SVOBODNA SLOVENIJA Ano (Leto) XIII. (8) No. (Štev.) 23 “ESLOVENIA LIBRE” BUENOS AIRES. 21. JULIJA (JULIO) 1955 Bolnik našega stoletja [ Ko so se zaključevale velike svetovne katastrofe, ki so jih povzročale vojske širšega obsega, so se državniki vedno sestajali na konference ali kongrese, na katerih so ali nalagali kazen tistemu, ki je bil ■ kriv vojnega konflikta, ali pa so morali iti dalje in poiskati sredstev, da se zaradi nastalega vojnega plena sa¬ mi spet med seboj ne stepo — v obeh slučajih je šlo za lepo doneče napovedi: človeštvu je treba ohraniti mir, prepre¬ čiti je treba, da ne bi svet zajela kata- PRIPRAVLJANJE POTI U SVOBODNO IN USTAVNO ŽIVLJENJE V ARGENTINI Ne mine skoro dan, da ne bi bueo- nosaireško časopisje objavilo izjave ene ali druge politične stranke ali skupine v odgovor na zadnji poziv predsednika re¬ publike generala Parona za politično pomirjenje in sožitje. Ustanovitev krščansko-demokratske stranke , V argentinskem političnem življenju krščansko-demokratska stranka dosedaj strofa, ki bi mogla pomeniti konec svf-jni nastopala. Zadnji dogodki so pa po¬ ta i t. d. Tako so se po napoleonskih S spešili priprave za njeno ustanovitev, vojskah sešli 1. 1815 na kongresa na Du- . SaTvadoi F. Busaioa, Juan T. Lewis, raju; po vojni na Krimu so se 1. 1866 l Carlos Juan 1 Jambi, Manuel V. Ordonez sešli v Parizu, da so se pogovorili, kako ' in Juan Jose Torres Bas so v imenu pri- bodo delili dedščino umirajočega turške j pravijalnega odbora za ustanovitev kr- ga imperija v Evropi. Po balkanskih ! ščansko-demokratske stranke stopili vojskah so se sešli na berlinskem kon- j pred javnost s proglasom, ki nosi na- giesu, da bi preprečili, da ne bi bolnik v Carigradu prehitro umrl. Tokrat se v Ženevi deset let po kongresu v Pots¬ damu shajajo štirje veliki, toda ne več zato, da bi nalagali obveznosti poražen¬ cem, ampak sešli so se zato, da bi se po¬ govorili o tem, kako “med seboj’’ skle¬ niti tak mir, da jim položaj ob prvi ve slov: Argentinska krščanska demokra¬ cija narodu in vladi”. V njem zavzema¬ jo stališče do zadnjih dogodkov v Argen¬ tini, do zadnjega poziva predsednika generala Perona ter pojasnjujejo pro¬ gram nove stranke. V uvodu podpisniki izjave naglašajo, da je krščanska demokracija liki preizkušnji ne bi ušel iz rok tako, da • stranka z doktrinarno osnovo in da ne bi to moglo povzročiti katastrofo, ki bi i prihaja, da bi odstranila kako že obsto- •— kakor se to tako rado govori v teh i ječo politično stranko, ampak da zavza- časih — prinesel — v požaru atomskih me prostor, za katerega smatra, da je -bomb konec vsemu človeštvu. Kakor so v 19. stoletju navajali, da je bil mir v Evropi v vedni nevarnosti, ker je “bolnik v Carigradu” predolgo u- miral, tako se sedaj v Ženevi, shajajo, da bi krizo v Evropi uredili tako, da ne bi zaradi njenih težkoč in zapletov pri¬ šlo do ponovnega vojnega spopada. Kri¬ za, ki je v 19. stoletju tlela samo na e- nem koncu Evrope — tam ob Zlati porti — je tokrat raztegnjena nad vso Evro¬ po; vsa Evropa je tisti bolnik, ki se je v 20. stoletju zapletla že v dve svetovni vojni -- pa se je Izkazalo, 'da je di nga svetovna vojna razkroj te bolezni samo še povečala, kaj šele, da bi bolezen od¬ pravila. Upanje v kako posebno ozdra¬ vitev je tedaj le malo — večina evrop¬ skih držav zre samo še na izvenevrop- ske prijatelje, ki bi mogli pomagati, da se kriza prebrodi. Konferenca v Ženevi se shaja v uri, ko je doživela diagnoza, da bi mogle v tej bolezni pomagati atomske in hidrogen- ske bombe, svoj poraz. V ZDA in v na kako vrnitev na stanje pred 4. juni¬ jem, t. j. na stanje, ki je bilo pred nasto¬ pom Peronove revolucije, nemogoča in absurdna, vzdrževanje sedanjega politič¬ nega reda pa bi tudi nasprotovalo vsem prizadevanjem za zboljšanje. Ljudstvo zahteva nov socialni, in politični red, ki bo iz prejšnjega obdržal vse dobre in koristne stvari in bo omogočil povrnitev prave svobode in socialne pravičnosti ter napredek družbe. Pri razpravljanju o raznih političnih vprašanjih za dosego političnega pomir- jenja zahteva izpust političnih kaznjen¬ cev, svoboda tiska, govora in združevan¬ ja, svobodne sindikalne organizacije, mo¬ ralo v javni upravi,,,ter popolno izvrše¬ vanje ustavnih določil glede osebne svo¬ bode. Strah, jeza : 1 nezaupanje so glo¬ boko vznemirili dušo naroda. Dosti ča¬ sa bo treba, da se bo vanjo naselil po- polen mir. Vračanje vseh svoboščin naj se vrši postopoma in s socialno odgovor¬ nostjo. Tako je Urepriza rešil republiko po diktaturi, ki jo je izvajal Rosa. Pro- politična *^ as končno poziva vse Argentince na sodelovanje z besedami predsednika ge¬ nerala Perona: “Bolje delati kot govori¬ ti in bolje izvršiti kot pa obljubljati”. Argentinski episkopat je z a politično pomirjenje tudi dopri¬ nesel svoj delež. Peregrinos catdllcos vlsitasa la Argentina En ocasion de celebrarse el 36? Con- j oficio el viernes pasado una misa en la greso Eucaristico Internacional en Rio Iglesia Catedrarl. Tras pasar unos dlas de Janeiro varios grupos de peregrinos en Buenos Aires visitando las iglesias catolicos decidieron a visitar tambien Metropolitanas y la Basilica Nacional a la Argentina. Algunos grupos de pe¬ regrinos catolicos de varios palses ya vinieron a Buenos Aires. Entre ellos se de Ntra. Sra. de Lujan en Lujan, se trasladaron a Rio de Janeiro para par- ticipar al Congreso Eucaristico Nacio- destacaban dos grupos de los peregrinos ; nal. catolicos norteamericanos presididos por ! Terminado ese Congreso llegara el 29 sns obispos. i de julio a Buenos Aires tambien arzo- E1 obispo norteamericano de San bispo de Nueva York el cardenal Mon- Francisco Monsenor Merlin J. Guilfoyle ! sefior Francis Spellman. Kaloli^ki romarji na oSaisku v Argentini Ob priliki 36. Mednarodnega Evha- | kat. romarji so v Buenos Airesu ostali rističnega kongresa v Rio de Janeiro so j več dni. Ogledovali so si tukajšnje cerk- se razne skupine katoliških romarjev j ve in druge zanimivosti, poromali so pa odločile, da bodo obiskale tudi Argenti- | tudi v Lujan in počastili Lujansko Vir- no. V Buenos Aires je že sedaj prišlo ; gen rito v njeni baziliki, nato so sc pa z več skupin katoliških romarjev iz raz- ladjo odpeljali v Rib de Janeiro, kjer go¬ nih držav. Zlasti sta bili močni skupini katoliških romarjev iz Združenih Ame¬ riških Držav pod vodstvom svojih ško¬ fov. Katoliški škof iz San Francisca Msgr. Merlin J. Guilfoyle je imel prejšnji pe¬ tek za ameriške romarje mašo v bue- nosaireški katedrali. Severnoameriški delujejo na 3G. Mednarodnem Evhari¬ stičnem kongresu. Po zaključenem svetovnem evharistič¬ nem kongresu bo iz Rio de Janeira pri¬ spel na obisk v Buenos Aires tudi new- y»rški nadškof kardinal Msgr. Francis Spellman. še prazen; Kot politična stranka je zd.ru žen je svobodnih ljudi, kot demokratična I nese * SV0 J delež. Pod naslovom stranka se odkrito izjavlja za demokrat- j doprinos za mir v domovini ski politični sistem, ki že sam v sebi nosi možnost za postopno spopoljnje- vanje. Kot krščanska stranka se izjav¬ lja za krščanska načela v vsem javnem življenju, ker samo tako bo mogoče ustvariti resnično novo družbo. Dežela danes preživlja eno največjih kriz, t, j. socialno krizo. Moralna in ustavna kriza je pa nastala zaradi tega, ker je svet po¬ zabil na krščanska načela. -■ tu • i z i - li. 1. --•a- O Tr kj, nOttc' izjave nadalje pravijo, da se ta politič¬ na skupina naslanja na naravo člove¬ ka, t. j. edino, kar je večno v stvarstvu. Vse bo prešlo, človek pa ne. On je sredi¬ šče vseh stvari in njemu morajo služiti država, družba, družina, šola in obrt. Nobene take vlade ne moremo smatrati za civilizirano, če ljudem ovira pot do resnice in omejuje svobodo, ki je ena in nedeljiva. Zato ni verske svobode brez politične svobode. Požig cerkva je to zgo- vorno pokazal. Ni politične svobode brez moskvi so sicer prepričani, da imajo no- ,. , .. , : gospodarske svobode. Socialna kriza in voli atomskih m hidrogenskih bomb ■—: ' .. , , , , , - ,. . ; totalitarni režimi'od katerih trpi svet, toda na obeh straneh se uveljavlja nazi- i . . . to jasno potrjujejo. Zato se novonasta- ranje, da ta sredstva.na bodo mogla pri¬ nesti odločitve v konfliktu med dvema svetovoma, še manj pa da bi mogli ev¬ ropsko krizo urediti s tem, da bi vrgli o najhujše uničevalno sredstvo na kocko. Znanstvenik, ki je v svojem labo¬ ratoriju iznašel atomsko bombo,, je spiavil v najhujšo stisko vladarje, ki so mislili, da jim bo to sredstvo prineslo v roke nadvlado nad vsem svetom. Bolnik v Evropi —in drugod po svetu— bo re¬ snično ozdravil le, ako mu bodo dodelili mir in svobodo, oboje pa naj nadzira sistem pravice, ki bo končno za vse ljudi enak. Matematik in fizik, ki je v svo¬ jem laboratoriju izdelal najmogočnejše sredstvo za nadvlado in oblast, je imel najbrž komaj nekaj.