291. številka. Ljubljana, v sredo 19. decembra 1900 XXXffl. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol ieta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom raCuna se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plaCuje se od štiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12. »Slovenski Narod" telefon d t. 34. - .Narodna Tiskarna"1 telefon žt 85. Volitev v kmetskih občinah. Naša upanja se niso izpolnila. Priča kovali smo, da pri volitvah v kmetskih občinah odvzamemo klerikalcem vsaj dva mandata, a naše pričakovanje se ni izpolnilo. Zmagali so zopet klerikalci. Boj je bil prav za prav samo v treh volilnih okrajih Na Gorenjskem in v ljub ljansko litijskem okraju niti misliti ni bilo na zmago, in smo kandidirali Pirca in Lenarčiča samo, da se klerikalcem mošnje olajšajo, da pride nekaj klerikalnega denarja med ljudi. V dolen skih okrajih in na Notranjskem se je pošteno delalo. Stranka ima zavest, da je storila, kar je bilo v njenih močeh in zavest ima, da bi bila vsaj z Božičem in Zupančičem zmagala, da je imela opraviti s poštenimi nasprotniki. Moralni uspeh te bitke jena naši strani. V tistih okrajih, koder je bil sploh boj, tam smo vzlic vsemu duhovniškemu nasilstvu dosegli tako z n a m e nite manjšine, da mora klerikalce spre-letavati strah pred bodočnostjo. Žitnik je zmagal samo z večno 321 giasov. Ta večina je jako majhna. Ko bi bili somišljeniki v vipavskem sodnem okraju malo krepkeje posegli v agitacijo, ko bi se bilo v Št. Petru in * nekaterih drazih krajih tako potrudili, kakor v Za gorju, v II. Bistrici, v Logatcu v Cerknici in diugod, bi bil Žitnik vzlic vsemu duhovniškemu nasilstvu padel. In takisto je tudi Povše zmagal le z majhno večino 549 glasov. Zmagal je, ker se trebanjski in žužemberški okraj nista držala, ker je tam duhovniški terorizem dosegel, da je mnogo volilcev snedlo be sedo, dočim sta se radeški in mokronoški okraj vrlo držala. Pfeifer je zmagal s pomočjo novomeškega okraja in Belekrajine. ^Sugestija8, na katero se je računalo, se ni obnesla. V krškem okraju, koder Pfeifer stanuje, koder ga Ijndje natančno poznajo, tam ni dobil večine. Tisti okraj, ki ga Pfeifer zastopa v deželnem zboru, je dal svojemu poslanca — skoro bi rekli — nezaupnico. Sploh je število glasov, ki so jih dobili naši kandidatje v posamičnih okrajih, velepoučno in se bomo ž njimi še posebno bavili, ker nam kaže krepko in naglo napredovanje naše stranke. Klerikalna stranka bo sedaj zagnala huronski krik. Zmaga, zmaga — se bo gla silo v vseh tonih. Zmaga, da, ali zmaga, ki je pridobljena z nečuvenim terorizmom, z najhujšimi nasilstvi, z največjimi sle-parstvi, in zmaga, s katero niso klerikalci ničesar pridobili. Mi smo naskočili klerikalne trdnjave, mi smo poskusili klerikalcem nekaj odvzeti, a če so klerikalci le z največjo težavo ubranili svojo posest, rešili so še jedenkrat to, kar so imeli. Če niso druzega dosegli, kakor to, da so odbili naš prvi resni poskus, vzeti jim nekaj mandatov, — to pač še ni Bog ve kako velik uspeh. Mi nismo pri teh volitvah ničesar izgubili in tudi nismo mogliničesar izgubiti. Mi smo-mogli samo nekaj pridobiti. Mandatov sicer nismo pridobili, ali dosegli smo tako k-Iosaloe manjšine, da smemo a polno zavestjo zacacati klen kal cem: Na svidenje pri Filipih ! Na celi črti nam kaže izid včerajšnje volitve mogočno napredovanje naše stranke, nam kaže znamenito naraščanje naših glasov. Kakšne razmere so bile še pri zadnjih deželnozborskih volitvah! Takrat so smeli klerikalci še nositi glave po konci. Naša stranka se v nekaterih kmetskih okrajih niti kandidatov ni upala postaviti, dočim je sedaj število naših glasov tako veliko, da smemo z vso zanesljivostjo ra čunati na znatne pridobitve pri bodočih deželnozborskih volitvah. D-.ni se po vsem Slovenskem. Že pred volilno bitko smo pisali, ca Rim ni bil sezidan v jednem dneva Povsod se politične evolucije izvršujejo le polagoma. Tudi pri nas ne smemo pričakovati, da se preobrat izvrši kar nakrat. Vrši se pa ta preobrat, v celi deželi se vrši, mogočno narašča po deželi gibanje za osvobojenje iz duhovniške aužnjosti, in število včeraj oddanih gla sov nam daje veselo zagotovilo, da tega gibanja z vsem duhovniškim terorizmom ne bo zadušiti. Zato pa: Kvišku srca somišljeniki! Izid včerajšnje volitve nam kaže, da se je začela podirati duhovniška prevlada, in da pride čas, ko bo klerikalna pijavka ležala strta pred našimi nogami. Treba je samo delati, delati in delati in potem pride zanesljivo dan naše zmage. Deželni zbor kranjski. L seja dne 19. decembra 1900. Predseduje deželni glavar Oton pl. De te I a. Vlado zastopata deželni predsednik baron Hein in vladni tajnik Haas. Otvorivši zasedanje, pozdravil je de želni glavar poslance in deželnega predsednika ter omenil, da je deželnemu zboru odrrerjen le jako kratek čas za delovanje Re °% mu je dve predlogi: budgetni provi-zc:i; in vladni načrt zakona o uvedbi do-klade k državni žganjarini. Ta slednja predloga je posebno važna. S to predlogo hoče vlada podpreti dežele Ves čisti do hodek povišanja se razdeli mej dežele. Dežele, ki niso pobirale posebne naklade na žganje, bodo vsled tega mnogo pridobile. Kranjska dežela je že itak pobirala naklado na žganje. Dobivala bo od vlade samo 323 000 K na leto, kar je jako malo. Vladni prispevek bo znašal 545 000 K manj kakor doklada. A doseglo se je porazum ljenje z vlado, vsled katerega se za dobo 9 let dovoli deželi pobirati doklado do tistega zneska, kakor jo je pobirala doslej. Dežela dobi vsled tega za 9 let stalen dohodek. Glavar je dalje naznanil, da je izvršil sklep deželnega zbora, s katerim se mu je naročilo, čestitati cesarju o njegovi 70let-nici, ter končno pozval poslance, da zakli-čejo cesarju trikrat „Slavau in „Hoch", čemur so se poslanci stoje odzvali. Deželni predsednik baron Hein je pozdravil poslance v imeni vlade ter prosil, naj se predloga o dokladi k državni žganjarini nujno reši. Zajedno je izjavil, da bo vlada vsem razpravam deželnega zbora sledila z velikim zanimanjem ter zbornico podpirala v njenem delovanju. Zbornica je potem na predlog deželnega glavarja se izrekla, da se vladna predloga o dokladi k žganjarini odstopi finančnemu odseku z naročilom, da o njej poroča v 24 urah, tako da jo bo deželni zbor lahko rešil še 21. t. m. Nadalje je glavar naznani!, da sta opravičila svojo odsotnost poslanca baron Schwegel in baron Wurzbach, posl. Murnik, o katerem so poslanci gotovo z obžalovanjem izvedeli, da je obolel, pa je vzel dopust za letošnje zasedanje. Glavar je tudi omenil, da je bil na mesto ces. svetnika Murnika poklican njegov namestnik poslanec Grasselli v deželni odbor. Seja se je potem pretrgala, da so se poslanci dogovorili glede volitve v iinančni odsek. Izvoljeni so bili: za reditelje poslanca grof Barbo in Lenarčič, za verifikatorja poslanca Jelovšek in dr. Schaffer, v finančni odsek pa so bili voljeni poslanci: grof Barbo, Grasselli, Hribar, Kalan, Luckmann, dr. Majaron, Modic, dr. Papež, Povše, dr. Schaffer, baron Schwegel in Višnikar. S tem je bil dnevni red končan. Došle peticije so se odkazale deželnemu odboru, da jih predloži, kadar se bo zasedanje nadaljevalo. Na *to je dež glavar zaključil sejo. Prihodnja seja bo v petek, 21. t. m. ob 10. uri dopoludne. LISTEK. Zadnje poglavje. Napisao Srgjan Tučid. Srgjan Tučic je v Slovencih najbolj znani hrvatski pisatelj mlajše generacije. Videli smo ga kot izbornega modernega