U D K — UDC 05:624 YU ISSN 0017-2774 G RA D BEN I VESTN IK LETNIK 30, ŠT. 10-11, STR. 217— 260 LJUBLJANA, OKTOBER-NOVEMBER 1981 10-11 NOVA TELEFONSKA ŠTEVILKA Obveščamo, da ima Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije in uredništvo Gradbenega vestnika novo klicno številko, in sicer: 221587 Program seminarjev v letu 1982 Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije bo v letu 1982 organizirala 9 seminarjev za opravljanje strokovnih izpitov v gradbeništvu, in sicer: 1. seminar od 18.— 22. januarja 1982 2. seminar od 22.— 26. februarja 1982 3. seminar od 29. marca do 2. aprila 1982 4. seminar od 12.— 16. aprila 1982 5. seminar od 24.— 28. maja 1982 6. seminar od 20.— 24. septembra 1982 7. seminar od 18.— 22. oktobra 1982 8. seminar od 15.— 19. novembra 1982 9. seminar od 13.— 17. decembra 1982 Roki za posamezne seminarje so usklajeni z izpitnimi roki, ki jih je razpisal izpitni odbor. Prijave sprejema Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, Ljubljana, Erjavčeva 15. KOMISIJA ZA IZOBRAŽEVANJE Izpitni roki za strokovne izpite gradbene stroke za leto 1982 Zap. št. Prijave do Klavzurna naloga Ustni del l-G/82 25. 12. 1981 16. 1. 1982 2 5 .-2 8 . 1. 1982 ll-G/82 15. 1. 1982 30. 1. 1982 15.— '18. 2. 1982 II l-G/82 12. 2. 1982 27. 2. 1982 15 .-18 . 3. 1982 IV-G/82 19. 3. 1982 10. 4. 1982 19.— 22. 4. 1982 V-G/82 16. 4. 1982 8. 5. 1982 17,— 20. 5. 1982 VI-G/82 14. 5. 1982 5. 6. 1982 14.— '17. 6. 1982 VI l-G/82 10. 9. 1982 25. 9. 1982 11.— '14. 10. 1982 VI ll-G/82 8. 10. 1982 23. 10. 1982 8,— 11. 11. 1982 IX-G/82 29. 10. 1982 13. 11. 1982 6.— 9. 12. 1982 GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJEGRADBEN I ST. 10-11 — LETNIK 30 — 1981 YU ISSN 0017-2774 VSEBI AI A- COAI TEAI TS Članki, študije, razprave dr. Miloš M arinček A rticles, studies, proceedings 0 B OTVORITVI 3. LETNEGA ZBOROVANJA GRADBENIH KON­ STRUKTORJEV SLOVENIJE, BLED, 17.—18. SEPT. 1981 . . . . 219 M ara Žlajpah VLOGA CENTRALNE TEHNIŠKE KNJIŽNICE UNIVERZE ED­ VARDA KARDELJA V LJU B LJA N I V SISTEMU ZNANSTVENIH INFORM ACIJ ....................................................................................................., 2 2 1 PREDSTAVITEV BAZ PODATKOV RSWB, COMPENDEX IN BAZE PODATKOV G E O T E X ...................................................................................223 Tomaž K lančnik MONTAŽNI SISTEM I N G R A D ...............................................................225 Danilo M agajne PMS — HITRA MONTAŽA VEČETAŽNIH O B JE K T O V ...........................226 S tojan R ibnikar SANACIJA KULTURNOSPOM ENŠKIH STAVB PO VOJNI V SLO­ V EN IJI ..........................: ....................................................................................... 228 A rm ando H reščak DIM ENZIONIRANJE KRIŽEM ARM IRANIH PLOŠČ GLEDE NA MEJNO NOSILNOST — L O M ............................................................................231 M artin Božič TIPSKA INDUSTRIJSKA HALA LPK - I M K O ........................................... 237 Vito Črnko PROIZVODNA DVORANA — OBRAT ZVARJENCEV MONTER D R A V O G R A D ........................................................................................................... 241 Š tefan F aith KONZOLNI R E G A L I ........................................................................................... 241 CANTILEVER RACKS • i------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Glavni in odgovorni urednik: SERGEJ BUBNOV Lektor: ALENKA RAIČ T ehnični urednik: DUŠA N LAJOVIC U redniški odbor: NEGOVAN BOŽIC, VLADIM IR ČADEŽ, JO ŽE ERŽEN, IVAN JECELJ, ANDREJ KOMEL, DR. MILOS MARINČEK, STANE PAVLIN, ROMAN STEPANČIČ R evijo izdaja Zveza društev gradbenih inženirjev in teh nik ov Slovenije, Ljubljana, E rjavčeva 15, te lefon 221 587. Tek. račun pri SDK Ljubljana 50101-678-47602. Tiska tiskarna Tone Tom šič v L jubljani. R evija izhaja m esečno. L etna naročnina sku­ paj s članarino znaša 180 din, za študente 90 din, za podjetja, zavode in ustanove 1500 din. R evija izhaja ob finan čn i pod­ pori R aziskovalne skupnosti S loven ije . I. Gašparovič JEK LEN I REZERVOARJI V OBOKANIH K L E T E H ..............................245 F ran jo Šliber in B ranko Zadnik INFORM ACIJA O RUŠENJU STEBROV 380 kV DALJNOVODA D I­ VAČA—MELINA V B R K IN IH .......................................................................247 R A Z P R A V E ...............................................................................................................250 Iz Izobraževalne skupnosti PREMALO BO GRADBENIH D E LA V C E V !...................................................253 gradbeništva Slovenije Bogdan M elihar Iz naših kolektivov SGP GROSUPLJE, G r o s u p l je ........................................................................253 From our enterprices 0 ZD GIP GRADIS, L ju b l j a n a ........................................................................254 SGP SLOVENIJACESTE-TEHNIKA, L j u b l j a n a ....................................... 255 INDUSTRIJSKA MONTAŽNA PODJETJA, L ju b l j a n a ............................. 256 SGP TEHNIK, Škofja L o k a .................................................................................256 G IP BETON — ZASAVJE, Zagorje ob S a v i ..................................................256 Informacije Zavoda za raziskavo PITTIN G KOROZIJA ALUM INIJA IN NJEGOVIH ZLITIN . . . . 257 materiala in konstrukcij Ljubljana M gr Leopold V ehovar Proceedings of Institute for material and structures research Ljubljana T re tje letno zborovanje gradbenih kon stru ktorjev S lo v e n ije , k i je bilo 17. in 18. septem bra 1981 na B led u , je potekalo po program u, o b javljen em na d ru g i stran i G V , št. 6-7 letošnjega letn ika. Z b o ro v a n ja se je udeležilo nad 170 lju d i. U d eleženci so p re je li v n a p re j n asled n je uvodne referate: M . M a rin če k : D e ja n sk a varnost k o n stru k cij (33 strani) E . P re lo g : N u m eričn e metode v re šev a n ju n e lin e a rn ih problem ov (15 strani) V . A ča n sk i, A . H re šča k , R . Rogač, F . S a je : D im e n zio n ira n je o jačenih beton­ sk ih k o n stru k cij po metodi m e jn ih stanj (47 strani) J . Ž n id a rič , E . M a li, S . T e rč e lj, V . V eh o var: La stn o sti in kvaliteta grad ­ benih m aterialov (53 strani) V . A ča n sk i: D e t a jli a rm ira n ja ko n stru k cij (20 strani) V p riču jo č i šte v ilk i GV bodo o b ja v lje n i za tisk oddani sestavki za to zbo­ ro va n je : 1. M . M a rin ček : O tvo ritve n i nagovor 2. V . O vča r: P o zd ra vn i nagovor v im enu rep u b liškega kom iteja za energetiko, in d u str ijo in gradbeništvo 3. M . S la jp a h : V lo g a C en tra ln e tehniške k n již n ic e U n ive rze E d vard a K a r d e lja v L ju b lja n i v sistem u zn an stven ih in fo rm a cij 4. C . P e rc : Pred stavitev baz podatkov R S W B , C O M P E N D E X in G E O D E X 5. T . K la n č n ik : M ontažni sistem In g ra d 6. D . M ag ajn e: P M S — hitra montaža večetažnih objektov 7. S. R ib n ik a r: S a n a c ija kulturnospom eniških stavb po v o jn i v S lo v e n iji 8. A . H re šča k : D im e n zio n ira n je križem a rm ira n ih plošč na m ejno nosilnost — lom 9. M . B o žič: T ip sk a in d u str ijsk a hala L P K — IM K O 10. V . Č rn k o : P ro izvo d n a dvorana — obrat zv a rje n ce v M O N T E R D R A V O G R A D 1 1 . S. F a ith : K o n zo ln i re g a li 12 . I. G ašp aro vič: Je k le n i re zervo a rji za vino v obokanih kleteh 13. F . Š lib a r, B . Z a d n ik : In fo rm a cija o ru še n ju stebrov 380 k V daljnovoda D iv a č a —M e lin a v B r k in ih in d isk u s ijsk i p risp e vk i, k i so j ih p r ip ra v ili S. L a p a jn e (3), P . F a jf a r in E . M a li. U redništvo Ob otvoritvi 3. letnega zborovanja gradbenih konstruktorjev Slovenije Bled, 17.-—18. septembra 1981 O tvarjam 3. letno zborovanje gradbenih kon­ struktorjev Slovenije in pozdravljam vse navzoče. Posebej pozdravljam tov. inž. Vlada Ovčarja, ki bo imel pozdravni nagovor v imenu tov. Andreja Mi­ klavčiča, nam estnika predsednika Republiškega ko­ m iteja za energetiko, industrijo in gradbeništvo. Nadalje pozdravljam inž. V ladim irja Čadeža in pro­ fesorja Svetka Lapajneta, naša zaslužna seniorja, in zato posebna gosta. P rav posebej pa moram pozdraviti naše goste iz tujine, prof. Thiirlim anna in prof. Dubasa. Prof. Thiirlim ann je že mnogo let izredno uspešen pred­ sednik Mednarodnega združenja za mostove in kon­ strukcije, ki je lani praznovalo petdesetletnico ob­ stoja. Oba sta bila dolgo časa generalna sekretarja te organizacije za področje betonskih te r m etalnih in lesenih konstrukcij. Iz tega področja nam bosta danes predavala. Vsekakor bo to prikaz znanja, ki ima velik mednarodni pomen. Mislim, da je prav, če ob tej priložnosti ome­ nim, da nas vežejo s švicarskim konstrukcijskim inženirstvom že od pol sto letja nazaj tesni stiki. Zaslugo za to ima naš rojak profesor Mirko Roš, po rodu iz Hrastnika. Bil je direktor svetovno zna­ nega federalnega zavoda za preiskavo m ateriala in konstrukcij z imenom EMPA. Znane so njegove publikacije o obnašanju m ateriala in konstrukcij. Čeprav je šel v pokoj km alu po vojni, so mnoge njegove publikacije še danes pomembne. Nadalje so prv i jugoslovanski predpisi za arm irani beton sko­ raj povsem povzeti po švicarskih. Sedanji stik i s prof. Thürlimannom in prof. Dubasom pa nam omo­ gočajo, da smo lahko povsem na tekočem z zna­ njem, ki ga njihov Inštitu t za gradbeno statiko in konstrukcije poglablja in širi. Prof. Dowling iz Im perial College of Science and Technology, ki je bil lani naš gost, me je prejšnji teden v Londonu naprosil, naj vam sporo­ čim lepe pozdrave. Rad se spominja razgovorov z mnogimi izmed vas. Predavanje prof. K ata iz tokijske univerze je prestavljeno na naše 4. letno zborovanje na­ slednje leto. Njegov obisk je bil predvsem v okviru znanstveno tehničnega sodelovanja med Jugosla­ vijo in Japonsko. Zataknilo se je na adm inistrativni poti. Obisk za naslednje leto je sedaj zagotovljen. Iz sprememb in dopolnitev program a našega zborovanja, k i ste ga danes prejeli, lahko razberete, kako smo predvideni čas za predavanje prof. Kata nadomestili s prikazi predstavnikov Centralne teh­ niške knjižnice o znanstvenih in tehničnih inform a­ cijah za področje gradbenega konstruktorstva. CTK je tudi pripravila razstavo knjig, revij in standar­ dov. Poglavitna tem a letošnjega zborovanja je var­ nost konstrukcij, nelinearno obnašanje, m ejna sta­ nja, pa tudi detajliranje arm iranobetonskih kon­ strukcij. Uspelo nam je uvodne referate razmnožiti vnaprej, čeprav ne v tistem času, kot smo obljubili. Prvič smo tudi uvedli zadosti posebnega časa za diskusijo o uvodnih referatih kot tudi o splošnih problemih. Zelo pomembno je, da ne le referiramo, ampak da tud i razpravljam o o različnih mnenjih, z namenom, da dosežemo soglasja za potrebne skupne akcije. Verjetno so napisani uvodni referati preob­ sežni. K ar 170 strani štejejo. O vsem ne bo mogoče razpravljati le o najvažnejšem. Vsak avtor pa bo nedvomno hvaležen tudi za poznejše pripombe, ustne ali pisne. Na zborovanju bi m orali sestaviti tudi zaključke o pomembnih zadevah. Za ta namen smo osnovali posebno komisijo za zaključke. P ri­ čakujemo čimveč pobude. Izkoristiti moramo prilož­ nost, da se vsako leto sestajam o, da se dogovar­ jamo in sporazumevamo o problem ih razvoja naše stroke. H krati je to tud i lepa priložnost za ugotav­ ljanje najbolj aktualnih raziskovalnih tem. Drugi dan zborovanja imamo prikaze posa­ meznih vrst konstrukcij. Ti omogočajo seznanjanje o konkretnih dosežkih, zlasti glede izvedenih kon­ strukcij. To pa ne kaže samo sposobnosti našega T ovarišice in to v a riš i! Ob današnjem 3. zborovanju gradbenih kon­ struktorjev Slovenije moramo poudariti, da si vsi družbenopolitični dejavniki v republiki prizadeva­ jo k splošnemu razvoju, p ri katerem imajo kon­ struktorji pomembno vlogo. V gradbeništvu smo zato dolžni iskati in uva­ jati nove tehnologije, ki bodo slonele na varnejših konstrukcijah ob uporabi lažjih gradbenih m ate­ rialov in elementov. Vsako, tudi najm anjše zm anj­ šanje teže objektov lahko veliko prispeva k racio­ nalnejši gradnji prek zm anjšane porabe težkega betona in betonskega železa. Cem ent in železo pa sta energetsko zahtevna in strateško pomembna gradbena materiala, ki bi ju lahko z ustrezno m anj­ šo domačo potrošnjo s pridom izvažali na konver­ tibilno področje. Pred očmi pa m oram o imeti tudi znatne naložbe, ki se zahtevajo za proizvodnjo ce­ m enta in proizvodov črne m etalurgije. Omenjeni proizvodi so torej naši veliki potrošniki energije. Tudi opečni izdelki in drugi izdelki iz gline so ener­ getsko zahtevni, vendar so zato lažji, boljši toplotni izolatorji, njihov razvoj in uvajanje opečnih p a­ nelnih sistemov pa nikakor ne prodre do gradbene operative. Da bi izpolnili te vrzeli, sta se gradbeni­ štvo in industrija gradbenih m aterialov ob sode­ lovanju znanstvenoraziskovalnih institucij dolžna skupaj dogovoriti o bodočih sm ereh razvoja grad­ nje objektov p ri nas. Našim delovnim ljudem smo dolžni ustvariti hum ane delovne in stanovanjske razmere, ki ne bodo ogrožale njihove varnosti in zdravja, razmere, ki bodo stim ulativno vplivale na njihovo produk­ tivnost in istočasno zm anjšale tveganje in posledice m orebitnih naravn ih katastrof na minimum. Kon­ struk torji im ajo p ri täko. zastavljenih nalogah in program ih razvoja gradbeništva te r industrije grad­ benih m aterialov pomembno vlogo. S svojim vpli­ vom, znanjem in tehnologijo lahko odločilno p ri­ spevajo k racionalnejši gradnji, k hitrejšem u do­ polnjevanju pozitivne zakonodaje, standardizaciji in tipizaciji tako posameznih elem entov kot celot­ nih objektov. Brez poglobljenega sodelovanja kon­ struktorjev in uvajan ja najsodobnejših metod pro­ konstruktorstva, ampak tud i uspešnost strokovne vzgoje in raziskovanja. Izvedene konstrukcije, čimbolj ekonomične in zadosti varne, to je naš glavni cilj. Vsa p r i tem potrebna orodja, sredstva, pom agala je treba čim bolj racionalno usm eriti v ta cilj. Sklenil bi z zahvalo vsem, k i ste pomagali p ri p ripravah za to zborovanje, zlasti uvodnim re­ ferentom, pa tudi vsem, k i ste pripravili prikaze o posameznih vrstah konstrukcij. Dr. Miloš Marinček jek tiran ja in raziskovanja tudi dobrih, celovitih in ekonomsko upravičenih projektov ne more biti. V času konjunkture na investicijskem področju smo ta vidik kar prevečkrat zanemarili. K onstruktorji si bodo morali svoje mesto zato priboriti z neneh­ nim poudarjanjem in praktičnim prikazovanjem pomembnosti tovrstne racionalizacije gradnje ob­ jektov tud i v sredstvih javnega obveščanja in ne samo v ozki strokovni literaturi, k i mnogokrat ne pride v roke načrtovalcem, investitorjem in drugim dejavnikom. Zato je povezovanje in inform iranje širše javnosti ključnega pomena za uvajanje novih dognanj v prakso. Do pomembnih rezultatov pa ni mogoče p riti brez širokega navezovanja stikov in u stvarjan ja tra jn ih vezi z vsemi enakimi ali sorod­ nim i dejavnostm i v svetu in apliciranja njihovih dosežkov prek izmenjave izkušenj na naše razmere. Zato smo dolžni vsi in še posebno konstruktorji p rek svoje sekcije slediti domači in svetovni raz­ voj in tvorno sodelovati p r i njegovem napredku. Z ustreznim i organizacijskimi oblikami in do­ hodkovnim povezovanjem doma z neposrednimi proizvajalci in uporabniki kreativnega dela pa smo prepričani, da bi bili rezultati lahko še boljši. Saj vemo, da so nekateri naši inštituti, zavodi, biroji in drugi že dovolj opremljeni z računalniki za kva­ lite tno delo in imajo strokovnjake na svetovnem nivoju. H itrejši prenos ustvarjalnega dela v prakso pa je tudi velik prispevek k stabilizacijskim napo­ rom celotne družbe, zm anjšanju uvozne odvisnosti in povečani produktivnosti dela v gradbeništvu. Sprostitev nekaterih kapacitet gradbeništva doma, večja produktivnost z uvajanjem novih in sodob­ nejših tehnologij g radnje objektov pa je tudi osnovni pogoj za večjo konkurenčno sposobnost na­ šega gradbeništva na tu jih trgih in hitrejše vk lju­ čevanje v m ednarodno delitev dela. Pričakujemo, da bo današnje zborovanje grad­ benih konstruk torjev Slovenije prispevalo svoj de­ lež k našemu družbenoekonomskemu razvoju. Vlado Ovčar, dipl. inž. gr. pomočnik predsednika Republiškega komiteja za energetiko, industrijo in gradbeništvo Vloga centralne tehniške knjižnice Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani v sistemu znanstvenih informacij UDK 026:659.24 MARA ŠLAJPAH Svet doživlja v našem stoletju dobo znanstvene revolucije, silno eksplozijo znanstvenega raziskova­ nja, znanstvena revolucija pa je povezana s hitro rastjo znanstvenih informacij. Eno osnovnih p ra­ vil v razvoju znanosti je diferenciacija znanosti, nastanek novih samostojnih disciplin in speciali­ zacija v vsaki znanstveni disciplini (1). Diferenciacija znanosti na eni strani pomaga znanstvenikom, da globlje prodirajo v skrivnosti narave in družbe, na drugi strani pa le^ti izgub­ ljajo pregled v splošnem sistem u znanstvenih do­ gnanj in celo pregled nad delom kolegov v lastni disciplini. Istočasno pa smo priča pomembnemu prežem anju disciplin, npr. bioikemija, kibernetika itd. V razvoju znanosti je treba upoštevati tudi n jen pospešeni razvoj, katerega sprem lja pogosto podvajanje pisanih dokumentov, v katerih znan­ stveniki opisujejo končne izsledke znanstvenega raziskovalnega dela (knjige, revije, članki, reporti, standardi v konvencionalni obliki ali mikrofilmi, mikrofiši, ultrafiši, magnetni trakovi, diski, diskete v nekonvencionalni obliki). Ameriški zgodovinar znanosti Derek de Sofia Price je ugotovil nasled­ nje: medtem ko se število prebivalstva na svetu podvoji vsakih petdeset let, se odstotek novih znan­ stvenih delavcev na 1000 prebivalcev podvoji vsa­ kih dvajset let, število znanstvenikov in znanstvenih revij vsakih petnajst let in literature na določeni predm et vsakih deset let (2). Glede na to sistem klasičnih knjižničnih in bibliografskih služb upo­ rabnikov ne zadovoljuje v celoti, k er ne more več zagotavljati zgodovinske kontinuitete, m ednarod­ nega značaja in pospešene hitrosti razvoja znano­ sti. Zato se je na sedanji stopnji znanstvenega in tehnološkega razvoja pojavila družbena potreba po posebni vrsti dejavnosti — imenujemo jo infor- matika/dokum entacija, INDOK dejavnost ali znan­ stvena informacijska dejavnost — ki naj bi znan­ stvenike in inženirje oskrbela s potrebnim zna­ njem, znanstvenimi informacijami, objavljenim i v dokumentih, glede na to, kaj se je dogajalo na n ji­ hovem področju dela v preteklosti in kaj se dogaja danes. S tem specializirana INDOK institucija p ri­ hrani uporabniku eno tretjino ali celo polovico n je­ govega delovnega časa. Unesco posveča tem u vprašanju veliko pozor­ nost. Tako deluje pri UNESCO Generalni infor­ m acijski program (GIP), katerega smoter je uni­ verzalni pretok znanstvenih informacij. V okviru smernic GIP se gradi tudi sistem znanstvenih in­ formacij v SFRJ, za katerega sta najpomembnejša 1. 1977 sprejeti samoupravni sporazum za procesi- A vtor: M ara Žlajpah, 61000 L jubljana, YU, dipl. fil., profesor višje šole, bibliotečni svetovalec, ra v ­ natelj C entralne tehniške knjižnice Univerze E dvarda K ard elja v L jubljani, Tomšičeva 7. ranje znanstvenih in tehničnih informacij (3), ki je uvedel avtomatizirano mrežo specialnih INDOK centrov za posamezna znanstvena in strokovna pod­ ročja, in 1. 1979 po Medvladni konferenci o znan­ stvenih in tehnoloških informacijah za razvoj v Parizu sprejeta priporočila Jugoslovanskega nacio­ nalnega kom iteja za program UNISIST Jugoslovan­ ske komisije za sodelovanje z UNESCO (4). Le-te kompleksno obravnavajo informacijsko strukturo v SFRJ, biblioteke, dokumentacijske centre, arhive in informacijske mreže, posebno pozornost pa po­ svečajo izdelavi domačih kom pjuterskih baz podat­ kov za posamezne skupine znanstvene dejavnosti, dotoku znanstvenih informacij iz svetovnih cen­ trov za zagotovitev SDI informacij in retrospek­ tivnih poizvedb ali z nakupom ali z on-line pove­ zovanjem ter povezovanju SFRJ v kom pjuterizira­ ne mreže, npr. Euronet-Diane. Ko je CTK pred dobrim desetletjem spoznala, da je INDOK dejavnost nujni sestavni del poslo­ vanja osrednje univerzitetne tehniške knjižnice, je na podlagi predpisov ali sam oupravnih sporazumov s področja knjižničarstva v kinjižnični mreži Slo­ venije že opravljala naloge matične knjižnice za tehniške knjižnice v Sloveniji, osrednje tehniške univerzitetne knjižnice, k i služi univerzi in gospo­ darstvu, in medknjižničnega izposojevalnega centra za literaturo s področja tehnike in prirodoslovnih ved, nato je prevzela še naloge INDOK centra za tehniške in prirodoslovne vede s službo standardov, 1. 