TRIESTE »Naše hotenje in stremljenje bo spojeno s hotenjem komunističnega proletariata vse Italije, s katerim s mo vezani v sreči in nesreči“. „ DELO “ 11.5.1921 GLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE K. P. I. Obnovljena izdaja - Leto XII. - štev. 3 (537) TRST - 20. FEBRUARJA 1960 Posamezna številka 25 lir „ Želimo, da bi se še bolj učvrstila enotnost med italijanskimi in slovenskimi delovnimi ljudmi in gotovi smo, da bo „£>e/ou, kot je bilo vedno, v prvi vrsti v tej pravični borbi'1'. TOGLIATTI 20. februarja 1920 20. februarja 1960 40 let borbe pod zastavo proletarskega internacionalizma za pravice slovenskih delovnih ljudi Pred 40 leti je na današnji dan izšla prva šte-vdka lista «Delo». List je Zil5el izhajali kot glasilo ,<0cialistične stranke Julijce krajine. Leto pozneje, k° je delavsko gibanje v hali ji napravilo zgodovin. ®*i korak naprej in je ^ila ustanovljena dosledna marksistična-leninistič. i'a partija, je «Delo» posta. lo glasilo KPI. Štirideset let življenja Zasega lista je tesno povedno z zgodovino tukajšnjega delavskega gibanja najhujšim terorjem v nekaj letih uničil vse narodno, kulturno, gospodarsko in družbeno premoženje, ki si ga je naše ljudstvo z delom in trdo borbo v desetletjih priborilo. Prizanesel ni niti delavskim in gospodarskim ustanovam. Uničene so bile tako politične kot kulturne in sindikalne organizacije ter ustanove slovenskih in italijanskih delavcev in kmetov. In v lej težki borbi je naše «De. lo» častno izpolnilo svojo nalogo. Marija Bernetič - Marina j11 slovenskega delovnega Jud st va še posebej. Težka ’e bila vsa dosedanja življenjska pot tega lista, ’1rav tako težka kot borba *a obstoj našega naroda v *eh krajih in delavskega 'hhanja na splošno. Že ob svojem izidu je "Pelo» sprejelo pomembno vlog0 v boju za enotnost ^avskega razreda, za pri-!*0ritev demokratičnih svojin, za narodne in kul-h,rne pravice slovenskega, JUdstva ter za socialno o-Sv°boditev vseh delavskih Množic. Kot v boju za e-|'°tnost delavskega razre-tako se je «Delo» izka-**lo kot pomemben čini-j v usmerjanju množic !er v utrjevanju bratstva 1,1 enotnosti med narodi t*a*e dežele. Izhajajoč iz z§odovinske stvarnosti, je ’^elo» opozarjalo tu žive- ljudstvo raznih narod- 8i 5* Mo Pravilno je, da ob tej priliki poudarimo, da smo največji delež v težki protifašistični borbi dali prav mi komunisti. Zato je tudi pravilno, da se prav ob tej priliki spomnimo vseli onih naših tovarišev, ki so žrtvovali v tej težki borbi celo lastno življenje. Še posebej pa se moramo spomniti naših velikih vzornikov: Srebrniča, Per-tota, Rovana, Starca, Vodopivca in Tomažiča, ki so žrtvovali svoja življenja za učvrstitev delavskega gi. banja in za uničenje fašizma. Močan argument o pravilnosti naše politike in naših idej nam je vedno bila velika Sovjetska zveza, ki nam je pokazala, da je mogoče na temelju proletarskega internacionalizma ustvariti bratsko sodelova. nje narodov; da načelo miru in bratstva med narodi ustreza interesom in težnjam vsakega naroda ter da je to načelo obenem tudi močno nacionalno. . Zasluga našega glasila je tudi v tem, da je v svojih člankih obravnavalo narodnostno vprašanje v okviru splošne borbe proti razrednemu' sovražniku. Piavilno postavljanje političnih vprašanj in vztrajno prizadevanje pri pojasnjevanju naziranj, je ustvarilo med delovnim ljudstvom trdno hrbtenico, ki je orno. gočila združitev vseh naprednih sil tudi v narodno osvobodilni