dramatika v njegovem prvencu „Povra-tek" in v „Trhlem domu", in takrat je bilo treba priznati, da je Tučid izreden dramatiški talent., traged, kateri skrbno, fino in ostro opazuje ter stavlja na oder ljudi plastično slikane in brez olepšavanja, take, kakorSni so v resnici. Tuc c je v svojih dramah dosleden realist, da, celo naturalist, ki lepo motivirano in psihološko razvija, stopnjuje in završuje vsa dejanja. Značaji so risani krepko, jasno, z ostrimi konturami. To so celi ljudje, zrelega zna čaja in navadno krepke volje in — zdrave krvi . . .. Povsem drugačnega pisatelja pa se je pokazal Tucid kot novelist v „Knjigi života", ki bi se morda z večjo pravico imenovala ..Knjiga smrti". Tucid je tndi dober, temperamenten, zanimiv povestničar. Ali njegove novelice me večinoma vendarle niso mogle ogreti, dasi jim ne odrekam prave literarne vrednosti. Življenje vendar &e obstoja samo iz temne bede, iz žalostnih jesenskih noči, deževnih dnij, nesrečne ljubezni, iz umiranja, usihanja in smrti. Dakadenti pač vidijo na svetu navadno le bolehave, sušične, smrti ali blaz.osti zapisane ljudi bledih prepalih, strašnih obrazov, slinastih oči, mrzlično mokrih rok. kleca-jočih kolen in jecajočega jezika. In v naravi ne vidijo gorkega solnca, dehtečega, pisanega cvetja. Le mrak, noč, dež, meglo poznajo in ljubijo le uvele, nagnite lilije. Dekadentom pa nisem nikdar smatrala Tucida, nikdar, dasi je spisal dokaj novelic dekadentne manire. V svojem elementu takrat ni bil, in srce ga je vleklo nazaj k jasnemu realizmu. Nedavno je izdal svojo najnovejšo novelo .Zadnje poglavje", katera je izhajala v »Životu", in ki je izšla pred kratkim v »Dionicfci tiskari" v Zagrebu v obliki elegantne knjige. Povest je zajeta naravnost iz življenja ; nje značaji so očrtani krepko, plastično, jasno, nje dejanje pa je tu in tam malo neverjetno ali vsaj nezadostno motivirano. Zdi se mi, da je spisana povest v presledkih, pretrgano. Tucid nam predstavlja v »Zadnjem poglavlju" rusko meščansko obitelj, ki živi brez soglasja, brez ljubezni. Mož, brutalen Iahkoživec, popiva dan na dan, zanemarjena žena pa se udaja nalik živali zdaj temu, zdaj onemu. V hišo prihajajo ali pijani prijatelji moža ali pa sirovi ljubimci žene... In v tej nebrzdani, nemoralni družbi živi hčerka Anjita, mlado, lepo, rahločutno dekle,, ki se zgraža nad brutalnim življe njem svojih starišev, in kateri se sila gabi nenasitna strastnost njene podle matere. Zato jo tudi čim dalje bolj navdaja in na polnjuje jedina želja, da bi se rešila tega milieua, želja po miru. Anjita hrepeni po nečem boljšim, svitlejšim, toplejšim . . . Nekoč pride slučajno v hišo tudi tih miren, lep mož, Ar sen Ivanov id, vladni uradnik, ki pa kmalu zopet izostane, ker mu pijana, razuzdana družba ni po volji. Od tistihmal se čuti Anjita še bolj osamljeno. V svoji osamelosti sanjari le o Arsenu in zato napiše pisemce: „Zašto više ne dola zite?" — To je povod, da se mlada človeka zbližata, zaljubita ter se v kratkem času poročita. Skromno je njiju žitje, a vkljub temu sta nepopisno srečna. Nekoč pa vpraša Arsen, ki je bil bo lehnih prsi j, svojo ženo, bi-li ne hotela za par tednov v solnčno Italijo. Anjita seveda vsa radostna privoli. Tako posetita Napolj, Rim, Capri. Bajni jug očara oba, vse je divno, vse klije in cvete kakor njuna lju bežen. A vrneta se. Toda ko sta zopet v svojih malih, toplih sobicah, je Anjita kakor izpremenjena. Vedno je otožna ter nezadovoljna: Arsenovi poljubi jo dolgočasijo ter so ji kmalu na ravnost zoperni. In ves ta prevrat je uči-nila v njej Italija s svojimi solnčnimi dnevi, po katerih se jej vedno bolj toži! Po pre teka dveh let Arsenovega zakona je Anjita prav ista kot njena mati. Tudi ona izdaja svojega blagega, bolehnega moža. Husarski častnik je njen ljubimec. Nakrat pa, baš ko se vozi v zimi z možem na njegovo novo mesto, na kmete, se je polasti kes. Anjita spozna svoj greh, spozna, da je Arsen najvzornejši človek, in to jo izpremeni docela. Zopet postane dobra, ljubezniva, blaga Anjita, ki živi le svojemu bolnemu, kri bljuvajočemu soprogu. Iznova se ji povrne vsa strastna ljubezen do Ar-sena, ki je, doslej zanemarjan, ves blažen in prerojen. In prav ko je Arsen docela uverjen, da se povrne zopet srečno življenje, ko se opomore toliko, da sme ustatj, mu pove v objemu Arsena od kesanja prevla-dana Anjita, da ga je izdala, Arsen pa se z zamolklim krikom zgmdi na tla ter iz-dahne. S tem završuje g. Tucid »Zadnje poglavje". Da je dober psiholog, to je pisatelj najbolje dokazal v svoji lepi, dasi brutalni drami »Trhli dom"; dokazal pa je to iznova v svoji velezanimivi noveli, v »Zadnjem poglavju". Dobro očrtan ter vseskozi konsekventen je značaj Arsena, nad vse plemenitega, premehkega človeka, katerega uničuje brezmejna ljubezen do lepe, a nevredne žene. Ljubezen ga je napravila sužnja brez energije, slabiča, ki ženi ne očita ničesar, slepca, kateremu ne pride na um, da ga Anjita vara. Da je dosti tako zaslepljenih mož, to nam potrjuje življenje dan na dan. (Dalje prih.; Državnozborske volitve. Od Drave, 16. decembra. Prvotne volitve za drž. zbor so se pri nas na Koroškem izvršile že v vseh občinah. Njih izid pa je za nas koroške Slovence nepričakovano slab in skrajno žalosten. Propadli smo, tako kakor je vedel naprej vsak pazen opazovalec in poznavatelj naših sedanjih slabih razmer tnkaj na Koroškem. Naši sovragi iztrgali so nam v celovškem okraja občine Dholico, Kotmaro-ves in Pokrce; v velikovškem pa občine Libeliče, Možico, Galicijo in Št. Peter pri Velikovcn. Bili smo letos z našimi zagrizenimi sovragi boj, strašen boj, obupen in strasten boj za naš obstanek, kakoršnega še nismo doživeli in Bog daj, da bi ga ne bilo več tacega. Da, če bi bil izpustil sam Lucifer iz pekla vse svoje podložne peklenščeke, bi ti ne mogli divjati hujše in strastnejše kakor so divjali ti Nemci proti vsemu, kar je še slovenskega na Koroškem. Podivjana druhal, že par dnij pred vsako volitvo napajani, plačani in našču vani barabe, ljudje najslabše vrste, pred katerimi je človeka v resnici, če si jih opazoval strah obšel, divjali so okrog v takih občinah, kjer se gre za večino na eni ali drugi strani samo za par glasov kakor besni zvečer pred volitvo in na dan volitve. Ker so se volitve vršile skoraj povsod v gostilnah, in je 5. kurija predpoludne volila, so bili ti satani že prej, preden so naši, ki se v nevarnih krajih vočinoma niso udeležili volitev 5. kurije, vsi pijani in preparirani za vsako nasilstvo in za vsako delo. Kakor volkovi tulili in hajlali so po vaseh, zmerjali in popadali vsakogar izmed naših, če so le koga kje videli. Že več kot en teden pred volitvami v vsakem kraji so divjali naši „deutsch-gesinnt" poštenjaki kot stekli psi po go-stilnih in napadali vsakogar, ki ni bil njih mišljenja, brez ozira na stan in osebo. Da, še pri belem dnevu nisi bil varen in celo po dnevi so naše volilce s koli čakali. Pijače je bilo v več občinah v tolikih množinah naprej plačane, da nemčurji n>so mogli vsega povžiti in je vsak došli ptujec zastonj pil, ker niso hoteli denarja ta dan od nikogar vzeti. Najhujše lopovstvo pa se je zgcdilo v Šent. Štefanu v podjanski dolini, kjer so zmagali našinci pri prvotnih volitvah. Pozabivši neko stvar, je naših eden, šel po isto nazaj v bližnjo krčmo, dva naših čakala sta ga ne daleč od gostilne; ko pa je dotični prišel v gostilno, kjer je svojo reč pozabil, so ga nemčurji takoj brez vsega vzroka