1979 pa je postala nosilka Specializiranega INDOK centra (SIC) za graditeljstvo. CTK v okviru finančnih možnosti in opreme uvaja avtomatizacijo bibliotečne dejavnosti (Cen­ traln i katalog serijskih publikacij CTK, Centralni katalog serijskih publikacij s področja tehnike in prirodoslovnih ved v knjižnicah Slovenije v 3 zvez­ kih) in INDOK dejavnosti (procesiranje SDI profi­ lov iz m agnetnih trakov COMPENDEX Engineering Index (ZDA) in Raumordnung, Städtebau, Woh­ nungswesen, Bauwesen — RSWB (ZRN), dokončna priprava za procesiranje retrospektivnih poizvedb iz dveh m agnetnih trakov, priprava izdelave doma­ če baze podatkov s področja graditeljstva v okviru SIC, tekoče sodelovanje pri izdelavi vodnika o spe­ cialnih knjižnicah in INDOK centrih v SFRJ za SR Slovenijo). Retrospektivne poizvedbe na določeno temo pa CTK posreduje ali po pošti z inform acij­ skih centrov v ZRN in Franciji ali pa stopa s pomoč­ jo Inform acijskega centra v L jubljani v veliko bazo podatkov LOCKHEED v ZDA. CTK izdaja več se­ rijskih publikacij: Poročilo knjižnice za poslovno leto, Seznam novih standardov in lite ra tu re o stan­ dardih, Seznam knjižnih novosti in dva INDOK biltena, k i obravnavata najnujnejši vprašanji člo­ veštva, energetiko in varstvo okolja: Inform acije s področja energetike, v reviji Naše okolje pa iz­ haja kot posebna rubrika INDOK bilten o varstvu okolja. Knjižnica si je ustvarila obsežno referenčno zbirko, s pomočjo katere daje referalne informacije o nahajališčih literature zunaj CTK, o kadrih v knjižnicah in INDOK centrih te r strokovnjakih in učiteljih s področja tehnike. V okviru smotrov GIP UNESCO pa opravlja knjižnica vzgojo študen­ tov kot uporabnikov znanstvenih informacij. Matič­ na služba skupaj z INDOK oddelkom daje navodila za strokovno ureditev INDOK služb in izdaja stro­ kovna dela s področja INDOK dejavnosti, npr. Mihajlov, A. I. & R. S. Giljarevskij: Uvodni tečaj o inform atiki/dokumentaciji. — V Lj. 1975. — 248 str. Največja prednost CTK je javnost poslovanja in odprtost vseh fondov za uporabnike pod enakimi pogoji, posebno pa kompletna storitev, ki jo prejm e uporabnik: INDOK oddelka mu posredujeta seznam literature na določen profil, npr. Konstrukcija okvirov, ali na določen predm et za kako obdobje, iz katerega izbere uporabnik potrebno literaturo, knjižnica pa prevzame skrb, da m u prim arne publi­ kacije, tj. članek namesto izvlečka ipd., posreduje iz svojih fondov ali iz fondov knjižnic doma ali v svetu. L. 1980 je CTK nudila storitve 483 delovnim organizacijam v SR Sloveniji in 188 delovnim or­ ganizacijam v republikah in avtonom nih pokraji­ nah v SFRJ, razen tega pa tudi mnogim posamez­ nikom, seveda pa tudi mnogim individualnim upo­ rabnikom, raziskovalcem in strokovnjakom s pod­ ročja tehnike. Že več kot desetletji se knjižnica bori s p ro­ storsko krizo. Združeno delo je že drugič vključilo gradnjo nove CTK v plana Izobraževalne in Razi­ skovalne skupnosti Slovenije 1981— 1985. Knjižni­ ca, za katero so pripravljeni vsi načrti in ki se naj začne grad iti prihodnje leto, ima lokacijo ob Jam ovi ulici v središču tehniškega študija in raziskovanja. Nova CTK bo mogla na 11.441 m2, razporejenih v suterenu, pritličju in dveh nadstropjih, enakom er­ no razvijati vse svoje funkcije. P ri p ro jek tiran ju nove stavbe je bila upošte­ vana: 1. uveljavitev popolne fleksibilnosti prostorov, ki je nu jna glede na izreden razvoj knjižničarstva in INDOK dejavnosti te r omogoča v poslovanju hitro prilagoditev spremembam; 2. novi sistem poslovanja, tj. prosti pristop v 8 specializiranih čitalnicah, v katerih so mize razpo­ rejene ob oknih in v bližini knjižnih polic. Skupna kapaciteta knjižne zaloge v 20 letih je 500.000 enot, od le-teh jih odpade 80.000 na starejšo literaturo tehniških fakultet, katero bodo fakultetne knjižnice oddajale CTK in si s tem zagotovile dovolj p ro ­ stora. Prostem u pristopu je nam enjeno 60 °/o upo­ rabne površine v velikih prostorih depojev s po­ ljubno razporeditvijo površin in knjižnih polic; 3. močan INDOK oddelek za uvedbo potrebne avtomatizacije. G radnja se tako dolgo odlaša, da je CTK pravzaprav že začela z oblikami avtomatizi­ rane bibliotečne in INDOK dejavnosti, načrtovane v program skih osnovah za gradnjo nove CTK. INDOK oddelka bosta servise z nabavljenimi mag­ netnim i trakovi še razširila, v enaki meri pa bosta tvorila lastno bazo podatkov za dajanje SDI infor­ macij in retrospektivnih poizvedb, knjižnica pa bo avtom atizirala v knjižnici vse delovne postopke in m agnetnim trakom serijskih publikacij dodala še m agnetne trakove monografij v knjižnicah tehniških fakultet; term inalno bo najbrž še naprej povezana z računalnikom RRC. V prehodnem obdobju pa bo­ sta oba INDOK oddelka uporabljala tudi karto­ teke in druge klasične vire inform acij; 4. povezovanje knjižnic pri tehniških fakultetah (strokovna obdelava in izvedba koordinacije nabave literature; oddajanje starejše literature v novo knjižnico; zadostno število sedežev (600) za študen­ te in učitelje; posebna zbirka 13.000 učbenikov in skript; vzgoja uporabnikov znanstvenih informacij v predavalnici v p ritlič ju (150 sedežev) te r sestanki, posvetovanja, tečaji bibliotekarjev in dokum enta­ listov; ločitev poti uporabnika in knjige: uporab­ niki —• vhod iz južne strani objekta iz peš poti G roharjeva ulica — novi center ob Tržaški cesti; servisni dovozi ob Lepem potu; delavci — vhod iz suterena na severni strani objekta; uvajanje novih profilov delavcev. Vsak uporabnik bo moral mimo obvezne garderobe in vhodno-izhodne kontrole, na­ to pa se bo prosto gibal po vsej stavbi, v kateri im a dostop do dokum entalistov —■ inženirjev in do bibliotekarjev v izposoji in medknjižnični izposoji. Še nekaj podatkov o novi gradnji: Investitor: CTK; Inženiring organizacija: In ­ vesticijski zavod za izgradnjo Trga revolucije (IZITR), pro jek tan t prof. dr. Jože Koželj, sode­ lavec Slobodan Milojevič, konstrukcija: prof. dr. E rvin Prelog (5). L ite ra tu ra : 1. M ihajlov, A. I. & R. S. G iljarevskij: Uvodni tečaj o inform atik i —■ dokum entaciji. — V L jubljan i: C entralna tehniška knjižnica, 1975. — Str. 1. 2. Isto. — Str. 3. 3. Sam oupravni sporazum za procesiranje naučno- tehničkih inform acija. — Novosti iz specijaliziranih cen tara za procesiran je naučno-tehničkih inform acija u SFRJ, 1977, br. 1, str. 1—3. 4. P reporuke Jugoslovanskog nacionalnog kom iteta , za program U N ISIST Jugoslovenske kom isije za su ­ radn ju s UNESCO. — (V: G eneral inform acijski p ro ­ gram , UNISIST II: m eđuvladna konferencija o znan­ stvenim i tehnološkim inform acijam a za razvoj: Pariz, 28. m aja — 1. ju n a 1979. — Zagreb, 1980. — Str. 199—201. 5. G radn ja nove CTK v L jubljani. — L jubljana, 1979. — 41. str. + pril. Predstavitev baz podatkov RSWB (Raumordnung, Städtebau, Wohnungswesen, Bauwesen), COMPENDEX (Engineering Index) in baze podatkov GEODEX UDK 659.24:025.5 Organizacija INDOK dejavnosti v SR Sloveniji je usm erjena v omrežje, katerega sestavljajo spe­ cializirani INDOK centri po strokovnih področjih. Tako se v to omrežje vključuje tudi specializirani INDOK center za graditeljstvo, ki deluje pri Cen­ tra ln i tehniški knjižnici Univerze Edvarda K ar­ delja v Ljubljani. V centru so povezane delovne organizacije s tega področja, k i imajo lastne in- formacijsko-dokumentacijske službe za ožja pod­ ročja graditeljstva. Z njimi se center dogovarja o sodelovanju zaradi kar najboljše organizacije po­ sredovanja znanstvenih in tehničnih informacij. SIC za graditeljstvo razpolaga s specializirano bazo podatkov za področje graditeljstva RSWB (Raumordnung, Städtebau, Wohnungswesen, Bau­ wesen = Prostorska ureditev, gradnja mest, sta­ novanjske vede, gradbene vede), ki jo izdeluje In­ form ationsverbundzentrum Raum und Bau S tu tt­ gart, ZRN. Baza je razdeljena na 60 širših strokov­ nih področjih, tako imenovanih razdelkov. N E K A J S T R O K O V N IH R A Z D E L K O V B A Z E R S W B S T A N D A R D IZ A C IJ A V G R A D B E N IŠ T V U G R A D B E N A F I Z I K A G R A D B E N I M A T E R I A L I S U R O V A G R A D N J A / IZ G R A D N J A G R A D B E N A M E H A N IK A / S T A T IK A B E T O N S K A G R A D N J A J E K L E N A G R A D N J A L E S N A G R A D N J A G R A D N J A M O N T A Ž N A V I S O K E G R A D N J E N I Z K E G R A D N J E M O S T O G R A D N J A H ID R O G R A D N J A G R A D N J A C E S T G R A D N J A Ž E L E Z N I C K O N S T R U K C IJ S K I D E L I Slika 1. Razdelki so razdeljeni na 1000 področnih sku­ pin in podrazdelkov, npr. Stahlbau obsega nasled­ n je podrazdelke: splošno, nosilci, dimenzioniranje, paličja, rešetkaste konstrukcije, lupine, profili, mon­ taža itd. Število razdelkov ni dokončno, sledijo no­ vi, aktualni razdelki. Zadnji je sedaj K ernbau­ technik — jedrska gradnja. C entralna tehniška knjižnica je začela naročati to bazo v obliki dokumentacijskih kartic leta 1954. Ta baza, ki je pisana v nemškem jeziku, je obsegala ob koncu leta 1980 130.000 kartic. Od leta 1976 da­ lje pa prireja firm a Raum und Bau bazo na m ag­ netnih trakovih za računalniško obdelavo. SIC za graditeljstvo pri CTK naroča poleg klasičnih kartic magnetne trakove od leta 1978 dalje. Na m agnetne trakove je vključenih več informacij, ker so dodani še dokumenti iz vzhodnoevropskih držav, sicer pa baza zajema podatke iz 830 strokovnih revij iz vsega sveta, med njim i je ena jugoslovanska: G ra­ đevinar, Zagreb. Občasno pa se pojavljajo tud i p ri­ spevki drugih gradbenih institucij iz naše države. SIC za graditeljstvo si prizadeva, da bi vključili več naših revij, raziskovalnih del in informacij, v zvezi s tem še tečejo dogovori z dobaviteljem. Letno prinašajo m agnetni trakovi 24.000 inform a­ cij. Iz te baze je SIC za graditeljstvo začel posre­ dovati 1. 1979 SDI informacije, to je selektivna diseminacija informacij. Ta čas posredujemo 316 profilov, k a r pomeni, da dobijo naročniki vsak mesec izpise v posameznem traku vsebovanih in­ formacij za področja, ki jih zanimajo. Iz dosedanje prakse ugotavljamo, da smo dobili iz magnetnih trakov mesečno v poprečju na vsako postavljeno vprašanje 16,5 odgovorov. V teku so priprave za posredovanje retrospek­ tivnih poizvedb. CTK ima pri Republiškem račun­ skem centru na razpolago poseben disk, na katerega smo že začeli nanašati informacije iz posameznih m agnetnih trakov od 1. 1978 dalje. Trenutno se funkcionalnost uporabe diska p reverja in bo mo­ goče v doglednem času nuditi RP informacije, ki bodo pokrivale obdobje ca. 3 let. SDI informacije se posredujejo na ta način, da uporabniki podrobno opišejo strokovno področje, P O D A T K I, K I J I H V S E B U J E I Z P I S Z M A G N E T N IH T R A K O V R S W B IN C O M P E N D E X Š T . P R O F IL A V P R A Š A N J E Š IF R A D O K U M E N T A T IP D O K U M E N T A H R A N IT E L J A V T O R N A S L O V D O K U M E N T A V IR R A Z D E L K I P O D R A Z D E L K I , K L J U Č N E B E S E D E G E O G R A F S K I D E S K R IP T O R J I A B S T R A K T Slika 2 ki jih zanima, na podlagi česar sestavljajo doku­ m entalisti v CTK ustrezna vprašanja, k i jih naziva­ mo profile. Interesna področja je treb a čim bolj precizno obrazložiti, po možnosti navesti strokovne izraze v našem in tu jem jeziku, npr.: Konstruk­ cija okvirov, škatlasti nosilci za mostove, postopki dimenzioniranja. Slika 3. P rim er izpisa enega izmed dokum entov iz ba ze podatkov RSWB Ko dobi SIC za graditeljstvo prošnjo za posre­ dovanje informacij z m agnetnih trakov, začne cen­ ter s posredovanjem inform acij, k i so prve mesece brezplačne, nato pa se zaračunavajo po ceni 450 din na leto ne glede na število odgovorov. SIC za graditeljstvo uporablja za posredovanje informacij -tudi bazo podatkov COMPENDEX na magnetnih trakovih, ki je na razpolago v Centralni tehniški knjižnici tud i v obliki referatnega časo­ pisa. COMPENDEX obdeluje 1500 najvidnejših stro­ kovnih revij z sveh področij tehnike. Izbor revij, iz katerih zajem ata bazi podatkov svoje informacije, se le neznatno prekriva, tako da lahko domnevamo, -f - . c n ü - w ' rsr~v . ■ ... . , V:. G/ lili < ■ . . : v ; ; . , - J J r. •: {■: 'L ; -" * <»« * T:' B I 1 x;:>- r - -'.K T > , vvr ii i ........... ' • V *• . • ' l V\ ■ <' K' . r ' ' * v • ' ; - > * r . ' c■'1 v ' f 1 •• n••••- "i~ / ' ' ’ ' ' <■ ; r o r-> r ■ , ir «. t -.i-*, , '... ::: 'TL« :-: r- :«•; •» o• g a» ~ *r ; T ~. - v:' '• D -»-' " I Ti* “ ' ' r l 'L Slika 4. P rim er izpisa enega izm ed dokum entov iz b a ­ ze podatkov COMPENDEX da je na razpolago s področja gradbeništva iz obeh baz približno 40.000 podatkov. M agnetni trakovi COMPENDEX so vpeljani v CTK že od leta 1973 za vsa področja tehnike. Dose­ danja praksa kaže, da je ta baza v poprečju okrog 10 informacij po 1 profilu mesečno. SDI informacije z obeh baz podatkov pošiljamo uporabnikom iz SR Slovenije, kot je razvidno iz karte, in tud i uporabnikom zunaj Slovenije. Slika 5. U porabniki baz podatkov RSWB in Com pen­ dex v SR Sloveniji S lika 6. U porabniki baz podatkov RSWB in Com pen­ dex izven SR Slovenije Treba je omeniti še informacijski sistem za graditeljstvo, ki je na razpolago na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Gre za si­ stem Geodex, ki sestoji iz zbirke dokumentov ali povzetkov vseh važnejših člankov s področja grad­ beništva iz najpom em bnejših mednarodnih časopi­ sov in važnejših referatov na mednarodnih kon­ ferencah. Zbirka dokumentov se dopolnjuje četrt­ letno s 300 do 350 dodatnimi povzetki. FAGG je naročen na Geodex sistem/s od leta 1974, tako da Slika 7. Inform acija baze Geodex DESKRIPTOR J I : 32 MOSTOGRADNJA 57 BETON 123 AVTOCESTA Montažni sistem INGRAD Podjetje je pričelo razv ijati svoj lastni mon­ tažni sistem leta 1975. K ljub tem u da so tak ra t že številna podjetja imela uvedeno proizvodnjo montažnih konstrukcij, se je sistem uspešno uveljavil na tržišču. K tem u sta pripomogli dve prednosti sistema: — visoka stopnja prilagodljivosti in fleksibil­ nosti, ki jo nudi »odprt« montažni sistem, — možnost izvedbe etažnih konstrukcij. Sistem je nam enjen za gradnjo industrijskih objektov, vseh vrst javnih stavb, km etijskih ob­ jektov, uporabiti pa ga je možno tudi v stano­ vanjski gradnji. Montažni sistem tvorijo arm irano­ betonski elementi, ki so dimenzijsko in oblikovno usklajeni z merskim sistemom. Osnovni modul je 2,40 oziroma 1,20 m. Sistem tvorijo štiri osnovne skupine elementov: 1. stebri, 2. nosilci, 3. stropne oz. strešne plošče, 4. fasadni elementi. Elemente je možno sestavljati v različne kon­ strukcijske kombinacije. Če glavni razpon p ri kon­ strukciji predstavljajo n plošče, se lahko izvedejo A vtor: Tomaž K lančnik, dipl. inž., G IP Ingrad, Celje, L jub ljanska 16 je v tej bazi podatkov na razpolago okrog 10.000 dokumentov. Sistem sestoji v osnovi iz 330 kartic za 330 ključnih besed ali deskriptorjev. Na kartice so za­ pisane evidenčne številke vseh dokumentov, ki imajo ta deskriptor v svoji karakteristiki. Zapi­ sovanje se izvaja z luknjanjem kartice, katere ko­ ordinate dajejo evidenčne številke dokumentov. Na voljo je tudi tezavr s 1450 pojmi in na­ vzkrižnimi referencami, ki vodijo do deskriptor­ jev, ki optimalno pokrivajo vprašanja, na katere želi uporabnik dobiti odgovor. Iskanje literature s pomočjo tega sistema po­ teka na kratko na naslednji način. N ajprej je tre ­ ba izbrati tiste deskriptorje, ki najbolje pokrivajo zastavljeno vprašanje. P ri tem je mogoče poma­ gati tudi s tezavrom. Nato je treba izvleči iz shram ­ be vse kartice za izbrane deskriptorje, jih položiti drugo na drugo te r jih podržati proti luči. Številke, ki jih pokažejo skladne luknjice, so evidenčne šte­ vilke iskanih dokumentov. Z izborom dveh do pe­ tih najustreznejših deskriptorjev je mogoče opra­ viti hitro in zadovoljivo iskanje najustreznejših dokumentov za postavljeno vprašanje. TOMAŽ KLANČNIK konstrukcije z razponom 12 X 12 m, pri kombina­ ciji s strešnim i nosilci pa so razponi do 24 m. Fasadni elem enti se izdelujejo ko t enoslojni — neizolacijski in kot izolacijski v sendvič izvedbi — beton, stiropor, beton. Površinske obdelave fasadnih elementov so različne — vidni beton, silikonske barve, k linker obloge. Celotni statični račun in dim enzioniranje ele­ mentov montažnih objektov se izvede z računalni- Slika 1. M ontažni večetažni ob jek t L ibela v Celju kom z uporabo program a za račun m ontažnih kon­ strukcij, ki je bil izdelan na FAGG. Z uporabo računalnika je dana možnost, da v kratkem času preučimo več možnih variant kon­ strukcije in izberemo optimalno rešitev. Montaža je enostavna, poteka z avtodvigali in posebno opremo za dviganje. Elem enti se transporti­ rajo s kamioni ali z železnico. M aksimalna teža po­ sameznega elem enta je 150 kN. Izvajalec nudi celoten inženiring od projekta do izvedbe. Za tu je pro jek tan te je kot pripomoček izdelan katalog elementov, ki narekuje splošne in tudi posebne konstrukcijske možnosti za posamezne vrste objektov, kot so šole, vrtci, trgovine, kmetijski objekti. Elementi se proizvajajo v obratu za proizvodnjo betonskih prefabrikatov na podlagi specifikacije elementov za vsak objekt posebej. Zato mora vsak projekt za montažni objekt vsebovati seznam mon­ tažnih elementov. Vsi elementi so izdelani v jek­ lenih kalupih in iz betonov visokih trdnosti, kar zagotavlja kvaliteto izdelkov in ne zahteva vzdrže­ vanja. K ljub temu da sistem omogoča široko pod­ ročje uporabe, se nenehno dopolnjuje z novimi ele­ menti in razvijajo se nove konstrukcijske kom bina­ cije. Poseben poudarek je na montažnih fasadah, ki so sestavni del tega sistema, a se po obsegu še pre­ malo vključujejo v sistem. Praksa kaže, da montaž­ ni objekt s klasično pozidano fasado ne samo iz­ gubi vse prednosti m ontažne gradnje, temveč ima za posledico tud i pomanjkljivosti, ki izvirajo iz »nehomogene« gradnje. Zato težimo za tem, da bi bili montažni objekti v celoti montažni. To pa za­ hteva večji izbor in obseg montažnih elementov. Poleg lastnih fasadnih in krovnih elementov vgrajujem o v montažne objekte tudi fasadne in krovne elemente drugih proizvajalcev ob upošte­ vanju m odularnih dimenzij sistema. V zadnjem času preučujemo možnosti uporabe montažnega sistema v stanovanjski gradnji in mož­ nosti za izdelavo nosilcev za premostitev razponov, večjih od 24 m. Slika 2. Montažni objekt samopostrežne trgovine v Šempetru »PMS« — hitra montaža večetažnih objektov UDK 69.057.1 DANILO MAGAJNE V začetku 1980. leta sta projektiva in gradbena operativa iz Nove Gorice, Ajdovščine in Sežane pristopili k nadaljn ji raziskavi prosto stoječega montažnega sistema »PMS«. Naloga ojačane de­ lovne skupine je bila, da oživi idejo, ki so jo pre jš­ n ja leta s pomočjo slovenskih opekarn in republi­ ške raziskovalne skupnosti uspešno predstavile GORIŠKE OPEKARNE. Glavne značilnosti sistema so: — nosilni in okenski elem enti so modularni z modulom M = 2,10 m, — elem enti konstrukcije so: zidni elementi L oblike, stropne plošče in okenski elementi; v en objekt vgradim o samo: najm anj 1 + 1 + 1 = 3 in največ 9 + 9 + 3 = 21 različnih na zalogo izdelanih elementov, A vtor: Danilo M agajne, dipl. inž. grad., VGP »Soča« Nova Gorica — elementi so izdelani industrijsko na proiz­ vodnih linijah in imajo finalizirane površine, — mase in gabariti elementov so prirejeni za enostaven transport in za montažo z avtodvigali nosilnosti 30 do 50 t, — z razponom 8,40 m je dosežena velika flek­ sibilnost prostorov in uporabnost sistema za izde­ lavo stanovanjskih, šolskih, delovnih, skladiščnih in drugih objektov, — z vgrajeno opeko je dosežen zdrav bivalni prostor, — vidnih nosilnih vertikalnih spojnic ni. Vse m ontažne spojnice so horizontalne v ravnini plošč in jih je potrebno zabetonirati šele po montaži dveh ali treh etaž, — montažni spoji m ed elementi so doseženi samo s polaganjem brez vijačenja, varjenja ali česa podobnega, Slika 1. Prostostoječi m ontažni sistem na prototipnem ob jek tu v Bukovici — poleg opečnih izdelkov, k i zavzemajo več kot 50 % volumna zidnih in stropnih elementov, so v elem entih vgrajeni še naslednji materiali: stiropor, lahki in norm alni beton, arm atura ČBR-40/2, ČO 200 in ČBM-50, vrvi za prednapenjanje, žica iz nerjavečega jekla, specialni jekleni odkovki in okna. Razpon 8,40 m nam je uspelo doseči s poligo- nalnim adhezijskim prednapenjanjem rebričastih, z opečnimi polnili olajšanih plošč, debeline samo 22 cm. Plošče so se p ri polni uporabni obtežbi p = 3,0 kN/m 2 povesile v sredini samo za 7 mm in so se s tem komaj zravnale (zaradi prednapenjanja so plošče usločene za 5—8 mm). Ze od začetka snovanja novega sistema je bilo jasno, da mora montaža elementov potekati hitro. P rav zato so montažni zidni elementi izdelani tako, da prosto stojijo takoj, ko jih postavimo na svoje mesto. Še več: ko jih na grobo naravnam o in jih spustimo, zavzamejo avtomatično pravo lego in to­ čen položaj v konstrukciji. Vsaka kontrola po mon­ taži je odveč. Vertikalnosti zidov ni več mogoče popraviti. Napake vgraditve specialnih jeklenih spojnih delov v zidne elemente se komaj opazno zaznajo šele pri montaži plošč v naslednji etaži. Da bi kar najbolje preizkusili in predstavili prednosti novega sistema, smo sprojektirali in zgradili trietažni pro­ totipni objekt v Bukovici. Podporna konstrukcija pritličja prototipnega objekta je delno montažna, delno izdelana na kraju samem. K er smo pričako­ vali, da bo prišlo med obema načinoma gradnje do določenih odstopanj, predvsem pa zato, da bi kas­ neje z gotovostjo lahko predvideli potek montaže prvega in drugega nadstropja, smo najprej zmon­ tirali zidne elem ente pritličja in plošče nad p ri­ tličjem. Po m ajhni korekciji položaja jeklenih spojnih nasadil, ki so bila vgrajena delno tovarniško v zm ontiranih zidovih delno v klasičnih nosilcih, in po tem eljiti analizi montaže pritličja smo skrbno preštudirali potek nadaljnje montaže. Še preden so bili na im proviziran način izdelani zadnji elementi, smo z gotovostjo napovedali datum montaže in smo brez bojazni, da bo šlo kaj narobe, povabili številne strokovnjake na ogled montaže z zagotovilom, da bomo napovedanega dne zmonti­ rali dve etaži objekta. Vnaprej srno natanko določili: — montažne skupine za zapenjanje, za montažo in za spajanje, — tipe in nosilnosti avtodvigala in točnega števila kamionov, — vrstne rede postavitev avtodvigala, nak la­ danja, prevozov in montaže. Leto in pol po podpisu samoupravnega spora­ zuma med Goriškimi opekarnami, Projektom, SGP Gorico, SGP Prim orjem in SGP Kraški zidar je do­ zorel velik sad sodelovanja: 9. junija letos smo v enem dnevu zmontirali dve nadstropji in večji del strehe objekta, k i je bil dolg 30 in širok 11 m. Zm ontirali smo 100 elemen­ tov konstrukcije skupne mase prek 500 t. Vsi ele­ m enti so šli iz kamionov naravnost v konstrukcijo. Povezava elementov je potekala takoj po montaži in ni ovirala m ontaže naslednjih elementov. Sanacija kulturnospomeniških stavb po vojni v Sloveniji UDK 624.04:719 STOJAN RIBNIKAR S statično sanacijo kulturnospomeniških objek­ tov v Sloveniji se ukvarjamo mnogi gradbeni stro­ kovnjaki, inštituti in zavodi. Opisal bom nekatere načine sanacije, ki sem jih projektiral s pomočjo sodelavcev. Kulturnospomeniški objekti so pri veliki večini narodov zelo čislana in spoštovana stavbna dedišči­ na. Pravilna sanacija in revitalizacija je možna le po predhodnih raziskavah in v sodelovanju s stro­ kovnjaki različnih smeri. Naj navedem nekatere: kulturni zgodovinar, arhitekt, konservator, etno­ graf, arheolog, geolog, statik itd. Statična sanacija mora upoštevati oziroma se mora prilagoditi zahte­ vam spomeniške službe, upoštevati naše predpise (predvsem potresne) in izbrati ekonomsko ceneno varianto. Glede na način sanacije ločimo spomeniške objekte v 3 skupine, in sicer: 1. Spomeniki, ki so bili med vojno in delno po vojni porušeni in se obnavljajo v celoti. 