borbi in v odporniškem protifašističnem gibanju, ki sta premagala ajemo našemu glasilu, ‘j fašizem. V novem položaju, ko se je zunanja politična slika sveta spremenila, ko je že jasno, da kljub spretnemu prikrivanju kapitalistični svet razpada, bo «Delo», razvijajoč linijo IX. kongresa naše partije, na temelju marksizma - leninizma in na osnovi novih izkušenj in smernic, ki jih je nakazal ta kongres, kazalo pot, ki vodi k uresničitvi socializma. Sklepi IX. kongresa KPI zahtevajo odpravo starih napak ter izvajanje politike, ki jo tirja nov položaj, to je ustvaritev nove večine, za razširitev demokracije in obnove vsega nacio. nalnega življenja na podlagi republiške ustave; borbe za zagotovitev boljših življenjskih pogojev delavcev, kmetov in srednjih slojev, za odstranitev socialnih krivic, za zagotovitev zaposlitve vsem državljanom in splošnega napredka vsega ljudstva. Zato je nujna tudi bor ha v notranjosti partije proti vsem tistim nezdra vini pojavom, ki bi utegni li kaliti marksistično-le ninistično ideologijo; bor ba proti vsem revizionistič nim težnjam, proti sek taštvu in oportunizmu ; za dosledno izvajanje lenini stičnega načela, za uresni čenje politike italijanske poti v socializem;, ki bo tudi našemu narodu prinesla pravice, za katere se borimo in ki nam, bo zagotovila popolno narodno e-nakopravnost. V tem je konkretna naloga «Dela», ki slavi danes 40-Ietnico svojega obstoja in kateremu želimo, da bi tudi v bodoče častno izpolnjevalo svojo nalogo. USE* •■SS3SS Mtóin inESnolIzep « SÌKMÉ r msedroem d*?"E05» mttSkXkd. Borite rt 1*8 šefe«««h, v**», -n«. P**»®*»rLXLd««.; ; mj n* J* To getio, ki el le ozmnjev*! pred 2300 leti Sv. Pare!, hečt sedaj ^ koronnitee tive!}«viti. Vsa probtvajalna sredstva «aj postanejo skupna fS last. Pridetke se p» naj «zdeti med-vse ki delajo lako, da bo dobit ■ vsak kat potrebe«. Življenje bo lepo le takrat kadar bo rm«t vsakdo ; ttóSfeS* " “ ““ ” * “ «tw.no -sooMManew «nati; v «ilhiki beseč.« muliiiu»u-ii.J ... Leto I. - Štev. 1. HUtt m* «5*«»tette 9 »arodačfc »vttik ** 5ssa avsii&kafr fócfcwt» oenre takti »« vjzst* m v vte£> mMrtfapk&t m porodilo i®0*. ■ ..aagottfr «& «fcnttga&to razmere *ae4 »*- è» MtStOfWtiì fàti* *® |ifcka, k«&ot «e «e moralo - «tota aaarazee Sodi atto tifa* istut«®* *** . Mea&eéov oc amore spratti t WS <* «Wt*»«*» -------- , . » tetti paij. Ntetojtia voti* ^ ilfto *k'& sto $1 Miro SS il da jt «recitata «n r «vedno wtw«, detavou ideai «**■*». *«*J ^ »f1: wakrtoo eavodno etóHwo, sa kMoro » «»tato nad}»!»** rari. earodov. Na otitaà, ki a» bere V ...uria« 6e««pk*a «vo» eodjalatoo kriaiaW, » pregarli, «oatritet »iri, «v*, sai u to*«« « * oeročti. pómM k eoe »««riwfriì». « Ubisu-Wao*. raosttm» dee««, vsafco tórejote rawseme . jfcàsmir ptrvtékii. da oM&dfa te ■ , io da ie «0600« aodelorwj. «Od «KWO»- "oavev ìc k»r se jaòreó* «uà deveSt ie fta» le izbe-re saat fako k b &M«fi rotei-, da sme j>o ^«roem totej talko. Ali ésjd V 5*6« tisdìvasto le priateo vteo «x«* «ronte, N*ztxri te poi«« «tordo W- te vž*k4oo*t p»v«dait <*dkrito. sfcrelm «t okikod te àaró. NaroérvsS«) te nave*« iae$e a*it v«: m* mi te ko -Vidi, ita «leu#» «oc^atiett "JŽŽdŽiŽL rittre, aio >a «MÈI., da j, armato «aetaim. Mdtm « «r «none ca- Mrnm wii» P*r»to foriere««, ti # t«M»to a Po ero,, «un» <«*«riKÌe6i a «teak tel«. teritorija!