napadli, druga dva naša hitela sta mu na pomoč, uvidevši pa ti trije, da gre veliko nemčurjev nad nje, so zbežali, oziroma mislili so se skriti v cerkev, ki je bila v bližini, pa že v cerkveni lopi so jih dohiteli in pričelo se je pravo pravcato udrihanje z noži po naših treh možeh. Jeden od teh treh je smrtno ranjen in bode umrl, druga dva sta težko poškodovana, pred cerkvijo so bile mlake krvi in je zid s krvjo oškropljen. Gosp. c. kr. okrajni glavar Majerhofer je moral menda sam te divjake z mečem razganjati. Ve se za vse zločince, okr. glavar je bil sam priča, pa do danes še niso nikogar zaprli. Ce bi našinci bili to zagrešili, vse ječe bi bile polne in vsi nemški listi bi z znano svojo surovostjo padli po nas kakor lačni volkovi, tako pa vse molči ko grob. Pa tudi znani mogočni paša celovški, baron Mač Nevin, storil je svoje in šel po možnosti našim so vragom povsod na roke, ker vpisavali so se celo po reklamaciji volile! v volilne liste in tudi taki, ki nimajo volilne pravice in katerih zadnji dan reklamacije ni bilo v volilnem imeniku, zgoraj-imenovani paša pa se je proti nekemu našincu izrazil, da bode volil vsak, kdor je vpisan v volilne liste, brez ozira na to, ali ima sploh volilno pravico ali ne. Potemtakem se v takih občinah, kjer zmagujemo samo z nekoliko glasov večine, lahko vpiše potrebno število takih nasprotnikov volilcev, da zmaga nam nasprotna stranka. K temu pride še od „Siidmarke" plačano učiteljstvo, ki je delalo in vplivalo na volitve na vse mogoče načine na naše vo lilce, istotako tudi razni pisarji in oskrbniki grajsčin. Ali res še živimo v vsem narodom „pravični" Avstriji, če se pri belem dnevu dogajajo take sleparije? Ko je legel v hladni grob naš prvo-boritelj, naš oče, nepozabni nam mons. g. Andrej Emspieler, se je kazalo, da napre dujemo, ker se je nadaljevalo narodno delo v smislu prerano umrlega očeta; dobili smo nekaj občin v svoje roke, spravili v državni zbor našega slovenskega poslanca Lamberta Eiuspielerja. Pa bilo je to hipno, kakor vsplapola vgašujoča luč močnejše, predno popolnoma ugasne. Zdaj pa nazadujemo na celi črti z neznansko hitrostjo, izgubljamo občine, ki smo si jih z velikim trudom pridobili, in pro padamo. Največji vzrok našega propada je v prvi vrsti ta, da nimamo nobenega pravega vodstva več; sam nesrečni separatizem, nimamo več nobene vplivne osebe. Ša v novejšem času, pred tremi leti, ob času zad njih državnozborskih volitev, smo stnli na dokaj boljšem stališču nego danss. Odkar pa se je delovanju popolnoma odtegnil neki jako nadarjen, v obče priljubljen in požrt vovalen rodoljub v Celovcu, gremo z veliko hitrostjo v propast. Kriv pa je tudi jeden del naše, sicer« vzgledne duhovščine, ki pravi in trdi, da je vera v nevarnosti, in da se gre pri volitvah le največ za vero in ne za narodnost. Pri nas pa to manj vleče, nego pri Vas na Kranjskem, ker naš kmet je bil in je še zdaj veliko bolj svobodomiseln nego na Kranjskem in ima o tem svoje prepričanje. Nadalje ve vsak, da je bil prej naš list „Mira, ko ga je uredoval rajni E;nspieler, in pozneje Lipe Haderlap, res izvrsten list, ker je naše zaspane Slovence naprej na vduševal za sveto narodno stvar. Kako je pisal, kako navduševal ob času volitev! Če pa kdo zdaj poišče kak aMir" iz tiste dobe, pa ga obide žalost, ako ga primerja sedanjemu, v katerem ne najds nobene navdušenosti več, nič spodbudnega. Kako bi mo gel torej tak list koga še navdušiti? Pa molčimo o tem, dosti bodi za danes. Če pojde to tudi v bodoče s tako hitrostjo na prej, kakor gre zdaj par let sem, in se mi ne poprimemo dela z drugačnega stališča, kakor do zdaj, nam je propast na celi Črti gotova. Zamenjaj mo torej ta nesrečni b-ljanski klerikalizem, ki se k nam od tod usiljuje, Še pravočasno z najstrožjim radi-fcalizmom, ker drugače se bode v kratkem lahko trdilo, da Slovencev na Korošjsem ni več. „Morituri vos salutant!" — ta g"'as naj pa deni že danes na ušesa vsem tistim s podvojeno silo, ki so to nesrečo zakrivili in s tem postali grobokopi slovenskega naroda na Koroškem. V IJ uhlja it i. 19 decembra. Konec slave patra Stojalowskega. Znani poljski klerikalni in najreakci onarnejši demagog pater Stojalowski je pri volitvi v drž. zbor v dveh okrajih propadel. V parlament g torej ne bo več. Stojalow ski je hotel igrati vlogo voditelja galiških kmetov in nekega Siegfrieda, ki razbije in uniči poljski klub. Toda v parlamentu je igral Stojalowski najsmešnejšo figuro. Sedaj je propadel dvakrat, in njegove slave je konec menda za vedno. Poljski klub je zmagal na vsej črti ter se povrne v parlament še močnejši nego je bil. Eiini socialni demokrat Daszinsky je zmagal proti klubu, vsi drugi važni in upoštevani nasprotniki so bili poraženi Italijanska obstrukcija v tirolskem dež. zboru. Italijanski deželni poslanci so se te dni vrnili po preteku 10 let prvič zopet v deželni zbor. Italijanski poslanci Trentina so po dr. Bruguari izjavili, da njihov pri hod v dež. zbor ne pomeni kapitulacije, kajti delali bodo najhujšo opozicijo vsem predlogom, dokler ne dosežejo svojega smotra, popolne ločitve južne Tirolske v samostojno upravno ozemlje. Italijani bodo torej začeli obstruirati, kar more postati nevarno novi dokladi na žganje, ki se mora sprejeti v vseh dež. zborih, če ne, je pokopana. Vojna v Južni Afriki. Buri so svoje torišče zopet razširili. 700 Burov je pri Aliwal-North vdrlo v Kapsko kolonijo in dospelo do Knap daala, severno železniškega križišča Albert-Junction. Iz Capstadta poročajo o tem dogodku: V soboto so Buri prekoračili reko Oranje zahodno Aliwal Northu ter vdrli v Kapsko kotonijo. Nasproti so se jim postavili Cape Mounted Rifles in konjeništvo generala Brabaota. Buri so jih zagnali z velikimi izgubam nazaj. „Reuterjev Office" poroča, da je vodil Bure Herzog ter pobil Brabantu 8 mož, 18 ranil (med temi so že 3 umrli), 4 je pa ujel. Poroča se pa še cela vrsta nesreč za Angleže Dne 8. t. m J3 bil angleški oddelek v Wonder fonteinu, vshodno Mafekmga napaden in zajet. Lord Methuen je poslal iz Kaffer-kraala pomočne čete, ki pa so bile tudi napadene. Končni rezultat ni znan. Postajo Rtverton-Road, severno Kimberleya je 10 t. m. zvečer napadlo 450 Burov, ki so vzeli 4 s provijantom napolnjene vagone, vsa druga skladišča zažgali, porušili železniško postajo, progo in brzojavne zveze. Iz Kimberleya je odšel šel8 11. t m. poraočni oddelek, ki je dospel seveda dva dni pre-kasno Posadko v postaji Modderriver, severno Kimberleya, so Bari napadli 10 t. m. Istega dne je bil na gori Petrus boj z od delkem Branda, ki je bil ranjen. Boemfon tein in Johannesburg sta zavarovana z žičastim omrežjem pred napadi. To dokazuje, kako „varne* se Čutijo celo najmočnejše angleške garnizije. General French je moral 13 t. m. nagloma iz Potchefstrooma v Kiiigersdorp s svejo konjenico generalu Ciemensu na pomoč. Zakaj se „močniu posadki v Johannesburgu in v Pretoriji ne ganeta, je nerazumljivo. Dne 9. t. m. S8 je vršil vshodno Taungsa, južno Vryburga vroč boj. V Zeerustu se je pojavila konjska kuga V okraju Zastron so Bari ujeli 120 konjenikov. General Dewat je zopet v okolici Tabanohua. Lord Kitchener, sedanji vrhovni poveljaik v Južni Afriki, je naprosil svojo vlado, naj mu pošlje novih čet, sicer ne more jamčiti za nič. Angležem gre torej hndo za ncLte! Dopisi. Iz Črnomlja, 11. decembra. (Odgovor na dopis iz Novega mesta v .Slovencu" z dne 1. decembra t. 1.) Novomeška zadruga je v resnici priredila shod