-vrat naprej v istem poslopju tovariša, ki je v svetu misli in idej skušal njemu vzporediti svoja sredstva za pravo ohranitev miru; ideje svobode in pravice je uglaševal nekako na iste strune aktualnosti, kakor je to storil oni v svojem fizičnem ateljeju. Ta zgodba pa nima v sebi nič novega in je — vsaj v evropskem svetu — sta¬ ra že nekaj tisoč let. Imperiji in civili¬ zacije so ginile, ker med obema — Pro¬ metejem in Apolonom — ni bilo mogoče najti pravega ravnotežja. Napake vred¬ notenja o pomenu obeh so se plačevale s hekatombami žrtev in zakladov. Dokler ni bilo priznano prvenstvo vrednotam duhovnega in moralnega reda, bolnik ni mogel ozdraveti — pa naj so bili to po¬ samezni vladarji, ali pa t;eli narodi in kontinenti. V Ženevi se je sešla konferenca, ki ji napovedujejo pomen največje in naj¬ važnejše v našem stoletju. Bolnikovo stanje je takšno, da se še splača postav¬ ljati diagnozo in tvegati njegovo zdrav¬ ljenje. Zdi se pa, da je premagano ti¬ sto oholo verovanje, da more najmoč¬ nejše odkritje človeškega uma služiti jajoča krščansko demokratska stranka odločno izjavlja za režim svobodnega gospodarstva, odločno pa nastopa proti gospodarskemu kolektivizmu, pa tudi proti vsem izrodkom individualističnega in razkrajalnega liberalizma ter iz nje¬ ga izvirajoče pohlepnosti in dobičkaželj- rosti, ki se za ustvarjanje modernega kapitalizma poslužuje monopolov. V pogledu pomirjenja in sožitja med političnimi strankami krščansko-demo¬ kratska stranka naglasa, da dežela živi v neznosni in moreči napetosti. So¬ vraštvo, ki so ga širili zadnja leta in u- metno zaostreni razredni boj, nezau¬ panje ljudi brez imetja ter nasilje so povzročili tragično eksplozijo prejšnji mesec. Kajti pot razdejanja se odpre vedno takrat, kadar se pojavijo ovire za mirno izvrševanje dolžnosti braniti to, kar zahteva pravica. V zadnjih odstavkih izjava krščansko- demokratske stranke pravi, da je misel le nasilnemu podrejanju ljudi in naro¬ dov tisti ideologiji, ki se posesti in pre¬ moči tega sredstva hoče zlonamerne posluževati. Toda take mučne dobe kakor je na¬ ša, se ne razčiščujejo v nasilnih razrešit¬ vah ali v hitrih obratih. Evropska zgodo¬ vina je v dveh tisočletjih pač bila priča, kako težko je bilo prodreti do rešitev pravega ravnotežja. Tudi tokrat bo šlo počasi — in Eisenbovvev je sam ponovno povdarjal, da je konferenca v Ženevi še le prvi korak v novo dobo. Toda za vso Evropo bo velikega pomena spoznanje, da je potrebo preobrata in s tem mirne presoje izzval služabnik duha in uma, ki je sicer zasnoval zakone atomske energi¬ je — pa je pri tem delu potreboval svobodo raziskovanja in dolgo dobo mi¬ ru. skupno^ pastirske pismo, ki je bilo se¬ stavljeno že 7. junija t. 1. in bi bilo moralo biti že tedaj prebrano po vseh argentinskih cerkvah. Zaradi tedanjih dogodkov, se pa to ni zgodilo, ampak je izšlo šele sedaj po pozivu predsednika generala Perona za politično pomirjenje v posebni krošuri. V pastirskem pismu objavljajo argent. kardinali, nadškofje in škofje vse podat- ni. V njej navajajo vse napade na viso¬ ke cerkvene dostojanstvenike in celo na osebnost papeža samega. Odkrito pove¬ do, da so pri teh napadih in preganjaju sodelovali vladni organi, obe veji Pero- nistične stranke ter Glavna konfedera¬ cija za delo. Po vrsti tudi navajajo vse ukrepe in odredbe, ki jih je izdala vlada proti kat. cerkvi v Argentini. Tako raz¬ pust generalne direkcije in generalne inšpekcije za verski pouk v prosvetnem ministrstvu, zakon o javnih zborovanjih, po katerem so prepovedane javne verske manifestacije in procesije, zakon o lo¬ čitvi zakonske zveze, zakon o profilak- si, zakon o odpravi nekaterih verskih praznikov, razveljava zakona o verskem pouku šolske mladine, razveljava zako¬ na, po katerem so bile cerkvene organi¬ zacije in cerkve oproščene raznih dav¬ ščin in končno zakon o ločitvi cerkve od države. Argentinski cerkveni dostojanstveniki nastopajo proti poskusu, da bi vlada na¬ domestila cerkev z “resničnim krščan¬ stvom”. Končno poudarjajo potrebo po vrnitvi svobode tako cerkvi, kakor tudi osebne svobode, svobode tiska, zboro¬ vanja in uporabe radijskih postaj Demokratska stranka pravi, da je vedno v službi miru, ki je edina oblika sožitja med civiliziranimi ljudmi. Za dosego miru pa je mir treba resnično želeti in zanj tudi delati. Pota za dosego miru so znana: popolna am¬ nestija, razveljava vseh proticerkvenih zakonskih predpisov, obnova pravne si¬ gurnosti, garancija za individualne pra¬ vice, ukinitev vojnega stanja in svoboda tiska. Predsedniku generalu Peronu jav¬ no priznavajo, da je prosil opozicional- ne politične stranke za dosego politič¬ nega pomirjenja, da bi preprečil ponov OKVIR ŽENEVSKIH RAZGOVOROV Konferenca štirih velikih, ki se je-za- | Vodja sovjetske delegacije Bulganin I čela dne 18. julija v Ženevi, je hitreje j je na prvi seji govoril zadnji' in kot pr- ! prebrodila uvodne težave, kakor pa je j vo in glavno potrebo navajal, da je tre- : bilo to pričakovati. Navadno je bila do- ] ba povezati evropske države v poseben ločitev dnevnega reda že posebni del ; varnostni sistem. Toda pri teh pripra- borbe zase — tokrat pa je sovjetska de- vah bi ostale nedotaknjene, vsaj za ne- legacija presenetila, ko je dopustila pre¬ hod na dnevni red takoj že prve dni kon¬ ference. Predsednik ZDA gral Eisenhower je predsedoval prvi seji in v svojem uvod¬ nem govoru že podal nazore ameriške vlade. Tako je navajal, da je 1. najprej treba urediti vprašanje zedinjenja Nem¬ čije in to tako, da bo zadoščeno pravici, bi bila nikdar več nevarnost za svoje so¬ sede; 2. v Evropi imajo sovjeti v svo¬ jem bloku satelite, evropski narodi v teh državah so brez svobode in pravice, da bi odločali o svojih režimih; 3. nena¬ ravne so “zavese” in “pregraje,” ki de¬ le evropske narode, kar preprečuje pra¬ ve in redne stike med njimi; 4. zarotni¬ ško delovanje mednarodnega komuniz¬ ma je tisto, ki moti reden in miren raz¬ voj stikov med posameznimi državami; kaj časa, obveznosti, ki so jih prevzeli tisti, ki so podpisali dogovor o NATO na zahodu, na vzhodu pa varšavske do¬ govore o skupni obrambi. V take pri¬ prave za izgradbo dogovora o- varnosti v Evropi bi bila vključena tudi vlada ZDA. Ko bi bilo to doseženo, bi se od¬ pravili vsi posebni dogovori o obrambi v Evropi in to NATO, pariški dogovori šavi. Ko bi bilo to izvedeno, ui .. .iuu,- šele mogla biti zedinjena. Med vzhodno in zahodno skupino se tako že kažejo glavne razlike: vpraša¬ nje zedinjenja Nemčije ostaja glavno vprašanje konference. Toda sovjeti mis¬ lijo, da bi moralo biti to vprašanje ure¬ jeno šele, ko bi zahodni zavezniki podrli vso zgradbo o obrambi v Evropi, v ka¬ tero je že vključena zahodna Nemčija, dočim so zahodni zavezniki mnenja, tla 5. zedinjenje Nemčije bi omogočilo, da j se morejo pogajanja o varnosti Evrope bi se med vzhodom in zahodom sklenil! in omejevanju oboroževanja začeti šele, poseben dogovor o varnosti; 6. ko bi bil ; ko bodo sovjeti pristali na to, da je ne ta sklenjen, bi se mogla izvesti pogaja- j samo zahodna, ampak vsa Nemčija na- nja za omejitev oboroževanja in nato za 1 ravni del obrambnega bloka, ki že čuva razorožitev in ko bi bilo to doseženo, bi se 7. mogel skleniti dogovor o uporabi atomske energije za civilne potrebe pre¬ bivalstva. V imenu Francije je Edgar Faure povdaril, da bi bilo treba zmanjšati iz¬ datke za oboroževanje in tako prihra¬ njen presežek nakazati za podporo go¬ spodarsko in tehnično zaostalim naro¬ dom. V imenu Anglije pa je Eden raz¬ ložil svoj načrt o tem, kako se naj iz¬ vede zedinjenje Nemčije in doseže spo¬ razum o razorožitvi. zahodno Evropo. Drugi dan konference je pokazal, da so sovjeti nekoliko popustili, ko so pri¬ stali na to, da naj se resnično najprej govori o zedinjenju Nemčije. Tako so izdelali vsi štirje zunanji ministri dnev¬ ni red konference, ki je naslednji: 1. najprej se bo govorilo o zedinjenju Nem¬ čije; 2. varnost v Evropi bo takoj nato uvod v razgovore o omejitvi oboroževa¬ nja; 3. po tej razpravi pa bodo razprav¬ ljali o povečanju stikov med vzhodom in zahodom. zadnjih dnevih razgovori za enotno na- potrdit solidarnost z njegovim dosedan- stopanje demokratov. Dosežen in podpi¬ san je bil sporazum o strnitvi obeh kril demokratske stranke in o enotnem na¬ stopanju stranke. Radikalna stranka bo imela nacionalno konvencijo 12. avgusta. Na njej bo sprejeto končno stališče te politične skupine do zadnje¬ ga poziva predsednika generala Perona. Socialistična stranka v svojem proglasu omenja važnejše po- no priznavajo, da je prosil opozicional- j “ ižne dogodke zadnjih let. Omenja po drugega namena. Vodila ga je ljubezen do domovine in ni imel drugega strahu, kakor bojazen pred novo nesrečo. Skupina demokratov abstencionistov v svoji izjavi obžaluje krvave dogodke dne 16. junija. Pravi pa, da zanje ni mo¬ goče direktno zvračati odgovornosti na tiste, ki so pri njih sodelovali, ampak so zanje odgovorni tisti, ki so ustvarili tako stanje, da je do tega prišlo. Edino sredstvo za dosego miru in sožitja je vrnitev v svobodo in moralo. Pozivu za politično pomirjenje in sožitje morajo slediti dejanja. Med demokratsko stranko in skupino demokratov abstencionistov so bili v žig svojega doma, nastopa proti vojne¬ mu stanju v državi, se izreka za svobo- jim delom. Peronov govor so istega dne zvečer oddajale tudi vse argentinske ra¬ dijske postaje. General Peron je pred poslanci in se¬ natorji naglašal, da je peronizem na¬ stal iz revolucije in ne iz politike ali politične akcije. Revolucija pa daje go¬ tove pravice. Za dosego svojih ciljev je peronizem izvedel gotove omejitve. Ta¬ ko n. pr. omejitev svobode. Po izjavi ge¬ nerala Perona se je to dogajalo samo tako dolgo, dokler je bilo potrebno ,se- ; daj pa je peronistična revolucija dosegla vse cilje in vse namene. Zato se sedaj do tiska, zborovanja in dogovarjanja, peronistična revolucija zaključuje nastopa proti dirigiranim sindikatom in zagovarja svobodna gvemialna združe¬ nja in končno obsoja sleherni totalitarni režim. Predsednik general Peron je deset dni po svojem prvem pozivu za politično pomirjenje in sožitje imel drug govor, ki ga je smatrati kot na- dalnji njegov korak za dosego pomir¬ jenja. General Peron je govoril prejšnji pe¬ tek peronističnim senatorjem in poslan¬ cem, ki so ga prišli pozdravit ter mu nastopa novo razdobje, razdobje ustav¬ nega življenja brez revolucij. General Peron naglasa, da to dejstvo sedaj po¬ meni, da on neha biti vodja