2. Ohranjeni spomeniki v slabem stanju. 3. Po povojnih potresih poškodovani spomeni­ ki. Od spomeniških objektov, ki so bili med vojno porušeni in se obnavljajo, navajam naslednje: A vtor: S to jan R ibnikar, dipl. inž. gradb., L ju b ­ ljana, B ratovževa ploščad 27. Skica št. 1. Grad Kostanjevica. Vertikalne vezi v stolpu. 1. Sam ostan K ostanjevica na Krki Od obnovitvenih del, ki so še v teku, je sta­ tično najbolj zanimiv cerkveni stolp, ki se je zaradi potresov že 2-krat zrušil. Novo zgrajeni zvonik sloni na železobetonski plošči, ker je teren slabo nosilen in močvirnat. Zidovi so v območju spodnjega pe­ terokotnega tlorisa votli zaradi velike debeline (1,60 m) in povezani v notranjosti medsebojno s horizontalnimi in vertikalnimi vezmi. Stropovi v notranjosti zvonika so obnovljeni v prvotni obliki z gotskimi oboki. Zaradi tega so horizontalne vezi nameščene v višini pete obokov in v višini vsake etaže, medtem ko so vertikalne vezi na vsakem vogalu. Način zidave z vertikalnimi vezmi je razvi­ den iz skice št. 1 , obnovljeni zvonik pa je na skici št. 2 . 2. Grad Štan jel — le v i trakt palacije Zaradi tlorisne ureditve (v pritličju dvorana, v nadstropju in podstrešju pa sobe) so obtežbo treh prečnih kamnitih zidov debeline 50 cm v pritličju prevzeli plitvi kameniti oboki košaraste oblike. Za­ radi velikih horizontalnih sil obokov in verjetno potresnih sil se je zunanji zid nagnil navzven na vrhu za približno 1 2 cm. Obnova je izvedena tako, da prevzamejo vertikalne in potresne horizontalne Skica št. 2. Grad Kostanjevica. Obnovljen zvonik sile v pritličju železobetonski pol okviri enake oblike kot prvotni kameniti oboki, kar je razvidno iz skice št. 3. Namesto lesenih stropov in kamenitih zidov v nadstropju so vgrajene horizontalne in vertikalne železobetonske diafragme, ki so s ključi in hori­ zontalnimi vezmi temeljito povezani z zunanjimi in ostalimi zidovi. Od ohranjenih spomenikov, ki se sanirajo, na­ vajam naslednje: 3. L jubljanski grad Večina notranjih prečnih zidov je odstranjena, tako da je ostala le zunanja lupina. Stropovi bodo kovinski, členkasto pritrjeni na stene, tako da zi­ dovi, v potresnem smislu, nimajo nobene etažne horizontalne in zidne vertikalne povezave. Zaradi tega je potresna sanacija zidov izvedena z verti­ kalnimi potresnimi vezmi sistema DIWIDAG, ki so sidrane v temeljno skalnato dno. Pred vgradit­ vijo vezi so bili zidovi zastičeni in temeljito injek- tirani. Zidovi so v vertikalni smeri z vezmi predna­ peti do take meje, da pri katastrofalnem potresu nastopijo na robovih zidov pritiski v mejah dopust­ nih. Na samem objektu je bil napravljen obtežilni preizkus in zid je odlično prenesel po projektu predvideno dopustno tlačno trdnost za potres. Iz skice št. 4 je razvidna namestitev vertikalnih po­ tresnih vezi. Od spomeniških objektov, ki so bili poškodo­ vani pri katastrofalnem potresu v Posočju in sani­ rani, navajam naslednje: a) p ritisk zaradi lastne teže b) p ritisk zaradi prednapem janja c) p ritisk zarad i potresa *nnax 2 (a P b) 1,5 u0Ŝ 0p 4. Cerkev v Idrskem Zaradi različnega tona nihanja cerkvenega stolpa in same cerkve so nastopile naj večje poškod­ be v čelnem zidu cerkve, kar je razvidno iz skice št. 5. Razpoke so bile široke do 10 cm. Pri sana­ ciji je bil stolp ločen od cerkve s potresno dilatacijo, kar je bilo možno izvesti na enostaven način, ker je zvonik odmaknjen od cerkvenega zidu za 1 0 cm in je bilo odstranjeno le polnilo. Večje razpoke so bile sanirane po metodi PREPACT, manjše razpoke in zidovje pa z injektiranjem. Zidovi so v sredini in v višini okrasnega napušča povezani medsebojno s prednapetimi žicami po metodi ZRMK. Sidrne plošče in žice so nameščene pod ometom, tako da so neopazne. Leseni stropniki v ladji so sidrani v zidove in diagonalno povezani z železnimi vezmi. Na ta način lahko sodimo, da so bočni zidovi v ho­ rizontalnem smislu podprti na vseh štirih straneh in se s tem upogibi in torzij ski momenti v zidu zmanjšajo za približno 50 %. Zidovi prezbiterija so povezani samo z vezjo na zunanji strani zidov, ki je sidrana v slavoločni zid in prednapeta. 5. Ostanek starega Breginja Kot je znano, je bila zaradi močnih poškodb na stavbah večina starega Breginja zrušena, razen Skica št. 5. Cerkev v Idrskem 1. Razpoke, san irane po m etodi p repact 2. Potresne vezi pod ometom 3. V ertikalna potresna d ila tacija ca. 10 cm s kareja 9 stavb, ki naj spominja na stari Breginj. Jakost poškodb je razvidna iz skice št. 6 . Sanacija kareja je bila izvedena po postopku ZRMK na podoben način, kot je bila sanirana cer­ kev v Idrskem. Poleg navedenih del so bile obnov­ ljene strehe v celoti, napravljene armiranobetonske vezi na vrhu zidov in armiranobetonske preklade, obnovljeni leseni stropovi ter zunanji in notranji ometi. Injektiranje je bilo izvedeno s sodobno in- jektirno aparaturo, ki omogoča penetriran j e zidov s podaljšano malto. Sanacija vseh teh močno poško­ dovanih objektov je znašala približno 3000 din na Skica št. 6. Breginj. Razpoke v zidovih 1 bruto m2 etažne površine. Stroški rušenja starega Breginja so znašali približno 30,000.000 din. S tem denarjem bi lahko sanirali 1 0 .0 0 0 m2 bruto etažnih površin oziroma približno 50 objektov, to je 70 °/o starega Breginja. Z aključek Za nadaljnji napredek sanacije kulturnozgodo­ vinskih in ostalih potresno nevarnih stavb bi bilo potrebno združiti izkušnje vseh strokovnjakov, ki se bavijo s tovrstno problematiko, dopolniti obsto­ ječo literaturo, uskladiti zahteve spomeniške službe s potresnimi predpisi in na podlagi raziskav dobiti podatke za upogibno, torzijsko in strižno odpor­ nost kamenitih zidov, injektiranih na sodobne na­ čine. Dimenzioniranje križem armiranih plošč glede na mejno nosilnost — lom UDK 624.046 ARMANDO HREŠČAK 1.0. Splošno Mejna stanja nosilnosti razvrščamo v dve kate­ goriji: — mejna stanja maksimalne nosilnosti, — mejna stanja uporabnosti — eksploatacije konstrukcije. Mejno stanje maksimalne nosilnosti nastane: — ob nastanku loma prereza ali ob pojavu ve­ likih deformacij, — zaradi upadanja nosilnosti konstrukcije (na­ stanek plastičnih členkov ter pojav velikih defor­ macij na več mestih), — zaradi loma ali plastifikacije sidrnih ele­ mentov, — zaradi pojava uklona v plastičnem ali elasto- plastičnem področju, —- zaradi utrujenosti materiala, — zaradi pojava nestabilnosti konstrukcije kot celote, zaradi odpovedovanja posameznih elementov ali vozlišč. Mejno stanje eksploatacije nastane: — kot mejno stanje razpok, — kot mejno stanje deformacij (vezano na videz in uporabnost elementa ali konstrukcije). Za varnost, uporabnost in trajnost konstrukcije in elementov se morata dokazati tako nosilnost kot deformacijsko stanje konstrukcije in razvoj ter ve­ likost razpok. Klasična n-teorija ne daje odgovora na vprašanje nosilnosti in varnosti elementa in konstrukcije. Lom lahko praviloma nastane zaradi: — izkoriščene nosilnosti natezne armature, kjer so deformacije jekla tako velike, da segajo razpoke v betonu skoraj po celi višini prereza, — izkoriščene nosilnosti v betonu — defor­ macije jekla so majhne, razpok praktično še ni, lom nastane zaradi drobljenja tlačnega dela betonskega prereza, — istočasne izkoriščenosti nosilnosti po betonu in jeklu. Lom po betonu nastane praviloma pri preveč armiranih prerezih, kjer ne pride do začetnih po­ javov razpok in deformacij. Tak lom ima vse ka­ rakteristike krhkega loma. Težiti moramo za tem, da v konstrukciji lom po betonu ne nastopi. Najekonomičnejši so prerezi, ki so dimenzioni­ rani tako, da nastane lom po betonu in jeklu isto­ časno. Za račun konstrukcij po metodi mejnih stanj je mišljeno tako dimenzioniranje prereza ali ele­ mentov, kjer je dosežena zadostna varnost glede na trdnost materialov, maksimalno velikost razpok in deformacij. A vtor: A rm ando Hreščak, dipl. inž. gradb., M a­ ribor, V eljka Vlahoviča 73 Sam faktor varnosti mora pokriti netočnosti v oceni obtežbe (obremenitve), odstopanja v kvaliteti vgrajenega materiala, neregularnost osvojenega ra­ čunskega modela konstrukcije, tolerantne napake računa, nenatančnosti izgradnje objekta, korozije betona ipd. Naši predpisi FBAB/71 predpisujejo enotni faktor varnosti (1 ,8—2 ,2 ) v odvisnosti od načina obremenitve. Švicarske norme SIA-directive 34-1976 in CEB/FIB pa podajata parcialne faktorje varno­ sti, v odvisnosti od vrste materialov in obtežbe. 2.0. Mejna nosilnost izotropnih in ortotropnih plošč Obnašanje ravninskih nosilcev — plošč v fazi mejne nosilnosti so obdelali že mnogi avtorji (In- gerslev 1. 1923, Johansen, Hognestead, Johnson, Olszak, Gvozdjev itd.). V tem delu privzamem nji­ hove rešitve in jih apliciram na samo mejno nosil­ nost prereza. Pri upogibno obremenjenih armiranobetonskih ploščah se že pri majhnih obremenitvah pojavijo v nateznih območjih razpoke. Glede na to da armatu­ ra doseže mejo elastičnosti najprej na najbolj obre­ menjenem delu, potem pa postopoma v vseh pali­ cah, se plošča v mejnem stanju razdeli na ločene toge dele, ki so v stičnih točkah spojeni s plastičnim členkom. Ta pojav je izkoriščen za račun plošč po teo­ riji mejnega ravnotežja ali linije loma plošč (2 ), (3), (4). Po teoriji elastičnosti se obravnavajo problemi plošč z ravnotežnimi in kompatibilitetnimi pogoji s predpostavko homogenosti in izotropije mate­ rialov ter upoštevanjem Hookovega zakona in Ber- noulli-Navierjeve hipoteze ravnih prerezov. Teorija mejne nosilnosti ali mejnega ravno­ težja zadovolji ravnotežne pogoje, ne pa tudi kom- patibilitetnih pogojev, ki po pojavu razpok in v stanju loma ne veljajo več. Tako so tu kompatibili- tetne pogoje nadomestile predpostavke o deforma­ cijah v stanju loma plošče, razpored momentov v odvisnosti od linije loma ter predpostavke o odno­ sih med pozitivnimi in negativnimi momenti v mej­ nem stanju plošče. Po teh predpostavkah postanejo tako v mejnem stanju statično nedoločene plošče statično določene. S tem pa je sam račun plošč v primerjavi z računom plošč po teoriji elastičnosti dosti enostavnejši (4). Razumljivo pa je, da teorija loma velja samo po pojavu prvih razpok, področja analize ravninskih nosilcev do pojava razpok pa pokriva teorija elastičnosti. Linije loma dajejo sliko rušenja plošče in na­ robe. Točke, v katerih se menjajo smeri linij loma, so središče loma. Če je linija loma pozitivna (raz- poke na spodnji strani plošče), delujejo vektorji momentov v smeri urnih kazalcev. Na naslednji sliki (1) je prikazan primer dejanskega loma plošče in njegove idealizirane sheme. m3' X3 — ------ m X i = mj' ■m x = o ustreza prostoležeči plošči --- --------- r\rn _r f & ' m , i i •1) lti< 1 1 J! k -s jv i ____ C _ _ Slika 2 Teorija loma je zasnovana na dveh glavnih predpostavkah: — v stanju loma doseže arm atura na linijah loma mejo elastičnosti. Plošča ima plastične defor­ macije. Maksimalni moment vzdolž linije loma je konstanten in enak iskanemu mejnemu momentu (Mp), —- elastične deformacije se v odvisnosti od pla­ stičnih deformacij v fazi loma zanemarijo. Zaradi druge predpostavke sledi, da so linije loma ravne! Račun mejnega momenta je odvisen od določit­ ve sheme loma. Ko je shema loma enkrat določena, je enostavno poiskati še mejni moment. Izkaže se, da ni potrebna velika natančnost določevanja sheme loma, saj majhna odstopanja ne vplivajo na končni rezultat. V nekaterih primerih je shema loma že vnaprej določena in znana. Na prim er simetrija, obremenitev s točkovnimi ali enakomernimi zvez­ nimi obtežbami nam lahko že vnaprej poda potek in položaj linije loma. V splošnem pa ta linija ni znana. Pri določitvi le-te uporabljamo razne me­ tode (ravnotežne enačbe, princip virtualnega dela ipd.). Le-te so podrobno obdelane v (4). Princip superpozicije v primerjavi s teorijo elastičnosti pri mejnem ravnotežju odpove. Nače­ loma je potrebno obravnavati vse vrste obtežbe na plošči istočasno. Dokazati pa se da, da lahko z ustreznim supeiponiranjem rezultatov zaradi posa­ meznih obtežb dosežemo dokaj dober rezultat, ki je na varni strani. 2.1. Pravokotne različno vpete plošče Predpostavimo ploščo, vpeto z določenim od­ stotkom vpetosti, ki je dan z razmerjem med nega­ tivnim in pozitivnim momentom. m'i m2' *1 = ------- *ž = ------ -m Če postavimo momentne ravnotežne pogoje za dele plošče A, B, C in D in upoštevamo odnos V i + X 2 + V i + X i V i + x i V i + x z dobimo znan Ingerslevov obrazec iz 1. 1923: m = ^ H lxr ) 2_ lyr24 [ lyr ' lxr Johansen je podal enostavnejši izraz, ki pa daje nekoliko varnejše rezultate: q l xr lyrm = ----------------------------- 8 (1 + lxr/lyr + lyr/lxr) Iz zgornjega sledi, da je mejni moment vpete plošče enak momentu prosto ležeče plošče z redu­ ciranimi stranicami lxr in lyr. Razmerje mejnega momenta v polju (Mp) in nad podporami ter momentov v obeh smereh nima praktično nobenega vpliva na nosilnost plošče, ven­ dar pa se mora arm atura nad podporami in v smeri krajšega razpona vedno izbrati nekoliko močnejša kot po teoriji elastičnosti — vplivi krčenja. Pri obojestransko vpeti plošči naj bo razmerje mejnega momenta v polju in nad podporo vedno večje od 2,0 (m/m’ = 2,3—2,5). Pri ploščah, ki niso vpete po vseh robovih, pa se naj to razmerje giblje v mejah od 1,7 do 1,8. Sprememba teh vred­ nosti v svojih okvirih ne vpliva bistveno na končno količino armature v prerezu. Optimalno razmerje momentov v obeh smereh je dosti večje od potrebe po teoriji elastičnosti. Zato je tu dovolj, da zagotovimo kontinualnost elastičnih linij v stadiju loma. Optimalni momenti v daljši smeri so navadno majhni, pa je zato po­rn trebno zaradi kriterija minimalne armature izbrati večjo armaturo v prerezu od optimalne. 3.0. Mejno stanje nosilnosti prereza Dimenzioniranje upogibno obremenjenega pre­ reza na mejno nosilnost — lom opravimo glede na naslednje predpostavke: — veljavnost Bernoullijeve hipoteze o ravnosti prerezov po izvršenih deformacijah, — potek napetosti v tlačenem delu betonskega prereza ustreza delovnemu diagramu betona z ra­ čunsko trdnostjo ßm na mestu raztezka betona £b = = 0,35 % (PBAB—1971), — računska trdnost betona: ß B = 0,70 za MB < 40 ß B = 0,63 za MB ;> 50 za elemente = 0,665 za MB = 45 debeline ^ 12 cm — deformacije v jeklu so omejene na 1 ,0 °/o, napetosti so: Ov £a Ea O a Ov za £a < za £a ^ Ea Ov Ea Glede na to da v ploščah vedno nastopa samo enojna armatura in ob upoštevanju izrazov (1) so končni izrazi za dimenzioniranje pravokotnega pre­ reza za izkoriščene prereze, kjer je cp = 1 ,0 : m kb = y - i f - f ) 12 8 s - 3 s2 • 1 0 0 %> = Mu bh2 ySB 100 u, = — s • 1 0 0 % = /j , —— % 3 °b f = 1 - — s 8 x = — in Fa = b- h ■ — • 0,17284 = 0,17284 • b • h • Oy Oy ter dopustno obtežbo loma: [qp] = 0,69351 • h2 • ß B ■(1 + lxr/lyr + Iyr/- ‘lxr • lyr • m̂ax Analogno dobimo izraz za potrebno statično vi­ šino plošče, ki ustreza porušnim (mejnim) vredno­ stim prereza zaradi odločilnega podpornega mo­ menta (Mpe). [hp] = 1 ,2 0 1V q • l \ r * ly r * ^m;ix (1 + l xr/ l yr + lyr/lxr) V ploščah pa nimamo vedno idealno izbrane armature iz raznih vzrokov. Že sam kriterij mini­ malne armature nam včasih daje večjo potrebno armaturo od računske. Najekonomičnejše je plošča dimenzionirana takrat, kadar je odnos armature v polju in ustrezni smeri nad podporo, nekje v mejah od 2,3 do 2,5. V primeru znane armature v prerezu, ki je prav tako znan, in znane kvalitete materiala lahko izračunamo nosilnost plošče po enačbi: m = (2/3 - s/4) • s in 4.0. D im enzioniranje križem arm iranih plošč po teor iji lom a plošč in m ejne n osiln osti s = 3/2 ■ /j, ■ — ß B H = Fa/b ■ h Velikost momenta loma prereza in momenta loma plošče (Mu in Mp) v isti točki v trenutku lo­ ma mora biti enaka: Mu = Mp Če upoštevamo prejšnje izraze, se sedaj gornja enačba glasi: m • b h2 = q/8 • lxr • lyr --------------- --------------- (1 d” lx r/ly r d~ lyr/lxr) Tako dobimo: m F n . a v b . h . ßB 1 - 0,5625 - Fa • a v 1 b • h • /?B J in končno enačbo za dopustno obremenitev poljub­ no armirane plošče: [qp] = Fa • h • ßv • 4,4444 - 2,5 • - Fa ' gv . b . h . ß a Tako dobimo mejno vrednost obtežbe, pri kate­ ri nastopi lom: qp = 8 • m • b • h2 (1 d" lx r/ly r "b ly r /lXr) lxr * lyr Z vpeljavo faktorja varnosti y a = 1,8 dobimo izraz za dopustno obtežbo loma plošče: Tu je potrebno omeniti, da velja upoštevati take odstotke minimalne armature, da ne pride do krhkega loma, ki lahko nastane ob pojavu prvih razpok zaradi nezadostno armiranih prerezov v na- teznem območju. Praktično nastane krhki lom pri takih elementih, k jer je nosilnost nearmiranega elementa večja od nosilnosti armiranega elementa po pojavu prve razpoke. Ta pogoj je izražen z enačbo: Mu ^ Mp in F a miu • O y * £ • h ^ ß z * W b i • k m fh = ročica notranjih sil Wbi = WP • 1,1 za /x ^ 0,410/» lx = 4,00 m ly = 5,00 m q = 25,00 kN/m2 izberemo: MB 30 in Č 500/560 Potrebno statično višino plošče dobimo iz izraza: qi*_ • a 2 = 4,02 • 0,66:36 • ß n 9,16 cm k m = 1,0 - 1,25 — v odvisnosti od višine prereza (1) Pri pravokotnih prerezih z upoštevanjem Fe- retove enačbe za ß z dobimo končni izraz za mini­ malno armaturo: /dnin ' ß z d Š f • km • 1 ,1 = 0 2 3 4 jßz km 6 f 0v Za km = 1,25 so vrednosti za /tmin v odvisnosti od MB in o v prikazane v naslednji tabeli: Oy 15 20 30 40 50 MB 240 0,16 0,19 0,25 0,30 0,35 400 — 0,11 0,15 0,18 0,21 500 — 0,09 0,12 0,14 0,17 Dopustni mejni moment, ki ga lahko prenese plošča, lahko izrazimo s pogojem: M u Mp ^ 1,8 Z upoštevanjem izrazov za Mu in Mp dobimo naslednji izraz: h2/?B P • lx • ly ^mnx • O ^ 1,0 4 .1. Razpoke Omenili smo že, da je potrebno kontrolirati razpoke v plošči. To lahko storimo po katerikoli znani metodi. Če upoštevamo enačbe, ki smo jih že prej omenili, jih lahko uporabimo po vstavitvi vseh znanih in konstantnih količin v naslednji končni obliki: A a = 8,095 • 10“ 5 k • ß A ( Mp Vi <7av J ( 0,95 h • Fa J J ' ^4 + 0 ,2 e + ki 5.0. Primer Dimenzionirati je potrebno štiristransko polno vpeto ploščo, obremenjeno z enakomerno zvezno obtežbo q = 25,00 kN/m2, dimenzij 4,00 X 5,00 m. in pripadajoče momente: Mp = q lx2 a3 = 25,00 • 4,002 • 0,01515 = 6,06 kNm Mpex = q lx2 a4 = 25,00 • 4,002 • 0,0345 = 13,82 kNm Mpey = q Ix“ U5 = 25,00 ■ 4,002 • 0,0382 =• 15,27 kNm Potrebni pogoj za nosilnost plošče je: h2 9 162 . 