v Črnomlju, toda došli trije gospodje pri ogromni udeležbi niso prišli do tegn, da bi bili govorili. Prvi teh gospodov je že bolj pri letih in hodi po vojafko že ob 9 uri spat. dr*nzega je po dolgi in deževni poti glava bolela, tretji se pa sptah za vso stvar ni dosti brigal No sedaj pa roko na srce ! Vi, gospod Fraačič, se sedaj tako za obrtni stan brigat* ; a ko ste bili pri nas, ste poleg brige za obrtnike tudi hoteli malo preveč za sebe poskrbeti. Samo pomislite tnalo na ono imenitno sejo pred Vašo odhodnico, ko ste morali na pritisk odbornikov iti domov po neki gotovi zne sek, že veste koliko ; tako — mislimo jaz in drugi — se ne dela v prid in obrambo zadruge in nje členov. Pa naj bode kakor hoče, samo pustite v miru ljudi, kateri so sicer prijatelji obrtnikov, pa se vendar ne vtikajo v njih stanovske zadeve. Spodtikate se ob našem zadružnem načelniku, da je nesposoben in prestrašen. Povem Vam, gospod Frančič, da pometajte pred svojim pr gom. Z Vašo nesposobnostjo ste nam dosti brige naredili kot predsednik pri nas, a sreča Vaša in naša je, da Vas je zima odnesla v gorkeje kraje. Kaj se pa zadirate v g. Leitgeba, našega predsednika? Kaj je pa napačnega napravil? Kar je načelnik obrtniške zadruge, so računi popolnoma v redu, tako da ni imel niti odbor niti druàtveuiki še nikakega povoda pri sejnh proti njegovim ukrepom protestirati, kar se je pa pri Vas tako mnogokrat dogajalo, da ne bodete sej in obrtnih zborov nikdar pozabili. Da se pa na brzojav gospoda Appâta ni odzval kot predsednik obrtnega društva, je čisto naravno, ker privatne reči ne spadajo v delokrog društvenega odbora ne društveni-kov. To je stvar čisto osebnega prijateljstva, katerega pa menda g. Leitgeb in g. Frančič ne gojita. Pustite torej naše društvo lepo pri miru, kakor mi novomeško. — Prepira nečemo imeti, Bog da smo po Vašem odhodu skrpali jedinost. Če Vam gre res tako dobro mej novomeškimi klerikalci, Vam srčno častitamo, in Vam svetujemo, da tudi druzih ne zapeljujete, da bi v takem grdem vremenu toliko kilometrov slabe ceste romali, ker je zelo nevarno; — nabode ste že tako dobili. Dogodi se Vam še lahko kaj hujšega. Mi imamo doma, in ako treba, pri metliških prijateljih obrtnike, ki vsaj toliko kakor novomeške »zvezde" razumejo in nam lahko svetujejo, ako bo potrebno. Takšnih svetovalcev ne rabimo, kakor ste Vi, posebno o času volitev. — Saj poznate Črno-maljce ! Saj se menda še dobro spominjate, g. Frančič, prve volitve v peti kuriji? Mi, večinoma vsi obrtniki, kakor tudi drugi, smo glasovali za volilne može za gospoda M. Kunca, krojača v Ljubljani, a Vi, gosp. Frančič, za gospoda N. Zavinška, pristnega Nemca(M!) in grajščaki v Metliki, ki je bojda tisti čas po Vašem mnenju gorel za obrtni stnn. Nesramno nam očitate, da smo se spravili čez kmečki stan To je nezaču-veno! Kdo pa nas, kakor tudi Vas vzdržuje, kot kmet? Od njega imamo obrtniki največjo podporo pa bi njega zaničevali? Napada na g. dr. Doijana se ne. bomo dotikali. Dr. Doljan je juriat in Vam bo že odgovoril, če se mu bo vredno zdelo, samo to Vam svetujem, da pripravite mrzle ob-klade po Kneipovem načinu za svojo puhlo glavo. Ako morda Krka ni do3ti mrzla, Vam pošljemo lahko naše izborne vode in tudi kakšen komad pristnega .rilca" in ne tacega kakor ga g. Frančič pod svojo firmo prodaja, pa od pristnih zidov kupuje. Zaganjate se dalje tudi v narodnega dopisnika v „SIov. Narodu2. No, to ste pa pogodili! Jaz, dopisnik članka proti Vam, sem pravi obrtnik, kar lahko s spričevali dokažem, kakor tudi vse, kar sem in kar bom pisal proti doti^nim, kateri se v naše lokalne razmere in reči vtikajo. Pustite torej stalnega dopisnika „Slov. Naroda" v miru in iščite ga v vrstah obrtnikov, pa ne Vaše kakovost', ampak takšnih, ki res delajo z žuljavimi rokami. Obenem nas pa tudi prav veseli, da se organizirate. Tudi mi ne spimo, kakor v današnjem sprevidite in ako "če prej ne pa čez tri leta bodemo d-bili kandidata iz obrtniške napredne narodne stranke ne pa po Vašem mišljenju in iz -srede klerikalnega tab~>ra. Na svidenje ! Obrtnik. Občinski svet ljubljanski. V Ljubljani, 18. decembra. Občinski 3ver, ljubljanski imel je sinoči izredno javno sejo, katere ae je pod predsedstvom župana Hribarja udeležilo 23 občinskih Svetovalcev. Otvorivši sejo, spominjal se je župan umrlega mestnega komisarja Jos. Križaj a. ki je bil jeden najve*tnejših mestnih uradnikov ter se v svojem poslovanju ni plašil ne časa ne truda. Občinski svetniki ostali so v znamenje sožalja ras sedeže ter se je to zabiliežilo v zapisniku te seje. Izpraznjena služba se s kompetenčnim terminom do 31. t. m. takoj razpiše. Župan Hribar prečital je nadalje dopis tvrdke Siemens & Halske v zadevi električne železnice ljubljanske. Glasom izjave sekcijskega svetnika dr Weeberja namerava železniško ministrstvo za sedaj podeliti le koncesijo za glavni progi (od južnega do dolenjskega kolodvora ter z Mestnega trga do klavnice in vojaške bolnice), ki se bo-deta zgradili že leta 1901, za postranske proge pa šele pozneje, ko se bode njih po treba pokazala. Po nasvetu obč. svet. Se-ne kovic a izjavil je občinski svet, da je s tem postopanjem železniškega ministrstva zadovoljen. Potem se je prestopilo k dnevnemu redn. Razprava o preskrbljenju onemoglih mestnih delavcev odložila se je dotle, da se zadeva prej pretrese na shodu avstrijskih mest, ki bode tekom prihodnjega meseca zboroval na Dnnaju. Obč. svet. Senekovič poročal je o proračunu zaklada meščanske imovine za leto 1901. Dohodki proračunjeni so na 49.950 kron, stroški na 49 835 kron in je torej prebitka 115 kron. Za podporo siromašnim meščanom določen je za leto 1901. znesek 15.768 kron. Sedaj dobiva podporo 88 me Sčanov, in sicer 48 meščanov, oziroma vdov po 40 vin. na dan, 40 pa po 60 vin. na dan. Zgradba novega poslopja meščanske imovine v Špitalskih ulicah stala je 687 456 kron. Proračun se je soglasno odobril; ob jednem pa je sklenil občinski svet, naj se naloži iz tekočih dohodkov rezervni fond za vzdržavanje poslopja, in da se imajo v ta fond stekati tudi pristojbine za podelitev meščanstva. UST Dalj« v prilogi. TBH Priloga ^Slovenskemu Narodu" St 291, dné 19. decembra 1900. Nadalje poročal je obč. svetnik Se-neko vi č o proračunu nboinega zaklada sa leto 1901. Stroški prora Cunj eni so na 75491 kron, nedostatek — ki se ima pokriti iz mestnega zaklada — pa na 32.349 kron. Za podporo siromašnim občanom po stavil se je v proračun znesek 62.900 kron' torej za 16400 kron več kakor za tekoče leto, to pa z ozirom na novi domovinski zakon, ki bode mestni občini za preskrbo« vanje ubogih brezdvomno naložil prav težko breme. Zaradi tega sklenil je občinski svet, da se pridruži akciji avstrijskih mest, ki meri na to, da se izposluje od države primeren prispevek za preskrbo vanje ubogih. Proračun nbožnega zaklada se je soglasno odobril, istotako tudi proračun splošnih ustanov. Zamenjava mestnega sveta ob Blei-weisovi cesti s svetom, ki je lastnina posestnikov Kolizeja in na katerem stoji sedaj hišica užitninskega zakupa, se je po nasvetu obč. svet. dr. S t a r e t a odobrila ter dovolilo naplačilo 200 kron, ki naj se izplača iz dohodkov užitninskega zakupa. Po nasvetu obč. svet. Le nče t a dovolil je občinski svet občini Vič, da svoj dolg 1200 kron odplača v šestih letnih obrokih po 200 K. Prošnja za dovolitev nagrade za rokotvorni pouk na nemški deški ljudski šoli se je odklonila, ker ta pouk nima praktičnega pomena (referent obč. svet. Kozak); istotako tudi dovolitev kredita za otvorjenje kurza za jecljajoče otroke. Občinski svet je sicer priznal, da bi bil ta kurz koristen, a trajnega uspeha pri jecljajočih vendar ne pričakuje, tak uspeh bi se mogel doseči le v kakem zavodu. Z ozirom na težko breme, katero ima mestna občina za šolstvo že nositi, se torej primeren prispevek v ta namen ne more dovoliti. Obč. svet. Šubic poročal je o dopisu deželnega predsedstva glede volitve zastopnika mestne občine v c. kr. deželni šolski svet za prihodnjo šestletno funkcijsko dobo. Zastopnikom mestne občine bil je soglasno zopet izvoljen podžupan dr. vitez B1 e i w e i s-Trsteniški, ki izjavi, da sprejme izvolitev, in da bode z vsemi močmi varoval koristi mestne občine in naprednega šolstva. Obč. svet. Šubic poročal je končno o proračunu mestnega vodovoda za leto 1901, ki se je s proračunjenimi stroški 116 406 K 88 vin., s pokritjem 139 000 K, torej s prebitkom 22.593 K 12 vin. soglasno odobril. Pred zaključkom javne seje interpeliral je obč. svet. L e n č e gosp. župana v zadevi glob, katere je mestni magistrat naložil 23 gostilničarjem zaradi točenja žganja. Inter-pelant navaja, da dotični že več let točijo žganje, in da plačujejo za to predpisani davek; mislili so torej, da imajo pravico za žganjetoč, sedaj pa se jim je najedenkrat naložila občutljiva globa. Obč. svet. Lenče vprašal je torej g. župana, kaj misli ukreniti, da se v prihodnje tako postopanje mestnega magistrata prepreči. Župan Hribar omeni najpreje, da obrtne agende spadajo v preneseni delokrog, za kateri občinskemu svetu ne pripada nobena kontrola. Vkljub temu pa hoče pojasniti zadevo, ki je med prizadetimi provzročila neopravičeno razburjenost. Žganjetoč spada med koncesionirane obrti, in se torej brez koncesije ne sme izvrševati, če tudi je morebiti kdo že obdačen za žganjetoč. Od onih gostilničarjev, ki so bili zadnji čas po magistratu vsled ovadbe kaznovani, pa ni nobeden imel koncesije za žganjetoč. Mestni magistrat je torej moral postopati v smislu zakona in bo moral v prihodnje še strožje postopati. Ako se na ta način omeji uživanje uganja se mora to v javnem interesu le z veseljem pozdraviti. Nadzorovanje žganje toča izročilo se je tržnemu nadzorniku, in se bode v prihodnje vsak žganjetoč brez koncesije po obstoječih zakonih strogo kaznoval. Potem se je javna seja ob polnsedmih zvečer zaključila V tajni seji rešile so se n»Dee po 10. uri. Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. peh. polka Leopold II. St. H. Prihodnja predstava bode v četrtek, 20. decembra. Operna noviteta. Drugikrat na slovenskem odru: .Tannhâuser". Meteorologlčno poročilo. Višina nad morjem 3)6-2 m. Srednji zračni tlak 736-0 mm. Stanje g j Cas opa- baro-Q zovauja ; meti- i ? mm. i Nebo t č 18 9. zvečer i 744 6 — 32 brezvetr.. megla j g 19 j ?. zjutraj 743 7 — 5 4 si. szahod megla « . j 2. popol. j 742 1 — 04 si. jug [del oblač.|^ Srednja včerajšnja temperatura — 3-3\ nor-male: —19\ Povsod Dunajska borza 'ikapni državni dcig f aotah Skopni državn' dolg 5 nebni . 'ivstrijska zlata reota ... avstrijska kronska renta 47« Ogrska zlata renta 4°/, Ogrska kronska renta 4 r, . . &7Stro-ograke bjuične ■ Kreditne delnici..... London vista .... ... "Semfiki drž. bankovc sa 100 :uar* 80 mark........, . SO frankov......... Italijanski bankovci...... O. kr cekini......... 98*60 98 20 117 85 98 65 11695 924U 1692- - 672- 24010 Î17-70 23 52 19 «3 90 70 1137 Ljubljanska kreditna banka Laibacher Creditbank v Spitalskih. ulicah št. 2 menjalnica v pritličju sprejema vloge na hranilne knjižice ter iste obrestuje po 4- °/0 od dne vlojte do dne dvlgra, *°/0 rentni davek od teh hranilnih vlog plača banka sama. Ljubljanska kreditna banka lzplaea tudi veeje Hvote brez odpovedi. (1877—81) Zunanjim vlagateljem so na željo poštno hranilnične položnice na razpolago v svrho poštnine proste vpošiljatve zneskov. NAJLEPŠE PRAZNIČNO bARlLUi MNOČEN! SLOVENSKI HIŠI 5E Nrr 51 POGREVATI ooooooooooo Ii DOKTORJA FRANCETA PREŠERNA UREDIL 5KRIPT. L PINTAR ILUSTRIRANA IZDAJA, 5C5ITA 5 K, l/ PLATNU l/CZANA 6'40 K, U USNJU UCZANA 9 K. NATISNILA IN ZALOŽILA fe. rL. KLCINHATR A rt D. BAnPCRO U LJUDLJ/U* • • DODIUAJO SC PO USCH KNJIGOTRŽNKArt • • tudi v najmanjših krajih se iščejo spretne in delavne osebe, katere s prevzetvijo neke (1) agenture lahko zaslužijo (2685) vsak dan 10—20 kron. Ponudbe z natančnim popisom sedanjega delovanja se prosi vposlati pod »Uefeerall 10« anončni ekpedicijt H. Sehslrk, Dunaj, 1. Kot knjigovodja za, žago Kranj skem se sprejme v komptoar neoženjen ali ože-njen knjigovodja (kristjan) z malo družino. Taisti mora biti hitri računar ter za nesljiv v vseh v žagarsko stroko spadajočih delih; slovanski jezik je neobhodno potreben. Oziralo se bode le na samostojno ter izredno spretno energično moč Ponudbe z referencami ter zahtevo plaoe pod ,,Z. F. 8" na upravniStvo „Slov. Naroda". (2492—5) Ces. kr, avstrijske g& državne železnice. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1H00. leta. Odhod, iz Ljubljane inž kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. uri f> m po noči osobni vlak v Trbiž. Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno ; ftez Selzthal v Aussee, Solnogmd; čez Klein-Reinnj» v S eyr, v Line na Dunaj via Amsteiten. — Ob 7. uri 17 in zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fi anzensfeste, Ljubno Dunaj; čez Selzth;d v St.lnograd, hmmost, čez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob ne-dtl'ab in prazuikih v Line — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selztb.il. Dunaj — Ob 4. uri 6 na popoldne usobni vlak v Trbiž, Beljak, Ce.ov>c, Franzensfeste, Ljubno, čez rfelztbal v Soiuograd. Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inoniost, Bregenc, Curih, Geni vo, Pariz; čez Klein ReiHin« v Steyr, Line. Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Frauzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga V Novo mesto in v Kjčevje. Osobni vlaki: Ob ti. uri 54 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popoludne, ob ti. uri 55 m zvečer. Prihod v Ljubljano j'.2. kol Proga iz Trbiža. Ob 5. uri L5 m zjutraj osobni vlak z Dunaja v a Amstetten, Lipskega Prage Francovih varov, Karlovih varov, Heba. Marijinih varov, Plzna, Ba-dejevic, Solnograda Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Bedaku. Franzensfeste. — Ob 11. uri Iti m dopoludne os bni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih .arov, Plzna, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta Zella ob jezeru Leud-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. Ob 4 uri 38 m popoludne osobni vlak z Dauaja Lvbaa, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Duna|a, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in prazuikih iz Linca. — Proga iz Novega mesta in Kočevja Osobni vlaki: Ob b. uri in 21 m zjutraj, ob 2. uri H'A m popoludne in ob 8. uri 48 m zvečer. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 1. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob ti. uri 50 m zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. iz Kamnika Ob ti. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 ni dopoludne, ob ti. uri 10 m zvečer. (0 61 Mizarska zadruga v Sent Vidu pri Ljubljani se priporoča slavnemu občinstvu v naroči-tev raznovrstne temne In Ukane sobne oprave iz suhega lesa, solidno izgotovljene po lastnih in predloženih uzorcih. V prav obilna naročitev se priporoča ■f osip Ai*har (1984—13) načelnik Gospodinje! Kupujte Doering-ovo milo v kartonih ki obsegajo tri komade Doering-ovega mila s sovo in so krasen dodatek k božičnim darilom. Ceno I Elegantno in koristno! Generalna zaloga: A. Motsch A Co.f Dunaj. V Ljubljani prodajajo: Avg. Auer, Anton Krisper in Vaso Petričič. (2500-3) Najboljši kalcijev karbid iz Jajc v Bosni vsaki kgr. daje zajamčeno 290 do 320 litrov plina. Znižane cene. Glavna zaloga: Edgardo Prister v Trstu, via S. Francesco. (2340—6) Zastopnik za Kranjsko in Spodnje Štajersko: Fran Zeleznik Ljubljana, Dunajska cesta št. 7. blago v največji izberi po najnižjih cenah priporoča r^arel l^eel^nagcl Wlcjtni trg jt. 24. Božična darila v največji izberi ter najraznovrstnejša n. pr.: krasne p ap eter i j e pismenega papirja v najmodernejši obliki ****** dražestni albumi za slike (fotografije) ******* najmodernejši albumi za dopisnice ******* moderne poezijske spominske knjige ******** različne novitete v pisalnih garniturah ****** mične novosti v raznih okvirih za slike v secesij (mističnem slogu * * * * * najboljše fotografične stroje in vse v to stroko spadajoče predmete ******* praktične listnice in denarnice ******** mikavne kineške šatule, pa-hlače, važne itd. * * * * krasno izbirko božičnih, novoletnih in drugih razglednic itd. itd. ****** priporoča najuljudneje Jos. Petrič v Ljubljani tovarna papirnih izdelkov. (2555-3) z glasbo so poslednja novost v izdelovanji ur. Te francoske miniaturne ure na nihalo so 69 cm dolge, omarica, natančno po podobi, je iz orehovega lesa, fino politirana, z bogato pozlačenimi fantazijskimi obrobki in umeteljno izrezlanim nastavkom, in igrajo vsako uro najlepše koračnice in plese. Cena s prevoznim zabojem samo 9 gl d. Ista ura brez glasbe, a z bitjem, vsake pol ure in cele ure bijočim, s prevoznim zabojem samo B glko perilo, potem klo-bukr iz itriSmi in koz tvrdk Ple«», llirltl in Pleliler, najboljše nioikr in zenMkr nojcovire, kruvntr, ■■■«»-tlree, žepne robee, razno drugo modno in tkano bln^o za gospode, dame in otroke itd. itd. Lastno izdelovanje predpasnikov, bluz, spodnjih kril, jutranjih jopic, spalnih sukenj itd. Cene so v primeri z dobroto blaga brez konkurrnre. zadovoljen z blagom pri meni kupljenim, se to bla^ro rade zamenja ali pa denar povrne. M p—j i—: CT3 CD CD volje H The Gresham" zavarovalna družba za življenje v Londonu. Filijala 7.a AvMtriJo: filljnla za OgrrMko: Dunaj, L, Giselastrasse 1 Pešta, Franz-Josefspl. 5,0 v hiši društva. v hiši društva. Društvena aktiva dne 31. decembra 1899 ................ kron 177,r60.451 — Letni dohodki na premijah in obrestih v letu 1899 ............ „ 34,259.L92 — Izplačila za zavarovalne in rentne pogodbe in za nazaj-kupe itd od obstajanja družbe 1848)....................... > 383,793 888 — Med letom 1899 je društvo izpostavilo P838 polic z glavnico........ „ 66,097.103 — Za špecijalno varstvo avstrijskih zavarovance v je „The Gresham" do dne" 31. decembra 1899 založilo vrednostnih papirjev v znesku (2338—2^ noni. kron :2£0,.i*-»».00«>-pri c. kr. ministerijalnem plačilnem uradu na Dunaju. Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno glavna agentura v Ljubljani pri Guido Zeschko vila nasproti »Narodnemu domu". BE Praktična j| jj pripravna za gospode : [£f Jj) dnevne in spalne srajce g spodnje hlače o izvirno dr. Gustav Jaegerjevo [H Ql volneno perilo s pleteni volneni naprsniki z rokali, za lov in za dom a fff nogovice za lovce in kolesarje « štuceljni za turiste » sveaters » život-niki za kolesarje in telovadce s obnjki a snežne in nočne čepice » -......-......... -........■.......,......: 1 ^ rokavice s grelci za meče, kolena in trebuh « klobuki iz lodna, las, |JJ 0] plesni in cilindri « frotirski plašči in frotirske brisače v secesijoni- m Si stiskih vzorcih « naj elegantne j še kravate » samovezalniki o cachenez fff =bj (vratne rute) in ovratniški varovalci s spodnji telovniki « topli čevlji k< -A za dom s hlače za kolesarje in jezdece & ovratniki s man še te s pred- ¡¿1 lj) srajce s sedlom (se dobivajo samo pri meni) s lepe platnene in.svil- |Jf jjj nate plesovne žepne rute o hlačniki o držalci za obujke s garni- jjf y deco jako lepe odeje za vozove in zibelke * čepice in volneni jopiči W m s blazine itd. (2537-1) ll] Vse te znano najboljše izdelke priporoča v najbogatejši izberi firma [£[ 1 C. J. Hamann, Ljubljana, Mestni trg 8. | (jako topla in elegantna noša) s rokavice & ročni [u niki g modrčni varovalci « mikado-čevlji za dom m . g glavna ogrinjala za gledališče in koncerte g platneni in batistni » ;vj robci z à jour robom g najmodernejši ovratniki g manšete in kravate sUJ g žepni robci za neveste « kavine garniture g namizni prti na roko Jj] vezeni g mizni letalci « brisače g umivalniški robi z reki g rute za "j^j kredenco, za jedilno orodje in za kuhinje itd. itd. r?i pripravno za dečke in dekleta s Dunajsko melanžo žgano kavo, mešanih najfinejših vrst (2023) priporoča a M. «— kilo (67) Kdmund Kavčič Prešernove ulice, nasproti glavni pošti. Za Sveti večer 80 v hotelu „Pri Virantu" na razpolago gostilniški prostori, pripravni za priredbo tombole ali kaj jedna-cega po kakem društvu. (2583—2) V hotelu „Virant sprejemajo se naročila na obed in večerjo. Istotam se sprejmo gospodične v kuhinjsko vežbanje. Poučuje kuharica z Dunaja. (2578 -2) H^Sf" Tudi je na razpolago velika dvorana pripravna za plesne * vaje i. t. d. kaceg-a društva. Tj£Q Dalje velika klet za vinske trgovce ali kaj jedna-****** cega pripravna. ****** 5 p 4 ► 4^5r 4^5r 4^51 (»X^ 4^S*l 4^Sll 4^£r> 4^£ri Uzorna pivnica Kačičeva ulica br. 9 ZAGREB Kačičeva ulica br. 9 društvo stoji pod nadzorstvom vis. c. kr. zem. vlade i** posreduje pri nakupovanji izvrstnih hrvatskih vin. Letošnja vina so izvanredno dobre vrste in imajo nizke cene. Na željo se pošiljajo vzorci in cene. (2546—3) ^^^^^^^^^^^^^^^^ t «* J Najboljša in najcenejša J g božična in >c x x g g novoletna darila g ^ dobivajo se pri tvrdki 2 | Konrad Scliumi * a ,,13X^1 novi tovarni44 j% v Ljubljani, Prešernove (Slonove) ulice št. 1. S Flanelaste bluze (joPic©) g'd. 1*25. I I I t ^ #1111 Cloth-ove bluze (jopice) gld. 290. batlst-ovi predpasniki 25 kr. t t I t t t ™ Spodnja krila iz cloth-a v vseh barvah gld. 250. batistove žepne rutice za dame, I t $ t ' t t t t t t Secession, 12 kosov gld. 2'—. Blago za obleke dam in gospodov iz tu- in inozemskih tovarn, preproge, kavine in posteljne oprave, kakor tudi vse vrste manufakturnega blaga po čudovito nizkih cenah. s Trgovina z železnino Andr. DrušhoTlr« nitelednlk. Val. Golob Mestni trg 10 I^ubljana Mestni trg 10 priporoča peči, štedilnike, predpečnike, meiorrznlre, pipe in cevi za pretakanje vina In piva. Popolna kuhinj Mita opraia se po čudovito nizki ceni in točni postrežbi sestavlja. Velika zaloga drsalk raznih 52 \p~ ~ sistemov. ^W«sl_mM*» zaloga Xm~ pasjih torb. 53 j.