otvoril svojo Opremljena soba t 2 posteljama, se odda s 1. jnlijem solidnemu gospodu na Rimski cesti 12/n. 14249 10.000 Din posojila iščem za dobo enegra leta proti visokim obvestim. Garancija državni uradnik. — Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Orjunaš«. 14118 Sobica » podstrešju se odda mo-Hcemu »li se vzame gospodično kot sostanovalko, ki ie čez dan odsotna. Florl-lanska ulica št. 28/L • .toin Kateri značajni In dobrosrčni boljši gospod z dobro službo ali lastnim posestvom, hi poročil tiho in mirno go-spico, ki je stara 35 let in ima 50.000 Din gotovine ter ljubi tiho in mirno življenje. Dopise s polnim naslovom pod značko »Lepo življenje« na opr. »Jutra®. 14243 Do 100.000 Din kapitala nudi trgovsko na-obražen mladenič zdravemu podjetju kot družabnik ali kot uradnik, proti primernim obrestim. Ponadbe na upravo »JutTa« pod značko »Resno podjetje«. 14296 Mesečna soba Opremljena, se odda gospoda v Sodni ulici. Poseben vbod iz predsobe, razgled Ba ulico, električna razsvetljava, kopalna soba za nzpolago. — Naslov pove ■prava »Jutra«. 14267 5!ows*?*ska knjigarna d. z o. z. v Murski Soboti se preseli s 4. ju ijem 1925 zaradi razširjenta in preu-ed tve trgovine v nove pro-st tu e na &!a*ni trg nasproti hotela ,Dobiay* in se priporoča cenie-ii mu otvMnstvu za ob'en obisk. Kot družabnik pristopim c kapitalom Din 100.000 k dobremu podjetju ali trgovini. Cenjene ponudbe pod »Zmožen 6947» na opravo »Jutra«. 14028 Krava pristna montafonka, dobra mlekarica. sedaj breja, ima pa še vedno nad 10 litrov mleka dnevno, se proda za 4500 Din. Naslov pove upr. »Jutra«. 14018 2 solidna gospoda se sprejmeta na hrano in stanovanje v sredini mesta. Naslov pove oprava «Jutra» 50.000—100.000 Din posodim pogojno za vstop v službo k primernemn trg. obratu. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra« pod značko »Zanesljiv 6947«. 14030 Nvvečio zalogo vsakovrstnega teleta, cementa nosil', pocinkane alaiavine, »elior ®sega stavbnega materiiala okovja •.a stavba in ao^išHo, s roiev ta orod aj ia vsako obrt In vsega v ieieininars to s*roko spadMočegi »l3?P dobite prl^tvrdki; GradaSisa ulica štev. 22 Opremljeno sobo E električno razsvetljavo, išče gospod, po možno?ti_ v sredini mesta ali v bližini § lavnega kolodvora, za ta-oj ali s 1. julijem. — Pismene ponudbe ua upr. »Jutra« pod Šifro »Carinik« Kobila prama, amerikanske polno-krvne pasme, stara 3 in pol leta, se proda. — Istotam se tudi proda napol krita, nova (malo rabljena) kočija Naslov pove uprava »Jntra. 14109 Zirbe1) za 4 sobe. tudi ■osarr.ezno naprodai; loscnno pripravno za hi;ico na deeli. V raša se so jja drobno! - Pozor! — Ka debeSol Dramski umetnik išče za umetniško turnejo naobraženo gospodično, ki ima voljo do umetnosti in potovanja. Ponudbe s sliko na podružnico »Jutra« v Maribora pod Eilro »Umetnost«. 10916 Prazno sobo fšče gospodična, ki je ves dan odsotna. Ponndbe na opravo »Jutra« pod značko »Takoi 7016«. 14174 korespondent v več jezikih, starejši, z večletno privatno in akademsko izobrazbo, želi premeniti mesto. Cenjene dopise na upravo .Jutra" pod ,1892", na bogato zalogo manufaktumega blaga tvrdke FRANC CR3BATH, d. z o z. 5ran|. Najnižje dnevne cene. Zahtevajte vzorce. — Na drobno in debelo. Fotoaparat 13 v 18. se zamenja za moško kolo. Naslov pove uprava »Jutra». 138G4 Maribor Šolska ulica št. 5. Pripeta s?oja izbrana zalego vsakovrstnega PDhiš'v3 in tspsta šhib lastoiii izdelkov. Zareienti inajo posebne B3dinosti Na stanovanje le sprejmeta dva gospoda ali gospodični v Hrenovi ulici 19, pritličje. 14176 Boljši gospod simpatičen — želi spoznati premožno 6tarejšo damo. — Dopise na upravo «Jutra» pod značko »Srečno 7037». 14250 Inserate za Italijanske časopise prevzetna po original tarifnih cenah Pubblicita Celiovin, Trs t, XX Settembrc 65. 