*«, vpwtaoj, *» *eer nrk«r»r tvprtói i&dra-ttekGSA vpraistea. Vite- ktdk! Gvr,e <*l ni». Te Mète so merito, ki |» i= op. rrinta «»testa “i »apra«. Newtiji, Aratrijè &*rlii w T«4.p «.est» ** raek erSi tettar«*, praveSkoarefa*. »or«** » tioreiasakife «eri o baietS. t« ie «««»*> ¥« te'1 "i/ «HI«. sporne * «mvrikaro». drla- ——, W«a Ittt « i« -priirih. o» «rte«. *A, ra/«vria in pnffnrUU, Ob tei prifcriMMlI te pritoj» tudi aretirati in regnati ««(urterò nrtgterit«, ««»carska io .iedr.ig«- «n ietiragajie» ki so «a udrieiil» Kakor sc vidi se meicansič mdr pac povsod n&čL', ki smo orne™ d* «*r«dWH» «utikete to) &&■->** te rwy te^e. previsto« *teG|| «te5a& te st* ssa* ÌÙm&*** te < vMft« i «i'wjgot- Warodt a® &veia r«4i dt-®i*oRu «i» t«ro svo* Osvoboditev proletarijata bo delo proletarijata samega V. V. rodnjriti srnam**, de j« .** «oriNtriti IriiMrv le 4, ,0 « <*nutj vedno ‘h, «e..w».>e«H*. d« »«r na ,a««t r pe*etelt» •»«*» krjìd Sap'dtenti* dntSbe Is ja «pOtialr «m» ■ * • ti..,..j«., «r». gaepoderA»«» detamtitem«. d» je roegede a ago tor ti entignori ti »ečo pM«a«orikirr ti - • lev te v teki drstit, *» onemogoča vse- 0takrii nato-* ìe sari ditesi ona «vedeti, kt s« Ó «tor a pokoriti ro Kit wimt»;» «wi «iwnem ti ' svoliaxrndac >; ttitor.na a-aje * po»1 > s‘s v-***» ’ tieia. ie trito) oklican as narodaeg» wda;4)«-«Stia wb|g «e «t *«> W «ere «Btaudb daP» dittasse med #o.-.»K«aàta: na-odi niaotie od rast* mzé ra»rei' v «amds. Dna »tete ceto <.xkori*6«wt«. rsakfišm ‘a efosriteSli k ki «■».*«< », " to iti t ikr >«u untole ntet-te IWiseckw^i'i »teiKteetitote,»trn k v%*ic naroda »e- »fdete it- moto pnir-d-L te, ««lmo- eai.i'Mn» -ò.iA^c-rtts-ti '-ir «kt* Uot'-v. to 'vete to *Aiv ^ $klt «c jti<*r<§o prt^re.%'1 NtaeKjtdstžr i<|eia >jx* u>'d- tg.-ivt oarodoo e-t «». ^>ocUa<5' ati-bceAske '-demokrodge to» „%ex.„ .•»«* $ì«dstev j rštus«3S'i£i¥Es srsvtee « griàsei «neriee priril««t»v I» ««dvUde. lowo ,r torri, d» ee bori poč racij«!!«! ta vse *«-tone. aerijstie » «aspodanbe -pterfce v-sti bodri««. vseh narode«-, da st pa nwwdniA «a berla» ptaw.j caliras.il, dri»;xev ir, v» evcijajiatSB. Is »c tudi at mtiM boriti, ter m ne «»ora nihče beati aa stvar, ki je a« ragno» in je ** č*ti ft»ionti*v0 ti torej, d» m mo« lir««* enclii*-oo.» «tiaoi. !*.,» ^sisMtutagebtt» fcderito. ffl odkrito«**» prfertanceC.criic «* ima DesMer ja Imria anteota wa»«*a a pr«naga.timt dr*»y*»i. je de toeef »ne 9&W po citi Angina ri ti «o-ris «vrie. Fmsciti ri * «eia lo kar ti bf* is emege več «ego je prtirif-vris. Masen* ti dobit »mj« Cefk«>-Stova «' iridi, to «o ri eaadeim plcntiltikoč« ss nastati to dar «e je prillo do loSk. *1 # «ame prelita več Me» antante jugosievil» ni oanfevi» Italiji kadar m 1« k I» rsitiarmiis del deteti < ko,: pcebn aio tienici. »i* ua f.arottoa $r zgodoviztstot En*k Italito napraat .k^oaUvijt , pottkioia nekoliko kvmétdé tortela katero jo člo del» to kota® o tudi Ihdoa ttotna. Tu s t k <^>o r»l It. nit: vC5 to <015 2itiM*> «tfc* |pOr |H> satnejartli entanioiò držo i. žocr ®>cd ero n», toagritolk moro» k »to drttgo^a »e «kdkor d& tot- «opre cetoxna nove drge kjer hi stetetolo it ka^atstsi kovate boiate dvWkc. Prišlo-'|e ìé*) do i&ifansk«|a v$»a M prtstcifriiKto Ateeteu e Iteoenl Sl«i4;a imsiattiSktli d*5axx*v 4rai* že nad ilto» tedo«. dteiraroo »o jpodjolclld ciorda vse, kar J* Mio v »M» .močeh» da lomijo eftavko. Podietciki ao povkoitii zlomiti slavko n» te «e5to. 4a so sc Motto trgovcev lo zemik ipodjettekoi tM*vili, da pojdejo slavkokeziti Seveda ad 5* ca delavce «a- pravilasoWo^avtisa, sntjwtk »ose sm«i*K, ker so