revolucije, da postane predsednik vseh Argentincev, prijateljev in nasprotnikov. Njegov po¬ ložaj se je temeljito spremenil. Z ozi¬ rom ra to general Peron izjavlja, da bo odstranil vse omejitve, ki so bile izda¬ ne glede delovanja nasprotnikov pero- nističnga gibanja. Sedaj bodo lahko vsi nasprotniki peronistov nastopali popol- (Nadaljevanje na 2. strani) Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 21. VII. 1955 Žalna slovesnost v Vetrinju Vsekakor ga ni kraja na slovenski zemlji, ki bi bil bolj primeren za ob¬ hajanje spominske proslave ob desetlet¬ nici slovenske tragedije, kakor Vetrinj. Na vetrinjskem polju so naši domobran¬ ci zadnjikrat sedali na angleške kamio¬ ne, preden so bili zadnjikrat prevarani v svojem pravičnem boju, v vetrinjski cerkvi so se poslednjič izročili Materi božji, preden so nastopili strahotno pot v mučeniško smrt. Zato nas Vetrinj pri¬ vlačuje z neznansko silo in tja, v Ve¬ trinj, bomo romali, dokler ne umrje zad¬ nji Slovenec. V nedeljo, 26. junija, se je zbralo v Vetrinju iz cele Avstrije do 300 Sloven¬ cev, beguncev in koroških domačinov. Najmočnejši skupini sta bili iz Spitta- !a, ki se je pripeljala s posebnim vago¬ nom, in iz Gradca, ki je prispela s svo¬ jim avtobusom, obe skupini s svojim pevskim zborom. Drugi so priromali po¬ samič, da je vetrinjski samostan ves o- živel. Duhovnikov se je zbralo do dvaj¬ set. Vsa ta množica je prišla, da prosla¬ vi spominski dan vseh slovenskih žrtev vojne in revolucije, vseh padlih proti¬ komunističnih borcev in mučencev. V krasnem poletnem jutru je prispela kot prva špitalska skupina, moleč od posta¬ je do samostana glasno rožni venec. V okusno okrašeni in prenovljeni samo¬ stanski cerkvi je bilo ob 9 najprej cer¬ kveno opravilo domače župnije. Župnik Musger je svojo pridigo navezal na žal¬ no slovesnost ter se prisrčno spomnil slovenskih padlih borcev. Bil je to prelep uvod v slovensko proslavo, ki je sledila. Ob 10 je pristopil k oltarju s številno duhovniško asistenco mons. dr. Jože Ja¬ godic in daroval slovesno sveto mašo za padle domobrance in za blagor domo¬ vine. Oba združena pevska zbora sta pod spretnim vodstvom prof. Miheliča pela najlepše slovenske pesmi. Tisti, ki so prišli od daleč in imajo le redko priliko slišati pesmi v svojem jeziku, so bili nad lepoto petja vsi prevzeti. Po evangeliju je stopil na prižnico ekspozit Pogačar in govoril svoj spominski govor. Poveli¬ čeval je vzvišenost mučeništva sloven¬ skih domobrancev, ki so šli iz tega po¬ svečenega kraja zmagoslavno v smrt, darujoč življenje za našo lepšo bodoč¬ nost. Govornikove poudarjene in pre- nV.esIjive besede so segl e^jrse m do srca. KARDELJ JE GOVORIL V začetku aprila t. 1. je bilo posveto¬ vanje komunističnih prvakov, ki imajo v rokah politično in agitacijsko delo ko¬ munistične partije. Zborovanje je bilo v zgradbi centralnega komiteta Zveze ju¬ goslovanskih komunistov v Beogradu. U- deležili so se ga člani uprave za agita¬ cijo in propagando pri centralnem komi¬ teju Zveze jugosl. komunistov, člani u- prave za agitacijo in propagando pri centralnih nacionalnih komitejih, in pa člani uprave za agitacijo in propagan¬ do pri opolnomočenem zastopstvu cen¬ tralnega komiteja Zveze jugosloven- skih komunistov v armadi. Na zborovanju je imel Edvard Kar¬ delj, ideolog marksistično-leninističnega nauka v Jugoslaviji, govor, čigar bese¬ dilo so dobili udeleženci kasneje razmno¬ ženo, da bi vsebino na posebnih sestan¬ kih mogli študirati. Ker je vsebina Kardeljevega govora baš v sedanjem mednarodno - političnem položaju posebno pomembna, v nasled¬ njem najvažnejše odlomke dobesedno objavljamo. Zanimivo je dodati, da ta govor ni bil nikjer javno priobčen in sve¬ tovno časopisje o njem sploh ni pisalo. Zaradi tega je ta objava važna ker žar¬ ko osvetljuje eno najbolj skrivnostnih vprašanj: ali je jugoslovanski komuni¬ zem res kaj spremenil svoj odnos do o- snovnega komunističnega cilja, ki je sve¬ tovna revolucija in poraz kapitalistič¬ nega družabnega reda, ter uvedba ko¬ munistične svetovne vlade, ali ne. Ko je Kardelj govoril o namenu ideo¬ loškega dela, je med drugim dobesedno dejal: “Ena najnevarnejših stvari za našo partijo je politična brezusmerje- nost, ki se do neke mere čuti. Ta brezi- dejnost in desorientiranost uprave se najbolj živo občuti v čisto političnem delu in pa na ideološki strani našega de¬ la v teoriji in v teoretskem izobraže¬ vanju kadrov ter v samoizobrazbi. Te brezidejnosti ni v našem vsakdanjem delu, v naših načrtih, v naših admini¬ strativnih merah, v našem ustavnem zakonu o družabni in politični ureditvi Federativne narodne republike Jugosla¬ vije, ni je v občem zakonu o narodnih odborih, v naših ostalih zakonih in v praksi, kakor tudi ne v družabnem u- pravljanju proizvodnje in podjetij. Ta praksa in ti zakoni ter predpisi so v du- litični prispevek v tem delu je bil po¬ vsem prilagojen tej fronti.” “Ko pa je med našo in boljševiško partijo ter med ostalimi komunističnimi partijami prišlo do preloma, je naša partija prišla v bolj ideološko kot pa stvarno, praktično krizo, to pa zaradi tega, ker so nam začeli odrekati revolu¬ cionarno in marksistično obeležje in nas nazivati proti-revolucionarnim strankam. V tem času smo se mi, kot dežela, a ne kot stranka, približali nekaterim kapi¬ talističnim deželam, velikim zapadnim silam in Ameriki (USA), da bi naše tež¬ ko gospodarsko stanje popravili; s tem pa je naša dežela in naša stranka kreni¬ la po različni poti kakor Sovjetska zve¬ za in ljudske demokracije. Toda naše mere in naši zakoni in naši koraki so ostali isti, tako da smo z njimi celo na hitrejši način prišli v socializem in smo z uspehi v naši zemlji in na mednarod¬ nem polju dvignili ugled naši komuni¬ stični partiji in socializmu na splošno. Niti za trenutek nismo kolebali na na¬ šem revolucionarnem pohodu in niti za hip nismo pozabili na naše dolžnosti na¬ sproti socializmu in na naše obveznost 1 ' v borbi zoper kapitalizem.” “Naš položaj je bil zelo delikaten; na mednarodnem področju smo kot država prišli v sklop odnosov s kapitalističnim 1 ' deželami na eni strani, in z meščanski¬ mi, social-demokratskimi, nacionalnim' in socialističnimi strankami in pokreti na drugi strani. Naše partijsko vodstvo je te vezi in odnose ohranjalo na liniji splošne revolucionarne borbe, da bi okre¬ pilo državo kot socialistično deželo, da bi okrepilo našo stranko, in ne nazad¬ nje, da bi ojačilo proti-imperialistično in proti-kapitalistično socialistično fron¬ to.” “Toda, mi se nismo pojavili z neko re¬ volucionarno frazeologijo, marveč z re¬ volucionarnim delom. Zaradi konkret¬ nega uspeha naše akcije smo večkrat ob¬ šli in smo morali obiti teoretske ocene in ideološka pojasnjevanja. Ti činitelji pa so povzročili, da množice v naši par¬ tiji mnoge naše akcije drugače razume¬ vajo in da se je v zadnjem času celo po¬ javilo tolmačenje med člani Zveze komu¬ nistov, kakor da smo odstopili za nekaj časa od revolucionarnega nauka Marksa- - j '- * K \ j cxxxarr-TIICfJCIC Po sveti maši se je izvršilo odkritje plošče v zidu tik ob glavnem oltarju cerkve. Pevci na koru so najprej zapeli žalostinko, nakar je postaven fant po¬ dal z občutenimi besedami priložnostno deklamacijo. Za tem je mons. Jagodic povedal nekaj misli k odkritju spomin¬ ske plošče. Dejal je med drugim: Da¬ nes smo prišli sem v Vetrinj s posebnim namenom. Ne le, da pomolimo v tem hramu za naše drage, najdražje, ob de¬ seti obletnici njih mučeniške smrti, marveč tudi, da se poklonimo Njej, Ma¬ riji, naši Materi, ki nas — živih in mr¬ tvih — ni zapustila. Prišli, da Njej v čast odkrijemo v tej cerkvi spominsko ploščo, ki naj govori poznim rodovom o nj:h, smrti zapisanih, ki so v tej cer¬ kvi zrli zadnjikrat v Njen premili ob¬ raz, in onih, ki so ji iz hvaležnosti za rešitev življenja pomagali obnoviti ta Njen hram. Danes so v duhu z nami eni in drugi. In v spomin na mrtve in žive odkrivamo kot zastopniki krvavečega slovenskega naroda to ploščo, ki ima napis: IN HONOREM B. MARIAE VIRGINIS PROFUGI EX SLOVENIA, FRATRUM MEMORES HINC IN MA- NUS IMPIORUM ANNO DOMINI MCMXLV TRADITORUM. DE TRANS- OCEANIS TERRIS REN O VATIONI HUJUS TEMPLI PARTEM ORATI TRIBUERUNT. Ploščo so postavili “v čast prebl. Device Marije slovenski be¬ gunci, spominjajoč se bratov, ki so bili od tu v letu Gospodovem 1945 izdani v roke sovražnikov. Iz prekomorskih dežel so hvaležno prispevali za obnovitev te¬ ga svetišča”. Po ponovno zapeti žalostinki so du¬ hovniki odpeli ob tumbi “Reši me”. Za sklep je spregovoril na prižnici župnik Musger besedo zahvale vsem onim, ki so pomagali obnoviti vetrinjsko cerkev, zlasti ameriškim dobrotnikom. Popoldne so opravili vsi udeleženci ro¬ manje na Žihpoljah, kjer je Vinko Za¬ letel navduševal romarje v zaupanju v Marijo in so vsi peli litanije Njej v čast. Končno so se vsi posvetili Marijinemu Brezmad. Srcu. Naročajte in širite Svobodno Slovenijo - PORAVNAJTE NAROČNINO! - sizma in leninizma. Naša praksa je od¬ raz naše stvarnosti, zmage delavskega razreda in zmage komunistične partije. Naša praksa in naše mere niso niti edi¬ na niti zadnja beseda v izgradnji socia¬ lizma, toda vse so v duhu, kakor so ga učili klasiki marksizma in predstavljajo najprimernejše oblike, ki ustrezajo na¬ šim pogojem”. “Kako je torej mogoče, da se more govoriti o desorganiziciji in brezidejno¬ sti naše stranke, ki je vse te revolucio¬ narne mere izvedla in jih izvaja? Kako je mogoče govoriti o nevarnosti za na¬ šo stranko? Ali ni vse to le napačna a- naliza, in če ni, kako je mogoče, da do takega stanja v naši stranki sploh pri¬ de?” “Naša partija se je ravnala, prav ta¬ ko kakor vse