^ir Alojzij Erjavec j*Šor črirljarski nojsttr t LJubljani, GiiIJarski ulici 3. Po večletni skušnji, kakor tudi po dovršenem strokovnem tečaju v Ljubljani c. kr. tehnolo-gičnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče vstrezati vsem zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam se prečastiti duhov&čini in si. občinstva za obilno naročevanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, pošteno in trpežno. V zalogi so razna mazila, voščila za črno in rujavo obuvalo, ter razne potrebščine za to obrt. 52 lire m ihr»njijejo. — Viujia iir»{il*a uj h pride« mm. Josip Oblak umetni in galanterijski strugar niš GUncah št. 99 fiilijalka: Šelenburgove ulice št. 1 priporoča svojo veliko zalogo atrua;str»k.lh del laHlnr|;a Izdelka. Sprejema vsakovrstna naročila ter jih izvršuje hitro, ceno in kulantno. Istotako izvršuje vsakovrstna popravila v jantarju, morski peni, kosti, rogu, lesu itd. 52 MODERCE natančno po životni meri za vsako starost, sa vsaki život ln v vsaki faponi <§Ž ® ® © ® priporoča ® (f$ gg (§g ® UJCMDIIf I/EKinA v Ljubljani, Glavni trg ntiinllV IVCIiUrl m s štev. 17. m ®62 Skladišče za modno blago, pozamentrije, trakove, čipke, svileno blago, perilo, e a a a © klobuke za dame, tkane in kratka robe ne debelo in drobno, o e. o e. e> Pekarija in slaščicama Jakob Zalaznik Stari trg- št. 21 priporoča p. n. občinstvu svojo bogato zalogo dlaisele domačega Izdellta za okrasitev • # # # božičnih drevesc. Istotako priporoča za božične praznite kolače, pince, orehove, rozinove in mandeljnove potvice in raznovrstne slaščice za čaj. 52 i E Zasebni plesni pouk. Čast mi je p. n. obCinstvu uljudno naznanjati, da sem prevzel za svoj zasebni plesni pouk veliko dvorano hotela ..pri Itlallcu" v najem, in da poučujem gospode in dame vsak iorek in petek od 1,'.,8. ure zvečer. Prijavi se vsak dan od 11. do 12. ure dopoludne ter od 3. do : ,5. ure popoludne v hotelu ,,pri Slonu". Istotako poučujem tudi v zaitrbiiih društvih in na stanovanjih razne domače, stare in moderne plese, kakor Danrlns, Neason, Bohriiiieiine, Mkatlng, Hllnuetto, Beseda f.n druge (zadnje novosti je komponiral spodaj podpisani učitelj), tniterselle in KeeeMHiou. in specialne pit"**«* za otroke. (2599—1) Z velespoštovanjem Giulio Morterra. SC 31951. (2549-2) Začetkom leta 1901 se ima v smislu zakona z dne 29. marcija 1869. 1. (drž. zak. št. 67) izvršiti splošno ljudsko popisovanje no stanji z dne 31. decembra 1900. Z ozirom na določbe §§ 19 in 23 zgoraj navedenega zakona, dolžan je vsak ime •elj stanovanja, odnosno vsak družinski gosp >dar, imeti pripravljene za moSke osebe, katere je v stanovanji popisati, in katere so rojene v letih 1881. do vštetega l^ta 1891. ter imajo domovinsko pravico v kakej v državnem zboru zastopanih dežel, kolka proste ■spiske iz rojstne knjige, katere je izdati brezplačno, ali pa poverjen prepis rojstnega lista. Dolžni so torej vsi imetelji stanovanj in družinski gospodarji, v katerih stanova •uih so ali bodo dne 31. decembra t. 1. take osebe, ako iste nimajo že poverjenih predpisov dotičnih rojstnh listov, preskrbeti si za vsako tako osebo za vsak tak izpisek ^'pozneje do konca tega leta ter se imajo v ta namen takoj obrniti na dotični župnijski č.!i matični urad, kjer se je vpisalo rojstvo. Ta rojstni list, oziroma ta izpisek bode potem prilepiti na naznanilnico, v katerej - e izvrši popis dotične esebe. To se daje javno na znanje vsled razpisa c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 26. novembra letos štev. 17681. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dce 30. novembra 1900 7d efernoue 5t0Ictn.ec „LjabIjan$l^«ga Zuena" pesuečena peljem Q^ pe$nil^a prešernu begate ilti^trcuana. Posamezni izvodi te številke Jf 2"40. fo pošti 12 vinarjev več. /naročila vsprejema Lauc5.au 5cr)UJ«ntner, l^njigctržee v Ljubljani. ^ ......IIIIIIM« ■■IMMIslMssssssssssMMMssssssss^ii&M i Poštna hranilnica ček štev. 849.086. Telefon štev. 135. Glavna »lovensl^a hranilnica in posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo pisarna: na Kongresnem trgu št. 14, Souvanova hiša, v Ljubljani sprejema ln Izplačuje hranilne vloge ln obrestuje po od dne vložitve do dne vzdige brez odbitka ln brez odpovedi. Uradne ure od 8—12 dopoldne ln od 3—6 popoldne. Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obreatovanje pretrgalo (1933-14) Ur. M. Hudnfk, predsednik. za božična in novoletna darila. Priporočani svojo bogato zalogo zlatih, srebrnih, jeklenih in Tula-ur od le dobre do najfinejše kvalitete. Zaloga pariških brone in Meissenskih porcelanskih garnitur. Secesionistične ure. Izborni pristno - amerikanski Edisonovi fonografi. (2565-2, Pri*. BO&BMUaA ■v IJ-u/blaajoJL, ZDuLn.a,3s:is:si cesta,- m ^*a^^ rJat^SsMiili^ a^La DcLa a cz ^ (zdaj, prej 70 gld.) se dobivajo svilno-plišasti jopiči s pristnimi astrahanovimi ovratniki in reverzom, dalje konfekcija za gospode, dame in otroke od najpriprostejše do najfinejše izvršbe. K3- 3E3T Zdaj pred Božičem po čudovito znižani ceni. v angleškem skladišču oblek v Ljubljani na voglu Sv. Petra in Resljeve ceste št. 3. Tam s§ dobivajo tudi najmodernejše športne suknje za gospode po so gridL. z velespoštovanjem Oroslav Bernatovič. »1-» k* *k» vjp •«•' 'je *k* »)(r» rk» ris -k i 4 iS S 3 F. Cassermann krojač za civilne in raznovrstne uradniške uniforme In poverjen! zalagetelj ces. kr. unif. blagajne drž. železnic uradnikov Ljubljana, Šelenburpve ulice št. 4 se priporoCa slavnemu občinstvu za izdelovanje civilnih oblek >n nepre-močljivlh' havelokov po najnovejši fa-coni in najpovoljnej3ih cenah. Angleško, francosko in tazemsko robo ima na skladišča. Gospodom uradnikom se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor: sablje, mece, klobuke itd., gospodom c. kr. justič-nim uradnikom pa za izdelavanje E ri4 talarjev in baretov. 51 Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann \irar v Ljubljani, Dunajska cesta priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst žepnih ur zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejše kvalitete po nizkih cenah. • iToTroatl v žepnih in stenskih urah so vedno v zalogi. 51 DGgT Popravila se Izvršujejo najtočneje. Optični zavod J. P. GOLDSTEIN Ljubljana, Pod trančo 1 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov. Zaloga fotografičnih aparatov. Vsa v to stroko spadajoča popravila In vnanja naročila točno In ceno. 51 *k±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±jdt±±±±m E H r , > Pri nakupovanju suknenega in manu-. fakturnega blaga se opozarja na tvrdko ■as» HUGO IHL «ea«evevi«vMWi.utfiiiiwi«^ v Ljubljani v Špitalskih ulicah štev. 4. ' Velika zaloga 51 suknenih ostankov, t*._____J 97 Pristni so Vedno rastoči promet, najvišja odlikovanja na vseh razstavah tu- in inozemstva, skoro. 501etni obstoj tovarne in svetovni glas, ki so si ga pridobili naši stroji, nudijo najgotovejše in" najpopolnejše jamstvo za njih dobrost. • Brezplačni učni tečaji v vseh domačih šivalnih delih, kakor tudi v modernem umeteljnem vezenji. Zaloga svile za vezenje v veliki izberi barv, kakor tudi nadomestnih strojnih delov, olja, šivank in sukancev. Električni motorl in posaimie a t roj«- za hišno vporaho. Naši novi rodbinski stroji imajo najlahkejši, najmirnejši tek, so najpriprostejši v porabi in neprekošeni za vsa v gospodinjstvu navadna dela, kakor tudi za moderno umeteljno vezenje in za dela na votli rob najkoristnejša Božična darila. (2684-1) *..♦**.* + ♦ * * ****** g ■ 3,granVp°rix| SiiT^er Co.* delniška ciiMjLŽ?fc>a «a šivalne »troje 1 LJubljana, Sv. Petra cesta štev. O. Snajvišja odlika. **************** X V sredo. 