vedeli, da teki lpsd$e salso -vaitmi težkega del*. Ko $0 :podjci»ad spozsMi, da -tak* protro» «iroa -uspeh*, so ponudi H povišanje sosede tol* deset dai kasocie* ko «c delavci vrnejo na delo. Strank ari so izja-vtit, J* n*1 se iim naesda ^xn-s4a tta petdeset cdstotkov :d njittove oi-Jgtoafcs* aaktoxe, aži da $k? pro povito mazda -snmo z* 25 cenio-v te da vite vlad* da zagotovilo, da sa cene iivIieawMh potrefeitto atetajo ** »5 cdstc-tkoT'. Podjetniki teso Itoteli pristati «a te rafete-ve m teavka te «adagiato- Sìtuacda M trve-Ž» :eana ic «beoti »e posnaropsa®)« ic rtekcteA iiv«. prijateljsko M nastopal? tehle? sl ni „ aickht t' Bil stola laSS KsiMjIm 85 kosuKtistov ohtoicoth- P.-.iKtel; našega itela nate te A- c.-tlc--F/ends fishe-r Kane, zvezo; p-ruvdoik za vrlicdco Pennz^ivxmttex §e ^>odal s»u. v katerem M spMcžS Paimeri»« »eten dotro-;ijo, neusmiljeno ožigosal postopanje te »t-enega de pnrtotealB vs-led zsplranja ra d^u*rlicu»fa ia otte pritiskate* n« koagfoe- da ve spret»--v lAc-zvasi <-prt?t*

sik tovarišev. V najtežjih roomeatiih, ko je ehj*m*la lakota e koščeno roko roe&ta Velik« Riteje« ko j* to* 1 avvivo pretemalo mosto kruha lečkret po dkg sotecmonih semea, in to delavsH-o «1 cmahtelo ni za trenotek v gigantskem boju, Kdor jo v Moskvi videl -delavtece -bataljene, v -katerih $1 šle! do */* delavk, ta «e je moral prepričali, d» v Trockije^A besedeh » -gadji zalegi ki jo je tr«ft-e zatreti *« fiati* voka ruwkega prole tarijal*- ki }« hotela »treti j^aro Č«ško-*k>i alki protirevnlucip. 4d je darti* talttet komaj »početo rusko svobod» 1» si nabrala na obrati, jih Volge in Kam« nesmrtno sramoto Lenin to »d prvega nastop* propagiral proge**, fiat ega komunìztoa. N-egov obsežen duh njegov* vztrajnost je pripomogla, da s« te strank* btiteevikrn-vkomurtitov razvil* r velikim r**ma-bom med ruskim proletariatom ia kmečkim, ljudstvom. Ir njegov ih argumentov, iz atogove ravstie-tetoaarne volje v »je ona sveža idealnost in rr nksost ki preveva Aomvrosttoea manifest in Kapital Kasia Mark sa Da pa je prišel komunizem tak» hitro d» odločilne besede, k temu je pripomogel propad dru-<|ik revotoclonamb strank. Bertoazii* odtočno ni šteti med rie. To sprifuj* takojšen pc-pole» pojt«» nje »ega .mptr^ejrztna (Carigrad, fuuiko vprataoto), Njej »e more k večjemu Šteti r zadugo. d» »tono levo krito v početke te oviralo revolucije Revotis-tlj-5 »e bila le c-J začetka soct>alita. -d& ne tvtecm v>* v tj»! is lična. Le da sei teutlionai ao»t jnan«»ev 'kx*v m «tc. reioiucìtoearitit ni tol« to;»a Diktator Ke-reeekt, -t» sentiment zini torb v n rovi toči je. »i pač prtoskva, da je izšel D revtest Itonam«jfoJgS)* *** ----teMriHMtMb* - M—^------------------- naj se izogne medse-°jni mržnji in naj bo e-^tno v borbi proti skupne-^11 sovražniku,fašizmuJVe-1,0 je trdilo, da borba slo-tettskega ljudstva, brez te-Sfl® povezave z italijanskimi delavskimi in resnično 6 teokratičnimi množica-lfli' ne more biti uspešna. Ko je «Delo» objasnje-smernice in navodila 8 1*1 za mobilizacijo Ijud-/ya v borbi proti fašizmu, je besnel zlasti nad na-111 narodom, so nekateri , da je nesmiselno žr- ‘teiij (j °vati toliko energij ter .a je bolje čakati. Neka-^ ri so celo menili, da ne 0(lo nikoli uresničeni na- 'deali. 