revolucionarne partije, po svetu, v svojem teoretskem in praktič¬ nem delu po velikem vzoru boljševiške partije. Ne samo to, mi smo iskali na¬ svetov in dobivali navodila tudi v čisto posebnih, naših nacionalnih in krajev¬ nih zadevah. Bili smo del velike revolu¬ cionarne fronte, in naš ideološki in po¬ ko najbolje mogoče služiti skupnemu cilju.” “Kitajska ljudska republika je s svo¬ jo politiko v Aziji zbrala okrog sebe ogromne sile tega dela sveta. Za to ima vse pogoje. Na površje je prišla iz bor¬ be zoper kolonializem — kar so napra¬ vile mnoge azijske dežele —, in nevar¬ nost ji preti od strani imperializma — kakor mnogim drugim azijskim deže¬ lam. Ti in mnogi drugi činitelji ustvarja¬ jo stvarno podlago za zbiranje azijskih dežel okrog Kitajske; to zbiranje je mnogo uspešnejše kot okrog Sovjetske zveze, ki se je z industrializacijo daleč odmaknila od zaostalega vzhoda. Kitaj¬ ska je s svojo politiko postala prav ta¬ ko važno središče (center) revolucije, stržen revolucionarne borbe na daljnem vzhodu.” “Federativna ljudska republika Jugo¬ slavija je uspela, da vpliva na mnoge dežele na Vzhodu, predvsem na bližnjem vzhodu, kakor tudi na mnoge socialistič¬ ne stranke in napredne skupine v Aziji, Afriki in Evropi, pa je na ta način po¬ dala tudi nek revolucionarni center.” “Ta tri središča (centri) lahko delajo ra različne načine, se poslužujejo različ- ih taktičnih metod, pa vseeno ostajajo iveste svojemu cilju, ki mora biti isti n skupen. Pri tem je bistveno, da se 'osega čim večji uspeh. Jasno je, da mo- a vladati solidarnost.” “Naša partija se je vedno borila za ta¬ ke cilje in se bori tudi danes. Brez irestanka je ostala zvesta načelom rarksizma. To je njeno nejsmrtonosnej- ?e orožje, ki ga ni nikdar izpustila iz ■ok.” “Zato je pa dolžnost naših političnih oartijskih delavcev, da to našo perspek¬ tivo, to ideološko podlago vseh naših mer in akcij pojačujejo, da vlivajo par¬ tijskim množicam vero v zmago socializ¬ ma. Oddaljiti se od marksizma ali za¬ nemariti ga, bi značilo prerezati glavno žilo in ustaviti kri, ki daje življenje naši borbi. Ostati veren marksizmu pomeni hoditi po poti sigurnega uspeha in konč¬ ne zmage.” To so glavni odlomki iz Kardeljevega govora partijskim političnim in agita¬ cijskim delavcem. V svojih izjavah glede jugoslovanskega komunizma in njego¬ vega dela ter končnega namena je po¬ vsem jasen. Ne dopušča nikakega dvo- AHGENTMNA Apostolski nuncij Msgr. Mario Za- nin je sprejel glavnega tajnika na¬ cionalistične organizacije Alianza Li- bertadora Nacionalista Guillerma Pa- tricia Kelley-a, ki je apostolskemu nunciju pojasnjeval zadržanje te na¬ cionalistične skupine v Argentini na- pram kat. Cerkvi. Zanikal je tudi po¬ ročila inozemskih listov, da so člani Aliance sodelovali 16. junija pri na¬ padih na cerkve v Buenos Airesu. Buenosaireška nadškofija je izdala sporočilo, v katerem pravi, da odkla¬ nja vladno pomoč za obnovo nadško¬ fijske palače ter za naslednje cerkve, ki so bile poškodovane pri dogodkih dne 16. junija v Buenos Airesu: ka¬ tedralo, La Piedad, La Merced, San Miguel, San Nicolas, Las Victorias, San Ignaeio, del Socorro, Santo Do¬ mingo, San Francisco in San Juan. Vsa ta svetišča so namreč narodni spomeniki. Glede odklonitve vladne pomoči za obnovo buenosaireške nad¬ škofije in omenjenih cerkev je bil se¬ stavljen tudi akt, ki sta ga podpisala kot predstavnik vlade minister za javna dela ing. Dupeyron kot zastop¬ nik nadškofije pa Msgr. Bolatti. Predstavnik nadškofije je odloniter vladne pomoči utemeljeval s pasivnim zadržanjem policije ob napadu na nadškofijo in njenem požigu. Lenina, da smo zavrgli skušnje boljše; 1 ma o tem, da je komun izem v Jugosla ■ ‘o™ iciviuujc iii na smo se s 'takim vi ji luu -/c marksizem-lenmizem in da odstopanjem okoristili. Tako so nas kri- zasleduje v vsem svojem notranjem ih (Nadaljevanje s 1. strani) noma svobodno in bodo v okviru zako¬ nov uživali vso zaščito, vse pravice in svobode. Vse to zahteva pravica in vse to bo izvTŠeno. Iz tega dejstva pa po izjavi predsednika generala Perona izha¬ ja nujnost za vse Argentince, da se po¬ služujejo takih metod, ki so za vse ko¬ ristne. Tu morajo začeti nasprotniki peronistov, ki bodo sedaj lahko nanovo uredili svoje vrste in z njimi postavili svoje sile nasproti peronistom. Za raz¬ ne kontroverze pa po zatrjevanju gene¬ rala Perona sedaj ni čas, Iz vsega tega pa tudi izhaja, da se bo moralo spreme¬ niti tudi peronistično gibanje. Po izja¬ vi predsednika generala Perona bodo morali sedaj Peronisti prevzeti sami nase vse politično delo, ki ga je sedaj opravljala vlada. V bodoče bo vlada vr¬ šila samo svoje vladne funkcije. Namen vlade je nadaljevati delo za stabilizacijo pomirjenja v Argentini. Zaradi tega bo¬ do 'seveda nastale spremembe tudi v peronistični stranki, v kateri si bodo člani morali izvoliti svoje funkcionarje. Končno predsednik general Peron zno¬ va naglaša, da je po njegovem prepriča¬ nju pomirjanje v državi trenutno nujno in on bo to nalogo časti: o izvršil. tizirali nekateri voditelji boljševiške partije, nekateri funkcionarji kominfor- ma, toda mi smo tako kritiko odbili kot nepravilno. Da je bila res nepravilna, kažejo naši rezultati na notranjem in mednarodnem načrtu. O tem govori tu¬ di okoliščina, da so Sovjetska zveza in ljudske demokracije temeljito spremeri- le svoje stališče do nas in naše kora¬ ke sedaj gledajo s povsem drugačnimi očmi.” “Brez dvoma imamo različne načine, kako se uspešno boriti za socializem in zoper kapitalizem, in te različne načine je treba izkoristiti. Različne dežele z različnimi pogoji se morajo posluževati različnih načinov borbe, različne takti¬ ke, ker bo tako uspeh večji in ker je ta- zunanjepolitičnem prizadevanju skupne cilje z vsem svetovnim komunizmom. Delu za osvoboditev jugoslovanskih na¬ rodov izpod Titove komunistične dikta¬ ture in prizadevanjem za ohranitev in utrditev svobodnega sveta bi bilo poma¬ zano, če bi zapadni narodi in njihovi dr¬ žavniki skrbno prebrali zgornje odstav¬ ke in se ob njih zamislili. Morda bi ob takem razmišljanju spoznali, kako ne¬ smiselno je njihovo “preračunano tve¬ ganje”. Morda bi se celo dokopali do spoznanja, da preračunano tveganje ne¬ posredno koristi le ciljem svetovne ko¬ munistične revolucije, ki v svoji končni fazi ne bo prizanesla nobenemu konti¬ nentu in je ne bo ustavilo nobeno bla¬ gostanje. Evharistični kongres v v Mio de Sandro V nedeljo, 17. t. m. se je v Rio de Ja- neiro pričel 36. mednarodni Evharistič¬ ni kongres. V petek, 15. t. m. je brazil¬ ski kardinal don Jaime de Barros Cama- ra v veličastni ceremoniji prevzel od države zgrajen stadion pod Sladkornim hribom. Dekret za zgraditev stadiona je podpisal še umrli predsednik Getulio Vergas in je bil to njegov zadnji dekret v življenju. Stadion je stal 100 milijonov kruzeirov. Po vsem Rio je tisti večer zadonela iz neštevilnih zvočnikov Schu¬ bertova Ave Maria. Na kongres je z vseh strani sveta pri¬ hitelo nad 10.000 romarjev, domačinov pa se ga udeležuje več sto tisoč. Iz Ar¬ gentine je prišlo nad 1.000 romarjev, med njimi rosarijski kardinal Caggiano. Massela. Iz USA je prišel v Rio kar¬ dinal Spellman, iz Anglije kardinal Grif- fin. V Rio so v ponedeljek odprli novo katoliško univerzo, ki ima poleg drugih tudi fakultete za socialno znanost, glas¬ bo in časnikarstvo. Med kongresom bo v Rio de Janeiru tudi konferenca južnoameriških škofov. Policija v Rio de Janeiro je zaprla večje število komunistov, ki so priprav¬ ljali izgrede za Mednarodni Evharistič¬ ni kongres. Policija je zaplenila poleg drugega tudi 70 duhovniških talarjev, ki so jih komunisti nameravali uporab¬ ljati za svoje podle namene. Neznani napadalci so tudi ranili in oropali ne¬ kega meksikanskega duhovnika, ko se je mudil v bližini stadiona pod zname¬ nitim hribom. IZ TEBNA V TEBEN USA: Ga Oveta Culp Hobby, ameriški zdravstveni minister, je podala ostavko, zaradi kritike velikega dela ameriškega javnega mnenja o njenem izvajanju an- tiparalitičnega programa s Salkovhn se¬ rumom. Na njeno mesto je Eisenhower imenoval Mariona Folsoma. — V Groto- nu so za 21. t. rti. pripravili spust v morje druge ameriške atomske pod¬ mornice “Sea Wolf” (Morski volk). Je dvojček “Nautilusa”, prve atomske pod¬ mornice. — Robert,Mollohan, demokrat¬ ski poslanec, je objavil v kongresu, da je Eisenhower polagoma postavil na važ¬ na vodilna mesta v svoji administraciji doslej že 32 upokojenih ali odstopivših generalov, na vodilna mesta v ameriški industriji pa je prišlo doslej ,že 33 u- pokojenih generalov. Poslanec se spra¬ šuje, če za te položaje ni mogoče najti sposobnih civilnih moči. KANADA: Kanadski zunanji mini¬ ster Lester Pearson je objavil, da ga je ob priliki zasedanja ZN pred tedni Mo¬ lotov povabil na obisk v Moskvo, kar je tudi sprejel. Pearson namerava obiskati Kremelj letošnjo jepen. ANGLIJA: Nepoboljšljivi komuni¬ stični agent “rdeči kanterberijski de¬ kan” dr. Hewlett Johnson je po ponov¬ nem obisku v Sovjetski zvezi ob povrat¬ ku v London izjavi, da “v sovjetski zve¬ zi ljudje res čakajo v vrstah — toda za luksuzne predmete.” Trdil je tudi, da je “videl tovarno, kamera na enem koncu požira pločevino in i^rugo jeklo, na dru¬ gem koncu pa prihajajo ven avtomobil¬ ske karoserije in motorji, vse avtomatič¬ no.” Prav tako da “imajo tovarno, ki požira drevesna debla, na drugem koncu pa prihajajo ven lesene hiše.” FRANCIJA: Ga. Trušnovič, soproga ugrabljenega vodje ruskih emigrantov v zahodnem Berlinu, je izjavila, da je po¬ slala v Ženevo velikim štirim prošnjo, da ji pomagajo najti izginulega moža. Razen ge. Trušnovič se je za slučaj za¬ vzelo tudi več