2 1— -— a ^ 1,0 = — — 2,2707 = 1,0003 q lx2 25,00 • 4,02 Pripadajoča armatura: 2,1 faey = 0,17284 ■ 100 • 9,16 — = 6,65 cm' 50,0 kar znaša: ix = 0,73'% in ea/«b = 1,0/0,35 (°/o) Polna vrednost armature pripada samo robu ey, saj je ta rob odločilen za nosilnost plošče. Pripadajočo armaturo za rob ex izračunamo neposredno s pomočjo analitičnih rešitev ali s po­ močjo tabel (1), saj prerez ni več izkoriščen in mu pripada le potrebna armatura, ki pa seveda ne sme biti manjša od minimalne potrebne. Tako dobimo: faex = 5,98 cm2, kar znaša /z = 0,65 fl/o in s j s b — = 1,0/0,322 (%) in v polju: fx y = 2,55 cm2, kar znaša /i =0,287 '°/o in e J k \ , = = 1,0/0,182 (%) Razpoke kontroliramo samo v polju, saj že zaradi same obdelave plošče ni potrebno opraviti kontrole nad podporami zaradi razpok. A = 8,095 ■ 10“ 5 • ß l ß i0av M, V j hFa J J 3 + 0,2 e -f ki 28 f i z J Kot armaturo polja vložimo armaturno mrežo Q 287, kar da •©■ 6/10 ki = 0,4 J«Z b ■ z ß i = 1 ,0 2,87 100 • 8,665 ß 2 = 0,5 0,331 % z = I h = 0,946 • 9,16 = 8,665 cm zla = 8,095 ■ IO“ 5 • 50,0 0̂ 5 50 j ___ M e V 0,95 ■ 9, 6,06 ■ 1 0 0 16 - 2,87 0,6 ) ~ TT7777 1= 0,271 mm 28 ■ 0,00331 J kar je manj od dopustnih razpok za normalno oko­ lje (0,3 mm) ^3 + 0,2 • 10 + 0,4 • Kot primerjavo prikažimo sedaj še rezultate dimenzioniranja iste plošče po klasičnem n-postop- ku. Mexm = 10,331 kNm — Meym = 6,614 kNm — Mey = 23,585 kNm — Mex = 16,667 kNm — večji za 42 '°/a od Mp večji za 8,4 % od Mp večji za 35 '°/o od Mpy večji za 17®/» od Mpx TABELA I , PROSTO LEŽEČ A ŠTIRISTRANSKO PODPRTA PLOŠČA 1 . 0 0 1 . 0 5 l . l o 1 .1 5 1 .2 o 1 .2 5 1 .3 o 1 .3 5 1 .4 o 1 .4 5 1 .5 o 1 .5 5 I . 6 0 l .B o 2 . 0 0 ____ 2 .o 8 o 5 1 . 9 n3 o 1 .B 971 1 .8 2 1 o 1 .7 5 3 o 1 .6 9 2 2 1 .5 3 7 3 1.5B7B 1 .5 4 2 7 1 .5 o l 6 1 . W 1 1 .4 2 9 6 1 .3 9 7 7 1 .2 9 2 0 l.T-TT A« 0 . 6 9 3 3 0 . 7 I 0I 0 . 7 2 6 0 0 .7 4 1 1 0 . 7 5 5 3 0 . 7 6 S 7 o . 7015 0 .7 9 5 6 o .8 o 5 1 0 . 8 I 6 I O .B 265 0 . Oh A o.B 4?B 0 .8 7 9 5 0 . 'h>7 o*o4 i 7 o . o4 7 ? o . 04^7 o , o 4 7 6 o .o 4 9 7 o .o 7 1 ^ o . o 5c"J o . o > 4 6 o.o76<* o .o 7 7 7 o .o 7 9 ^ o .o b o b 0 . 0 6 2 0 cr.ob7l 0 . 0 7 j ' . <1. ' T ; W 2 g ”r . ’ o()ö T . 1961"17o90o i".oT3 1" 0 . 9 3 8 8 ' o 7 U 7 7 5 ö 7 B 1 5 7 ,,,b.7CT2 0 .7 1 0 2 0 .6 7 6 9 0 763% 0 . 6 0 5 9 0 .4 9 8 1 o.N76B TABELA I I . ENOSTRANSKO POLNOVPETA PLOŠČA - d a l j f i l rob p o ln o r p a t 1 . 0 0 I . 0 5 l . l o 1 .1 5 1 .2 o 1 . 2 5 1 .3 o 1 .3 5 1 .4 o 1 . 4 5 1 .5 o 1 .5 5 1 . 6 0 1 . 8 0 2 . 0 0 J* L / 2 0 1 "L.6 ^0 ^ 1*6 7 2 o 1 .6446 ' T76TT3T 1.6o64 I.5726 l - 5 5 ? o . 1 7 W 1 .5 2 1 6 175101" 1 7 4 9 5 7 1 .4 4 2 6 1 .4 Ö 8 S 0 .7 6 2 5 o .7 b 9 l ° . 77 V!,1~ ° ^ rr Z o .V b 9o ° - T i g o.Bo/2 0 . B Io7 Ö76T37T"676T74" o.H^b O . W 25 0 . 0 1 9 I o . o i y 9 0.0r*0 / o .o 2 i 4 0 i OiV 2 0 .0 2 7 9 ” O . O r ’ *r0" 0 . 0 2 7 0 o .o 2 ’jo o .o ^ lo o . o v i 0 .0 7 ^ 0 0 . 0 76f5 0 . 0 7 ^ "ÖTÖ457" O.O7 IO A«. 0 . 0 6 2 ^ O. 0 6 7 2 "075660" 0 • ob03 O.ObBU o . o7 o4 0 . 0 V17 0 . 0 7 2 7 0 .0 / 2 5 0 . 0 / ^ 0 . 0 7 3 2 ° . ° / ^ ^ o . o 7T6 o.oV by o . o f i l i TABELA V I. DVOSTRANSKO POLNOVPETA PLOŠČA - eo sed n jft rob ora p r o s ta 1 .0 0 1 . 0 5 l . l o 1 . 1 5 1 .2 o 1 .2 5 1 . 3 0 1 . 3 5 1 .4 o 1 . 4 5 1 . 5 0 1 . 5 5 1 . 6 0 1 . 8 0 2 . 0 0 l ' .6 I 2 9 1 .4 6 9 6 '173404" I . 2 7 0 0 1 7 1 5 5 5 " 1 . 0 6 0 9 0 .9 7 9 1 0 . 9 I 4A o .ü b ö o O.OIO/ ° . 7 7 uj( o . ' / W o'.5474' 0 . yj ] 6 «u O. 7 0 7 4 'o .6249" b . 06T2" o .'jo l7 0 . 9 ^ 2 3 - 3 7 9 7 5 7 1 ,o lo 5 1 . o47B 1 .0 /9 6 " 1 . l l o b 1 . 1 7 0 0 1 .2 o o o L 3 ^ 9 Ar 0 . 01 .6 0 o .o 2 o o "oTÖ2ÖT"b'To 210'' 0 . 0 2 24” 0 .O O l 0 .0 2 3 7 o .o 2 ^ 7 O.O2 7 O O. 0 2 7 6 0 ,o 2 b 4 o . o2 7 o o . o270 O.O2 9 7 d.K o .o 7 ^ B '6 70544" O.O7 4 9 0 . 0 ^ 3 0 .0 3 6 3 o .o 7 f/5 0 . 0 y ? 0 . 0 7^7 o .o 5 9 b O. 0 6 0 5 O.obO^T 0 .0 6 L 4 0 . 0 6 2 7 0 .0 0 3 9 A.r 0 . 0 7 3 Ü 0 . 0 3 9 0 O. 0 6 4 5 0 .0 /0 7 o.o^T ^ 0 . 0 8 1 7 0 . 0 6 Ö7 "0 . 0 ^ 4 9 o . l o l o O .l0 b 9 0 .1 1 2 8 0 . 1 1 0 7 0 .1 2 4 8 0 . 1 7 W 0 • l o b i TABELA V I I . TRISTRANSKO POLNOVPETA PLOŠČA - k r a j š i rob p r o s t 1 . 0 0 1 . 0 5 l . l o 1 .1 5 1 . 2 0 1 . 2 5 1 . 3 0 1 .3 5 1 .4 o 1 . 4 5 1 . 5 0 1 .5 5 1 . 6 0 1 . 8 0 2 . 0 0 ___ Aj___ p H - i / l - U rnr!Y ‘ - m l / A . o z y i . 3 3 6 5 1 . 2 3 2 o' 1 . 1 9 1 5 1 . 1 3 1 5 I .o 7 0 5 " l .o 2 3 7 o .9 V 5 4 o .9 2 7 5 o.VBB'i o .8 I 1 4 ~4v °.uy-b oTH)7B O.tlr.b o . T O 7 1 » 7 9 l5 1 ~ .9 f io l 0 . 9 Š2 9 o .9 H B 4 ~ l.o l2 9 t I o304 1.12fc2 l . t l o l ' _____Ar . 0 . 0 1 4 1 0 .0 1 4 / o .o ib ^ _ o .o l6 9 o . o l b 9 0 . 0 1 0 0 o . o l r/0 0 . 0 IB0 o .o lB 5 o . l l9 'o o 7 o l 9 5 ' o . o l 9 9 o .o 2 o 3 0 .o 2 1 0 - 5''.5'TT5_ ___ ^ 0 . 0 5 8 2 0 . 0 5 8 6 0 . 0 5 9 0 0 . 0 5 9 3 0 . 0 3 9 9 0 . 0 4 0 5 0 • o4 o 9 o .o 4 l b o. 1 * Mey / He n X * o Aley j Mcy /“ley j Hey /M Hex \ He, M Mt, > • Hex A fltxH Hex Hey Hey 1 , Slika 3 tiuuutuiinmm. P rosto ležeč rob ---- Polno vpet rob q = const £ = y ix K = [q] = K • a i — ■ « i S 1,0 lx2 q i = 1 za tabele II. do IX. i = 6 za tabelo I. [h] Mp = q • lx2 • as Mpex = q • 1\2 * Ö4 Mpey " q * lx2 * 05 *123456 Potrebna statična višina: hp = 11,81 cm Pripadajoča armatura pa: polje: /j, = 0,308 '°/o podpora ey: /u = 0,727 ®/o podpora ex: u = 0,504 '°/o Kontinuirne, poljubno podprte plošče rešuje­ mo podobno kot pri klasični metodi, s tem da za začetne momente uporabimo porušne momente, končne momente poiščemo s pomočjo Crossove ite- racije po ploščah, prereze pa dimenzioniramo po metodi loma prereza. 6.0. Zaključek Analiza rezultatov nam pokaže, da je po kla­ sični metodi v primeri s porušno metodo potrebno 29 % več betona, 11 ®/o več armature v polju, 0,41 % manj armature nad najbolj obremenjenim robom in 23 % manj armature nad manj obremenjenim ro­ bom. Analiza razpok pa nam ne bi dala realnih re­ zultatov, saj klasična analiza ne podaja dejanskega stanja v betonu, zato bi tako primerjava rezul­ tatov ne bila primerna. S pomočjo tabel lahko dimenzioniramo po­ ljubno štiristransko podprto ploščo po metodi mej­ ne nosilnosti. Literatura I 1. Radosavljevič Ž.: P roračun preseka po granič­ nom stan ju za u tiv a je momenta sav ijan ja i norm alnih sila — izdanje GIT — C avtat 1981. 2. Ingeirslev Aa.: Om en elem entaer Bere.uings- m aade af K rydsarm erede P lader — Ingenioren, 30, 1921, št. 69. 3. Johansne K. W.: Brudelinieteorier, Kopenhagen, J. G jelerups, Forlag, 1943. 4. Bareš R.: P ro račun ploča i zidnih p la tna prem a graničnoj nosivosti — G rađevinska knjiga, Beograd 1972. 5. Bucik A.: D iplomska naloga, VTŠ VTO-G, M a­ ribor 1981. 6. Aćić M.: P ro račun arm iranobetonskih ploča pre­ m a teo riji plastičnosti, izdanje GIT, C avtat 1981. Tipska industrijska hala LPK — »IMKO« UDK 69.057.1 Mnogokrat različne tehnološke zahteve posa­ meznih investitorjev narekujejo večje razpone in­ dustrijskih hal, še posebno v proizvodnjah, kjer proces ne poteka v liniji, temveč tudi prečno na os hale ali celo prehaja v vzporedne prostore pri več ladijskih halah. Na podlagi teh spoznanj in še nekaterih dru­ gih funkcionalnih zahtev industrijskih hal kakor A vtor: M artin Božič, inž. str., Kovinsko podjetje L jub ljana, Črnuče BP 8 M ARTIN BOŽIČ tudi načina same izdelave jeklenih konstrukcij je temeljil razvoj tipske industrijske hale IMKO. Zasnova konstrukcije Streha tipske industrijske hale je zasnovana kot štiristranična piramida, sestavljena iz petih različnih nosilcev, označenih z A, B, C, D, E. Vsi medsebojni stiki nosilcev so togi razen diagonal­ nega spoja med nosilcem A in E, ki je členek. V vrhu piramide je kvadratna odprtina dimenzij 2,4 X 2,4 m, predvidena za montažo protipožarne kupole. Vsi nosilci v strehi so varjeni I profili iz lamel debeline 5, 6 , 8 mm. Zasnova strehe predstavlja navzven popolnoma samostojen statičen sistem, kjer se pojavljajo le vertikalne reakcije, v vogalih piramide ni nobenih momentov oziroma horizontalnih sil. Ta izbira iz­ računa omogoča izredno enostaven montažni stik celotne kupole na 4 stebre, ki pa obenem pred­ stavlja že tudi dilatacijo med posameznimi kupo­ lami, s katero lovimo razmeroma velike raztezke zaradi nateznih sil. S tem je istočasno rešen tudi problem dilatacij industrijskih hal večjih dimen­ zij. Stebri konstrukcije so kvadratnega preseka, sestavljeni iz 4 kotnikov, medsebojno povezanih z veznimi pločevinami, so brez klasičnih pet s sidr­ nimi vijaki in so predvideni za montažo v temeljne odprtine globine 1,2 m. Na stebrih je po potrebi privarjena konzola za žerjavno progo. Material konstrukcije: Vsi nosilci v strehi so iz lamel materiala Č.0561 Vijaki v strehi Č.8 .8 Stebri Č.0461 Način m ontaže jek lene konstrukcije Stebri Temelj stebra mora imeti pripravljeno odpr­ tino dimenzij, ki so ca. 15 cm večje od dimenzij preseka stebra in ca. 20 cm globlje od predvidene globine vbetoniranega dela stebra. Zgornji rob od­ prtine je zaključen z okvirom iz kotnika, ki je ob betoniranju zniveliran na koto o, o. V tako pripravljeni temelj je postavljen ste­ ber, ki se z nastavki, privarjenimi na koti okvira stebra nanj nasloni. Lego fiksiramo z varjenjem nastavkov na okvir. Postavljen steber je nato zalit z betonom. Streha Celotno kupolo sestavimo na tleh med stebri in jo končno obarvamo. Po sestavitvi kupole in izvršenem končnem oplesku kupolo dvignemo na stebre. Obešanje kupole med dviganjem je možno v vogalih ali v spojnih točkah E in B nosilcev. Kupola na stebrih ni vijačena, temveč fiksirana na posebno enostaven način s cilindričnim čepom v vogalu spoja obeh A nosilcev. S tem odpade ne­ varno in težko delo vijačenja posameznih nosilcev na višini in ostane le kontrola pravilnega naseda vogala kupole na ležišču. O blika in geom etrija Tlorisni razmak nosilnih stebrov A — 18,0 X 18,0 m, 24,0 X 24,0 m B — 15,0 X 15,0 m, 20,0 X 20,0 m, 25,0 X 25,0 m, 30,0 X 30,0 m C — 22,0 X 22,0 m itd. Normalna svetla višina hale 4,50—12,50 m po 1,00 m; možna je katerakoli višina Oblika strehe Pravilno odsekana piramida naklona 19,2° Višina kapa 5,50—13,50 m Maksimalna višina hale = svetla višina hale: + 3,0 m (pri 12,0 X 12,0 m) do + 6,50 (pri 30,0 X X 30,0 m) Kap je po vsem obodu hale vodoraven. P odatk i za načrtovalce Namen Industrijske skladiščne hale, garaže, razstavni in trgovski paviljoni ipd. Etažnost Najracionalnejša je enoetažna pritlična hala, ki omogoča izgradnjo kleti, betonskih spodnjih etaž in jeklenih ali betonskih vmesnih etaž. Usmerjenost konstrukcije Enaka v x in y osi koordinatnega sistema, kar omogoča enakovredno razvijanje proizvodnega pro­ cesa in enako možnost dograjevanja v obeh smereh. Dilatacije Do dimenzije 125 X 125 m niso potrebne, ker je vsako polje (tj. vsaka piramida) konstruktivno lo­ čeno od sosednjega. Izjema so priključki na anekse in obstoječe stavbe, ki se izvedejo po posebnih načrtih. Maksimalne dimenzije Niso omejene, narekujejo jih tehnološke in var­ nostne zahteve. Merska koordinacija Tlorisna: 1.0 m ali 1,25 m za serijo A 1,2 m za serijo B odvisno od posameznega primera za serijo C. Višinska: 1.0 m ali 0,30 m po dogovoru. Višinski preskoki V okviru istega objekta je mogoče menjati vi­ šine hale v posameznih poljih in nivelete tal. Obtežitve Sneg: normalna obtežitev 125 kg/m2 (s 35% rezervo v žlotah) Veter: do 130 km/h, velja tudi za odprte hale. Instalacije: do 5 kg/m2 po vsej hali in dodatno do 40,0 kg/m1 v obeh smereh glavnih nosilcev Žerjavi: možna namestitev 50 KN do 160 KN žerjavnih prog v obeh smereh Vse navedene obtežitve razen žer javnih prog prevzema osnovna konstrukcija. Dodatna zavetrovanja ali ojačitve niso po­ trebni. Naravna osvetlitev in ventilacija Osrednja kupola, ki se električno ali pnevmat­ sko odpira, daje poprečno raven naravne osvetlitve 50 Ix + minimalno naravno ventilacijo. Z dodatnimi svetlobnimi pasovi je mogoče do­ seči do 800 Ix naravne osvetlitve. Izvedba fasad, od polne do maksimalno za­ stekljene, omogoča poljubno izbiro stranske osvet­ litve in direktnega zračenja. Slika 2 Izvedba konstrukcije in finalizacija Nosilna konstrukcija Splošna piramida: polnostenski varjeni I nosi­ lec iz Č. 0561, medsebojno zvijačen z vijaki v Č.8 .8 . razen kotnega spoja diagonal s primarnimi nosilci, ki je členek. Stebri: kvadratnega prereza, sestavljeni iz šti­ rih kotnikov v Č.0461, povezanih z zaplatami, pred­ videni za montažo v 1 2 0 0 mm globoke temeljne od­ prtine. Po posebnem naročilu imajo navarjene kon­ zole za žerjavne proge. Vsi statični računi so izvedeni po tehničnih predpisih, ki veljajo v SFRJ. Strešna kritina Normalna izvedba: — plastificirana Al ali jeklena trapezna plo­ čevina, — 1 0 cm mineralne volne, — PVC ali polietilen za paro neprepustna fo­ lija, — 2 cm mineralne volne kot toplotna izolacija in akustično absorpcijska plast, — stekleni voal, — pocinkana žična mreža kot nosilec izolacije, — k = 0,33 W/m2 «K. Po naročilu: — sendvič z dvojno trapezno pločevino — topla streha s plastično folijo (Rhepanol FK 1,2 mm), 12 cm polistirola in za paro neprepust­ nim slojem na trapezni Al ali Fe pločevini k = = 0,33 W/m2 »K. Odtok vode Izveden je v sredi vseh stebrov z Al odtočnimi cevni ■0 r 180—200 m/m, ki so v zgornjem delu toplotno izolirane. Vanje se stekajo po štiri žlote iz Al ali pocinkane pločevine, ki so po vrhu valov trapezne pločevine prekrite s polno Al pločevino. Ta in žlote so pohodne. V izjemnih primerih so v žlotah lahko električni ogrevani kabli. Fasade Polna fasada: Sendvič z 10 cm mineralne volne in dvojno Al ali Fe trapezno pločevino, med njima odzrače- vana zračna plast (proti pregrevanju) k = 0,39 W/m2 °K Fiksne zasteklitve: dvojni kopilit v kovinskih okvirih. Ventilacijska krila: IMKO-SECCO okna z dvoj­ no zasteklitvijo. Po posebnem naročilu so lahko vse svetlobne površine izvedene v IMKO-SECCO sistemu. Vrata za tovorni promet IMKO — smučna ali sklopna vrata na ročni, hidravlični ali pnevmatski pogon 4,0 X 4,20—6,0 X X 6,0 m, izolirani k = 0,8 W/m2 °K ali enojna brez izolacije. Po potrebi IMKO vrata za kontinuirano žerjav­ no progo; h = 3,50 X širina hale s hidravličnim pogonom in vsemi končnimi in varnostnimi stikali. Vrata za osebni prehod IMKO-SECCO zastekljena 1,0 X 2,05 m V večini primerov priporočamo za spodnji pas do h = 2 ,0 m izvedbo v masivni gradnji. Varnost, trajnost in varstvo pri delu Odpornost proti ognju (po DIN 4102) z dodatnim opleskom F 30. Srednje kupole so po potrebi lahko opremljene z avtomatskim odpira­ njem za primer požara. Gorljivost po DIN 4102. Uporabljeni so izključ­ no negorljivi materiali razreda A (A l, A 2). Trajnost Vse nosilne konstrukcije so v avtomatski kon­ zervirali liniji peskane in zaščitene proti koroziji s temeljnimi opleski. Vsi drugi kovinski deli so plastificirani, vijaki Al in pocinkani. Vsi sestavni deli so odporni proti rastlinskm in živalskim zaje- dalcem in proti UV žarkom. Odpornost proti streli Če ni popolnoma izjemnih zahtev, zadošča ozemljitev konstrukcije v peto temelja brez dodat­ nega strelovoda in brez ozemljitve. Ker so vsi konstrukcijski elementi, ki prevaja­ jo udar strele v tla, zelo velikega preseka, jih tudi najmočnejši udar strele ne more poškodovati. (Mne­ nje Elektroinštituta Milan Vidmar, Ljubljana). Zaščita pred hrupom Izvedba strešne kritine z absorpcijsko spod­ njo ploskvijo bistveno zmanjšuje obremenitev s hrupom proizvodnih ali transportnih strojev. Ko­ ličnik dušenja je odvisen od prostornine hale, raz­ poreditve ter vrste opreme in obdelave sten in tal. Nadzor nad proizvodnjo Jekleni konstruktivni deli Inštitut za metalne konstrukcije v Ljubljani Vsi drugi deli — Zavod za raziskavo materiala v Ljubljani Izračun in proizvodnja jeklene konstrukcije sta v skladu z JUS standardi. Proizvodnja, transport in montaža Vsi elementi so dokončno izdelani in prebar­ vani v tovarni. Transport Normalni transport je s kamioni ali z železnico. Ker so vsi sestavni deli konstrukcije (skupno le šest Slika 3 Slika 4 glavnih) zelo togi, so neobčutljivi tudi za dolge ladijske transporte z mnogimi prekladanji. Za te vrste transporta so konstrukcije zava­ rovane z opleskom, ki je prilagojen izjemnim ob­ remenitvam. Pred začetkom montaže morajo biti na grad­ bišču pripravljeni temelji in kot minimum čisto gradbišče, tj. uvaljan prodec za 45 t obtežitev dvi­ gal in kot podloga za sestavljanje piramid. Te so v celoti (po možnosti vključno z instalacij ariji) se­ stavljene in prekrite na tleh in nato dvignjene z dvema avtožerjavoma po 45 t. Čas celotne montaže pokrite hale znaša 0 ,2 do 0 ,5 h/m2 (odvisno od velikosti konstruktivne mre­ že). Tolerance pri pripravi temeljev Horizontalne: ± 2 cm od točno podane osnovne mreže stebrov. Vertikalne: ± lem Čas in izvajanje montaže Vse nosilne in finalne konstrukcije montira iz­ vajalec IMKO Ljubljana s kooperanti. Ker so vsi stiki vijačni, čas montaže ni odvisen od zunanje temperature do — 5° C. Demontaža Vse konstrukcije razen stebrov so kompletno demontažne. Za doplačilo se izvedejo tudi demon- tažni stebri. Proizvodna dvorana — obrat zvarjencev Monter Dravograd Za razširitev proizvodnje je Monter Dravograd predvidel gradnjo novih proizvodnih prostorov v treh etapah, od katerih je prva v gradnji. Obsega pa dvoladijsko dvorano z razponoma 2 0 oz. 28 m ter 16 m. Dolžina prve ladje je 100 m z uporabno višino 8,25 m, druga je dolžine 130 m in uporabne višine 13,95 m. Nosilna konstrukcija je jeklena s prečnimi okviri na razmaku 10 m. Okviri strešne konstrukcije z natezno vezjo so na razmaku 5 m in so privijačeni na primarne sataste nosilce. Le-ti pa se naslanjajo s tangencialnimi ležišči na stebre. V višji dvorani je predvideno mostno dvigalo nosilnosti 250 kN ter dve tekalni konzolni dvigali nosilnosti 50 kN z ročico 5,50 m. V nižji dvorani bo instalirano prav tako mostno dvigalo nosilnosti 50 'kN. Kot nosilni element strehe so uporabljene trapezne perforirane jeklene plošče z višino 106 A vtor: Vito Črnko, dipl. inž. gradb., M aribor, Tom ­ šičeva 27 VITO ČRNKO milimetrov, v katere žlebove so vloženi konfekcio- nirani vložki iz tervola zaradi absorpcije hrupa, ki se bo ustvaril pri proizvodnji. Sama kritina je iz alu ravne pločevine s stoječimi zgibi. Konzolni regali UDK 624.046:624.075 1. Uvod Skladiščenje paličastega materiala (valjani profili, okroglo jeklo, cevi) je na majhnih površi­ nah najprimernejše na konzolnih regalih. Na vsako konzolo se nalaga blago enake vrste, tako da odpade iskanje blaga. Med konzolnimi regali so hodniki, ki predstavljajo manipulativni prostor za skladišče­ nje paličastega blaga z viličarji ali žerjavi. Kon­ strukcija konzolnih regalov je jeklena in se jo tako po potrebi lahko demontira in prestavi. Nosilne konzole so lahko na stebre privarjene ali privija- čene. V slednjem primeru je omogočeno poljubno prestavljanje in razporeditev konzol za prilagaja­ nje zahtevam skladiščenja blaga. Nalaganje in od­ vzemanje blaga s konzol poteka z boka regalov z različnimi vrstami viličarjev ali z žerjavi. Konzolni regali so lahko enostranski kot robni ali dvostranski kot sredinski. Nekaj primerov kon­ zolnih regalov je prikazano na slikah 1, 2 in 3. Konzolni regali so lahko tudi premični v preč­ ni smeri, s čimer je omogočeno še boljše izkoriščanje A vtor: Prof. dr. Š tefan Faith , dipl. inž. gradb., Geološki zavod L jubljana, M aribor, K rekova 20. ŠTEFAN FAITH Slika 1. Konzolno regalno skladišče Slovenijales v Hočah skladiščnega prostora, ker se manipulativni pro­ stor za nakladanje in razkladanje ustvarja s pre­ mikanjem regalov, ki so na kolesih (sliki 4 in 5). Konstrukcije konzolnih regalov lahko nosijo tudi strešno konstrukcijo, kar je zelo ekonomično, ker odpade posebna konstrukcija za nošenje strehe. Sliki 2. in 3. Regalno skladišče Vardar v Skopju Istočasno strešna konstrukcija povezuje regale in omogoča enakomernejši prenos horizontalnih po­ tresnih sil. Zmanjšajo se tudi deformacije regalov. 2. A naliza pogojev za nosilnost in uporabnost Enostavnost konstrukcije konzolnih regalov nas lahko zapelje v šablonsko reševanje problema, kar pa lahko povzroča težave pri uporabi in obrato­ vanju. Zato je potrebno pri dimenzioniranju kon­ zolnih regalov upoštevati naslednje kriterije: a) nosilnost konzole pri statični, dinamični in potresni obtežbi, c) stabilnost stebra, d) stabilnost bremena (blaga) na konzoli. Našteti kriteriji bodo podrobneje analizirani. Pri nalaganju blaga z viličarjem ali žerjavom na konzolo se blago spušča z določeno hitrostjo od 1,7 cm/s do 17 cm/s, kar povzroča dinamično obre­ menitev konzole, ki je za 1 0 °/o do 1 0 0 °/o večja od statične obremenitve. Največja dinamična obreme­ nitev je na spodnji konzoli, ker je njena togost največja ob upoštevanju deformacije stebra. Dina­ mično obtežbo na konzoli je treba upoštevati tudi pri dimenzioniranju stebra, vendar samo na eni konzoli. Na ostalih konzolah je obtežba statična. Potresna obtežba deluje na konzole lahko v vertikalni ali v horizontalni smeri. P ri horizontalni 4 potresni obtežbi je odločujoče delovanje v prečni smeri na os konzole, tj. v smeri manjšega odpor­ nega momenta. Nosilnost stebra se analizira na statično in di­ namično obtežbo, upoštevajoč dinamično obtežbo pri nakladanju blaga na spodnjo konzolo. Odločujoča za nosilnost je enostranska obtežba pri statični, dinamični in potresni obtežbi. Za prevzem potres­ ne obtežbe v vzdolžni smeri je predvideno verti­ kalno po vezje. Pri potresni obtežbi v vzdolžni smeri nastanejo pri enostranski obtežbi torzij ski momenti, ki jih prevzamejo prečke vertikalnega povezja. Le torzij ske momente konzol, ki so med prečkami, prevzame prerez samega stebra. Stabil­ nost stebra se dokazuje z računanjem na ekscen­ trični uklon in na uklon tlačene pasnice pri steb­ rih z I-prerezom. Pri izkoriščenih napetostih v stebru se dobijo lahko zelo podajne konstrukcije, pri katerih so povesi konzol večji in obstaja nevarnost kotaljenja okroglega materiala in padca s konzole. To se lahko .prepreči z nad višanjem roba konzole in z nagibanjem stebra nazaj pri enostranskih kon­ zolnih regalih. P ri dvostranskih regalih deformacije niso nikoli tako velike, ker sta vedno obe strani obremenjeni in razlika v obtežbi znaša lahko v poprečju okoli 40 %. Tako zadošča pri dvostranskih regalih nad višanj e konzol. Vse to velja za primere, ko je potresna sila sorazmerno majhna in znaša le 3 % do 4 '°/o od vertikalne obtežbe. Pri večjih po­ tresnih obtežbah se določijo potresne sile na vseh I ■ ■ ■ BL4 lllllllllll 121 13 14 15 18 17 181 19J Slika 4. Nepremični regali (zgoraj) in vzdolžno premični regali (spodaj) Slika 6. Enostranski in dvostranski regal konzolah in se temu ustrezno predvidi način skla­ diščenja okroglega materiala, tj. določi se, na ka­ terih konzolah zadošča samo nadvišanje konzol in na katerih je potrebno uporabiti palete. Palete preprečujejo kotaljenje Okroglega materiala in je pri njih odločujoče trenje med paleto in konzolo. Dno palet naj ima dno v naklonu, ki preprečuje kotaljenje v sami paleti. Pri večjih togostih stebrov so tudi potresne sile večje, kar je treba upoštevati pri izboru dimenzij prečnega prereza stebra. Pri večini dosedaj registriranih potresov so bili prevla­ dujoči nihajni časi manjši od 0,5 sekunde, kar go­ vori v prid bolj podajnim konstrukcijam. Le v dveh primerih (Romunija in Črna gora) so bili nihajni časi daljši, pri čemer lahko pride do resonance pri podajnih konstrukcijah. P ri paletiziranju je potreb­ no poznati torni koeficient med konzolo in paleto, s čimer določimo varnost proti zdrsu palete s kon­ zole pri potresu. 