40 letih je ocena, ki emo našemu glasilu, pomanjkljivostim in abakam, pozitivna. ^ težkem obdobju, ko 11,11 je pod fašizmom bi-tudi uradno odvzeta t naša narodnost, ko je ^la prepovedana sloven-. A beseda, ko so bile uki-Jepe slovenske šole, po imena naših krajev iK,,r|i slovenski kulturni 0tn°yi ;n knjižnice, izbri- I Nasino premenovana ce-slovenska krstna in ^rninska imena, je «Delo aviln0 opozarjalo slo-ienS^° ljudstvo, naj ne ku-l| y°vraštva in zarot pro-t(i italijanskemu ljudstvu, arveč proti fašizmu, te-sj_tl naj večjemu našemu ttpnemu sovražniku. In kjf|l,flarili moramo, da je gensko ljudstvo pravil-fazumelo ta napotila in L° njih tudi ravnalo. asizem je s silo in Pozdrav tov.Togliattija Dragi tovariši ! Želim vam izrazili čestitke in voščila vodstva Partije in moje osebne za 40 let življenja vašega lista, ki so bila v celoti posvečena — v težkih časih in časih odprtih upanju — stvari socialističnega odrešenja delovnega ljudstva ter za obrambo dostojanstva in pravic slovenske manjšine. «Delo», ki se je rodilo v ozračju naraščajočega fašističnega nasilja, je bilo predvsem zastava enotnosti italijanskih in slovenskih proletarcev in demokratov spričo skupne nevarnosti. List je dal, skupno z bratskimi italijanskimi glasili, dragocen doprinos k rojstvu in razvoju Komunistične partije v vaših krajih. «Delo» je simbol aktivnega proletarskega internacionalizma; v tem je še danes njegova vloga in največje poslanstvo. List veljavno pomaga vsej akciji komunistov Julijske krajine, da bi Trst postal središče mirnega srečanja med različnimi narodi, da bi Trst zopet pridobil gospodarsko življenjsko silo odgovarjajočo potrebam njegovega prebivalstva in njegove internacionalistične vloge za ustanovitev dežele Furlanija-Julijska krajina, v okviru katere naj se izvede tudi čimboljša zaščita pravic etnične manjšine. Želimo, dragi tovariši, da bi se še okrepila enotnost italijanskih in slovenskih delovnih ljudi in prepričani smo, da bomo v tej pravični borbi našli, kot vedno v prvih vrstah «Delo». PALMIRO TOGLIATTI miroljubni svet protestira atomskim poskusom v Sahari Ves proti ♦ Niti atomske pustolovščine ne bodo resile razpadajočega francoskega imperializma ♦ Protest KP Francije Ob koncu preteklega tedna so f dnevnem časopisju ali slisati po francoski kolonialisti izvedli Senatne volitve na Tržaškem V četrtek popoldne je poslanska zbornica v Rimu odobrila osnutek zakona za izvolitev treh senatorjev na področju občin Trst, Milje, Devin - Nabrežina, Dolina, Zgonik in Repentabor. Za za- konski osnutek je glasovalo Poneha nenormalno stanje, 355 poslancev, proti pa le 18. Senat je že odobril zadevni zakon, zato bodo po vsej verjetnosti senatne volitve že prihodnjo pomlad. Cas je že, da se v Trstu da preneha značaj začasnosti To je med drugim poudaril tudi naš posiv:">, tovariš Vidali v svojem govoru, ki ga je imel pretekli teden v poslanski zbornici saharski puščavi svojo prvo raz. strelitev atomske bombe. Ta vest je povsem upravičeno vzne-mirila ne le narode afriške celine temveč vse miroljubno človeštvo na svetu. Do te razstrelitve je prišlo tedaj, ko se po vsem svetu ugodno razvija ideja splošne pomiritve. Nedvomno je. da razstrelitev atomske bom. be v Sahari nikakor ni v skladu mednarodno pomiritvijo Na razstrelitev te bombe so takoj odločno reagirale miroljubne sile vsega sveta. Iz najrazličnejših dežel tudi najoddaljenejših od Sahare — so se dvignili najodločnejši protesti proti degolistični pustolovščini. ki bi utegnila povzročiti zelo resne posledice za mnoge narode, tako v Afriki kot v Evropi. Celo oddaljena Japonska, ki je sicer prva na lastnem tele. su ' občutila posledice