francoskih, nemških, bel¬ gijskih, holandskih in švedskih organi¬ zacij političnega in socialnega značaja, ki so vse poslale svoje tozadevne reso¬ lucije v Ženevo. BELGIJA: Belgijski katoličani, ki protestirajo proti zakonom, s katerimi namerava kongres omejiti svobodo ka¬ toliških šol v Belgiji, so sklenili, da bo¬ do prisilili vlado k odpravi tozadevnih dekretov s tem, da bodo v kratkem ča¬ su potegnili svoje denarne vloge iz bank in drugih finančnih ustanov in tako fi¬ nančno postavili vlado pred težak pro¬ blem. — ŠVICA: Veliki štirje predsedniki in njihovi zun. ministri so tako močno za¬ straženi, “da se komaj gibljejo”, je pri¬ pomnil neki časnikar. Dva tisoč švicar¬ skih vojakov, 500 policijskih agentov In na desetine tajnih agentov velikih šti¬ rih straži noč in dan štiri vile ob Že¬ nevskem jezeru, kjer stanujejo delegati. Vsa ta vojska je oborožena s brzostrel¬ kami, bombami, minometalci, protitan¬ kovskim orožjem in oklopnimi avtomo¬ bili, medtem, ko je okoli Ženeve postav¬ ljena celotna kompanija s tanki in dru¬ gim orožjem. Ženevsko jezero je polno Vse naročnike, ki še niso nič pla¬ čali naročnine za tekoče leto upra¬ va Svobodne Slovenije prosi, da plačajo vsaj polletno naročnino, ki znaša 43 pesov ali celoletno, ki zna¬ ša pri enkratnem plačilu 80 pesov. Ne odlašajte s plačilom! Plačate lahko ali osebno pri upra¬ vi na Victor Martinez 50, po pošti z giro postalom ali bono postalom ali bančnim čekom ali pa nam sporoči¬ te, da Vas obišče naš zaupnik. . -I policijskih patrolnih čolnov. Delegati se prevažajo v avtomobilih z neprobojnim steklom. Po zunanjem videzu ta konfe¬ renca ne izgleda miroljubna. — Medna¬ rodni Kongres Mater, ki je zasedal v Lozani in ki se ga je udeležilo več sto mater iz 70 držav, je izdal resolucijo, v kateri poziva velike štiri, ki so se zbra¬ li v Ženevi, naj uredijo svet tako, da bo¬ do “naši otroci varni pred uničenjem novih vojska.” Sedanja predsednica je Francozinja ga Eugenie Coton. ITALIJA: Nevi italijanski mir. pred¬ sednik prof. Segni je v parlamentu po¬ trdil dosedanjo orientacijo italijanske zunanje politike, ki je: naslonitev na zahod, lojalnost do Atlantskega pakta in evropske unije. MADŽARSKA: Radio Budimpešta je objavil, da so oblasti izpustile na svobo¬ do kardinala Mindszentyja, ni pa pove¬ dal, kje je seCaj. Opazovalci menijo, da je kardinal samo izpuščen iz ječe, da pa bo ostal konfiniran v določenem kraju- kakor se je to zgodilo z zagrebškim nadškofom kardinalom Stepincem. SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Buenos Aires, 21. VII. 1955 Ilovice iz StievmzJC' Lov. ko-rihiška razstava v Ljubljani je zaradi smotrne ureditve vzbujala veliko pozornost. Ogledal si jo je tudi Tito. Ob- tej priliki sta ga pozdravila predsednik Lovske zveze Slovenije dr. Jože Benigar in dr. Milan Dular, predsednik razstav¬ nega prostora. V Goriških Brdih je 19. maja med sil¬ nim neurjem zapadlo toliko toče da je na cestah ovirala celo avtomobilski pro¬ met. Toča je povzročila ogromno škodo. Zaradi nje bo letos v Brdih 500 vagonov vina in 22 vagonov sadja manj, kakor je kazala letina. Samo v vinogradih ce¬ nijo škodo na 500 milijonov. Nelojalna konkurenca med posamezni¬ mi podjetji je začela dobivati take obli¬ ke, da se je s tem pojavom morala že ponovno baviti Trgovinska zbornica v Ljubljani. Na enem takih sestankov v zbornici so govorniki poudarjali, da ob¬ stoječi zakonski predpisi niso zadostni, da bi zavrli škodljive posledice nelojal¬ ne konkuremce med podjetji. Zato so bi¬ li mnenja, da bo treba vprašanje konku¬ rence urediti z novim zakonom. Slovenska Matica v Ljubljani je ne¬ davno izdala prvi dve, knjigi: Rousseau- jeve “Izpovedi” in satirični roman M. J. Saltikova Ščedrina “Zgodovina mesta Glupova”. Najpomembnejša knjiga med rednimi publika-eajami prof. Milka Ko¬ sa “Zgodovina Slovencev” iz tehničnih razlogov ni mogla istočasno iziti z osta¬ lima dvema, bo pa v kratkem dotiska- na. Rousseaujevo Izpovedi je prevedel Silvester Škerl, roman Saltikova Šče¬ drina “Zgodovina mesta Glupova” pa prof. Janko Moder. Ob strani rednega knjižnega programa, ki bo tudi v bodo¬ če predstavljal jedro dejavnosti Sloven¬ ske Matice, bo pri njej še nadalje izha¬ jala zbirka “Vezana beseda”. V njej bo v kratkem izšel Shakespearejev “Rihard III” v prevodu pesnika Mateja Bora in z uvodom dr. Br. Krefta. V “Filozofski knjižnici” bo pa Slovenska Matica izda¬ la Platonovo trilogijo “Poslednji dne¬ vi Sokrata” (Apologija, Kriton, Phai- don). Te tri spise je nanovo prevedel dr. Anton Sovre. Upravnik Slovenske Matice je književnik Ferdo Godina. Pred vojno so znašale hranilne vloge v zadružnih kreditnih organizacijah o- koli 1.5 milijarde dinarjev, s čemer so bile krite celotne potrebe po posojilih in je bil celo izkazan presežek. Pod komu¬ nisti pa znašajo sedaj hranilne vloge kmečkega prebivalstva komaj eno četr¬ tino predvojnih vlog, t. j. okoli 430 mi¬ lijonov din. To so ugotovili na seji u- pravnega odbora Zveze zadružnih hra¬ nilnic in posojilnic v Ljubljani. Kmetje v Solčavi zahtevajo od oblasti, da mora dovoliti lovcem odstrel medve¬ da, ki se je lani priklatil v planine na področju občin Solčava in Luče ter je do zime lanskega leta poklal okoli 70 ovac. Zaradi obilne hrane — v planinah je okoli 2000 ovac — je medved prezi¬ mil kar v teh planinah. Letos se je pre¬ budil že aprila meseca in je začel ta¬ koj pridno obiskovati ovčje staje. Med¬ ved se je v teh planinah pojavil zopet po 70 letih. Bodoči goriški okraj bo obsegal po¬ dročje sedanjih okrajev Gorica in Tol¬ min ter majhen del okraja Sežana. Po¬ vršinsko bo imel 241.002 ha, prebivalcev pa 112.960, ki bodo razdeljeni na 12 ob¬ čin. Umrli so. V Ljubljani: Uršula Janko¬ vič, Janes Golub, skladiščnik, Matija Vi¬ der, upokojenec, Pavla Žirovnik, roj. Ro- mavh, Marija Lesjak, vdova po okraj¬ nem gozdarju, Friderik Felle, žel. upok., Antonija Apih, roj. Kikel, Mirko Kušar, sodnik okrožnega sodišča v p. in Mari¬ jana Ponikvar, roj. Zalar, posestnica na Povšečem pri Sv. Trojici, Adolf Mra- kič, brivski mojster v Mariboru, Franc Vodušek, mesar v Libojah, Marija Cvjetič, roj. Vivod v Varaždinu, Fran¬ čiška Ambrožič v Ljubnem, Aneta Elsbacher, roj. Kukec, vdova po trgovcu v Laškem, Franc Robič, poštni uslužb. v p. na Jesenicah, Marija Pevc, roj. Pok v Zagorju, Ivan Pagon, posestnik v Go- dovičah, Lucija Švegl iz Krčevine pri Mariboru in Franc Matjašič na Bledu. SMRT AKAD. SLIKARJA VIKTORJA COTIČA V Ljubljani je dne 29. junija 1955 umrl v starosti 70 let akad. slikar Vik¬ tor Cotič. Pok. Cotič se je rodil 8. dec. 1885 v Trstu. Nižjo realko je obiskoval v Idri¬ ji, od leta 1908 je pa študiral in absol- viral dunajsko slikarsko akademijo v šoli prof. Bacherja. Potoval je po Zgor¬ nji Italiji, kot profesor risanja pa nato služboval v Zadru, od leta 1919 pa na realki v Mariboru, kjer je istega leta ustanovil umetnosti klub “Grohar” in priredil prvo umetnostno razstavo v tem mestu, nato je bil prestavljen kot profesor risanja v Ljubljano. Kot slikar je bil impres. šolan realist. Pečal se je s krajino in portretom v olju ter lesorezu, z ilustracijo in restavrira¬ njem. Svoja dela je razstavljal v Zadru, Trstu, Gorici, Ljubljani, Mariboru, na Dunaju, v Leobnu in Hodoninu. Na kongresu profesorjev in učiteljev v Opatiji so ugotavili, da je sedaj v Ju¬ goslaviji 17.000 šol, učiteljev pa 24.000. Priznavali pa so tudi, da šolskih poslopij še vedno ni zadosti, zlasti ne v Bosni in Hercegovini, šole s svojim jezikom so dobili Šiptarji, Bolgari in tudi Turki. Glavni referat na kongresu učiteljev je obravnal problem obveznega osemletne¬ ga šolanja. Referenti so kot najboljšo rešitev predlagali uvedbo enotnega tipa osemletnih šol za vso Jugoslavijo. Na kongresu so govoril tudi o reformi šol¬ stva, poudarjali pa tudi potrebo po spre¬ membi učnih načrtov in programov. V Sloveniji so imeli leta 1954 1274 prometnih nesreč. Pri njih je izgubilo življenje 92 oseb, razne telesne poškodbe pa je dobilo nad 700 ljudi. Vozil ie bilo onesposobljenih 336. Zaradi prometnih nesreč so bili zelo prizadeti kolesarji in pešci. Saj je bilo med njimi 47 promet¬ SKRBI ZA SVOJO BODOČNOST! Po¬ snemaj dobrega gospodarja, ki ne hrani krompirja v svoji kleti tako dolgo, da mu segnije, in dobro gospodinjo, ki ne pusti, da bi se ji v moki zaredili črvi! Zato premisli danes, kaj boš lahko na¬ redil s svojim denarjem, ko ga. boš čez dve ali tri leta potegnil iz nogavice, slamnjače ali kakšnega drugega skriva¬ lišča. Takratno spoznanje, da si zamu¬ dil nešteto prilik, ko bi svoje premo¬ ženje lahko povečal, in da so te mno¬ gi bolj uvidevni rojaki pustili daleč za seboj, bo tedaj prepozno in ti ne bo prav nič koristilo! Dragi rojak! V Argentini imaš mnogo možnosti za pametno, varno in donosno naložbo svojega denarja. Zato dobro premisli in preudari sedaj kakšne vrste naložba se najbolj prilega tvojim zahte¬ vam in se nato hitro in končnoveljavro odloči. Če si pa ne upaš sam izbrati naložbe, se obrni na Franceta in Jane¬ za Krištof, Brandzen 658, Ramos Mejia FNDFS, kjer boš izvedel, kako svoj denar naložiš tako, da ga vedno dobiš nazaj, kadar ga potrebuješ in ca ti obe¬ nem prinaša lepe obresti. Predvsem pa: Ne hrani večjih vsot denarja doma! nih žrtev in naa 140 huje poškodovanih. V Mariboru je bil od 19. do 22. maja I. kongres inženirjev' in tehnikov tek¬ stilcev. Njegova naloga je bila zlasti u- gotoviti trenutno stanje domače tekstil¬ ne industrije, njene napake in pomanj¬ kljivosti, pa tudi položaj in njeno zmog¬ ljivost v primerjavi z evropskim in sve¬ tovnim merilom. “Naša doba v knjigi” je naslov zbir¬ ki, ki jo izdaja založba mariborskega “Obzorja” in ki naj slovenskemu