13995 Sobo s kuhinjo oddani onemu, ki odkupi nekaj oprave. Oglasiti se je od 15,—18. ure v Skofji ulici št. 7, pritličje, desno. 14175 Kupčijske zveze, zastopstva t govsUih hiš, tovarn in tvrdk \seli panog v ItaiiJ, dobite najla je in najceneje potom Pozor, akademiki! Tri bogate amerikanke-Slo-venke, na izletu v domovini, lepe in akademično na-obražese, žele dopisovati r enakimi gospodi-akademiki. Finance postranska stvar. Cenjene ponudbe pod šifro »Maud, Hery in Leontin. na apravo »Jutra«. 14228 priznane Larucin kapsule in štapidi najsigurneje ozdra vijo ka[iavico (1'ripperl in belo pranje žen.-k Dobiva -e |to vseh lekarnah Skat tja po 20 Din Poštno raz pošilja lekarna Blum, Su botica. 124 izvršuje sledeče trgovske posle: sprejema v agenturno in komis:jsko prodajo vsakovis'no blago. Posreduje pri nakupu in prodaji nepremičnin. Uvaža tn izvaža za lastni in tuji račun. Sprejema zastopstva tu in inozemskih trgovskih in industrijskih podjetij. Izvršuje revizije, otganizifa knjigovodstva in sestavila bilance za vsakovrstna trgovska in industrijska podjetja. Oskrbuje reklamo in anonsiranje v vseh tu in inozemskih časopisih po originalnih tarifah brez vsakega pribitka. Da e vsakovrstne trgovske informacije. Oskrbuje inkaso faktur in menic. 3455"s Komptolr: Liubliana, Sv. Petra t. 27 Bizojavi: „AGEKO", Ljubljana. Zamenjam lolnčno stanovanje (veliko sobo in veliko kuhinjo) za manjše. Naslov pove upr. »Jutra«. 14170 •ože, žimo vseh vrst, morsko travo (aii qut) nrave tižaške bičevnike, biče, konjske kriačc, ibarice, vrvarske izdelke v-eh Vist ktkor: vrvi za seno in perilo, šlr^nge, u^de, gurtc, špago, dreto, mreže za seno. bombiževe mrež ce za o!roške postel;e, ogijegasne cevi. tržne toibice. v;seče mreže (Hangematte) nudi po znatno znižanih cenah Iran N. Adamič, L?ub!tana, Sv. Pevra ces'a 31. — Telet. 441 POSP.vJŽHICE: KariUor. Uslrinjska ui 20. — Taief. 45* Kamnik, Su'.ns št. 4. 3455-,- oToTciOEO SOtOlOSODO v najvažneiših italijon. dnevnikih, ki so: H Corr ere della Sera MMano; La Sera, Milano; La Glustzia, M lano; Edinost, Trieste ; La Sera, Trieste ; 11 Porolo di Trieste; G"riška Straža, Gorizia; 11 Mondo di Roma; La Triburta di Rorna; II Secoln XIX. Genova; H Corrit-re Mi r-cant:!e, Genova; I! Mezzogiorno di Na-' pol; La Vedetta d' Italia, Fiuine, itd. Proračune stroškov ro < rig;na!nih časop snih cenah dobavl'3 po navedbi og asnega teksta in prostora ta!;oi, italijansko znslorstvo dnevnika .JUTRO" Mlad obrtnik star 26 let, želi -uanja z gospodično, staro 18—22 let Dopise 8 sliko, ki Ee vrne, na upr. »Jutra« pod šifro »Danko«. 14240 Otroškj vozički dvokolesa. motorji in pneu matika, najci neje Sprejemajo se vsa popravila — Prodaja na obroke Ceniki franko »Tribuna« F. B L. tovarna dvokoles :n otro ških vozičkov, Ljubljana. Karlovška cesta štev. 4 228 „Llli611iu!jiGI'6il vi V.im nudi zastopstva in zveze nemških, čeških in avstrijskih tvrd<, nko želite novosti, pouk in aktualne predluge. Vzorec z zanimivim planom r?zp< šiija KOVINSKA SGEKCUfl VORŽiČ. Maribor. Vrbsnova 19. aii zastopnik v Ljubljani DEZiOERIJ MIZERIT, B!eivrei:ova 5. 3312 Dva uradna akta •em izgubil na poti od šišenske šote mimo gorenjskega do glavnega kolodvora. — Najditelja prosim, da akta preda proti nagradi na ljubljanski carinarnici. 13876 Samostojen gospod srednje starosti, Seli znanja in dopisovanja z gospodič^ no, vdovo ali ločenko — srednje starosti. Prednost imajo one, katere imajo kako premoženje ali kaj sličnega. Tajnost zajamčena. — Ponndbe pod značko »Posestvo« na npr. »Jutra«. 1422« V komls. prodajo prevzamem manufnkturno in drugo kolonialno blago s primerno garancijo Naslov pove upr. »Jutra«. 14082 Veliko zagrebačko tekstilno poduzeče Sraž? dobro uvedenog 33683 Triesie, VtaieXX, Setiembre 65 I Koncesijo za trgovino z mešanim blagom nudim podjetnemu kapitalistu v prometnem kraju Cenjene ponudbe na npravo »Jutra« pod značko »Koncesija 213». 