3. Postopki za določanje nosilnosti in uporabnosti Dinamično obremenitev konzole določimo glede na hitrost spuščanja bremena na konzolo po enačbi Pdlin = G + V ]/m ■ C (1) kjer je G teža bremena, ki se nalaga na konzolo, v hitrost spuščanja bremena z viličarjem ali žer­ javom (približno 1,7 do 17 cm/sek), m = G/g masa bremena c = H o vzmetna konstanta konzole ob upoštevanju deformacije stebra. Zaradi kratkotrajnosti dinamične obremenitve se nosilnost konzole lahko računa s koeficientom preobremenitve 1,33. Pri manjšem številu sprememb obtežbe od 1 0 5 se konzola in zvari za priključek konzole na steber dimenzionirajo brez upoštevanja utrujanja. Pri potresni obtežbi upoštevamo vertikalno ob­ težbo na konzolo po predpisih S = Ksek • Ke • G e (2) Navedene probleme pri snovanju konzolnih re­ galov rešujemo postopoma po točkah, ki so zna­ čilne za posamezne elemente konzolnega regala ozi­ roma za njegovo dimenzioniranje. a) Nosilnost konzole pri statični obtežbi dolo­ čimo z upoštevanjem maksimalnega bremena in s koeficientom preobremenitve 1,5. kjer je Ksek • Ke = 0,15 za VII. stopnjo MCS, 0,3 za VIII. stopnjo MCS in 0,6 za IX. stopnjo MCS. Iz dinamične analize konzolnega regala v vzdolžni smeri dobimo horizontalne sile, ki povzro­ čajo upogibne momente v smeri manjšega odpor­ nega momenta konzole. Pri potresni obtežbi se upošteva koeficient preobremenitve 1,0. V vseh primerih morajo biti napetosti, ob upoštevanju koe­ ficienta preobremenitve, nižje od meje plastič­ nosti. b) Stebri se dimenzionirajo na statično obtežbo in dinamični vpliv od spuščanja bremena na eni konzoli ob upoštevanju koeficienta preobremenitve 1,5. Za dvostranske konzolne regale je odločujoča enostranska obtežba. Deformacije v prečni smeri se računajo pri enostranskih regalih za polno ob­ težbo in pri dvostranskih regalih za obratovalno obtežbo, ki je približno na eni konzoli manjša za 40 %. Potresna obtežba se upošteva v prečni in vzdolž­ ni smeri. Za določanje potresnih sil se izvede di­ namična analiza na elektronskem računalniku. V prečni smeri je steber konzola. V vzdolžni smeri prevzamejo horizontalno potresno obtežbo verti­ kalna po vez j a. Prečke po vezij prevzamejo tudi tor- zijske momente, ki nastanejo pri enostranski ob­ težbi regalov. Med prečkami povezja prevzamejo torzijske momente sami stebri. c) Varnost proti uklonu se določa po jugoslo­ vanskih standardih JUS U.E7.081 za centrični uklon in JUS U.E7.096 za ekscentrično tlačene palice. Uklonska dolžina stebra se reducira glede na spre­ menljivo osno silo. Uklon tlačene pasnice se računa z uklonsko dolžino, ki je enaka razdalji med preč­ kami vzdolžnega vertikalnega povezja. Prim er kon- zolnega enostranskega in dvostranskega regala je prikazan na sliki 6 . d) Za določanje stabilnosti bremena na konzo­ lah se izračunajo maksimalne potresne sile na vsa­ ki konzoli po enačbi Tabela koeficientov pomikov: Konzola 1. ton 2. ton 3. ton 4. ton 11 1,4785 -0,6980 0,3425 -0,1952 10 1,2999 -0,3601 0,0369 0,0752 9 1,1224 -0,0397 -0,2046 0,2165 8 0,9474 0,2398 -0,3204 0,1594 7 0,7773 0,4541 -0,2818 -0,0338 6 0,6149 0,5843 -0,1141 -0,2049 5 0,4635 0,6213 0,1091 -0,2162 4 0,3266 0,5696 0,2960 -0,0564 3 0,2083 0,4475 0,3728 0,1515 2 0,1126 0,2863 0,3171 0,2510 1 0,0437 0,1276 0,1703 0,1806 Pri približnem izračunu lahko uporabimo za določanje nihajnega časa enačbo za kontinuirano obtežbo ® f f l f m d f X E • I (4) Tako lahko izberemo začetne dimenzije prere­ za stebra konzolnega regala in ostale pogoje za skla­ diščenje okroglega materiala na konzolah. Natančen izračun izvršimo z določanjem nihajnega časa z upo­ rabo elektronskega računalnika. Z upoštevanjem navedenih pogojev za nasil­ nost in uporabnost konzolnih regalov je zagotov­ ljena varnost in omogočeno nemoteno obratovanje. Regatna skladišča na slikah 1, 2 in 3 je projek­ tiral Metalprim inženiring in izdelal Primat iz Maribora. S; = K • G - 5 i - oz. Si = K • G (3) % ^hi Koeficienti pomikov r jik so za vse stebre, ki imajo enako število enakih mas po višini, enaki in so za prve štiri tone prikazani v tabeli. Literatura Rom an Ja rc : M anipulacija in skladiščenje pali- častega m ateria la in pločevine, Tehnika in m i-M etalna M aribor, 13/1972 S to jan K rav an ja : S tatična in dinam ična analiza enostranskega konzolnega regala. Diplomsko delo VTŠ M aribor, ap ril 1981 UDK 624.046:624.075 GRADBENI VESTNIK, LJU B LJA N A 1981 (30) Št. 10-11, s tr . 241—244 dr. Š tefan F a ith K O N Z O L N IR EG A L I UD C 624.046:624.075 GRADBENI VESTNIK, LJU BLJA N A 1981 (30) No. 10-11, pp. 241—244 dr. Š tefan Faith CANTILEVER RACKS A naliziran i so pogoji nosilnosti in uporabnosti konzolnih regalov posebej v p o tresn ih področjih. Po­ dano je nekaj k o n stru k tiv n ih napotkov, ki omogočajo nem oteno uporabo. P om em bna je s tab ilnost b rem ena n a konzolah p r i po tresn i obtežbi posebej za okrogle profile, ki se po po treb i sk lad iščijo v paletah . Uvo­ doma je podano nekaj značilnosti in različne m ožnosti izvedbe sistem ov sk lad iščen ja n a konzolnih regalih. Conditions of carry ing capacity and usefulness of cantilever racks w ere analized especially in earthquake areas. Some constructional instructions are presented w hich allows correct usage. The stability of charges on console during th e ea rth q u ak e is im portan t espe­ cially fo r round an d tu b u la r profiles which, if necessary, m ay be placed in palets. In th e in troduction p art there w ere show n some characteristics and various realisation possibilities of can tilever rack storage systems. Jekleni rezervoarji za vino v obokanih kleteh UDK 624.077 Pri proizvajalcih vin, ki imajo obokane kleti iz opeke ali betona starejše ali novejše izvedbe in kateri si želijo pridobiti več skladiščnih kapacitet za vino, ne da bi gradili nove kleti, smo skupaj s firmo Schweitzer z Dunaja projektirali nove oblike rezervoarjev. Prečni prerez rezervoarja ima obliko, podobno prečnemu prerezu kleti. Tako dosežemo maksimalno prostornino rezervoarja. Po primerjavi, ki smo jo izdelali pri KZ Metlika, je to ca. 2—3- krat večja prostornina, kot če bi namestili okrogle jeklene rezervoarje ali pa od obstoječih lesenih sodov. Poleg tega novi tip rezervoarjev daje lepši videz, manjše obratovalne stroške, boljše pogoje za delo, manjše stroške vzdrževanja in podobno. K onstrukcija Ker konstrukcija kleti (oboki, stene) ni -dimen­ zionirana na horizontalne pritiske tekočine, smo izdelali samonosilno konstrukcijo rezervoarja, ki se opira samo na tlak v kleti. Konstrukcija rezer­ voarja je sestavljena iz nosilnega ogrodja, plašča — obloge in armiranobetonske temeljne plošče. P lašč ali obloga rezervoarja (skica I.) je iz ne­ rjaveče jeklene pločevine deb. 2 do 3 mm, odvisno od obtežbe. Kvaliteta pločevine je X 5 Cr Ni 18,19 (DIN) WN 14301, kar bi nekako ustrezalo našemu jeklu Č 4580. Celotno nosilno ogrodje je oblečeno z nerjavečo pločevino, ki prevzame obtežbo tekočine in jo prenaša na ogrodje ali v temeljno ploščo. Prednja in zadnja stena delujeta kot membrana. Prednja stena je membrana v horizontalni sme­ ri in je razpeta med vertikalnimi stebri. Oblika je segment plašča velja enake oblike po vsej višini. Zadnja stena je membrana v vertikalni smeri. Raz­ peta je med temeljno ploščo in zgornjim vzdolžnim nosilcem. Oblika je kubna parabola v odvisnosti od hi-drostatičnega pritiska. Zadnja stena prevzame istočasno obtežbo predelne stene kot horizontalna zatega med dvema predelnima stenama. Obloga predelenih sten je ravna in se opira na sistem hori­ zontalnih in vertikalnih nosilcev. N osilno ogrodje je iz konstrukcijskega jekla Č 0361 in Č 0461. Deli ogrodja so medsebojno zvar­ jeni ali zavijačeni. Celotna konstrukcija ogrodja je samonosilna in se ne opira na obok kleti (med zad­ njo steno cisterne in steno kleti je ca. 1 0 0 mm zrač­ nosti glede na neravnine obokov) in je sidrana v temeljno ploščo. Nosilno konstrukcijo sestavljajo vertikalni stebri v sprednji steni, vertikalne pod­ pore, predelne stene, ki so istočasno vertikalne pod­ pore, vzdolžni nosilec za horizontalno in vertikalno obtežbo na vrhu cisterne ter sidrni elementi v te­ meljni plošči. Vertikalni stebri so na razmaku ca. 1600 do 1700 mm in so na spodnjem delu sidrani v temeljno ploščo, na zgornjem -delu pa so pritrjeni na zgornji vzdolžni nosilec, ki je pritrjen na prečno vertikalno predelno steno ali podporo. Prečne pre­ delne stene so na razmaku večkratnega razmaka stebrov prednje stene, kar je pogojeno z zahtevo investitorja o prostornini posameznih celic. Razmak vertikalnih podpor je tudi večkratnik razmaka steb­ rov in je odvisen od velikosti obtežbe zadnje stene. Vertikalne predelne stene so sidrane v talno ploščo in prevzemajo horizontalno obtežbo navpično na steno ter jo prenašajo v zadnjo -steno in steber v prednji steni, ter vertikalne in horizontalne obtežbe zadnje in prednje stene, ki se prenašajo v temeljno ploščo. Zaradi tega je konstrukcija vertikalne pre­ delne stene sestavljena iz vertikalnih in horizontal­ nih nosilcev. Konstrukcijo vertikalne podpore tvorijo po­ ševni steber in vertikalno povezje v zgornjem delu. Vertikalne podpore prevzamejo horizontalne in ver­ los kleti' tikalne obtežbe zadnje in prednje stene in jih pre­ našajo v temeljno ploščo. Obtežba deluje v ravnini podpore. Temeljna plošča je armiranobetonska. V te­ meljno ploščo so vgrajena sidra za nosilno ogrodje in zadnjo steno. V spodnjem delu plošče je odtočni kanal, obložen z jekleno nerjavečo pločevino, pri steni kleti je odvod za kondenz. Plošča pri montaži rabi kot transportna pot za dvigalo ali viličar. Montaža nosilne konstrukcije se izvaja po beto­ niranju plošče. Mehanizacija je odvisna od gabaritnih mer kle­ ti in vhodnih vrat. To velja enako za montažne ele­ mente. Navadno uporabimo viličarja ali manjše avtodvigalo. Pred betoniranjem se položijo sidrni elementi za zadnjo in predelno steno. Po centri­ ranju in zalivanju ogrodja se prične z oblaganjem konstrukcije z nerjavečo pločevino. Montažni stiki konstrukcije so varjeni ali vijačeni. Na k raju so vid­ ne površine obloge polirajo. Primer takšnih rezer­ voarjev so v KZ Metlika in Krka Novo mesto — klet Bajnof. Klet — Metlika Prostornina cisterne znaša 1500 m3. Celotna dolžina cisterne je 1 = 68,50 m. Višina s temeljno ploščo h = 6,50 m, širina 3,50 m. Cisterna je od­ maknjena od horizontalne osi za a = 0,85 m, tako da je možna izvedba enake cisterne na drugi strani. V tem prim eru ostane med cisternama manipulativ­ ni prostor širine b = 1,70 m. Cisterna je po dolžini razdeljena s prečnimi predelnimi stenami na 19 različnih celic, ki imajo naslednje dolžine: celica št. 1 celica št. 2 celica št. 3, 4, 5 celica št. 6 , 7, 8 , 9, 10, 11 celica št. 12, 13, 14 celica št. 15, 16, 17, 18, 19 1 = 13,60 m 1 = 6,80 m 1 = 1,70 m 1 = 3,40 m 1 = 1,70 m 1 = 3,40 m prostornina V = prostornina V = prostornina V = prostornina V = prostornina V = prostornina V = 300 m3 150 m3 37.5 m3 75.0 m3 37.5 m3 75.0 m3 zračnik in dolivna mesta. Vsaka celica ima po eno vhodno odprtino, izpust, nivojnik, termometer, po­ skusno pipico, priključek za polnjenje in praznje­ nje. Vse cisterne so medsebojno vezane s cevovodi iz nerjaveče pločevine. Klet Bajnof — Krka Novo mesto V vinski kleti Bajnof Trška gora je projekti­ rana in izdelana cisterna za vino, podobna kot v KZ Metlika, samo manjših dimenzij in kapacitet. Prostornina je samo 48.000 lit. v prvi fazi in v na­ slednjih fazah se lahko razširi na ca. 150.000 lit. Dolžina cisterne je L = 9,81 m, višina h = 3,25 m, širina š = 2,69 m. Cisterna je po dolžini razde­ ljena s predelnimi stenami na pet celic, ki imajo naslednje dimenzije: — Cisterna št. 1 L = 3,12 m — Cisterna št. 2, 3, 4, 5 L = 1,56 m Prostornine V = 16 m3 Prostornine V = 8 m3 48 m3 1500,0 m3 ali z drugimi besedami V = 1,500.000 lit. Celice št. 12, 13, 14 so toplotno izolirane. Toplotna izolacija je takšna, da se temperatura ohlajenega vina na — 4° C ob zunanji temperaturi + 16° C v času 10 dni ne spremeni za ± 1° C. Na sprednji steni, na višini ca. 5,50 m je pritr­ jen posluže valni podest, z dostopnimi lestvami za dostop do kontrolnih mest, katera so istočasno od- Vse cisterne so opremljene z vstopno odprtino, nivoj nikom, vplivnim mestom, odzračnikom in po­ vezane s cevovodi. Prednja stena je odmaknjena od vzdolžne osi kleti za ca. 1 ,0 m, zadnja za ca. 1 0 0 mm od oboka kleti. V temeljni plošči je predviden odtočni kanal, ob zadnji steni je predviden odtok za kondenz. Konstrukcija cisterne je tako zasnovana, da obstaja možnost podaljšanja in izgradnje enake na nasprotni strani glede na vzdolžno os kleti. Informacija o rušenju stebrov 380 kV daljnovoda Divača— Melina v Brkinih UDK 624.075.2:624.97 FRANJO ŠLIBER BRANKO ZADNIK 1.0. Uvod O rušenju daljnovodnih stebrov na področju Brkinov so že poročali [1], zato bi se v tej informa­ ciji omejili na kratko analizo obtežbe in rušenja ob neurju, ki bi jo dopolnili s kratkim poročilom o načinu sanacije daljnovoda. Slika 1 2.0. O btežbe Obtežbe za projektiranje predmetnega daljno­ voda — slika 1 — so bile privzete skladno s pra­ vilnikom za gradnjo nadzemnih elektroenergetskih vodov visoke napetosti, z dodatno obtežbo na vodni­ kih v velikosti g = k • 0,18 • yü = 1 ,6 • 0,18 • 1/30^ = — 1,6 kp/m = 15,6 N/m pri čemer je k = faktor dodatne obtežbe (ki ga določimo na pod­ lagi meteoroloških podatkov ali izkušenj) d = premer vodnika v mm. Privzet je bil faktor k = 1,6, kar se za nadmor­ ske višine 500—700 m, kot jo imajo Brkini, običaj­ no prakticira v Sloveniji. Dejanska dodatna obtežba, kot jo je našla ko­ misija s tehtanjem in merjenjem debeline ledu, je dosegla od 58 N/m na južnem pobočju Brkinskega grebena, do 114 N/m na slemenu in severnem po­ bočju tega grebena — sl. 2 . Dejanska dodatna obtežba je torej ob neurju presegala projektno za 3,7- do 7,3-krat (dejanski faktor k = 5,9 do 11,7). Meteorološki pogoji so bili A vtorja: F ran jo Šliber, dipl. inž. gradb., In š titu t za m etalne konstrukcije, L ju b ljan a in B ranko Zadnik, dipl. inž. gradb., Inženirski biro E lektroprojekt, L ju b ­ lja n a približno enaki na tem delu trase: temperatura okoli ničle, megla, rosenje ob severovzhodniku s ca. 30km/h, s to razliko, da je bilo južno pobočje gre­ bena manj izpostavljeno vetru. SM ST EB ER Primeri obloge ledu na vodnikih so prikazani na sl. 3 do 6 , kjer je videti, da so se mestoma po­ javljale poleg obloge še ledene sveče, 'ki so obtežbo še povečevale. Dejstvo, da pri projektiranju n i bila privzeta večja dodatna obtežba, je posledica manjkajočih meteoroloških podatkov, saj razen splošnega pripo­ vedovanja o žledenju na tem področju (zadnje več­ je žledenje pomnijo starejši ljudje pred ca. 50 leti) ni bilo konkretnih podatkov, kar je glede na do­ nedavna močno zaostalost in slabo prometno pove­ zanost teh krajev tudi razumljivo. Slika 5 3.0. R ušenje stebrov S slike št. 7 je razviden način in smer padanja oziroma rušenja stebrov. Na tej sliki je videti, da so stebri na vsaki stra­ ni kotno — razbremenilnih stebrov (Z) padali v isto smer, izjema so le stebri na SM 46, 47 in 48, ki so se rušili torzijsko oziroma bočno in steber na SM 44, ki je padel v nasprotno smer, verjetno zaradi kratke razpetine med SM 44—45. Bistvena ugotovitev pri tem je ta, da so vsi temelji zdržali in ostali ne­ poškodovani, in da mo našli pretrgane batiče izo- latorskih verig brez kontrakcije preseka na mestu pretrga (material batičev Č. 1530) kot tudi prestri- žene sornike zastavic na kotno — razbremenilnih stebrih — sliki 8 in 9. Vse to da sklepati, da je bila porušitev stebrov hipna, kot posledica dinamičnih sil. Vzrok za pojav dinamičnih sil (inicial rušenja) je najverjetneje enostranski pretrg obešalnega ma­ teriala (prestrig sornika zastavice ene faze) na kotno razbremenilnem stebru, ki je odpovedal zaradi ve­ like horizontalne komponente sile na obesišče — slika 2 , k i jo je povzročila ledena obloga na vodni­ kih (dva vodnika v snopu po fazi). Samo za ilu­ stracijo naj navedemo, da bi horizontalna kompo­ nenta sile (H) v obesiščih kotno-razbremenilnega stebra že za dodatno obtežbo ledu v velikosti 110 N/m in pri gravitacijski razpetini polja 600 m znašala ca. 300 kN (30,103kp), kar je na meji nosil­ nosti obešalnega materiala (320 kN): H = A • o’ = A • a • ch %r!lv ' = 300 kN a agrav = 600 m = gravitacijska razpetina o = horizontalni nateg v vodniku y = specifična teža vodnika, s težo ledene obloge debeline 5 cm, pri 0° C A = presek vodnikov 4.0. Sanacija stebrov Dejstva, da je bilo potrebno daljnovod čim- prej usposobiti za obratovanje, da so bili temelji stebrov nepoškodovani, pri večini stebrov pa so Slika 6 ostali nepoškodovani tudi nožni deli in trupi steb- Ö en rsn cd£ u ^ LT) N J N J \ J N J C D CD CD vj UT)$ 2 LTi N V IT ) N J LT>§ % % OJ Slika 8 ro v — s lik i 10 in 11 ■—- so n a re k o v a la , d a se d a lj­ nov o d n a te m odseku obnov i b re z b is tv e n ih s p re ­ m e m b g led e n a p rv o tn o s ta n je . D ogovorjeno je bilo , d a se v m e ja h m o žn o sti poveča n o siln o s t ozi­ ro m a v a rn o s t d a ljn o v o d a n a te m odseku, s te m d a se d e lo v n i n a te g i v o d n ik o v zn iža jo za ca. 10 °/o, k a r je z a ra d i p o v eč an ih povesov n a re k o v a lo v s ta v ite v n o v eg a s te b ra ; za nov s te b e r sm o iz b ra li k o tn o -ra z - b re m e n iln i s te b er, s č im er se je n a p e n ja ln o po lje , dolgo ca. 3000 m, p r ib liž n o razpo lov ilo , k a r p o m en i d o d a tn o v a rn o s t, k i p a je n i m ogoče z a je ti r a č u n ­ sko. 5.0. Splošna ocena S a n a c ijsk a re š i te v je b ila v d a n ih ra z m e ra h ekonom sko sp re je m ljiv a , saj sm o b rez b is tv e n ih sp rem e m b doseg li ca. 10 °/o v a rn e jšo k o n s tru k c ijo za obtežbe na steber, iki jih povzroča zaledenitev vodnikov. Brez dvoma tako sanirani daljnovod ne bi prenesel obremenitev, kakršne so nastopile ob zadnjem neurju, ki pa jih glede na podatke, ki so nam dostopni, ni pričakovati v življenjski dobi tega daljnovoda. Časovno kratkotrajnejše ledene ujme niso tako nevarne, kot je bila ta zadnja, ko so se vremenske razmere za tvorbo ledu vzdrževale prak­ tično cele tri dni. V zagovor k prvotni rešitvi naj navedemo še to, da pri dimenzioniranju konstrukcij praviloma skušamo posnemati »dimenzioniranje« narave, v tem zadnjem neurju so odpovedale tudi tvorbe, ki jih je »dimenzionirala« narava, saj je bil pogled na polomljena drevesa v gozdovih in sadovnjakih prav »hirošimski«. Kot zadnje naj omenimo še izbiro trase na tem odseku daljnovoda. Brez dvoma bi se skušali Razprave Prof. Svetko LAPAJNE: Razprava o referatu dr. Marinčka o varnosti in inž. Rogača o porušni metodi dimenzioniranja ojačenega betona M atem atična varnost konstruktivnega elem enta ali konstrukcije je eksaktno določena z m alo verje tnostjo rušenja. Ta znaša za posamezni elem ent (konzolo, no­ silec) vsaj 10-5 , za elemente, ki tvo rijo osnovo celi zgradbi (steber), 10~7. P ri objektih, ka te rih rušen je im a m orda m nogokratno (100-kratno ali še višjo) ško­ do kot posledico rušen ja od samega ob jek ta se izbere še večja varnost, to je m anjša verje tnost ru šen ja (pre­ grade, atom ske centrale). Za v sakdan jo tehniško prakso uporab ljam o v a r­ nostne fak to rje , ki p redstav lja jo razm erje m ed nom i­ nalno kvalite to gradiva in računsko napetostjo g ra­ diva. Ti fa k to rji znašajo za različne m ateria le različ­ no in so odvisni teoretično od verje tnosti rušen ja , m a­ tem atične varnosti oziroma nevarnosti. Ta fak to r se­ sto ji iz dveh fak to rjev : P rv i fak tor 1,4 zajem a nego­ tovost p r i določitvi no tran je sile: negotovost obtežbe, negotovost teorij računan ja in eventualno netočnost r a ­ čuna. D rugi fak to r je m ateria ln i fak to r in je odvisen od zanesljivosti gradiva. Ta drugi fak to r znaša p r i­ bližno za: jeklo 1,30, beton 1,85, les 2,5 in zidovje 6 do 9, k a r nam da celokupni varnostn i fak tor za jeklo 1,80, beton 2,6, les 3,5 in za zidovje m ed 8 in 13. Ti različni v a r ­ nostni fa k to rji u strezajo enaki verje tnosti ru šen ja za­ rad i različne zanesljivosti g radiva (disperzija vzorcev). P ri o jačenem betonu b i m orali pravilom a uporab­ lja ti dva raz lična varnostna fak to rja : 1,80 za jeklo in 2,6 za beton. To predvidevajo tu d i švicarske norm e po kriteriju , ali je za porušitev odločujoča raztegljivost jek la ali k ru šen je betona. B eton sam pa ne ve p rav nič, na kak nač in smo ga p reračunali in dim enzionirali. V endar osta ja dejstvo, da m oram o p ri isti m atem atični varnosti ugotoviti enake dim enzije betona in isto ko- lično a rm a tu re po kateriko li m etodi že to računam o, če so m ejne vrednosti m etod p rav ilno postavljene. P rim er: Vsi vemo, da se bo steber iz nom inalne k v a ­ lite te betona 30 zrušil že p ri obtežbi 20 N/mm*, zato na prim er francoski p redpisi dopuščajo napetost stebra do 30 %> trd n o sti prizm e ali ca. 8 N /m m 2. Ce pa bomo nosilec a rm ira li s 6 °/o a rm a tu re (kar se v praksi n ikdar ne pojavi), tako da se bo prej k ru šil beton, kot pa raz­ tegovala arm atu ra , in izvedli račun po klasični metodi, odreči takemu poteku trase na tem odseku, če bi projektirali daljnovod po tem neurju, saj bi se s prestavitvijo daljnovoda v predele, ki ležijo okoli 100 m nižje, že izognili katastrofalnemu žledenju, vendar se kljub temu ne bi mogli izogniti preč­ kanju Brkinskega grebena na določenem mestu. Izbira koridori] ev za daljnovode je tudi vezana na niz ovir, ki jih dodobra poznajo le investitorji in projektanti, saj so za odobritev koridorja potrebna številna soglasja komunalcev, gozdarjev, ekologov itd., ki vsak po svoje skušajo odriniti te koridorje v manj prometne, skratka, težko dostopne predele. 