bralcu v ne. obsežnih, pač pa v dobro pretehta¬ nih izborih predstavi novelistiko in krat¬ ko zgodbo sed. časa pri svetovnih naro¬ dih. Dosedaj sta izšla dva zvezka te zbir¬ ke, ki Slovencem predstavljata italijan¬ sko in ameriško novelo. Prvega je izbral, uredil in tudi večino novel prevedel Franček Bcbanec pod naslovom “Osem italijanskih novel”, drugo je pa uredil in v celoti prevedel Herbert Griin in ji dal naslov “Tja in nazaj”. UNESCO ima v svojem programu tu¬ di izdajanje monografij o umetnosti raz¬ nih narodov na svetu. Dosedaj so izšli .trije zvezki, ki so posvečeni indijski, egipčanski in avstralski umetnosti. Še za letošnje leto sta napovedana nasled¬ nja. dva zvezka, ki bosta predstavila svetu norveško in jugoslovansko umet¬ nost. Na pobu-do Trgovinske in gostinske zbornice v Kopru je dr. M. Foerster iz¬ delal nov slovenski zvočni in barvni film “Obiščite Slovensko Primorje”. Film je namenjen turistični propagandi v zamejstvu in'ne kot dodatek, temveč kot spored v raznih potovalnih pisar¬ nah. Dr. Foerster je znan kot ustvarja¬ lec filma o Prešernovi rojstni vasi Vrbi. Klinike v Ljubljani so v letu 1954 raz¬ polagale z 2100 posteljami in 140 zibka¬ mi. V vseh oddelkih je bilo lani 43.556 bolnikov. Povprečna oskrbovalnina je la¬ ni znašala 1109 dinarjev na dan. Dohod¬ kov je bilo lani 856 milijonov, izdatkov pa 845 milijonov din. V kliničnih bolni¬ šnicah je bilo lani zaposlenih 1925 lju¬ di, od tega 243 zdravnikov. V Sloveniji je bilo v letu 1954 1126 družbenih gostišč, zadružnih gostin- jžkjh obratov je bilo 322, privatnih 1105, V upravi družbenih organizacij pa 153. Privatna gostišča smejo obstojati samo na deželi in v okoli mest. Volčji potok pri Radomljah je postal znan po arboretumu, ki ga upravlja ljubljanska fakulteta za agronomijo, go¬ zdarstvo in veterinarstvo. Naloga arbo¬ retuma je med drugim vzdrževanje stal¬ ne študijske zbirke za primerjalno opa¬ zovanje in za znanstveno raziskovanje dreves in drugega rastlinstva. Kurator arboretuma je prof. inž. Ciril Jeglič. V ljubljanski operi so nedavno znova z velikim uspehom predvajali Gounodo- vega Fausta, k čemer so zlasti pripo¬ mogli glavni nosilci vlog in sicer Miro ; Brajnik v naslovni vlogi, Zdravko Kovač v vlogi Mefista, Samo Smerkolj v vlogi .Valentina, Sonja Drakslerjeva v vlogi Siebla. Predvsem pa je občinstvo navdu¬ šila Anica čepetova, solistka novosadske opere, ki ie gostovala v vlogi Margare- I te. Slovenci v Sšuem&s Aires Ob deseti obletnici mučeniške smrti pisatelja Narteja Velikonje se bo spom¬ nila Slovenska kulturna akcija njega in vseh slovenskih kulturnih delavcev, ki so postali žrtve okupacije, revolucije in emigracije, v nedeljo 24. t. m. ob sed¬ mih zvečer v dvorani ramoškega župni¬ šča na svojem VII. letošnjem kulturnem večeru. Počastimo spomin junakov duha in lepote s svojim bbiskom! Spored je zelo mnogovrsten in pravičen vsem žr¬ tvam. Družabna prireditev Slovenskega pla¬ ninskega društva, ki je bila v soboto zvečer dne 16. julija v prostorih Tiro Federal, je žela lep uspeh. Vabilu pri¬ rediteljev se je odzvalo veliko število go¬ stov, ki so v to namenjene prostore na¬ polnili. Poleg srečolova je bila tokrat na sporedu še posebna novost: prodaja “src iz lecta” in to prav tako, kakor je bilo to včasih na prireditvah v domovi¬ ni. Prireditev SPD postaja tako že tradici¬ ja med Slovenci Buenos Airesa, ki s svo- Argentini jim programom izpolnjuje nalogo med tukajšnjimi rojaki. OSEBNE NOVICE G. Rihard Schvinger, biv. ravnatelj Kreditne banke v Ljubljani, ki ji ta leta živel med nami v Buenos Airesu, je od¬ potoval v Avstrijo, kjer se bo za stal¬ no naselil. Poroka. V soboto 16. julija sta se po¬ ročila v Ramos Mejia g. Anton Zrimšek in gdč. Alojzija Marolt, čestitamo! Novomašnika. V Adrogueju bosta pre¬ jela v nedeljo 31. julija t. 1. mašniško posvečenje gg. Franc Himmelreich in Jošt Martelanc. G. Himmelreich bo imel novo mašo 7. avgusta v Floridi, g. Mar¬ telanc pa 14. avgusta v selezijanski ka¬ peli na Belgrano. f Viktor Cotič. Iz Ljubljane je prišlo sporočilo, da je 29. VI. t. 1. umrl akad. slikar Viktor Cotič. Za njim žalujejo v Argentini njegovi sinovi Rafko, Vojko in Božo z družinami, katerim izrekamo is¬ kreno sožalje, pokojni pa naj počiva v miru v slov. zemlji. t Helena Dacar. Dne 22. junija 1955 Šiš.©f®v® prizataiif© V Pittsburghu v USA so imeli na bin- koštno nedeljo banket v dvorani pod no¬ vo zidano slovensko cerkvijo, na kate¬ rega je prišlo 600 gostov. Na njem so govorniki čestitali tihemu in delavnemu župniku Kebetu, da je s pomočjo sloven¬ skih vernikov zgradil tako lepo cerkev. K besedi se je oglasil tudi škof g. dr. Gregor Rožman. V svojem pozdravnem govoru je med drugim povedal tudi te¬ le besede: “Ko hodim po svetu, sem videl mno¬ go ljudi. Nisem našel Slovencev milijo¬ narjev, a našel sem povsod, da so naši ljudje priljubljeni zaradi svoje delavno¬ sti, vztrajnosti, poštenosti in vernosti. Nikdar in nikjer nas ne sme biti sram, da smo Slovenci. Vi stari in vi mladi ste Z novo cerkvijo pokazali, da hočete ostati verni, delavni in dobri katoliški Slovenci. Ako boste trdni v veri kot je trdna vaša iz kamna zidana cerkev, po¬ tem vam vere nihče ne bo iztrgal iz src. Ostali boste Bogu in narodu zvesti.” je umrla na svojem domu na Bledu bla¬ ga slovenska žena ga Helena Dacar, roj. Verdir. Pokopali so jo 25. junija t. 1. far¬ nem pokopališču na Bledu. V Argentini žaluje zanjo njen sin g. Rudolf Dacar z ženo go Marijo in hčerko Zdenko, ka¬ terim izrekamo iskreno sožalje, pokojni¬ ca naj pa pri Bogu uživa plačilo za vsa svoja dobra dela. Lantis V nedeljo 17/7 smo imeli zanimivo predavanje, v katerem nam je g. inž Mo¬ zetič podal nekaj svojih vtisov s poto¬ vanja po Evropi. Bil je tam prav tiste dni, ko so pokale bombe nad argentin¬ sko vladno palačo. Vtis v zunanjem sve¬ tu je bil silen. Slovenska dvorana je že zrastla iz tal in dosegla že višino moža. Trenutno ni gradbenega materijala, ker ni dobiti vsak čas blokov, s katerimi zidamo, a je vse predvideno, in če Bog da, v avgustu bo dvorana pod streho. 10/7 se je vršil sestanek Slovenske vasi na stavbišču, kjer je č. g. Hladnik podal tudi glavne podatke obračuna, iz katerega je razvid¬ no, koliko je vsak lastnik zemlje dopri¬ nesel za kritje športnega igrišča. Vsak bo dobil odgovarjajoče potrdilo. Tlakovanje cest. Že dva meseca^ se mnogo govori o tem in so na raznih kra¬ jih vidni veliki napisi, ki napovedujejo začetek dela. Prevzela je delo firma SAFRA ki je podpisala sedaj že pogodbo za 200 kvader, v katerih so ob¬ sežene tudi vse, ki obdajajo cerkev sr. Jožefa. Slovenski zemlji bi se tlakovana cesta približala tako na 3 kvadre.. Ima¬ mo upanje, da bo ista firma v naslednji etapi sprejela tudi dogovor s Slovensko vasjo. Slana pa pride ta dobrota. Zem¬ ljišče sredi kvadre stane nekako $ 5000 plačljivo 35% v gotovini, ostalo v 30 me¬ sečnih obrokih. Za Slovensko vas, kjer je širina stavbišč 10 m, bo znesla vsota f 6000. Za vogelne parcele je strošek dvojen. Fantovski sestanek bo v farnih pro¬ storih v nedeljo, 24/7 ob 14 h. Farna dvorana pri sv. Jožefu tudi na¬ preduje, tako da se vrši tekma med slo¬ vensko in farno, katera bo prej zgraje¬ na. NARTE VELIKONJA (25) Višarska polena “Ona pravi, ali oklice brez grunta, ali pa vzamem Matijca!” “Tako pravi!” “Reci ji, da je neumna! Matijec zanjo ne mara. Ali ni zmerom pri Klančarju? “Ona pravi, da mara!” “Tudi Matijec skriva! Kakor gad no¬ ge. Da bi Klančar ne spregledal, kdo je dal Klančarju denarja, da ga je vrnil meni? Kdo? Matijec! Kdo je prosil Franco zaradi mleka za otroka? Kdo, vprašam! Matijec. Kdo nosi vodo Klan' čarki? Kdo? Matijec! In Matijec ti uj¬ čka otroka, kje ga dobi. Da, Matijec! Ta prikrita rihta! Božji volek Matijec! Vraga vendar, aii ne vidiš, kar vsi gle¬ damo. Ti pa brundaš predse in praviš: Matijec je vmes! — Seveda je vmes, ampak tamle!” je pokazal na bajto, “ne pa tamle,” je vrgel šibo proti Mohorje¬ vi hiši. “če pa noče prepisati!” “Jo vzemi pa brez tega. Potem boš laže govoril. Zdaj te lahko zmerom naže¬ ne s hlapcem, potem pa ji boš mož; Za¬ hvali Boga, da smo jo tako daleč pri¬ pravili, da te vzame! Ali ni to dovolj? Presneto si je prizadevala žena. In tista knjižica ostane toliko časa zastavljena pri meni. če potrebuješ kaj denarja, ti jaz lahko sedaj nekaj posedim! Tebi sa¬ mo za obresti, ki jih sam dobiš. In kar bi potrošil za pot v banko. Ne, samo po¬ lovico daš za pot meni, pol prihraniš, da vidiš, da ti hočem dobro. In ali misliš, da katera žena pusti, ca mož nima no¬ bene besede v vasi? Presneto poznaš ženske! Po možu gre ženi veljava in ne narobe. Čudim se sploh, ka¬ ko je mogoče, da si se tako za¬ grizel v to misel! če bi jo bil že vzel, bi bil dar.es Mohorjev hlapec že Mohor¬ jev gospodar in bi ne bil Matijec prav nič vmes. Preizkusiti te hoče ženska, preizkusili, ali jo imaš rad. če me ni¬ maš rad, sklepa, potem me ne vzameš brez g:urita, potem ga ne zaslužiš, če me pa imaš, potem me vzameš brez nje¬ ga in jaz ti dam zato grunt. Vsaka žen¬ ska tako misli!” In je mežikal nanj in prebiral z de¬ snico prste na levici, kakor da sešteva in računa. Mož je tako računal obresti, na¬ števal posojilne pogoje. Terjal in od¬ klanjal posojila. “Ali ni tako ? ” je na koncu ustavil •seštevanje na prstih. “Ali tvoj račun 'drugače znese?” “Na to nisem mislil!” se je Tinetu razjasnil obraz. “Na to res nisem mi¬ slil!” “No, vidiš! Že samo ta moja misel je redna tvojo njive!” “Ni še moja!” se je mrko otresel Tine. “Ja pravim tvoja, Tine! To vožnjo sem pa zaslužil!” In je odskočil z voza ter krevsal do¬ mov. Opoldne je po kosilu Tine obsedel pri mizi. “Ali ne greš za Matijcem?” je vpra¬ šal Mohor. “Danes ne, imam drug opravek!” Franca je dvignila pozorno glavo. “Ali bo mogel Matijec sam branati?” “Mu bo že kdo Vodil konje!” Mohor je sovražho sivo pogledal iz¬ pod vek Franco, da jo je zazeblo, in nato odšantal pred čebelnjak. Čebelnjak si je bil izgovoril. Ko sta bila sama, je Tine stopil k Franci: “Nikar se ne drži; še dares grem za¬ pisat oklice!” Franca se je tresla po vsem telesu. Mrzel pot jo je obščl in spet se ji je zde¬ lo, da pada v prepad. “Drčim, in zdaj bo šlo čez zadnji prag!” jo je zazeblo v dušo. “Zdaj bo samo globel pod menoj!” In opotekla se jč, in bi padla po ku¬ hinji, da je ni Tine ujel. “Kaj ti je?” “Nič, saj ni nič!” Ši je obrisala čelo ter segla po korcu vode. “Je že bolje! Prevzelo me je! Le pojdi, le pojdi. Da bo prej v redu!” Tine se je preoblekel, in ko se je vr¬ nil iz čumnate, jo‘ je našel slonečo ob ognjišču vso v solžah. “Le pomiri se!” je dejal in jo hotel objeti okoli pasu. Zazeblo jo je, kakor da je kača legla okoli nje. Rahlo mu je odvila roko in dahnila: “Pusti me! Do poroke, Tine! Napravi enkrat za trikrat!” In je odšel. Franca pa je, kakor da je šla smrt skozi hišo, obstrmela na ognjišču: “Za pokoro, za pokoro, ti Pravični! Zdaj gre čez zadnji prag, še ta zadnji prag in potem bo globel, črna globel pod menoj!” 