atomske bombe, je dvignila svoj protest. Rimska vlada pa, kljub temu, da se nahaja Italija na področju, kjer utegne radioaktivnost povzročili resne posledice da ne mislimo še na druge posledice ni smatrala za u-mestno, da hi napravila potrebne korake. Nasprotno : vladna propaganda je skušala na razne načine zmanjševati resnost zadeve in «pomirjevalno» vplivati na javno mnenje v Italiji, ki nikakor ne soglaša z degolistič-nimi podvigi. Tako smo imeli med drugim priliko čitati v radiu in televiziji, da razstrelitev atomske bombe v saharski puščavi ni nevarna za Italijo, «ker se radioaktivni oblaki pomikajo proti Grčiji». Kako bedna je ta izmikavščina ! Dejstvo je, da se francoski razpadajoči kolonializem nahaja v izredno hudi stiski. Zato se je temu kolonializmu zahotelo po nečem, kar naj bi ga — po mnenju kolonialistov namreč — vsaj nekoliko dvignilo ali bolje rečeno, kar naj bi mu, vsaj za nekaj časa podaljšalo življenje. Evo, torej, zakaj se je tem kolonialistom zdelo primemo in potrebno izvesti atomske poskuse. Morda so si ti kolonialisti mislili tudi, da jih bo atomska bomba rešila tudi pred dokončnim polomom, do katerega bo prav gotovo, prej ali slej, prišlo tudi v Alžiru. Toda, če so ti kolonialisti tako mislili, so se na celi črti zmotili, kajti nihče več — in niti atomska bomba — jih ne more rešiti pred pro-pastjo, zakaj kolo zgodovine se vrti naprej in ne nazaj. Da je tako smo videli tudi v Indokini, kjer so se prav isti, francoski kolonialisti posluževali vsega, s čemer so razpolagali, a zaman ; kajti končno so le morali pobrati šila in kopita — ter zapustiti deželo. In tako bo tudi v Afriki ! In sedaj še nekaj o protestih proti razstrelitvi atomske bombe v Sahari : | tem dogodkom objavila uradno noto, izjavo sovjetske vlade, ki pravi med drugim : «Obžalovanja vredno je dejstvo, da francoska vlada ni upoštevala nasve. lov svetovnega javnega mnenja in da je razstrelila atomsko bombo. Sovjetska zveza je prekinila jedrske razstrelitve in to pod pogojem, da bodo enako storile tudi druge velesile, ki posedujejo tovrstne bombe. Toda, če se bodo atomske razstrelitve nadaljevale, ne bo mogla sovjetska vlada ostati brezbrižna in bo prisiljena sprejeti ukrepe, ki so potrebni za zaščito države.» Japonski svet proti atomskim bombam pa je objavil naslednjo izjavo : «Obžalovanja vredno je, da je Francija napravila poskus, zato da doseže enak položaj kakor ostale velesile, ki imajo tovrstno orožje ter da skuša danes z njimi tekmovati.» Francoska KP je obsodila raz. strelitev atomske bombe v Sahari, poudarjajoč, da to škoduje francoskim koristim. Bati se je, da bo ta razstrelitev služila kot izgovor za obnovitev atomskih poskusov in ustvaritev novih kandidatov za atomski klub, v katerem bi utegnila biti tudi Zahodna Nemčija. Takoj zatem, ko je bila objavljena vest o atomski razstrelitvi v Sahari, je tovariš Togliatti, skupno z drugimi 2-1 po. slanci KPI naslovil predsedniku rimske vlade in njenemu zunanjemu ministru vprašanje, ali nameravata izraziti zgražanje in zaskrbljenost italijanskih držav. 