1. M arijan N ovak: Poškodbe in porušitve na daljnovodih 110 kV, 220 kV in 380 kV v uničujoči zale- denitveni u jm i na področju B rkinov v dneh 4., 5. in 6. novem bra 1980. G radbeni vestnik, le tn ik 30, št. 5, 1981, str. 112—116. bomo p ri m ark i 30 izračunali porušno ost napetosti k ar 36 N/mm2. Tako Francozi dopuščajo robno napetost do 60 °/o trdnosti prizm e, konkretno 16 N/mm2. Zani­ m ivo je to, da Š vicarji sicer jem ljejo za kom pletni železobetonski prerez enotni varnostn i fak tor 1,8, toda pri tem betonsko trdnost le z dvotretjinsko vrednostjo nom inalne trdnosti kočke, k a r b i p redstavljalo le 55% računske robne trdnosti na upogib! Naši p red ­ pisi so za d im enzioniranje stebrov sorazm erno drzni, p ri rob n ih napetostih n a upogib p a preveč previdni. K ar se količne arm atu rn ih vložkov tiče, nam obe metodi, klasična in porušna m etoda, dasta približno isto vrednost, saj je dopustna napetost 140 enaka m eji raz tezan ja 250, deljeni s fak to rjem varnosti 1,8, v ve­ likosti ročice n o tran jih sil »z« pa so le sorazm erno m ajhne razlike, vsaj p ri pravokotnem prerezu. Od uvedbe porušne m etode dim enzioniranja torej ne m orem o načelno zaradi sam e m etode pričakovati n i- kak ih prednosti v pogledu gospodarnosti ojačenega betona. P rednost bi gotovo bila m orda v večji eno­ stavnosti dim enzioniranja. Čim bi pa uvedli za različne ob jek te različne varnostne fak torje , dalje še dodatno kontro lo elem entov proti pokan ju betona in še dodatno kontro lo povesov, se nam pa delo gotovo ne bi poenosta­ vilo. G ledišče porušne m etode im a gotovo bistveno p red ­ nost p ri dim enzioniranju ekscentričnih pritiskov za prim ere, da obstaja m ožnost po java izredno velikega upogiba, ne da bi se p ri tem povečala osna sila (včasih se celo zm anjša). V tak ih p rim erih bi bil račun po k la­ sični m etodi nevaren, to pom eni, rezu ltati ne bi nudili zakonite varnosti. P rim ern a prilagoditev klasične m e­ tode (kot na prim er n aš predpis za kontrolo 150-odstot- nega vetrovnega sunka) bi m ogla tu d i za tak e prim ere nud iti zahtevano varnost. O bjave prof. L apajneta: O varnosti g radbenih konstrukcij. G radbeni v est­ n ik 1952, št. 13-14, 53—59. K ritičn i pogledi na dim en­ zioniranje ojačenega betona v tisn jen ih in upogibanih delih konstrukcij. G radbeni vestn ik 1965, št. 2, 21—26. Prof. Svetko LA PA JN E: Razprava o referatu ing. Rogača: Dimenzioniranje ojačenih betonskih kon­ strukcij po metodi mejnih stanj Tem a: A rm iran je pro ti strižnim napetostim . Poročilo kolege inž. Rogača m e je izzvalo k besedi, saj je dim enzioniranje betona p ro ti strigu moj kon ji­ ček. P ri š tud iju arm iran ja konstrukcij proti strigu bi m orali upoštevati naslednja dejstva: 1. O m ejitev dim enzioniranja na upogibni prerez in na strižn i prerez je sk rajna aproksim acija. D ejstvo je, da je tok napetostn ih silnic zvezen, od m aksim a v upo­ gibu p rek nev tra lne osi v s tr ig u do izginotja p ravo­ kotno n a tlačeno površino elem enta. To velja tako za upogib in strig v nosilcih kot za stenaste konstrukcije po ljubnih oblik in izrezov. Čim bolj prilagajam o arm a­ tu re toku silnic, tem gospodarneje bo izkoriščena vlo­ žena arm atu ra . 2. P rim erna redukcija enačb za račun strižne a rm a­ tu re nam pokaže, da W -ti del (70 do 80 %) po upogibni č rti sproščene arm atu re vedno ih povsod popolnoma zadostuje za k ritje vseh strižnih napetosti. Tako jaz že 35 le t striga n ikdar ne računam , pa še n ikdar ni bilo težav, k e r spoštujem ta zakon. Ta zakon pa nam pove še nekaj več: Bistvo pojava striga je v problem u si­ d ra n ja arm atu re, in narobe, solidno sidranje nam ja m ­ či varnost pro ti strižnim razpokam. 3. Solidno sidranje a rm a tu r pa je možno le v nev­ tra ln i coni, boljše je v tlačn i coni betona. S id ran je v natezni coni je po stare jših am eriških predpisih prepo­ vedano, p ri nas pa nezaželeno. K aj nam torej ostane: ali k riv iti glavne vložke navzgor (kot je bolj ali m anj poljuben, od 20° do 60°, 45° ne sme b iti obvezno, saj je lahko škodljivo, neugodno) — ali pa vleči ravne vložke dalje do nev tra ln e cone, p ri prosto ležečih nosilcih prek ležišča. Vsi vložki so lahko popolnoma ravn i od enega k ra ja do drugega p ri prosto ležečem nosilcu, p ri pogoju, da je sid ran je na k ra ju solidno (pri k ra tk ih ležiščih p riv arjen e kotve, prečke itd.). 4. V n ev tra ln i osi se po jav lja jo zaradi striga teo re t­ sko pod 45» v sm eri ene diagonale čisti nategi, v sm eri pravokotne diagonale čisti g lavni pritisk. Če vrtim o jekleni vložek okrog osi našega elem enta, bo torej po prvi diagonali deležen natega, po pravokotni pritiska. V vertikaln i in horizontalni legi bo njegova napetost v elastičnem stan ju natanko enaka O! S trem ena torej v elastičnem s ta n ju brez razpok v betonu ne nosijo nič! Po razpokan ju betona pa se tok napetosti p reusm eri (adaptira) in tako strem ena res povečujejo porušno trdnost nosilca pro ti strigu. Nobeno p ren a trp an je s tre ­ m en pa ne p repreču je nastanka razpok. To dejstvo do­ kazujejo Cham baudovi poskusi: p ri p rv i strižni razpoki je bilo vertikalno strem e napeto na 4 N/mm2 ali 3 % računske dopustne napetosti 140 N/mrn* — to ni p ra k ­ tično nič. Isto dokazuje tud i dagram , a . s, k i nam ga je za učinek strem ena prikazal danes kolega inž. Rogač. Zaključek: P ri štud iju m ehanizacije p rip rave a rm a­ tu rn ih košev, za katero se zelo zanim ajo gradbena podjetja , bo pač treba upoštevati navedena dejstva. S trem enska arm atu ra je v naj večji m eri odvisna od oblike g lavnih arm atu rn ih vložkov in narobe. K on- struk te r, ki k ro ji arm ature, je dolžan upoštevati želje in zahteve operative, poenostaviti k a r mogoče delo pri p rip rav i arm atu rn ih vložkov, toda tud i operativa m ora prilagoditi nekaj svojega tru d a statičnim zahtevam in ne -sme izsiljevati razsipavanja dragocenih jek len ih vložkov za vertikalna strem ena, ki n ikdar ne bodo im ela funkcije z izjemo zadnjega stad ija p red po ru ­ šitvijo. Jaz osebno rešujem problem s sid ran jem sprošče­ n ih vložkov v tlačni coni in m inim alno količino v e rti­ kaln ih strem en. V kritičnih p rim erih izrednih strižnih napetosti in prim erih, ko sid ran je glavnih vložkov do tlačne cone ni mogoče, uporab ljam poševna strem ena. T reba bo pač n a jti neki gospodarni kom prom is med zahtevam i napetostnih silnic in zahtevam i operativne izvedbe! O bjava prof. L apajneta: D im enzioniranje ojačenega betona p ro ti strigu. G radbeni vestn ik 1959, št. 75-76, 57—65. Prof. Svetko LAPAJNE: Razprava o prikazih be­ tonskih, lesenih in jeklenih konstrukcij Kot -senior na tem kongresu si dovoljujem ob za­ k ljučku vsem prikazati še moje gledišče, ki b i po m o­ jem m išljen ju bilo tud i gledišče vsakega konstruk- te rja , še bolj pa investitorja, to je gospodarnost kon­ strukcij. V sak dan čitam o o problem ih »stabilizacije vrednosti denarja«, pogoj za to pa je gospodarnost. Težiti m oram o za tem, da bomo z najm anjšim vlože­ nim m aterialom in trudom uspeli doseči naj večji ko­ ris tn i učinek. Le prečesto pa imamo obratne prim ere, ko se nam z naj večjim i investicijam i posreči doseči m inim alno korist, kot na prim er nekateri prom etno, u r ­ banistični posegi v sam i L jubljani. V m islih im am novo Prešernovo cesto in K arlovški most. P ri konstrukcijah je znano, da ne smemo izbirati razponov, kakor se n am -zdi, tem več velike razpone le tam , k jer so nujno potrebni. Jasno je, da m oram o za m alo zunanje koristne teže (streho nad dvorano z 1 kN obtežbe na m2) izbrati tud i gradivo, ki m a m ajhno lastno težo, torej leseno ali jekleno konstrukcijo. Izbira železobetona z lastno težo 5 do 10 kN za p rek ritje raz­ pona 50 m za koristno obtežbo 1 kN/m 2 je gotovo p ri­ m er negospodarne rešitve. Za mostove z velikim i ko­ ristn im i težami, za železniške in ceste mostove, nudi gotovo betonska, železobetonska ali prednapetobeton- ska konstrukcija gospodarne prednosti p red jekleno konstrukcijo, saj jeklo nujno potrebujem o za vo­ zila, stroje, ladje. Tudi forsiranje razponov po nepo­ trebnem , bodisi v nosilni smeri kot v konzolni prečni smeri, po m ojem n im a gospodarnostne utem eljitve. Le često so vzrok za tak e konstrukcie ekshibicijske težnje. Nekaj prim erov: za s ta r i Zem unski most v Beogradu im am osebno zaslugo, da so se odločili za jeklo. Teren ne nudi pogojev za konstru iran je betonskega loka, kon­ strukcija takega loka s tem elji bi stala najm anj dvak ra t toliko kot sedanja, zelo lepa jeklena konstrukcija. No­ vosadska betonska ločna konstrukcija p rek Donave je gotovo s stališča konstruk te rja ojačenega betona ge­ n ialna rešitev, z inženirskega gledišča neuspeh: most je dvakra t d ražji od jeklenega in končno estetska m otnja pokrajine! Na tem m estu m oram izredno pohvaliti naš novi svetovni rekord p ri m ostu kopno — otok K rk s 390 m razpona, k a r za 20 °/o večjim od dosedanjega av s tra l­ skega rekorda. V m ostni konstrukciji je zaporedje no- vatorskih potez, p redvsem v načinu montaže, obliki stikovanja m ontažnih elem entov in v p rilagoditv i pro­ jek ta zahtevam m ontažnega grajen ja. To je gotovo m ojstrsko delo p rve vrste, ki zasluži vso pohvalo tudi v gospodarnostnem pogledu. Oba m ojstra , s ta tik inž. Ilija Stojadinovič in operativec inž. S tanko S ram im ata zanj vso zaslugo. Posebne časopisne izdaje bi jim a po­ svetili, če bi dosegla analogne uspehe kot igralca ping- ponga, tenisa ali nogometa! Tako p a grem o p rek n ju ­ nih velikih zaslug in uspehov, kot da je to samo po sebi razum ljivo, čeprav je to uspeh n junega ž iv ljen j­ skega prizadevanja. P rikaz g rajen ja tega m ostu z ope­ rativnega in sta tičnega gledišča sam bi zahteval enak čas, kot smo ga predvideli za ta kongres. Za zak ljuček se s tav lja predlog uvedbe revizije projektov. Popolnom a se strin jam s tem predlogom, toda ne take revizije, kot je b ila doslej: P oprav lja li smo detajle, zasnove se pa nismo upali ali nism o ho­ teli lotiti! Revizija naj bo le za idejno glavno rešitev, detajle pa prepustim o odgovornosti p ro jek tan tov in podjetij. B istvo je, kot rečeno v uvodu, v izbiri p r i­ m ernega gradiva; in seveda logične, gospodarne kon­ struk tivne zasnove. N ajbolj m oram o varčevati z jek ­ lom, ker ga nu jno potrebujem o za stro jne konstruk ­ cije, vozila, ladje, tovarniške naprave. O jačeni in p red ­ napeti beton je sijajno gradivo za težke nosilne kon­ strukcije, m ostove in energetske objekte. Tudi z be­ tonom lahko varčujem o: v zadnjem času sem slučajno nalete l na predlog zaporedja opornih zidov, ki so se izkazali kot m anj potrebni. Če lahko držim o pobočje nad cesto z vegetativno zaščito, bo naj cenej še in na j- lepše. Cement bomo porabili za važnejše nam ene. Nova cesta Begunje—Tržič im a sam o rastlin sko zaščito; ker je zm anjkalo denarja, so opustili p ro jek tira n je opornih zidov. K akšna sreča, da je zm anjkalo denarja , vozili se bomo m ed zelenjem, okolici pa bo p rih ra n je n hrup, ki ga odm evajo pusti zidovi! P eter FA JFA R : 1. Odločno podpiram m nenje, da je potrebno po­ spešiti vpeljavo m etode m ejn ih stanj za dim enzionira­ nje arm iranobetonskih prerezov, in to v šolo in v prakso. Ob prim erno izbranih varnostn ih koeficientih se sicer res v večini prim erov rezultati, dobljeni po m e­ todi m ejnih stanj, ne razlikujejo bistveno od rezultatov, izračunanih po m etodi dovoljenih napetosti, vendar to velja le p ri obravnavanju nosilnosti prereza. Znano je, da je p ri potresnih obrem enitvah izredno pom em bna duktilnost prereza, to lastnost pa lahko ocenimo le ob uporabi m etode m ejnih s tan j. Iz tega razloga se v veliki večini seizmično ogroženih držav za dim enzioni­ ran je že dolgo uporablja izključno m etoda m ejnih stanj. 2. G ledano s stališča potresne varnosti zelo pod­ piram nadom eščanje poševne arm atu re s strem ensko arm aturo. Eksperim enti in opazovanja posledic po­ tresov kažejo, da gosta strem enska a rm a tu ra bistveno izboljša obnašanje arm iranobetonskih elem entov. P ri uporabi tak e arm atu re pride do triosnega napetostnega stan ja in s tem se poveča nosilnost, še bolj bistveno pa se poveča duktilnost elementa. 3. V začetnem navdušenju nad velik im i m ožnostmi (predvsem n a področju računanja), k i jih nudijo raču ­ nalniki, smo po m ojem m nenju na račun računsk ih an a­ liz nekoliko zanem arili problem e v zvezi s ko n stru ira ­ njem. K onstru iran je je p rav tako pom em bno kot ana­ liza in lahko zelo bistveno vpliva na varnost kon­ strukcij . 4. O bstoječa tehnična regulativa j e v veliko p rim e­ rih pom anjk ljiva ali neustrezna. Po m ojem m nen ju to ne bi sm el b iti vzrok, da se izogibamo neka te rim novej­ šim m etodam oz. da zavestno uporab ljam o neustrezne m etode sam o zato, ker so predpisane. Menim, da bi v tak ih p rim erih m orali uporab ljati priznane in preizku­ šene tu je p redpise oz. priznano strokovno literaturo . E dvard MALI, dipl. inž. gr.: Razprava o lastnostih in kvaliteti gradbenih materialov 1.0. G lede n a k ra tek čas om enjam v zelo k ra tk i vsebini sicer zelo pom em bno in obsežno tem atsko v p ra ­ šanje, nam reč dejstvo, da v naše gradbeniško konstruk- torstvo p ro jek tiran je in g ra jen je bistveno prem alo vključujem o dejavnosti, k i so vezane na kom pleksno tehnološko v redno ten je in upoštevanje kvalite te ozi­ rom a lastnosti m ateria lov te r njihovega ponašanja in sp rem in jan ja v v sakokra tn ih razm erah g ra jen ja in n a ­ sta jan ja konstrukcij kakor tu d i v vsakokratn ih pogo­ jih nam enske eksploatacije zgrajen ih konstrukcij. Vse to velja še p rav posebej za doseganje in vzdrževanje ustrezne obstojnosti ozroma tra jn o s ti nam enske fu n k ­ cionalnosti konstrukcij, k je r na neka te rih področjih vsakodnevno ugotavljam o n arav n o st katastrofalne po­ jav e in stanja. V teh pogledih v naše gradbeniško konstruktorstvo oziroma konstruk torsko p ro jek tira n je in g rajen je b i­ stveno prem alo vključu jem o p redvsem naslednje de­ javnosti: a) izdelavo tehnološko tehničn ih zahtev, specifika­ cij in sm ernic kot obveznih sestavin osnovnega p ro jek ­ tiran ja ; b) predhodno študijsko in eksperim entalno obdela­ vo izbora in kompozicije osnovnih m aterialov kot ob­ vezne sestavine vsake p rip rave dela za gradnjo kon­ strukcij ali razvoja novih konstrukcij, k ar naj bi bilo opredeljeno iin definirano v dokum entaciji po postav­ ki a); c) preventivno sp rem ljan je g ra jen ja konstrukcij, predvsem še v pogledu p rip ra v lja n ja in vgrajevan ja m aterialov in n jihovih kompozitov v določenih p r i­ m erih, kot je to npr. v betonarsk i tehniki, pa tud i fi- zikalno-kem ijskega konstitu iran ja konstrukcij v d a lj­ šem obdobju kot obvezno sestavino proizvodnih p ro­ cesov (izvajalec), ki naj bo opredeljena in definirana v dokum entaciji po postavki a); d) preventivno in dokazno ugotavlanje in dokazo­ van je kvalite te m aterialov in njihovih kompozitov v zgrajenih konstrukcijah te r in tegralne tehnološke in tehnične kvalite te posam eznih konstrukcij kot celot, ki naj bo naloženo investito rju in izvajalcu po opredelitvi! in definicijah, ki naj bi bile podane v dokum entaciji po postavki a). 2.0. Posebej za betonske konstrukcije poudarjam , da se v pogledu obravnave osnovnih m aterialov in n ji­ hovega kom poniranja izredno pogosto po javljajo izra­ zito neskladne in nestrokovne oziroma neustrezne teh ­ nološko tehnične rešitve že v p ro jek tn i dokum enta­ ciji. Vse prem alo poznamo in upoštevam o k rite rije do­ seganja ustrezne skladnosti rešitev v pogledu lastno­ sti betonov v njihovem svežem, otrjujočem in končno o trdelem betonu. Ne poznam o in upoštevam o v zadostni m eri pona­ šan ja in različnosti ponašan ja betonov v pogledu te h ­ noloških in napetostn ih deform acij, term om etrijsk ih k a ra k te ris tik kakor tud i celotnega kompleksa odloču­ jočih param etrov kvalite te ozirom a lastnosti betonov v končno otrdelem stan ju , posebej še v pogledu obstojno­ sti v določenih pogojih nam enske eksploatacije. Posebej om enjam še to, da v današnjih naših raz ­ m erah in pogojih vse prepogosto želimo oziroma d e jan ­ sko p ro jek tiram o konstrukcije z zelo visokimi m arkam i betonov. Realno je danes za naše možnosti, da p rek m arke 450, razen v povsem posebnih prim erih, ne posegamo. 