21 Blaž si je bil od zadnje poti opomo¬ gel. Prvi večer sta govorila z župnikom, ki mu je potem napisal pismo, V soboto zvečer je prišel mežnar po cesti, kjer je Blaž tolkel kamenje. “Gospod so rekli, da pridi k njim!” “Da so rekli?” In je pustil kladivo sredi ceste ter planil pokonci. Župnik je pravkar stopil iz svojega vrta. “Paglavci! Krasti je greh! Krasti jfe greh! In še cerkveno blago! Čakaj, mi boš že prišel v pest! V šoli! Uči se iz katekizma sedmo božjo zapoved!” “Saj ne hodim več v šolo!” se je re¬ žal fant izza plota. “In kradel nisem! Res nisem, gospod župnik,” se je zresnil fant. “Po tole poleno sem šel, ki mi je odletelo na vrt, ko imamo tako ozko dvorišče. Saj mi nismo krivi, če imamo tako ozko dvorišče! Kradel pa nisem! In v šolo tudi ne hodim več!” C “Da ne hodiš več v šolo? O, ti moj Žog, saj res ne hodiš več v šolo, v šo¬ lo pa bodi tvoj brat, bom pa brata vpra¬ šal sedmo božjo zapoved! Ne kradi! Pa praviš, da nisi? Če res nisi! Povej, ni¬ ti hotel nisi?” “Nisem! Res nisem. Samo poleno sem pobral!” “Saj res, radi ozkega dvorišča! Naj oče še poprosi, da mu prodamo ta kos. O, saj res, ti nisi kradel, niti hotel nisi in v šolo ne hodiš, pa imate tako ozko dvorišče. Naj prosi oče, zdaj bom pod¬ piral.. Presvetlemu bom povedal, da ima¬ te ozko dvorišče zato, ker sem ti storil krivico. Tvoj brat pa le naj pogleda sed¬ mo božjo zapoved! Pa osmo, o, tudi osmo,!” se je udaril s tremi prsti rahlo po prsih. “Tudi osmo! Prošnjo pa bom priporočil, le povej očetu! In bratu po¬ vej.” “Bratu ne morem!” “Ne moreš, kako ne moreš?” se je razgreval starček. “Če ga pa nimam!” “Da ga nimaš? O, saj res, sam si. Pa ti poglej v katekizem, ne bo ti škodilo, nikomur še ni katekizem škodil, če ga je pogledal!” “Meni je, gospod župnik,” se je smejal fant. “Tebi je, o ti fant ti, tebi je?” se je zresnil gospod. “V kot ste me postavili, ker sem pri- šepetaval iz katekizma Marinkovemu pri izpraševanju.” (Nadaljevanje sledi) Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA NEKAJ IZ GOSPODARSKEGA ŽIVLJENJA ZVIŠANJE CEN IN PLAČ V JUGOSLAVIJI Jugoslavija je zvišala ceno kruha za 33% z namenom, da kmetovalcem vzbu¬ di več smisla za večji posevek in pri¬ delek žita. V tej zvezi je Svetozar Vuk- manovič podal naslednji komentar za svetovni tisk: 1) povišanje cene tobaku za 27% ima namen zmanjšati potrošnjo tobaka doma in obenem doseči večje količine za izvoz, kar bo prinašalo tako potrebne devize, obenem pa zagotovilo dosedanjo višino izvoza. 2) 20% povišanje železniške tarife ne bo prizadelo tistih, ki se morajo zaradji dela dnevno voziti z vlaki, prav tako tu¬ di ne bo podražilo potovanj drž. name¬ ščencev. 3) zvišane bodo tudi cene maslu, olju in vsem drugim maščobam. 4) da pa bo prebivalstvo lahko kos vsem tem podražitvam, bo vlada odobri¬ la splošno povišico 510 dinarjev meseč¬ no (1,70 dolarja), 5) vlada je tudi' odobrila povišico 240 din (80 amer. centov) na vsakega otro¬ ka iz delavskih odn. namščenskih dru žic, tako da bo doslej celotna doklada za vsakega otroka znašala 3240 dinarjev (10,80 dolarjev). Vukmanovič je dejal, da so bile cene tobaku, oljem in maščobam ter kruhu povišane zato, ker so itak bile doslej pod običajnimi cenami, ki trenutno vla¬ dajo na notranjem trgu. Cena, ki jo je vlada plačevala kmetovalcem za žito, je bila absolutno prenizka in je zato zaradi zmanjšanja volje do pridelovanja vsako¬ letna produkcija žita redno bila manj¬ ša kako pred vojno. Kilogram kruha bo odslej veljal 46 din. SLOVENCI PO SVETU ANGLIJA V Bargoedu sta se poročila g. Alojzij Križan in gdč. Evelyn Sauders. V Avstralijo je odpotovala družina g. Otona Hajncla, v Kanado pa družina g. J. Ovseneka. USA Diplomirali so: G. Ludve Potokar, ki je pred časom urejeval Kanadsko Ame¬ riško Domovino, je na Western Reserve University položil zadnje izpite in dose¬ gel “master degree”. Na Čase Institute of Technoloogy v Clevelandu je diplomi¬ ral za inženirja gradbene stroke g. Franček Gorenšek. Na College Mount St. Joseph je pa diplomirala gdč. Draga Ovsenek, hčerka g. Josipa Ovseneka in postal: 1 , “bachelor of Art Degree. česti- mo. SLOVENSKI TISK V ARGENTINI Katoliški misijoni. Julij 1955. Vsebi¬ na: Apostol muslimanov bi. Raimundo Lulio (Daniel Rg^s-nj); Problem islama (J. V.); Temna obletnica (Nikolaj Jeloč- nik); Obisk iz Vietnama; Braman med Bramani (Ruda Jurčec); Borba za dušo (o. Jože Cukale); Iz pisem slov. misijo¬ narjev; Mož ob Belem. Nilu (Branko Rozman); Po misijonskem svetu; Ksa- verij neustrašeni (Paul Piror.-Miklavž Trpotec); Premišljevanja za skupno po¬ božnost prvih sobot 1955. OBVESTILA Družabna Pravda prosi vse svoje od¬ bornike in poverjenike v. Velikem Bue¬ nos Airesu, da čimpreje dvignejo pri g. Šestu J., Suarez 123, Boca, Capital, pravkar izišlo drugo knjigo dr. Ahčino- ve Sociologije, da bodo lahko ustregli velikemu povpraševanju po tem odličnem delu. Slovenski tečaj v Ramos Mejia se zo¬ pet redno vrši vsak ponedeljek ob petih popoldne na istem kraju kakor doslej. Goriška in Primorska V Trstu je policija zasačila pri odda¬ ji tajnih vojaških poročil v korist dr¬ žavi za železno zaveso zakonca Angela Haffnerja in njegovo ženo Sočo Košuta, oba domačina iz Trsta. Oba sta oddajala poročila v Prago, kjer je Košutova več let bivala in kjer sta se tudi seznanila. Oddajati sta pričela v februarju letos. Oba so prepeljali v timske zapore Regi¬ na Coeli. V Rojanu so p; kopali 83 letno Ange¬ lo Piščanc. V Sovodnjah sta se potočila Tonfsič - Albin in Olga Vižintin. Na goriškem pokopališču so pokopali j ing. Franca Fogarja, ki je umrl v bolni- j ci sv. Justa. Pokojni, ki je bil svoj čas| tudi podžupan goriškega mesta, je bi) j brat nadškofa smgr. dr. Fogarja. Pred j nedavnim pa so pokopali tudi Marija j Fogarja. , Slovenski vokalni oktet je ob svojem 5. nastopu v Trstu izvajal skladbe Rav¬ nika, Prelovca, Cirila Preglja, Tomca, Švikaršiča, Švare, Jenka in Vrabca. Pel je kar v enajstih jezikih in sicer: slo¬ vensko, hrvatsko, srbsko, makedonsko, bolgarsko, rusko, latinsko, italijansko, francosko, nemško in angleško. V rusk: pesmi je kot solist nastopil Janez Lipu¬ šček, v angleški pa Božo Grošelj. Miorošha | Slovensko narodno gledališče iz Mari- j bora je gostovalo v Celovcu z Masča j gnijeva Cavallerio rusticano in Bara- j novipevim baletom Lectovo srce. Od na¬ stopajočih solistov so najbolj ugajali j Jernej Plahuta, Vanda Gerlovičev«, Dra , gica Sadnikova, Mija Vidičeva in Mi- ; ro Gregorin. Scenerijo je pripravil Via- j do Rijavec, dirigiral je Ciril Cvetko. j 3 T a ?? Oo ^°« : 'L B ’ia" ESU? Redaccion y Admimsu- Victor Mariinez 50, Buenos Aires, Argentina MARSIKDO ŠE NE VE... ■ . .cla imajo v severnoameriški vojski tudi šolo za jezike. V njej sedaj poučujejo že čez 30 raznih jezikov. Letos so se odločili tudi za poučevanje slovenščine. Jezikovni tečaji na tej šoli trajajo 11 mese¬ cev ' Jugoslovanski Sokol, Klub in Slovensko kulturno društvo “Edinost" ■prirede v soboto 30. julija 1955 ob 21.30 uri v dvorani Jug. doma J N. Nuriez 751, Dock Sud ¥IDO¥DAISIS PROSLAVO z izbranim programom članstva, naraščaja in sodelovanjem gdč. Mare Amadšič s spremstvom poznanega orkestra prof. Draga Cimperška. Po programu prosta zabava, srečolov z dobrim prigrizkom in pijačo v lastni režiji. Vstopnina: Dame $ 5.— , gospodje $ 8.