1 j ano v, proti tistim, ki so hoteli razstrelitev atomske bombe v Sahari, kljub protestom narodov in vlad ter svarilom najvidnejših atomskih znanstveni- Agencija TASS je v zvezi s kov iz vsega sveta Pozdrav Federalnega komiteja in Federalne kontrolne komisije Federalni komite in Federalna kontrolna komisija sta ob priliki 40-letnice ustanovitve «Dela», borbenega glasila proletariata, ljudskih množic, delavcev, kmetov in naprednih izobražencev slovenske narodnosti, sprejela naslednjo resolucijo: «Delo» je bilo slavna zastava v trdi borbi proti fašizmu, v najtežjih letih za slovensko in italijansko prebivalstvo teli krajev, ko so fašistične tolpe uničevale ljudske sedeže, napadale ljudi in lovile delavca in Slovenca. «Delo» je bilo glas, protest, organizirana akcija delavskega in demokratičnega gibanja med Slovenci; organizator in vzpodbudnih napredne kulture, povezane z najboljšimi narodnimi tradicijami slovenskega naroda; zastavonoša bratske enotnosti med Italijani in Slovenci v borbi za mir. napredek, socializem, pod zastavo proletarskega internacionalizma. «Delo», borbeno glasilo Avtonomne tržaške federacije KPI, je danes glasilo borbe slovenskih komunistov in delovnih ljudi za enakopravnost med Italijani in Slovenci naših krajev, za mir, demokracijo in procvit našega ozemlja. Federalni komite in federalna kontrolna komisija, medtem ko izražata v imenu vseli tovarišev bratsko solidarnost «Delu», ki z upravičenim ponosom slavi 40 let življenja in trdih borb. pozivata vse partijske organizacije, vso partijo in raznasal-ee naj se strnejo ob tej proslavi in se z navdušenjem obvežejo, da bo posebna številka tega slavnega lista prišla v vsako slovensko družino našega področja. Naj živi «Delo», zastavonoša življenjskih koristi slovenskega prebivalstva našega področja, glasilo borbe za mir, demokracijo in socializem!» „Delo“ - zastavonoša proletarskega internacionalizma Naše glasilo naj bo pobudnik in razširjevalec smernic IX. kongresa KPI Karel Šiškovič - Mitko Letos slavi naše «Delo» štiridesetletnico svojega obstoja. Slučajno sovpada obletnica z zgodovinsko važnim dogodkom v življenju partije, t. j. z IX. kongresom. Prav to sovpadanje nas prepričuje, da razvojna pot našega glasila ne more in ne sme preko razvoja socialističnega in delavskega gibanja in partije v naših krajih. Noben list ne more biti nekaj odrezanega od stvarnosti, v kateri deluje, in od sil, ki mu omo- gočajo izhajanje. Zato je zgodovina «Dela» obenem zgodovina gibanja, ki ga predstavlja, je zgodovina vzpona komunističnega gibanja v naših krajih, ker se na njegovih straneh v vsej dobi obstoja zrcali politika Komunistične partije preteklih štirideset let. Znano je, da je «Delo» po odcepitvi marksistično-Ieninisti-čne struje v socialistični stranki Italije in ustanovitvi Komunistične partije Italije na kongresu v Livornu leta 1921 posta, lo slovensko glasilo KPI in začelo tisto aktivno delovanje za razširi te v resnične revolucionarne misli med slovenskim delovnim ljudstvom, ki je po prvi svetovni vojni ostalo pod Italijo. To razširjanje resnične revolucionarne misli je «Delo» izvrševalo v legalnih in ilegalnih pogojih in je znalo zbrati okrog sebe najbo. ljše in najdoslednejše borce proti fašizmu med slovenskim življem Imena ustanoviteljev «Dela», i-mena Srebrniča in Tomažiča v borbi proti fašizmu so tesno povezana s tem poslanstvom, ki si ga je «Delo» zadalo v letih svojega obstoja. Ime «Dela» pa je predvsem povezano z vse tistimi, ki jih je bodrila, op o gumljala, mobilizirala in orga nizirala njegova beseda v naj težjih dneh naše zgodovine in jih je pripravljaja in usposab Ijala za boj proti Mussolinijev tiraniji, za oborožen spopad pro ti nacifašizmu, za mir, demo krači j o in socializem. Novi pogoji dela in borbe V teh štiridesetih letih pa se je marsikaj spremenilo in bi bilo