3.0. Ob tej priložnosti naj omenim še našo zaosta­ lost v pogledu razvoja in aplikacij specialnih betonov, posebej pa še v pogledu aplikacije tehnološko tehnično sicer razv itih lahk ih betonov. P ri nas danes že razpolagam o z relativno bogatim tehnološkim razvojem možnosti uporabe teh betonov, ki p a jih predvsem p ro jek tan ti ne sprejem ajo. Za te betone je značilna in pom em bna predvsem lastnost, da združujejo po eni s tran i skozi sto letja a f ir­ m irane in danes izredno cenjene san itarno fizikalne lastnosti opečnih proizvodov, ki omogočajo prirodno ugodno klim atiziranj e prostorov in po drugi s tran i te h ­ nološke konstrukcijske sposobnosti norm alnih betonov, ki omogočajo enostavno in sodobno tehnologijo g ra ­ jen ja. Izhajajoč iz te diskusije, predlagam tem u em i­ nen tnem u zboru, da v program ski opredelitvi in usm e­ ritv i svoje n ad a ljn je dejavnosti m ed drugim posveti posebno pozornost tu d i rešev an ju naznačene p roble­ m atike, to je: 1. po obsegu in strokovnosti višji stopnji vk ljuče­ v an ja tehnološko tehničnega kom pleksa vrednotenja kvalite te oziroma lastnosti m aterialov v razv ijan je te r p ro jek tiran je in g ra jen je konstrukcij; 2. bolj splošni in m nožični usm eritv i v razvoj, u v a ­ ja n je in uporabo specialnih betonov, p rav posebej še lahk ih betonov za izolacijske, izolacijsko konstrukcijske in konstrukcijske nam ene. IZ IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI GRADBENIŠTVA SLOVENIJE Premalo bo gradbenih delavcev! Nobenega dvoma ni več, da se obseg g radn je in ­ vestic ijsk ih objektov vedno h itre je zm anjšuje. To je neizbežna zahteva za dosego ciljev stabilizacije. Za­ sk rb lju joče pa je, da se posledice kažejo najp re j na področju usm erjenega izobraževanja, čeprav vemo, da bo gradbeništvo tud i v bodoče, zlasti z naraščajočim prevzem anjem gradenj v tujini, potrebovalo več in bolj usposobljenih kadrov. Neugodno je dejstvo, da prav le tošn ji s ta r t v usm erjeno izobraževanje poteka v istem času kot om ejevanje gradbenih investicij. Posledice se kažejo v obliki novih, za razvoj g rad ­ ben ištva zav iraln ih pojavov, kot so letošnji p rem aj­ hen vpis v gradbene šole za šolsko leto 1981/82, beg že vp isanih iz gradbeništva v druge panoge, p reseljeva­ n je že vpisanih iz izobrazbeno zahtevnejših šol v manj zahtevne (lažje) itd. Nekaj konkretn ih podatkov in ugotovitev o teh pojavih, ka te re sta obravnavala tudi oba zbora skupščine Izobraževalne skupnosti g radbe­ n ištva in izvršni odbor Splošnega združenja gradbeni­ štva in IGM Slovenije: — O ddelek »keramiik-opekar«, ki naj bi bil v k e ­ m ijsk i tehn išk i šoli v Rušah, sploh ni bil odprt, ker ni bilo kandidatov. —■ Vpis v ostale program e je potekal z m nogim i te ­ žavam i. Šole, predvsem tiste, k i po starem gledano izvaja jo program e do IV. kategorije (poklicni delavci), niso m ogle odpreti vseh razp isan ih oddelkov zaradi p rem ajhnega vpisa in zarad i m nožičnega odhajan ja že vpisanih učencev (M aribor 92, L jub ljana 149, A jdov­ ščina, Novo m esto idr.). — Več učencev je iz p rvo tno vpisanega trile tnega program a zaradi po njihovem m nen ju prezahtevne skupne vzgojnoizobrazbene osnove (SVIO) prestopilo v oddelke s skrajšan im program om . V prezahtevnosti SVIO je tud i glavni vzrok za množični odhod učencev iz pretežno drugih republik. Ta prezahtevnost se kaže zlasti v obveznem učenju enega od treh tu jih jezikov (angleščina, nem ščina ali ruščina). — Problem zase so šolam dobavljeni učbeniki, ta ­ ko zarad i vsebine, še posebej pa zaradi izredno slabe vezave, m anjkajočih ali pom ešanih strani, visokih cen itd. — Šole so v težavah še zaradi sedaj prešteviln ih predavateljev , ki so jih m orale nam estiti skladno z raz­ pisanim i prostim i m esti za novince. — Od skupaj razpisanih prostih m est za novince je bilo z vpisom zasedenih le 69 %>. P ri tem je bilo za trile tne program e, torej za vse proizvodne poklice, vpisanih le 673 kandidatov, kar je komaj 50 °/o od razpisanih potreb. P ra v tako je le 50% vzpisanih za sk rajšane program e. N asprotno pa je bilo vpisanih za V. kategorijo (gradbeni in geodetski tehnik) 10 oz. 13 % več kandidatov od razpisanih. Od tega je 43 % žensk. T reba je upoštevati, da se bo ca. 60 % absolventov tehnikov vpisalo še na visoke šole. Iz drugih republik in pokrajin je bilo vključenih v vse program e 28,7 % od vseh vpisanih oz. 57,3 % od vseh vpisanih v trile tne in sk rajšane program e. Za vpis v visoke šole ni podatkov, vendar p red ­ hodne p rijave najbolj odtopajo p ri arh itek tih , saj je bilo p rijav ljen ih k a r 230% kandidatov več, kot je razpisanih mest. — G radbeništvo je razpisalo 1575 štipendij. Za trile tno šolanje celo več, kot je bilo prostih mest. — Po podatkih o kadrovskih po trebah (anketa v m arcu 1981) bo gradbeništvo k ljub restrik tiv n i politiki v investiran ju potrebovalo v tem petletnem obdobju letno poprečno 2060 gradbenih kadrov s srednjo izob­ razbo in 230 z visoko. K tem u je p rište ti še potrebe zunaj gradbeništva. 930 oseb bo potrebno sam o za n a ­ dom estitev vsakoletnega izpada. Ocena na podlagi teh podatkov kaže, da bo g rad ­ beništvu le ta 1984 prim anjkovalo k a r 50% potrebnih kadrov gradbenih poklicev s srednjo izobrazbo oziro­ m a bodo komaj pokrite le nadom estne potrebe. P ri kadrih z visokošolsko izobrazbo pa je p ričakovati v i­ šek. S tan je je torej res zaskrbljujoče. Smo v času p re ­ u sm erjan ja m ladine, k i se je vpisala v usm eritve, k je r je že sedaj višek. Zato je zelo na m estu nu jen poziv vsem, ki lahko p ri tem vplivajo, naj storijo vse, da bi se vsaj del neustrezno usm erjene m ladine preusm eril tja , k je r kadrov n i dovolj. V ir: m ateria l za se ji skupščine ISG in za IO SZ gradbeništva in IGM. Bogdan Melihar IZ NAŠIH KOLEKTIVOV SGP GROSUPLJE, GROSUPLJE Kljub težavam optimizem Doseženi uspehi 35-letnega dela SGP G rosuplje in jasno začrtana pot v srednjeročno obdobje 1981—1985 daje jo vsem zaposlenim pravico in možnost ponovno izpričati svojo pripadnost delovnem u kolektivu. A n a­ liza pom em bnejših poslovnih odločitev po trju je n ji­ hovo pravilnost, saj so bile v vseh 35 le tih rezu ltat velikega sožitja kolektiva, se p rav i dobrega sodelo­ v an ja vseh delavcev, n jihovih sam oupravnih organov in vodstvenih delavcev. Posam ezne krize, k i so po­ sledica velikih nihanj v investicijski dejavnosti, ko­ lektiva niso bistveno prizadele. Razvili so se v pomembno delovno organizacijo, saj so po doseženem dohodku v le tu 1980 na 39. m estu največjih DO Slovenije, v gradbeništvu pa na 5. mestu. Posebne prednosti so si pridobili na področju visokih gradenj, zlasti p ri stanovanjsk i g radnji. Kot dobrim gospodarjem jim doseženi uspehi pom enijo predvsem spodbudo za prihodnja leta, ko bo po treb ­ no mnogo dobre volje in optimizma, da bodo prem a­ gali težave, ki jih gradbeniki p ričaku jejo zaradi iz­ rednega zm anjšan ja investicijske dejavnosti. P r i tem pa se dobro zavedajo, da bodo m orali postopno in vztrajno izpolnjevati postavljene cilje za srednjeroč- no obdobje 1981—1985, med katerim i zlasti: — skupne naložbe s sorodnim i DO in industrijo gradbenega m ateriala, k a r bo omogočilo norm alno oskrbo s surovinam i in polizdelki, — združitev dela sredstev za razvoj na nivoju sozda IMOS te r Splošnega zd ružen ja gradbeništva in IGM Slovenije m ora prispevati k pospešenem u raz­ voju gradbeništva, — začeto delo v tu jin i bo treb a nadaljevati, obseg le-tega pa znatno povečati, — dopolnilno izobraževanje, ki je dalo dobre re ­ zultate, je razv ija ti še bolj načrtno, — p lan iran ju je bil že doslej dan velik poudarek, v bodoče pa ga bo potrebno razviti tako, da ga bo vsak član kolektiva sprejel kot pravico in dolžnost, — pridobljene prednosti kot so: nadpovprečna kvaliteta, spoštovanje rokov, nadpovprečna p roduk­ tivnost in podpovprečni stroški poslovanja m orajo tudi v p rihodn je ostati za vsako ceno in to predvsem z boljšo organizacijo dela in še večjo osebno odgovor­ nostjo. 35 let dolga razvojna pot A vgusta 1946, takoj po uk initv i tehn ične baze, za­ dolžene za obnovo v vojni porušenih vasi, je bilo na G rosupljem ustanovljeno lokalno gradbeno podjetje z nazivom Gradbeno podjetje in tehn ičn i b iro D olenj- grad Grosuplje. T akrat je štelo le 7 delavcev. Takoj so se vanj vključili vsi delavci bivše tehn ične baze, pritegnilo je tud i bivše podeželske zidarske in te sa r­ ske m ojstre in ob koncu le ta 1946 je b ilo zaposlenih že 48 delavcev, ki so se zelo h itro organizirali te r začeli prevzem ati p rva dela na Dolenjskem in v Beli krajin i. Ena pom em bnih gradenj so bila obsežna dela za JL A v Ribnici. Z arad i razširjenega področja so se le ta 1952 preim enovali v Dolenjsko gradbeno podjetje . Ze n a ­ slednje leto so organizirali sektorje v Črnom lju, V išnji gori in Grosupljem , še leto kasneje pa tu d i v L jub ljan i. Leta 1954 je bilo zaposlenih že 323 delavcev. Ze leta 1960 so k a r 93 odstotkov vseh gradbenih del (stanovanj­ skih in poslovnih objektov) izvršili n a ljub ljanskem območju. P okrajinsk i naziv podjetja je posta l preozek. Od 1. 8. 1961 so se preim enovali v splošno gradbeno podjetje G rosuplje. L eta 1962 so se prvi v S loveniji odločili grad iti stanovan ja in poslovne objekte za neznanega kupca, tj. za tržišče. To je bila prelom nica p ri nadaljn jem delu, ka te re ugodni vplivi na poslovno uspešnost se kažejo še danes. Do pričetka g rad n je za tržišče so zgradili le kak ih 800 stanovanj, m edtem ko so jih od ta k ra t do danes zgradili za tržišče že 7605. Zavedajoč se pom ena dobre oprem ljenosti, so vsa le ta sproti n a ­ bav lja li sodobno gradbeno m ehanizacijo in opremo. Vzporedno so ves čas skrbeli za pridobivanje in uspo­ sab ljan je strokovnega kadra, tako da so 1962 zaposlo­ vali 808 delavcev. V le tih 1974 in 1975 so se sam o­ upravno organizirali v tr i tozde; Splošne gradnje, Ko- vinsko-lesne obrate in P ro jek tivn i biro. O pravila skupnega pom ena so bila poverjena delavcem skupnih služb. V le tih 1976—1980 so izvedli dolgoročno n ačrto v a­ ne organizacijske sprem em be. V tem obdobju je po upokojitvi d irek to rja Alojza Nebca prevzel vodilna delovna oprav ila Alojz Zupančič. N ekatere odgovorne naloge so prevzeli m lajši delavci. 1979 so (da bi razvili specializacijo in pospešili industrializacijo) organizi­ ra li novo tem eljno organizacijo -G radbeni polizdelki. Od ta k ra t so njihove arm irano-be tonske hale dobile ustrezno m esto v proizvodnji. Leta 1980 so se združili z Igrad V rhnika, zaradi skupnih dolgoročnih interesov. Na področju m odernizacije poslovanja je treba om e­ niti pospešen razvoj računaln išk ih obdelav, ki jih je omogočila 1976 nabav ljena oprem a IBM . K ot zelo ko­ ris tn i so se izkazali le tn i izobraževalni ciklusi za vod­ stvene in vodilne kadre DO. P rip rav a srednjeročnih planskih dokum entov je povzročila znaten napredek planske m etodologije v DO, po drugi s tran i pa novo kvaliteto sam oupravljanja. P rim eren družbeni s tandard delavcev in skrb za vzgojo učencev v gospodarstvu sta bila v vsem p re ­ teklem obdobju dejavnika ključnega pomena. Delovna organizacija SG P Grosuplje je v le tu 1980, s povprečno 2707 zaposlenim i delavci te r 1,545.819 tisoč din povprečno uporabljenim i poslovnimi s red ­ stvi dosegla 1,961.805 tisoč din konsolidiranega celo t­ nega prihodka, oziroma 790.471 tisoč din dohodka. Te številke jo uvrščajo v v rh slovenskih gradbenih podjetij. Vir: GLASILO (posebna številka) OZD GtP GRADIS, LJUBLJANA Gradis uvrščen na 2. mesto v SR Sloveniji 2e tre t je leto zapovrstjo ob jav lja Gospodarski vestn ik podatke o 200 na jveč jih delovnih organizaci­ jah v SR Sloveniji. Tako kot le ta 1979 je G radis tudi le ta 1980 zasedel drugo m esto m ed naj večjim i DO v Sloveniji. Na prvem m estu je ostala Isk ra Industrija za telekom unikacije, elektroniko in elektrom ehaniko. Poleg najvažnejšega podatka o dohodku (Gradis 2.039 m ilijonov din), so DO razvrščene tud i po številu za­ poslenih (Gradis s 7.489 n a drugem mestu), po pov­ prečno uporab ljen ih poslovnih sredstev (Gradis s 5.594 m ilijonov din n a 15. m estu) in konsolidiranem celotnem prihodku (z 6.899 m ilijonov din na 15. m e­ stu). Med gradbenim i DO se S lovenija ceste — T eh­ n ika naha ja jo na 6. mestu, m ariborski K onstruktor na 20. m estu, P ion ir na 22. m estu, SGP G rosuplje na 39. m estu, celjski Ingrad na 55. mestu, SGP Prim orje n a 62. m estu, SGP Gorica na 86. mestu, G radbinec iz K ra n ja na 100. m estu itd. Po podatkih dveh am eriških revij je šest jugosTo- van jsk ih DO, ki izvajajo investicijska dela v tu jin i m ed 250 največjim i svetovnim i firm ami, ki op rav­ lja jo tak a dela n a svetovnih trgih. Na tej svetovni lestvici največjih gradbenih podjetij je G radis uvrščen na 223. mesto. N ajbolje se je uv rstil beograjski Energo- p ro jek t na 44. mesto, sledijo Mavrovo iz Skopja na 149. m estu, Zagrebška H idroelek tra na 154. mestu, beograj­ ski Ivan M ilutinovič na 170. mesto, M ostogradnja na 191. m estu in kot je že rečeno G radis na 223. m estu. Novi most v Kranju, najširši slovenski most Letos 31. ju lija odprti D elavski m ost čez Savo v K ranju , ki leži na tras i bodoče vzhodne m estne ob­ voznice in bo povezoval L jub ljano in Škofjo Loko z Jezerskim , je najširši slovenski most, saj je širina m ed zunanjim a ograjam a 23.10 m etra. Tudi po d o l­ žini 356.28 m etrov gre za n a jd a ljš i slovenski most, saj so daljši le v iadukti na avtocestah (Verd, R avbarko- m anda, Preloge, Skedenj in Peračica). V most so vgrad ili več kot 2.000 ton jekla, dolžina vseh zvarov presega 60.000 m etrov. Nosilna konstruk­ cija, ki jo podpirajo do 26 m visoki železobetonski stebri, je ška tlasta te r zno tra j pohodna, tako da so dostopne vse inštalacije. M ost sta gradila SGP G rad­ binec K ranj in M etalna iz M aribora. Tovarna mikserjev v Prizrenu V P rizrenu bodo v k ra tk em pričeli graditi to v a r­ no gradbenih m ikserjev in še nekaterih drugih g rad ­ benih strojev. Investito r je DO U tva tozd Vozila. To je p rva investic ija te v rs te v Jugoslaviji. V rednost nove tovarne je 200 m ilijonov dinarjev , v njej pa bo delalo okrog 200 delavcev. Dvoetažni most v Mariboru V M ariboru gradijo prv i jugoslovanski dvoetažni most, ozirom a dva m osta v enem. To bo m ost iz m ontažnih betonskih elem entov na nosilcih. P ro jek t je izdelan v G IF G radis toz Biro za p ro jek tiran je M aribor, glavni izvajalec pa je tozd Nizke gradnje M aribor. Za g radn jo tega m ostu ne bo treb a nič uvoziti. Vse bo domače: zamisel, tehn iška oprema, znanje in m ateria li. Dve nadstrop ji omogočata ločitev tran z it­ nega od lokalnega prom eta. Po zgornjem bo tek la h itra cesta in ves tranzitn i prom et. Tu bodo 4 vo­ zišča široka 3,75 m te r hodnik za vzdrževalna dela. N a spodnjem m ostu pa bodo tr i vozišča široka po 3 m etre, nam enjena lokalnem u prom etu, poldrug m eter široka ločena kolesarska steza in 2 m etra široka hod­ n ika za pešce. Zgornji most bo dvak ra t daljši od spodnjega, ki bo dolg le 180 m etrov. Zgornji bo segal od bodočega predora pod pobreškim Greenwichem čez D ravo 4,5 m etra nad spodnjim mostom, na drugi obali pa se bo še nadaljeval v v iaduk t nad Meljem. V iadukt se bo podaljšal v nasip, preko katerega bo h itra cesta segla do M eljske ceste, k je r bo nivojsko križišče in nato dalje proti Šentilju . Z arad i lege m ostu sever—jug bo potrebno n a ­ red iti tu d i nekakšen senčnik na južnem bregu. Nad vhodom v tunel je predviden 12 m visok betonski portal, k i bo m etal senco n a površino mostu. P ri rela tivno nizki konstrukciji sedanjega m ostu načrto ­ valci niso pozabili tudi na videz in estetske rešitve. Za vse kom unalne naprave je skupen kanal skozi ogrod­ je mostu. Na obeh koncih m ostu bosta kom unalni komori, iz katerih bo mogoče napeljave vzdrževati, poprav lja ti in dodajati nove, b rez razb ijan ja cestišča in brez ov iran ja prom eta. M ost bo sta l n a 40 pilotih, preko k a terih bo m on­ tirano 112 betonskih nosilcev. Nov m ost bo precej o lajšal m ariborski prom etni režim, G radisu pa prinaša nove izkušnje in nada ljn ji strokovni razvoj. V ir: GRADISOV VESTNIK, št. 280/81 SGP SLOVENIJACESTE — TEHNIKA, LJUBLJANA Pomanjkanje del v domovini nadomeščajo z delom v tujini Za letošnje leto je že danes zagotovljenega skoraj dovolj dela, dobrih 89 odstotkov od sprejetega gospo­ darskega načrta. V endar je treb a upoštevati, da je bilo več kot 50 odstotkov teh del p ridobljenih že v p retek lih letih, ko smo o stabilizacijskih ukrep ih le govorili in še niso bili konkretiziran i tud i z zakoni. V prihodnjem le tu pa bo stan je na domačem trg u že zaskrbljujoče. V tem času bi m orali za p rihodnje leto pokrivati že preko 50 odstotkov del, dejansko jih pa za nizkogradniško dejavnost pokrivajo samo 1,6 od­ sto tka glede na letošnji gospodarski načrt, za visoko- gradniško dejavnost pa le 33 odstotkov. Povsem drugačno pa je stan je prevzetih del v tu ­ jini. Na osnovi dolgoletnih izkušenj, referenc in p r i­ dobljenega ugleda im ajo danes sklenjenih pogodb za 609 m ilijonov US $. T renutno pa tečejo pogajan ja še za okoli 254 milijonov US $. Nad tem zneskom se velja zam isliti, saj to p redstav lja približno 32 m ilija rd d inarjev ali 6 -kratno vrednost gospodarskega načrta za nizkogradniško in visokogradniško dejavnost v letošnjem le tu v domovini. Tudi če upoštevajo, da so stroški več kot 100 Vo večji v tujin i, vedo, da sam i ne bodo zmogli realizirati vsega kar so pridobili. Zato so že in bodo še angažirali tud i druge gradbene OZD. Dobro se zavedajo, da jih bo om ejevanje inve­ sticij na domačem trgu krepko prizadelo. O tem ni nobenega dvom a več. Menijo pa, da im ajo pogoje, da si zagotovijo pot za naprej. Ti pogoji so bili podani z združitvijo in konsolidacijo v SCT in s tem, da so si na inozemskem področju zagotovili dela več kot celotna gradbena operativa v SR Sloveniji. P ri ta k š­ n ih naporih ni bilo n iti časa n iti možnosti za korektno obdelavo domačega trg a v komercialno tehničnem smislu. V endar je bila usm eritev DO pravilna. Se­ veda pa bo treba sprem eniti tudi miselnost. Več kot polovico jih bo delalo v inozemstvu. Ne samo ope­ rativa, tem več vse službe. In še se bodo m orali okre­ p iti predvsem s strokovnim kadrom v operativi, te h ­ ničnih, kom ercialnih in ostalih sprem ljajočih služ­ bah. Z lasti na področju visokih gradenj, k je r so p re ­ težno prevzeta in zagotovljena dela. K repitev pa je uspešna le p ri trd n ih povezavah zain teresiran ih p a r t­ nerjev . SCT kot solidna osnova za take povezave že obstaja. Pred predajo prvih objektov v Iraku T renutno dela v Ira k u več kot 12 tisoč jugoslo­ vanskih delavcev, m ed n jim i 700 delavcev SCT, ki izvajajo dela na štirih projektih . Na enem v bližini B agdada se dela po osnovni pogodbi zaključujejo, ta ­ ko kot na p ro jek tu v bližini Rudbe. Na njihovem n a j- večjem pro jek tu tečejo dela že četrti mesec, h k ra ti pa odpirajo še eno novo gradbišče. Na tem pro jek tu so tud i delavci P rim orja , K onstruk torja in Gradisa, ki iz­ va ja jo p rip rav lja ln a dela te r IMP. Tu so še številni drugi kooperanti: Jelovica Škofja Loka, I tas Kočevje, Bojoplast Pulj. Vsi so kot ena sam a velika družina. O perativno je n jihova tren u tn a naloga dokončanje do­ stopne poti ter izg radn ja naselja in sta ln ih obratov kot so: železokrivska delavnica, tesarsk i obrat, se r­ visne delavnice, asfa ltn i obrat, betonarna. Oba projekta, k i j ih p redajajo , sta bila v za­ dovoljstvo investito rja končana v roku, zato im ajo še veliko možnosti za pridobitev n ad a ljn jih del, dovolj do leta 1984. T reba pa je poudariti, da je v izgradnji Ira k a prisoten ves svet. Glede vojnega stan ja pravijo, da ga tu sploh ni moč zaznati, in da je varnost vseh tu jcev odlično organizirana. Letališče Portorož Na letališču Sečovlje so delavci tozd G radnje P iran zgradili prizidek k obstoječi le tališk i zgradbi, ki je velja l ca. 20 m ilijonov dinarjev. V n jem so dobili prostore: carina, milica, m eteorološka služba in aero­ klub. Investito r tozd Igraln ica Cassino Portorož bo s tem uspel pridobiti dovoljenja za p ris ta jan je le tal s pomočjo kontrole v stolpu. N aslednja etapa bo podalj­ šanje vzletne steze od sedanjih 850 m n a 1200 m, kar bo omogočilo p ris ta jan je letal z do 50 potniki. V ir: GLAS KOLEKTIVA št. 8 in 9, 81 »Podmornica« v Kulkwitzu Delovna organizacija PM I gradi v Nem ški dem o­ kratičn i republik i kotlarno Kulkwitz. Poleg v NDR že postavljenih 13 ko tla rn na mazut, je to p rv a njihova ko tlarna n a prem og in to še na nizkokalorični p re ­ mog povrhu. Z unanje dim enzije ob jek ta bodo res m ajhne, toda tej ko tlarn i ne prav ijo zastonj podm or­ nica, zaradi veliko vgrajene opreme. Saj je zgovoren že podatek, da bodo paro iz te ko tla rne uporab ljali za ogrevanja novega dela Leizpiga — G rünaua, k je r bodo zgradili s tanovanja za 100.000 ljudi. Zm ogljivost kot­ larne K ulkw itz bo 100 ton p a re n a uro. To je doslej naj večja ko tla rna na premog, k i jo p ro jek tira in m on­ tira PMI. P raktično bo vsa oprem a jugoslovanska. Vseh 6 kotlov so posebej za ko tla rno skonstru ira li v zagreb­ ški delovni organizaciji TPK. Dela so se začela 1. aprila, poskusno obratovanje pa se m ora začeti 15. decem bra. Delo zaenkrat dobro napreduje. P enali so drastični, 75.000 do larjev za vsak teden dni zam ude. K er tud i v Jugoslav iji toliko govorimo o n u j­ nosti zam enjave tekočih goriv s premogom , je PMI dal že nekaj ponudb za gradnjo ko tla rn na premog, vendar se investito rji zan je težko odločijo, ker od rudnikov n ikako r ne m orejo dobiti zanesljivih ob­ ljub o sta lne jših dobavah prem oga določene kako­ vosti. Vir. IM P GLASNIK, št. 8/81 SGP TEHNIK ŠKOFJA LOKA■ ■ " Od lopate in krampa do moderne mehanizacije v treh desetletjih gradbeništva v Škofji Loki V letu 1951 so bila v Škofji Loki t r i podjetja , ki ki so se u k v arja la z gradbeništvom : Rem ont, M egrad in Mestno podjetje A pnenica in kam nolom . Na pod­ lagi odločbe MLO Škofja Loka od 5. 7. 1951 so se združila in od ta k ra t poslovala kot M estno splošno re ­ m ontno gradbeno podjetje Škofja Loka. K ončno p re­ im enovanje v Splošno gradbeno p o d je tje Tehnik je izraz usm eritve iz obrti v gradbeništvo in se od 8. 6. 