—-, otroci vstopnina prosta. Vas vljudno vabi Odbor Vsem prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da je dne 29. junija 1955 umrl. v Ljubljani naš nepozabni oče, prof. VIKTOH $4 akademski slikar. j | Žalujoči |j sinovi Rafko, Vojko in Božo z družinami |§ Buenos Aires, 1 Ljubljana, v juliju 1955. P ■■ - ■~ CONTADOR PUHLICO NACIONAL TRADUCTOR PUBLICO PETEK KANT GRANADEROS 61, T. E. 6.6-0818 CAPITAL Pravno-eko nemške zadev« - pogodbe - prevodi listin Uraduje vsak dan, tudi ob sobotah popoldne. DARILNI P A K E T E POŠILJA PREKO TRSTA NAJCENEJE, NAJBOLJE IN NAJHITREJE "PAIEIPRES” CHARCAS 476 - T. E. 32-0248 - Buenos Aires Poleg živil pošiljamo tudi vse tehnične potrebščine (kolesa, ra¬ dijske aparate, šivalne stroje in vse ostale stvari za gospodinjstvo in gospodarstvo), kakor tudi tekstilno blago. Za vsako pošiljko garantiramo. Paketi prispejo v roku od 20 do 25 dni in so oproščeni carine Zahtevajte cenik. Uradne ure: Vsak delavnik od 8. do 19. ure neprekinjeno, razen sobote. Pismena naročila in denar (giro postal ali bančni ček) iz notranjosti pošiljajte na naslov: MILAN SERTIČ, CHARCAS 476, BUENOS AIRES Naložite svoj denar varno in na visoke mesečne obresti po posredovanju Dr. Alojza Turha Gualegucrychu 2404 Capital INTEIiENPOItT - TRST pošilja v domovino najceneje, najhitreje in najbolj solidno vse Vr- : ste paketov s /hrano, kakor tudi ‘radijske aparate, šivalne stroje, kolesa itd. iz svojega lastnega skladišča v Trstu. Zastopnik za Republiko Argentino: j Ljeposlav Perinie CALLE CHACABUCO 93, BUENOS AIRES # (Filatelistična trgovina) Naša pisarna je pol kvadre od Av. de Mayo in dve kvadri od Plaza de Mayo Uradne ure: Vsak delavnik od 30. — 12. ure dop. in 3. — 7. ure popoldne - Obiščite nas ali pa' pismeno zahtevajte naš cenik! •— -- "ČASA BO YU” — urama la zlatarna OLAZABAL 2336 Tel. 76-9160 •pol kvadre od Cabilda 2300 NUDI ZA SEDMO OBLETNICO VSEM SLOVENSKIM STRANKAM EDINSTVEN POPUST 20% • IZRABITE IZREDNO UGODNO PRILIKO NAKUPA — PO CENAH NA VELIKO. • Naše stranke, ki so med tednom zaposlene, lahko pridejo tudi v soboto popoldne. Prijavijo se lahko telefonsko. ČASA MARGARETA sprejme takoj vajenko za damsko modno trgovino Pogoji: Starost 15 let, izpit čez 6. razred (sexto grado) in veselje do trgovine. Zglasiti se osebno, po možnosti v spremstvu staršev, v ulici Mur- guiondo 4138 ali pa od 12. do 14. ure v ulici Martiniano Leguiza- mon 4088, I. nadstropje, Dpto 6, Villa Lugano, Capital FederaL Dohod: Liniers: Kolektiva 200 in 217, iz Lanusa s kolodvora Dr. Car¬ los Saenz na Avenidi Saenz z vla¬ kom do postaje Villa Lugano; iz Bo¬ ke kolektiv 403; s Constituciona ko¬ lektiv 403; Caballito kolektiv 236;' Plaza Italia omnibus 141; Plaza On- ce omnibus 144, Ustaviti se na vog-a, lu ulic Murguiondo In Somellera pred železniško zaporo. LOUIS DE WOHL (15) Zemlja je osiala za nami Toda ni bilo mogoče izogniti se te¬ mu, da sta ostala po ure in ure sama skupaj, medtem ko je Chris sedel za krmilom. Tako je prišla na misel, spra¬ ševati ga, da bi se kaj pri njem nauči¬ la. In učiti bi se mogla pri njem najbrž kar sto let. Nepojmljivo, koliko znanja si je prisvojil. Pa je bil star šele tride¬ set let. Ljudje njegove vrste so navad¬ no nadarjeni samo za gotovo stroko, njej se popolnoma posvete, v njej se raz¬ živijo, za vse drugo pa se ne brigajo. Brandeis se je nasprotno zanimal tako- rekoč za vse. Ni bilo skoraj stroke, o ka¬ teri ne bi znal zanimivo govoriti. Dobro govoriti! Malenkostni akcent, ki ga je izdajal za tujca, tega se pač ni znal zne¬ biti, ni prav nič motil. Da, celo pristojai je njegovemu govorjenju. Drugič ga je vprašala, kaj je pravzaprav celestij — Chris ji namreč tega ni znal razložiti — in kako so prišli do njega. “Sedaj vam lahko mimo povem,” je odvrnil. “Mnogo pa niti sam ne vem o tem. Marmon je odkril celestij, ne vem pa, če je njegova zgodba resnična. Je to presnet čudak, ta Marmon. Kakor je pravil, je baje našel eno od tistih za¬ dev, ki jim pravimo leteči krožniki...” “Kaj se šalite?” “To sem že sam sebe večkrat vpra¬ šal. Večinoma so bile vse novice o lete¬ čih krožnikih bolj ali manj neokusne ša¬ le. Včasili iluzija, plod domišljije, dru¬ gič so zopet videli poskusne balone, ki so se odtrgali, in tako dalje. Nekoč so ljudje celo planet Venus na nebu sma¬ trali za leteči krožnik. Toda kljub vsem preklicem mora ostati še drobceno jedro stvarnosti pri vsej tej zadevi. In 'Mar¬ mon trdi odločno in nepreklicno, da je tako. Pred nekako petimi leti je menda videl, kako je padel leteči krožnik na zemljo. Bil je tedaj, po njegovem pripo¬ vedovanju, na izletu z avtomobilom ter čisto sam. Odpeljal se je proti kraju, kjer je menil, da je treščil na tla leteči krožnik. Tako je našel njegove razbiti¬ ne. Po poklicu je inženir, celo dokaj na¬ darjen, pa ni mogel ugotoviti skrivnosti stroja, pred čigar razvalinami je stal. Zbral je vse razbitine — ves krožnik je imel le približno okrog tri metre v pre¬ meru — in mnogo koscev je manjkalo. Bil pa je v resnici ploščat, tako da je bil dokaj podoben krožniku. Srednji del ali srce, kakor ga je sam imenoval, je bilo iz neke kovine ali kovini podobne snovi. Te snovi sploh ni poznal. Zato jo je dal nekemu strokovnjaku kemiku v anali¬ zo. Ta mož je bil dve uri kasneje - že mrtev. Zakaj je umrl, Marmon ne ve. Nikakor ni bila vzrok njegove smrti ra¬ dioaktivnost, kar je spočetka domneval. Samo tega ne razumem, zakaj tudi Mar- mona samega ni doletela ista usoda. Po¬ jasnil mi tega ni. če Marmon o kaki stvari noče govoriti, je treba odnehati. Na kratko torej — prenesel je celestij k meni v preiskavo. Našel sem postopo¬ ma, zakaj vse se da uporabiti. In to.je bilo marsikaj.” “In če vi o kaki stvari nočete govo¬ riti, moram pač odnehati,” se je zasme¬ jala. “Prav imate!” “Toda — odkod je prišel ta. . . leteči krožnik?” Debelo jo je pogledal, “še sanja se mi ne,” je odgovoril. “Mi smo sicer o tem marsikdaj -debatirali. Naša prva misel je šla v Sovjetijo — Ural, toda s tem že prehajamo v območje čistih domnev.” “Leteči krožniki bi torej mogli izha¬ jati iz zemlje?” “Kako ne? Toda ne verujem, da bi Rusi, če so to res Rusi, mogli z njimi do¬ seči toliko kot jaz.” „ “Domišljavi pa res niste...” “Ne, nikakor ne,” je mirno dejal. “Res nisem domišljav. Vem samo presneto natančno, kaj jaz sam znam in kaj zna¬ jo drugi. Ni dvoma, da je izumitelj le¬ tečega krožnika naravnost razmetaval dragoceni celestij...” “Kako to?” “Ker že samo majhen drobec te dra¬ gocene snovi zadošča, da bi gnal leteči krožnik. Kot dokaz vzemite dejstvo, da bomo vse naše dolgo potovanje opravili s pomočjo celestija iz enega takega krožnika.” “Toda, kaj so potemtakem tako imeno¬ vani leteči krožniki? Ali so to vsemir- ske ladje?” “Ne, r.e, saj so mnogo premajhni za to. Leteči krožniki so... ogledala, dalj¬ nogledi, špijonažni stroji, opazovalni in¬ strumenti, ki se, povrnejo na vipoklic zo¬ pet tja, odkoder so bili poslani.” “Torej vendar —- Sovjetija?” “To ni čisto verjetno. Leteči krožni¬ ki so morda tudi izven zemeljska zadeva. Izvenžemeljska, pravim, ne nadzemelj¬ ska. In v tem primeru so verjetno posla¬ ni ali z Marsa ali pa z Venere.” “Zakaj prav z Marsa ali Venere?” “Draga Maksina, saj sta to edina pla¬ neta, na katerih hi bitja, ki bi bila le ko¬ ličkaj podobna človeku, mogla živeti. Mož v luni ne živi, kajti saj dihati ne more. Ni nobenih živih bitij — vsaj takšnih, kakršne si mi lahko predstav¬ ljamo, na Jupitru ali Saturnu. Ali pa si morate v svoji fantaziji ustvariti bitje, ki bo mogle živeti v morju tekoče¬ ga amonijaka! Ali v ozračju iz metano- Vega plina! Jaz si kaj takega ne znam zamišljati. Na planetu Uranu so razme¬ re podobne. Poleg tega pa je njegova temperatura na površini stoštiriihosem- deset stopinj pod ničlo. Kdor bi pa hotel živeti na Merkurju, bi moral biti sposo¬ ben, prenašati vročino žarečega železa in se kopati v raztopljenem svincu.” “Saj ni treba, da bi prihajali s plane¬ ta našega sončnega sistema...” Brandeis jo je pomilovalno pogledal. “Ni treba? Ljuba Maksina, najbližja zvezda stalnica izven našega sončnega sistema je — — — jaz sovražim tiste napihnjene številke, ki imajo toliko ni¬ čel, kakor je vagonov v dolgem tovor¬ nem vlaku. Toda verjemite mi — vsak poizkus, doseči kak drug sončni sistem kakor našega lastnega, stoji v primer’ z našo potjo proti Marsu v takem razmer¬ ju kakor pot okrog zemlje v primeri z igro otroka, ki se igra v banji s papir¬ nato barčico.” Vsa prevzeta je molčala. Torej je tu¬ di to potovanje, to najbolj drzno vseh človeških podjetij, samo droben korak, samo igra z ladjico v banji? Kakšen smisel pa ima še potem, leteti kam na odkritja, če je že v naprej jasno, da ni¬ kdar ne bo mogoče priti do konca. Če je sploh kje kdaj kakšen konec.. Chrisu je bilo lahko. Ta je imel vedno nekaj ab¬ solutnega, s čemer se je zadovoljil, ne, s čemer je itak zadovoljen bil, pa rajši je šlo v tem primeru le za iluzijo, 'za o- troško pravljico, ali lepe pesniške sanje. “Morda so na Marsu ali na Veneri znatna ležišča celestija”, je nadaljeval Brandeis. “Morda je prav zaradi te dom¬ neve —- ali iz kakega drugega podobne¬ ga premisleka — bilo vašemu očetu to¬ liko na tem, da se ta ekspedicija izpe¬ lje.” Podzavestno je čutila, da je Brandeis nalašč podčrtaval trgovski pomen po¬ leta, ker je bila ona hčerka. “In kaj je gnalo in žene vas?” “Že kot majhen deček sem vedno ho¬ te! vse. vedeti,” se je smehljal. “Kako naj rečem? •— Znanost, zaradi znanosti same po sebi? Vsa zadeva pa lahko se¬ veda postane presneto praktična. Med¬ tem, ko letimo mi proti Marsu, skušajo naši “ljubi Američani” in naši “ljubi Sovjeti” izdelati toliko tritija, kolikor le morejo...” “Tritija?” “Ljubo dete, tudi tega ne veste? Tri- tij je devterij na potenco. Tako kot je devterij vodik na potenco. Devterij je drugo ime za takoimenovani težki vodik. Težki vodik je skoraj še enkrat težji od navadnega. Atom tritija pa tehta skoraj trikrat toliko kot en atom vodika. In tri- tij je vsaj deloma naboj za slovito vodikovo bombo. Bomba vseh bomb —. isto bombo torej, s katero si bo naš ubogi neumni planet samega se¬ be ustrelil v glavo, če ljudi ne bo sreča¬ la pamet. Kdo ve, morda so medtem, ko mi letimo, na zemlji že začeli s tem smrtnim plesom. Kljub vsem samo po sebi razumljivim neprijetnostim, s kate¬ rimi se morate tu na krovu sprijazniti, niste v resnici nič bolj v nevarnosti ka¬ kor v New Yorku. In če bo naša uboga zemlja res napravila samomor, potem imamo vsaj mi trije nov planet na raz¬ polago ...” Pravkar se ji je zdel še kot bahav in podjeten mladič — a že je morala mi¬ sliti na Corteza, Pizzara in na vse tiste velikane, katerih potovanja so prišla v svetovno zgodovino. (Nadaljevanje v prihodnji številki)