13975 Občekoristna stavbna in kreditna zadruga uz croviziju za S oven ju. Ponude sa oznakom lefcrence sk.ti na „i d 18 r r e k la m C. d ", Zagreb, 1-78 pod iifrom .Tekstil 11-369*. : Ljubljani, razpisuje zgradbo dveh dvonadstropnih (mansarda) zadružnih hiš in 30 do 35 enodružinskih hišic na svojem zemhišču na Ttžaški cesti Po a^,nila in načrte se dobi pri gradbenem vodstvu srh. I. Zuj panu, Gmciišče 10 III nd dne 24. t. m. dalje. NfiCELSTMOj Ob slučaju vloma v mojo trrrovine je zavarovalna družba »V a r <1 a r» škodo bTez odbitka v polni meri likvidirala, za kar se ji zahvaljujem in jo vsakomur najtopleje priporočam. I. Detiček, Velenje. 14069 Selce kod Cfikifenice. Sa veliicom terasom na moru tik kupa-lišta. — Prvorazredna kuhinja, 60 lije pih soba na razpolaganje, najniže cijene Preporuča se vlasnik P. Sirinovič, S" dalmatinski Sadne mline s lahkim pogonom, prelz. košene, izd el nje Rudolf Ravnikar, Radeče pri Zidanem mostu. 14090 najstarejša in največja jugoslovanska tvor-niča ogledal in brušenega stekla izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela po konkurenčnih cenah solidno in točno, prevzema pokvarjena ln oslepela ogledala po 3491 a zmernih cenah v popravila. Nan&er, Koroška cesta 32 Tetef. interurban 132. Tetef. interurban 132. Lepa punčka stara pet let. se odda za svoio. Ponudbe na upravo »Jutra, pod značko »Pre? staršev«. 14251 svetovno znane znamke Pleteni Itimper Din 30, ftgl 4, kamtrlk ip. bluza Din 62, iff J pacama Športna Din 6£, ^Jlk modna ce!'.r Din 75, /^'fciiTlK modna ..Kasali" E!n 96, Jm tacllo snr a vil o Dls 120, ^ŠS^aU^BT ^ opta-battat Din 130, Ij? 1 perllnl crepe georgetta i \ gSfHB ^ Din 140, \ R' ,-'surova svila Din £60, NtrffiSll trlko-crope Din 2S0, TjDtbfv^tt"3 svileni crepe maroedn Kst.^ifl Din 320, svilene trii:o bluze Dia 100 do Din 150. Veletrgovina R. Stermecki, Celie. Cenik zastonj! Cem k zastonj! tvornice „Dalmatia" d Sučurac pri Splitu. Pozor, trgovci! Katere manufalcturno trgovine bi bile pripravljene kreditirati blago in s tem pomagati ustanoviti damsko konfekcijo, ki bi bila edina v Jugoslaviji ter imela namen zalagati vse jugoslovanske trgovce z najmodernejšo dansko konfekci-jo in konkurirati z inozemskim izdelkom Trgovec se spreime lahko tudi kot družabnik. Ponudbe na upravo »Jutra« pod šifro »Konkurenca«. 14265 Obrnite se za ponudbe na izključno zastopstvo za Sloven jo Gregoma & Ca. L1U3UAH5, Selerburgova uiiia štev. 7. Telefon 956 Poštni predal 167 3U šildiflin dliTUjCV posamezni ili vse skupaj ter razne krojaške in pisarniške potrebščini proda po prav nizki ceni 32671 •aradi opus itve podjetja konfekcijska tovarna .Odelo' družba z o. z. v Ljubliani, Miklošičeva cesta 36. Kdo je dobrosrčen da bi vrel 121ctno deklico, zdravo in prijetne zunanjosti, siroto brez staršev, za svojo? Naslov pove uprava »Jutra«. 14009 Sestanek oglednega sveta je v hotelu .Grad« na Bledu. Vsak dan koncert. 14223 V globold žalosti naznanjamo tužno vest, da Je naša nepozabna mati, stara mati in tašča, gospa Terrslja Tomec Restavracija Legat Lesce pri Bledu nudi" stanovanje in dobro domačo hrano po najnižjih cenah. 14340 I, Stjepuiin Sisak priporoči boljše Ura-burice, ttio-vaVSh os. partiturs i^jav in ostale po-jSjSEgBg* trsbitins ss sjnnrL tss Kopalne obleke za dame, gospode in otroke! Kopalne čepice, čevlji in druge potrebščine. Velika izbera modernih kopalnih plaSčev. Pošilja se po pošti! Cene konkurenčne! v£ova po mestnem na d komisarju v soboto, dne 20. junija v 75. letu svoje starosti po dolgi, mučni bolezni mirno pieminuia. Pogreb drage pokoji.ice bo v ponedeljek, dne 22. junija ob treh popolu.ie ti hisc ^alosti Pod Tuinom št 3 aa pokopališče k Sv. Kiizu. V Ljubljani, uue 20. junija 1925. Vladimir Tomec, sin — Jakobina G anglova, Ana Tomec, hčeri — Engelbert G angl, zet — Marija G angl, Ja&ica G angl, vnukinji.