1956 ni več m enjalo. V le tu 1973 so b ile v SG P Tehnik ustanovljene tr i TOZD: G radbeništvo, K om unalne služ­ be in P ro jek tiv n i biro. R ezultati dela delavcev SGP T ehn ik so vidni v vseh k ra jih škofjeloške občine in d rug je. Z gradili so nova nase lja ko t so: Novi svet, G roharjevo naselje, F rankovo naselje , Svetje-M edvode, K res Železniki, s ta ­ novanjski ob jek ti v Z ireh in G orenji vasi te r Pod­ lubnik. M ed pom em bnejše industrijske ob jek te spa­ dajo Isk ra Železniki, še š ir Škofja Loka, T erm ika na T ra ti in v P oljanah , Jelovica Škofja Loka, A lpina in E tike ta Ž iri, M arm or H otavlje itd. Ja v n i ob jek ti kot so šole, k u ltu rn i domovi in gostinske zm ogljivosti, p la ­ ninske koče, spom enik dražgoški b itk i te r d rugi m a n j­ ši a pom em bni objekti so izključno delo domačega gradbeništva. N agla ra s t gospodarstva je te rja la vzporedno ra s t g radbenih zm ogljivosti in sodobno tehnologijo g rad ­ nje. Zato so v sa le ta veliko vlagali v oprem o te r v m ehanizacijo. L eta 1969 so postavili p rvo centralno betonarno v S tarem dvoru, katero so letos povsem avtom atizirali, n a isti lokaciji so zgradili nove s tra n ­ ske obrate. SGP T ehnik im a v svojem sestavu tud i kom unalo vključno z u p rav ljan jem vodovoda in kanalizacije. To dejavnost so razširili še na Železnike in Žiri, k je r je zgrajen nov sistem kanalizacije s čistilno napravo, v g radn ji pa so vodovodi v Železnikih, v Škofji Loki in od Trebije p reko G orenje vasi za po trebe rudnika u ra ­ na v Z irovskem vrhu. P od je tje uspešno sodeluje z d rug im i organizacija­ mi, predvsem v okviru SOZD IMOS in z ostalim i DO gorenjske g radbene operative. Veliko sredstev so v lo­ žili v d ruge tovarne kot so: nova tovarna um etnih m arm ornih plošč v H otavljah , cem entarna Anhovo, Umag in Trbovlje, železarna Štore, S iporex Zagorje in K ran jske opekarne. Vse to zagotavlja dobro oskrbo z gradbenim i m ateriali. T udi sodelovanje z lesno in ­ dustrijo , p redvsem z G radisom in z Jelovico iz Škof­ je Loke je dalo pom em bne rezu lta te in bomo z njim i še nastopali v razn ih k ra jih Jugoslavije in tudi v tu ­ jini. D osedanji uspehi in dosežki vseh 565 zaposlenih delavcev SGP Tehnik so jam stvo za izpolnitev nalog, katere so si postavili z razvojnim program om do leta 1985. Vir: TEHNIKOV POROČEVALEC št. 4/81 GIP BETON - ZASAVJE, ZAGORJE Stanovanjsko poslovni objekt SPB-1 Center Dom­ žal SBP-1 C enter Domžal je lociran kot sam ostojen kom pleks m ed L jubljansko cesto, Kolodvorsko cesto, železniško progo Domžale—K am nik in Marij evo ulico te r obstoječim i h išam i na severu. G rajen bo v treh fazah. P rv a se že gradi, d ruga se projektira . V ob­ je k tu bodo jav n i prostori, poslovni prostori, stanova­ n ja in pomožni stanovanjsk i prostori. S tanovanjski del je razg iban členjeno v 11 etažah, poslovni del pa je polno oblikovan v treh etažah tako, da je v išina poslovne etaže enaka dvojni višini stanovanjske. K on­ strukcija je arm iranobetonska skeletna, zasnovana v m odularnem ra s tru 3,80 ozirom a 7,60 m. K let z 11.360 m2 obsega parkirišča, kom unikacije, zaklonišča, stopnišča in k le tne bokse stanovalcev, skladišča, energetiko. V p ritlič ju — javn i del ca. 4000 m 21, bo L jub ljanska banka, lekarna, Peko, A lpina, P lanika, cvetličarna, zlatarstvo, spominki, pletilstvo, u ra r, čevljar, fotograf, slaščičarna, Viator, Loterija, več bifejev, precizna m ehanika, p rodaja zelenjave. P rvo in drugo poslovno nadstrop je obsega 12.000 m 2. S tanovanj bo v I. fazi 245. P ark irn ih m est bo 277. Izg radn ja park irn e hiše je predvidena v III. fazi. Posebna skrb je nam enjena zunanji ured itv i in dobrem u počutju. G radbena dela izvaja G IP Beton — Z asavje in In g rad Celje. Z arad i izjem ne zahtevnosti objekta je g rad n ja zelo delikatna. P ri tem se srečujejo še s po­ m an jkan jem gradbenega m ateriala, zlasti betonskega železa in s stalno dražitv ijo m ateriala. Vse to pa tudi draži in podaljšu je gradnjo. Delo v tujini Delavci TOZD Z asavje iz Trbovelj so že pred leti prevzeli m an jša dela v L ibiji, sedaj pa izvajajo dela v Ira k u preko Rudisa. Konec lanskega le ta so sklenili pogodbo z nem ško firm o H ochtief-T rapp za delo v Iraku . P rv a skupina je odpotovala že 6. ja n u a rja letos. Začetek ni bil lahek, vendar so težave s skupno voljo kaj km alu prebrodili. Nekaj časa je v ladala do­ ločena napetost, saj je I ra k v vojni z Iranom . V endar je delovišče Al K aim čisto ob sirski m eji in zelo oddaljeno od fronte. N em ški p a rtn e rji so bili z delom naših zadovoljni in ga je bilo treba še okrepiti na 56 delavcev. Sodelovanje z Rudisom je dobro, obstaja pa še dosti možnosti za napre j. Na tu jem trgu veljajo n ek a­ tere zakonitosti, k i nam dom a niso tako razum ljive. N jim je nam reč izredno in te resan tna vodilna in po­ klicna kvalifikacijska stru k tu ra . NK delavce lahko zelo poceni najam ejo v P ak istanu ali celo iz K itajske. To pa je tu d i spodbuda za delavce s kvalifikacijo, da v tu jin i lahko tud i izredno dobro zaslužijo. P rav zato pa bi pričakovali več volje in p rip ravljenosti tud i d rug ih delovnih organizacij za sodelovanje in kom pleksnejši nastop v tu jin i. Glede na dosedanje uspehe že tečejo resnejši po­ govori m ed G IP Beton — Z asavje in Rudisom za n a ­ d a ljn je angažiran je v tu jin i. Bogdan Melihar INFORMACIJE Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I LETO X X II-10/11 OKTOBER-NOVEMBER 1981 Pitting korozija aluminija in njegovih zlitin 1. U vod V sklopu raziskav korozijske odpornosti alu­ minija in njegovih zlitin, ki smo jih izvedli s ci­ ljem, da se ugotovi njihova uporabnost v cestograd­ nji, kjer nastopa pozimi ob priliki soljenja cest vi­ soka vsebnost kloridov, lokalno pa v kombinaciji s temi še agresivna npr. mestna atmosfera, z visoko vsebnostjo SO2 v zraku, je bila raziskovana tudi pitting korozija, kot ena izmed oblik korozijskega napada. Preiskave so vključevale naslednje vrste Al materiala: AlMg 3 — 28 (trdo stanje doseženo s hladno predelavo) AlMgSi 0,5 — 44 (stiskano in umetno starano) Al 99,5 — 28 (trdo stanje doseženo s hladno predelavo) Površina vseh navedenih materialov je vsebo­ vala običajni zaščitni film iz naravnega oksida, pretežno vrste a AI2O3. 2 2. Splošno o p itting koroziji a lum inija in n je ­ gov ih zlitin Pitting običajno nastaja na kovinah, ki tvorijo zaščitne površinske filme če ti niso bodisi povsem adherentni, bodisi tesni. Nastopa znotraj pasivnega področja npr. pri jeklu v alkalnem mediju, pri Al-zlitinah ali pri nerjavnem jeklu lahko nastane pitting, če so prisotni kloridi ali bromidi, ker ti lokalno porušijo pasivno plast. Zaščitni film na­ stane iz korozijskih produktov in mora imeti po­ polno sprijemnost s kovino, da izolira. Potrebno je poudariti, da niso vsi filmi, ki nastanejo na kovin­ ski površini zaščitni. Na tvorbo filma vplivajo raz­ topljeni ioni (lahko spremene število zarodkov pri nastajanju filma). Klorid je koroziven, ker zaradi majhnega ionskega premera predre zaščitni film, lahko pa tudi lokalno modificira naravo filma in s tem njegovo zaščitno moč. Pitting na Al nastopa v pH območju od 4,5 do 9. Izven tega območja na­ stopa enakomerna korozija, zaradi raztavpljanja po­ vršinskega filma, kar pa se laže dogaja v alkalnih kot v kislih raztopinah. Globina pittinga se običajno zmanjšuje s ča­ som. Luknje so približno polkroglaste v preseku in okrogle oblike, gledano od zgoraj. 2.1. M ehanizem nastajanja p ittinga Mehanizem nastajanja pittinga je v principu naslednji: korozija začne na lokalnih an odah, pri čemer je neposredna okolna površina katodna. Ko­ vina se na anodah topi — prehaja v ionsko stanje, ob sproščanju elektronov. Če ion lahko tvori ne- topen hidroksid, ali pa topen, vendar slabo diso- ciiran hidroksid, se OH~ ioni porabljajo in okolica anode postaja kisla: M+ + OHA + H+ -> MOH + H+ Ta kislost doseže v aluminijevem pittu tudi pH 4,5. Zaradi nje se topi aluminij v izjedi ob raz­ vijanju vodika: 2 M + 2 H + - > H 2 + 2M Na katodi so glavne reakcije: redukcija vodika, kisika ali kovinskega iona (v spodaj navedenem primeru je to Cu ion) 2 H+ + 2 e" -> H2 O2 + 2 H2O + 4 e- -> 4 OH- (v alkalnem) O2 + 4 H+ + 4 e- -> 2 H2O (v kislem ali s ti­ stim H+, ki je nastal v začetku) Cu++ + 2 e --> C u V NaCl raztopinah je pitting aluminija pod katodno kontrolo. Skupni tok pittinga, ne glede, M a t e r i a l : A I M g 3 _N K oroz i j , m e d i j : 3' 5 V. N a C l t p H - 5 ( n e p u f r a n o ) E ---- Cas k o ro z i j s k e i z p o s t a v e ( u r e ) F P o d r o č j e p i t t i n g V / / \ k o r o z i j e Ma te r ia l : A l Mg S i 0,5 K o r o z i j , m e d i j : 3 ,5 ’/ . N a C I , p H - 5 I n e p u f r a n o ) Cas k o r o z i j s k e i z p o s t a v e ( u r e ) M a te r ia l: A I 99,5 K o r o z i j '■ m e d i j ’ : 3,5 % N a C I , p H ’ S ( n e p u f r a n o 1 Cas k o r o z i j s k e i z p o s t a v e ( u r e ) P o d r o č j e p i t t i n g k o r o z i j e P o d ro č je p i t t i n g k o r o z i j e Slika 2. Možnost nastanka korozije pri odvisnosti: pros­ ti korozijski potencial — pitting potencial — čas ko­ rozijske izpostave, v nepubranem mediju za AlMgSi 0,5 Slika 3. Možnost nastanka korozije pri odvisnosti: pros­ ti korozijski potencial — pitting potencial — čas ko­ rozijske izpostave, v nepufranem mediju za Al 99,5 ali je ena ali več lukenj, je enak, če so te pove­ zane z dano katodno površino — torej katodna od­ visnost. Če je razdalja med luknjami večja, pa tok ne raste in je torej interakcija lukenj manjša. Razlike na aluminijasti površini, ki povzro­ čajo anode in katode, so lahko nečistoče na povr­ šini, različna toplotna obdelava, raze v površini, različna struktura ali sestava. Na splošno vsebuje torej površina veliko šte­ vilo lokalnih členov, ki se v prisotnosti elektrolita aktivirajo. Mnogo lokalnih členov se pasivira in polarizira brez tvorbe lukenj, le nekateri ostanejo aktivni, ustvarijo anodno kislost ter katodno alkal­ nost, kar je predpogoj za njihovo nadaljnjo propa- gacijo. Dokazano je, da se v stiku z elektrolitom (npr. vodo), poruši zaščitni film na aluminiju, nastal predhodno na zraku. Lokalni členi začno delovati na neštetih mestih. Če je pitting preživel začetni stadij (brez pasivacije) in se razvil v votlino, na­ preduje z delovanjem člena. Korozijski tok lokal­ nega člena je močno odvisen od sestave elektrolita. Netopni korozijski produkti tvorijo kapo iz alu­ minijevega oksida in zapolnjujejo votlino. S tem preprečujejo dostop kisika k anodi, ki pa ima prost pristop na katodi, kar vodi do nadaljevanja koro­ zijske dejavnosti. Ko se luknja poglablja postanejo korozijski produkti, ki jo pokrivajo, katodni v od­ nosu na dno, tako, da se luknje osamosvojijo in le malo toka doseže zunanjo, okolno katodno povr­ šino. S korozijskimi produkti zapolnjene luknje ne­ hajo delovati, ker se poveča upor in se anoda polarizira. Nekatere luknje pa iz neznanih raz­ logov napredujejo vse dokler je vlaga v njih. Mor­ da so to tiste, ki so nastale zaradi aktivnih lokalnih katod in imajo večjo gonilno silo, kot tiste nastale na razah, različnem ozračenju (diferencialna aera- cija) itd. Elektrokemično zasledovanje pitting potenciala kaže, da območje v katerem nastopa pitting koro­ zija omejujeta dva pitting potenciala (spodnji in zgornji). Ta dva potenciala lahko dovolj natačno določimo npr. s potenciostatskimi poskusi zadrže­ vanja na posameznih potencialih. Kritično področje v katerem nastaja pitting ima spodnjo mejo tam, kjer ravno še nastopa pitting oz. kjer je omejen le na nekaj ur, zgornja meja pa je tisti potencial, pri katerem začenja pitting, ki je časovno neomejen. Raziskave kažejo, da je pitting potencial alu­ minija tisti minimalni potencial, pri katerem se lahko vzdržuje lokalna kislost na vmesni površini kovina-raztopina. Minimalna vrednost za vzdrževa­ nje takšne kislosti je dana s korozijskimi poten­ cialom kovine v raztopini luknjic. 3. E lektrokem ično zasled ovanje p itting korozije V kratkem literaturnem pregledu so bila poda­ na teoretska razglabljanja v zvezi s pittingom, ki lahko nastopa tudi na zaščitnih pasivnih filmih, če so prisotni kloridi, kateri lokalno porušijo pasivno plast. Pri potencialih, ki so nižji od pitting po­ tenciala nastanek pitta od. luknjic ni možen. Pitting potenciali, ki smo jih zasledovali na že omenjenih treh Al materialih so bili določeni poten- ciostatsko in sicer s potenciostatskim zadrževanjem na posameznih potencialih, pri katerih se je meril nek stacionarni korozijski tok, ob nastanku pitta. V literaturnih podatkih velikost korozijskega toka ni natančno definirana, ker le-ta zavisi od vrste materiala. Za aluminij se omenja velikost stacio­ narnega korozijskega toka pri nekem pitting po­ tencialu ca. 20 do 80 // A. Če se vrednosti pitting potenciala primerja s vsakokratnimi prostimi korozijskimi potenciali (elektrokemične meritve potencial-E, čas-t), ki so bili v okviru te naloge tudi določeni, se pride do naslednjega spoznanja. Material, katerega prosti potencial je enkrat prišel v področje pittinga, ne more stalno obstati v tem področju, temveč ga ob­ časno lahko tudi zapusti. Ta ugotovitev bi bila lahko razlaga za časovno pojemanje pittinga. V kritičnem področju, kjer nastaja pitting je bila določena spodnja meja, katera je bila tretirana kot pitting potencial. Rezultati meritev so podani v tabeli 1 (potenciali so merjeni v vseh primerih nasproti nasičeni kalomelovi elektrodi). Tabela 1 M aterial Medij P itting potencial Epit.(mV) Korozijski tok •iker p ri Epit (mA) AlMg 3 3,5 % NaCl, pH = 5 - 760 18 AlM gSi 0,5 3,5 %> NaCl, pH = 5 - 720 75 A l 99,5 3,5 %> NaCl, pH = 5 - 735 50 Dodatno s e je ugotovil tudi časovni potek pro­ stih korozijskih potencialov (E-t krivulje) za ma­ teriale iz tabele 1 in sicer v istem mediju, kot je bil merjen pitting potencial. Vrednosti prostih ko­ rozijskih potencialov v mV so podane v tabeli 2: Na osnovi pitting potenciala in prostih koro­ zijskih potencialov so bili izdelani diagrami, ki so prikazani na sl. 1, 2 in 3. Diagrami kažejo možnost nastajanja pittinga, ki bo nastopil, če pride prosti korozijski potencial v področje pitting korozije (šrafirano področje). To področje je v spodnjem delu omejeno s spodnjim pitting potencialom, odkoder se navzgor možnost korozijskega napada stalno povečuje. Globina pi­ ttinga zavisi od časa zadrževanja prostega koro- Čas izpostave AlMg 3 AlMgSi 0,5 Al 99,5 5 sek — 995 — 790 — 730 30 sek — 1069 — 830 — 739 1 m in — 1050 — 836 — 743 5 m in — 943 — 787 — 740 10 min — 911 — 780 — 725 30 min — 844 — 767 — 727 1 u ra — 819 — 757 — 740 2 u ri — 803 — 750 — 741 5 u r — 793 — 742 — 745 24 u r — 947 — 827 — 839 48 u r — 1031 — 874 — 905 72 u r — 1087 — 915 — 969 96 u r — 1070 — 865 — 880 120 u r — 1080 — 1003 — 1086 170 u r — 1072 — 1000 — 1080 220 u r — 1074 — 996 — 1059 270 u r — 1065 — 1008 — 1054 320 u r — 1056 — 994 — 1060 370 u r — 1039 — 981 — 1024 420 u r — 1050 — 962 — 1026 zijskega potenciala v pitting področju. Iz diagra­ mov je razvidno, da ni možnosti nastajanja pit­ tinga, saj so vrednosti prostega korozijskega po­ tenciala izven pitting področja od. obstoja celo stalna tendenca k oddaljevanju teh potencialov iz korozijskega področja. Samo pri Al 99,5 se v dveh primerih pokaže možnost pittinga, vendar pa je zadrževanje v pitting področju prekratko (manj kot 1 ura). Po ogledu vzorcev, ki so služili za določe­ vanje prostih korozijskih potencialov, pa se je ugo­ tovilo, da so bili ti na svoji površini lokalno na­ padeni v obliki zelo rahlega pittinga, katerega glo­ bina je bila ocenjena na max. 3 /um. Iz tega sledi, da so občasno nastopali tudi takšni potenciali, ki so omogočali korozijo (vendar le za kratek čas), kateri pa se niso registrirali. Obravnavani odnosi veljajo za primere, kjer se je zaradi elektrodnih reakcij, v sicer kislem me­ diju, spreminjala pH vrednost skozi celotno ob- M ateriaH A l Mg 3 M a te r ia l: A l Mg Si 0,5 K o r o z i j• m e d i j : 3t 5 V* Na C l ; p H * 5 ( p u f r a n o ) Cas k o r o z i j s k e i z p o s t a v e ( u r e ) \ ----► Cas k o r o z i j s k e i z p o s t a v e ( u r e ) K o r o z i j , m e d i j 3 t5 % N a C I J p H = 5 ( p u f r a n o ) -730 -800- -9 00- -1000- v t a P o d r o č j e k o r o z i j e p i t t i n g P o d r o č j e p i t t i n g k o r o z i j e dobje korozijske izpostave. Tako je po 420 urah pH vrednost narasla od startne 5 na pH 6,4 do 6,9. Isti proces se odvija tudi v praksi. Globina pittin- ga od. njegov obseg zavisi torej od agresivnosti ko­ rozijskega medija in časa njegovega delovanja in ne nazadnje od stopnje zaščite površine, (v konkretnih primerih z ALOg, ki ima najmanjšo zaščitno moč v odnosu na starejše oblike, kot so bayerit in hydrargilit, katere predstavljajo pravo pasivacijo aluminija). Pri iskanju možnosti nastopanja pittinga v raz­ ličnih medijih je potrebno ponovno poudariti, da je za njegov nastanek in nadaljnjo propagacijo potrebna stalna lokalna kislost na vmesni površini. Kot je že v literaiturnem delu omenjeno, je min. vrednost za vzdrževanje takšne kislosti dana s korozijskim potencialom kovine v raztopini luknjic. Raztapljanju aluminija Al = AP+ + 3 e - sledi hidroliza: AP+ + 3 H2O = Al (OH)s + 3 H+ ki je vir kislosti. Istočasno je reakcija razvijanja vodika: 2 H+ + 2 e“ = H» tista, ki porablja protone H+. Iz navedenega torej sledi, da v pufrani kisli raztopini obstojajo pogoji za korozijo, katere pro­ ces se bo sprožil z dvigom potenciala. Da prihaja dejansko do dviga potenciala (prostih korozijskih potencialov, ki padejo tudi v področje pittinga) je bilo dokazano s ponovnimi meritvami prostih kor. potencialov v pufrani raztopini 3,5%NaCl s pH = 5. Rezultati so v mV navedeni v tabeli 3. Na novo so bili določeni tudi pitting potenciali v tovrstni pufrani raztopini. Rezultati so podani v tabeli 4. Na sl. 4, 5 in 6 so prikazane možnosti nasto­ panja pitting korozije za pufran medij. AlMg3 pri- M a t e r i a l : A l S3,5 K o r o z i j , m e d i j : 3,5 % Na C l , p H « 5 ( p u f r a n o ) Č a s k o r o z i j s k o i z p o s t a v e ( u r e ) i* □ P o d r o č j e p i t t i n g k o r o z i j e Čas izpostave AlMg 3 AlMgSi 0,5 Al 99,5 5 sek — 1149 — 768 — 799 30 sek — 1161 — 748 — 792 1 m in — 1107 — 742 — 786 5 m in — 911 — 738 — 765 10 m in — 852 — 740 — 766 30 m in — 789 — 753 — 761 1 u ra — 778 — 755 — 760 2 u ri — 774 — 753 — 759 5 u r — 772 — 755 — 758 24 u r — 768 — 754 — 741 48 u r — 771 — 759 — 745 72 u r — 771 — 742 — 736 120 u r — 753 — 720 — 725 170 u r — 757 — 733 — 730 220 u r — 748 — 737 — 722 T abela 4 P itting Korozijski M aterial Medij potencial I0K i kor Epit (mV) pri •^pit AlMg 3 3,5 °/o NaCl, pH = 5 pufrano — 790 80 AlMgSi 0,5 3,5 % NaCl, pH = 5 pufrano — 730 22 Al 99,5 3,5 % NaCl, pH = 5 pufrano — 730 40 čne trajno korodirati že po 30 minutah izpostave, saj so vsi nadaljnji prosti potenciali višji kot je pitting potencial. AlMgSi 0,5 je lokalno korozijsko napaden pri ca. 120 urah izpostave, pri 120 dneh kot je bilo registrirano, pa je njegov prosti koro­ zijski potencial stalno v področju pittinga. Pri Al 99,5 se trajno korozijsko stanje vzpostavi po 72 urah. Pri oceni, če je Al obstojen na pitting pri nekem potencialu se smatra, da je še obstojen, če se le-ta pojavlja v začetnih urah izpostave, med­ tem, ko je pri časovno neomejenem pittingu, ne­ obstojen. 4. Zaključek Iz elektrokemičnega zasledovanja pittinga na obravnavanih treh Al materialih je možno zaklju­ čiti, da v kislem mediju s pH = 5 in prisotnostjo kloridov (3,5%) praktično ne nastopa pitting. Lo­ kalno poškodovana mesta se hitro repasivirajo, kar je povezano z upadanjem kislosti v elektro­ litu (to se dejansko tudi dogaja v praksi). V raztopini s konstantno kislostjo je pitting možen. Njegov obseg in globina zavisita v praksi od časa delovanja korozijskega medija njegove ki­ slosti, ki se menja z elektrodnimi procesi, od stopnje zaščite površin pred korozijskim napadom, pa tudi repasivacijske sposobnosti materialov. Pričujoče meritve v medijih, ki bi lahko predstavljali občasno razmeroma agresivno ljubljansko atmosfero z do­ datki kloridov (npr. pri soljenju cest) potrjujejo, da pitting korozija aluminija in njegovih zlitin ni izvzeta. Mgr. Leopold Vehovar, dipl. inž. met. Vodno gospodarsko podjetje Hidrotehnik 1 Ljubljana, o. o., Slovenčeva 95 TOZD hidroinženiring Ljubljana, n. sub. o. Slovenčeva 95, telefon 342 491 Bratovševa ploščad 5, telefon 345 443, 343 763 O rganizacija za pro jektiranje in izvedbo inženiringa hidrotehničnih objektov ter naprav in drugih nizkih gradenj TEMELJNA ORGANIZACIJA HIDROINŽENIRING LJUBLJANA, n. sub. o. Ljubljana, Slovenčeva 95 je specializirana projektivna organizacija združenega dela, ki je uspo­ sobljena za: projektiranje, izdelovanje investicijskih programov, inve- sticijsko-tehnične dokumentacije za vodnogospodarske objekte in naprave, projektiranje in izdelavo vodnogospodarskih osnov za potre­ be vodnega gospodarstva in za druge potrebe. Ta dejavnost mimo že navedene projektantske dejavnosti zajema še: ® projektiranje objektov in naprav komunalne in industrijske hidro­ tehnike (melioracije, kanalizacije, vodovodi, čistilne naprave od­ padnih voda, priprava pitne vode, tehnološke vode in drugega), # projektiranje drugih objektov nizkih gradenj in konstrukcij, • prevzemanje in izvajanje projektnega in izvedbenega inženiringa s področja svoje dejavnosti, # raziskovalna, študijska in laboratorijska dejavnost na področju vod­ nega gospodarstva in drugih dejavnosti iz poslovnega predmeta, • opravljanje še drugih strokovnih in tehničnih zadev in opravil s področja vodnega gospodarstva in nizkih gradenj. ŽELEZNIŠKO GOSPODARSTVO GRADBENO PODJETJE LJUBLJANA LJUBLJANA, OB ZELENI JAMI 2 n. sol. o. TOZD NIZKOGRADNJA TOZD VISOKOGRADNJA TOZD KAMNOLOM Osnovne dejavnosti: • investicijsko vzdrževanje in novogradnja železniške infrastrukture • opravljanje vseh gradbenih del s področja nizkih gradenj in hidrogradenj, tudi za trg in njihovo vzdrževanje • gradnja, rekonstrukcija, adaptacija in popravilo gospodarskih, stanovanjskih in drugih stavb ter gradnja za trg • proizvodnja in prodaja kamna, gramoza in peska ter drugega gradbenega materiala • izdelava investicijsko-tehnične dokumentacije