26. decembra (II. božični praznik) popoldne ob 5. uri v Tonkalle filharmoničnega društva popolne godbe c. in kr. pešpolka št. 27, Leopold II., kralj Belgijcev s sodelovanjem gospoda profesorja A. Skolek-a, pianista. V vsporedu je med drugimi točkami A.. Cim-l«5fjr—0>w kone«ri Aamoll Ka glasovlr m Mpi*4-mIJevanjem orkestra. Vatopnlre a K 3 —, 2 —, 1 60, numerirani sedeži K 1 —. stojišča K —60 v O. Flsieher-Ja (■■ifoihii muzikallj, Kongresni trg, Tonhalle. (2591—1) Uspeh po anoncah Podpisani izjavljam na tem mestu, da od danes naprej ne bodem zalagal nobenega „kon-sumnega društva" na splošno željo mojih cenjenih odjemalcev. Svoje večletne p. n. odjemalce pa prosim, da mi do sedaj izkazano zaupanje tudi v nadalje ohranijo in se priporočam velespoštovanjem X X (2553—2) Peter Majdič valjični mlin na par in turbino v Jaršah pri Mengšu. E \0\. 0X0 '!\0\0 Naznaniam, da sem prevzel od aNarodne Tiskarne" v Ljubljani v izključno ■ razpredajo Jurčičeve zbrane spise, petem letnike ln posamezne številke ..ljubljanskega Zvona" in vse one knjige, katere so izšle v založbi ..Narodne Tiskarne". — Te knjige so: Turgenjev: Otoi in sinovi. Roman, broširan a 50 kr. — Štiri novele, broš. a 20 kr. BeneS-Tfebizsky: Blodne dnis. Roman, broširan a ?0 kr. Josipa Jurčiča zbrani spisi, zvezek I. do XI, broširan a 60 kr., elegantno vezan a. 1 gld. ^Ljubljanski Zvon", letniki D., m., V., VI., broširan a 3 gld., vezan v Bonačeve platnice a 4 gld. 20 kr.; — letniki VIL in VIII, broširan k 4 gld., vezan v Bonačeve platnice a 5 gld. 20 kr.; — letniki od IX. do XVIII., broširan k 4 gld. 60 kr., vezan v Bonačeve platnice a 5 gld. 20 kr. Posamezne številke ..Ljubljanskega Zvona ' po 40 kr. Zbirka zakonov. I. Kazenski zakonik, vezan a 3 gld. Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan a 2 gld. 80 kr. Zarnikovi zbrani spisi. I. zvezek, broširan a 5o kr. Dr. Nevesekdo: ,.4000 *. Povest, broš. a 50 kr. A. Aškerc: Izlet v Carigrad, broš. a 20 kr. L ef e b v r e: Paril T Ameriki, broširan a 50 kr. Stat nominis umbra: Časnikarstvo in naii časniki, broširano a 40 kr Tolstoj: Dva romana, broširana k 70 kr. J e 1 i n e k : Ukrajinske dume. Povest, broširana k 15 kr. Halevv: Dnevnik, broš ran a 15 kr. — Bazne pripovedke, broširane a 40 kr. — Dve povesti, broš a 25 kr. Theuriet: Undina. Povest, broš. a 20 kr. Sonvestre.- Vil enski brodnik Povest, broš. k 15 kr. JuroiC. Listki, broš. k 15 kr. — Gregorčičevim kritikom, broš. k 30 kr. Avstr jski patnjot: „Farteiwesen der Slaven", broširano k 5v kr. 85 Po znižani ceni priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, prilike In reki. Prej 50 kr., Bedaj p4f Sprejemam tudi naročila na vse modne ž ura al e, na vse domače in tuje časnike ter knjige. T£3J knjigotržec S V Ljubjani, Dvorni trg štev. 1. S se doseže le, če so naznanila namenu prikladno spisana in tipografično primerno opremljena, in če se izberejo pravi in pripravni časniki. Da se to doseže, obrniti se je na anončno ekspedicijo Rudolfa Mosse, UunaJ, I., NeilerstUtte 'i. katera tvrdka daje brezplačno potrebna pojasnila, da se doseže uspeh, ter pošilja na ogled inseratne načrte. Zaračunajo se samo izvirne vrstne cene časnikov in se dovoljujejo največji popusti pri večjih naročilih, tako da se, porabljajoč ta zavod, poleg druzih velikih prednosti doseže tudi to, da se prihrani na IZ^=^Z^Z=ZZZZZZ^Z inseratnih stroških. ZZ^ZZZZZZZZZZIZ^ZZZ^Z^I Božična darila!!! S kron VST £l a- tt o 1 o Iš iT&Q in višje, dalje najfineje izdelana konfekcija za dame, gospode in otroke vse zdaj pred Božičem po čudovito znižanih cenah. Dobiva so le v angleškem skladišču oblek v Ljubljani, na voglu sv. Petra in Resljeve ceste št. 3. (2575-3) z -lesp°5t0^em ©soslav 23@a?aafcovi©. Najceneje se kupuje po stalnih tovarniških cenah pri Rudolfu VVeber-ju, urarju c. kr. zapriseženem strokovnjaku in cenilcu na Starem trgu št. 16. v Lijubljani na Starem trgu št. 16. "W«lAltssi zaloga vsieH v«-*.* B(2531—4) ur, zlatnine in srebrnine, optičnega blaga in fonografov. '¿"0 CZ ä Css Srebrna reinontoarka za grogpode K 11 20. srebrna reinontoarka za K 1120, zlata dsiiiflka reinontoarka, močni pokrovi, K 33'—, budilka ura na nihalo s 100 cm. dolgo omaro, 8 dni idoča, K 17*—. Zahteva naj se cenik zastonj in poštnine prost, "Ws« po stalnih tovarnlNkih c»«?-n**la 2 dame K 320, _ CO CO C Um »0 co »N 0 JQ CO CZ na 0 > E 0 X! C 0. C Naznanilo. Čast mi je slavnemu občinstvu uljudno naznanjati, da sem svojo prodajalno in izložbo na novo prenaredil in povečal: imam največjo izber vseh novosti (secesijon) zlatnino, srebrnino, na novo vpeljano kina-srebro, vso namizno opravo, biciklje in Šivalne Stroje najceneje v primeri z drugim blagom. Slavno občinstvo vabim na ogled in obilni obisk z vsem spoštovanje flf ČUDEN ur ar v Ljubljani na Glavnem trgu ste v. 25, nasproti rotovža. Garancija od 1 do 5 let. Ceniki tudi po pošti prosto. Srebrne moške nre po gld. 450, srebrne damske gld. 4 40, zlate z močnimi pokrovi gld. 15—, budilke gld. 1 50, stenske nre na nihalo v omari 100 cm dolgi 8 dni idoče gld. 8-—. (123—99) I 1 Koslerjeva pivarna ©e otvori v nedeljo, dne 23. decembra 1900. 1. Skrbelo se bode za dobra, gorka ter mrzla jedila ter za dobro pijačo. (2566-2) Najudaneje Vincenc Žniderič. C. kr. priv. tovarna za cement Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah priporoča svoj pripoznano izvrsten Portland-cemeut v vedno jednakomerni, vse od avstrij8kegav društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede" tlakovne in odporne trdote daleč iiadkriijajori dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila ln spričevala raznih uradov in najslovitejSih tvrdk so na razpolago. Centralni urad: (1299-26) = Dunaj, I., Masimilianstrasso 9« = Cvetje* zajjueilo i&ickava prav topto v>em nama naklonjenim poz>na-niw in vic-pcoHavtvm p. w. odjemalcem, zlasti -pa x>clc-opoštovanemu ienstvu, lxatezo zahteva o talio odločnostjo po voen ■pzodajainicafo najine testenine. Žnider$ie $ LPaleneie. oKiz. eBioteica, x> oktovzu 1900. (880—34) £. Schmentner a £jubtjani jrriporoča svojo botfato zaloijo najkbrane/ših daril %a J8o%ič in novo leto. (BTooosti a božičnih in no00letnih dopisnicah na drobno in debelo. ,„.„. „,'■ rs S I 1 \ \ 1 ti >o o 4-» (ti >N G) H +» 01 O Podpiaanec p. n. slav. občinstvu uljudno naznanjam, da sem prijel z dnem I. ImmUra t. I. vMajerjevi hiši, Sv. Petra cssta št. 4 zlatarsko in jMullrsto obrt Naj prim ern ej š a božična in novoletna darila priporočam po naj nižjih cenah. Izdelovanje in popravljanje vseh v mojo stroko spadajočih novih in starih del izvršujem toetio in najceneje v lastni delavnici. Za mnogobrojna naročila se najuljudneje priporočam z velespoštovanjem (257o—2) Dx»agotin Košek, zlatar. Za solidrio "bla.g*o amčim. I£sS" Primerna božična in novoletna darila. Fr. P. Zajec, ura? trgovina z zlatnino, srebrno in optičnimi predmeti Stari trg 28. * Ljubljana # Stari trg 28. Nikelnasta remont, ura....... od gld. Srebrna cilinder remont, ura . . . . „ „ Srebrna anker remont, ura s 15 rubini in 3 pokrovi......... „ „ 14 karat, zlata anker remont, ura s 15 rubini............. „ „ Ženska srebrna cilinder remont, ura „ , Ženska 14 karat, zlata cilinder remont. ura............... ,, „ Ura na nihalo, 100 cm dolga omara, 8 dni idoča............ „ „ Budilka.............. _ 190 in višje 450 „ , 7'- „ „ 24'- „ „ 490 „ „ 13- . • 8— . ■ 150 „ . Popravila se izvršujejo natančno in z jamstvom. (2548—3) |p| Bš£T Poštna naročila se izvrše s prvo pošto. *1 o H (D P O P (D O (D P (0 ajj^ ^oznanilo. : Čast mi je stavnemu občinstvu uljudno naznanjati, da sem na tukajšnjem prostoru v $e\enburQQv\fy ulicah $t. 3 v dr. I^c^ler-jetfi r)lelni 1*: v jotii na vog"l\i Špitsilslszil^ ulIIc ter Stolnega in Crla,Trr}_egra, trgra, štev. 20. Lastnina in tisk ,Narodne Tiskarne".