nemarksistično in nestvarno, če hi si mislili, da se tudi pogoji in vloga «Dela» ni spremenila ali da se ne bi bila smela in morala spremeniti. Ena je bila vloga časopisa v težkih letih razširjanja prave in dosledne marksistično-leninistične misli in prakse med množice takoj po Livornu ; druga je bila vloga «Dela» v letih fašističnega besnenja ; tretja je bila vloga «Dela» v letih zmage fašistične diktature in genocidnega postopka fašizma proti antifašističnim silam ; tu pri nas pa prav posebno proti slovenskemu in hrvaškemu prebivalstvu ; « četrta je bila njegova vloga v letih ljudske fronte zbiranja vseh antifašističnih sil brez ideološke razlike v borbi proti fašizmu, med Slovenci pa v letih snovanja vsesplošne nacionalne fronte proti kruti tiraniji ; peta je bila vloga «Dela» v letih organiziranja in konkretnega vsto. panja množic v odkrito in oboroženo borbo proti fašizmu, ki je tu pri nas znala zajeti prav po zaslugi komunistov in njihove pravilne široke linije velikansko večino slovenskega in ita. lijanskega ljudstva. Jasno je, da se je po zmagoviti vojni proti nacifašizmu morala spremeniti tudi vloga «Dela», ker so se spre. menili pogoji dela in borbe. Zato pravimo, da je nadvse važno, čeprav slučajno, da štiridesetletnica obstoja «Dela» sovpada z IX. kongresom KPI. Ta kongres predstavlja velikansko etapo v zgodovini delavskega, socialističnega in komunističnega gibanja v Italiji, v kateri slovenska manjšina živi. deluje in se bori. Ta kongres, lo. gično nadaljevanje VIII. kongresa iz leta 1956, predstavlja dogodek, preko katerega ne mo. rejo komunisti ni ne sme nihče, ki se v Italiji zanima za rešitev poglavitnih vprašanj ekonomije, politike, družbenega razvoja in, pri nas, razvoja narodne manjšine. Ta kongres nakazuje italijanskemu ljudstvu originalne rešitve, ki temeljijo na razvo. ju demokracije in miru za dose, go socialističnih ciljev. In v tem je in mora biti vloga našega časopisa. Kot slovensko glasilo komunistov mora postati pobudnik, mobilizator, organizator in razširjevalec smernic in linije IX. kongresa med slovenskim ljudstvom. IX. kongres predstavlja tisto orožje, ki nam lahko omogoča, da se v sklopu italijanske stvarnosti slovenski in italijanski komunisti našega ozemlja postavijo še bolj kot kdaj koli prej na čelo borb za prenovitev vsega italijanskega ustroja. Nepravilno pa bi bilo misliti, da že sam kongres kot tak predstavlja rešitev naših vprašanj. Kongres ni nič drugega kot platforma, na katero se komunisti morajo naslanjati za svoje delo. Perspektive IX. kongresa, da se preko borbe za mir, demokracijo in gospodarske ter socialne reforme ustvarijo pogoji za socialistično preobrazbo Italije, niso nekaj v zraku visečega, pač pa se morajo realizirati v vsakodnevni borbi, v vsakodnevni akciji komunistov, ki morajo iz. koristiti sedanje objektivne poboje za dosego zgodovinsko nujnih konvergenc, brez katerih — to je poudaril tov. Togliatti na kongresu — ni in ne more biti socializma v Italiji. Konkretno, v naših pogojh : politika tržaških komunistov mora biti usmerjena tako, da se bodo tudi v Trstu ustvarili tudi subjektivni pogoji na podlagi naše dejanske stvarnosti, ki je zrela za široko mobilizacijo množic v borbi za rešitev naše-mesta in ozemlja iz gospo- ga darske, politične in socialne kri. ze, rekel bi tudi, iz nacionalne krize, v kateri se nahaja sloven. sko prebivalstvo, ki živi v mejah Italijanske republike. Za. to je važno, da postane «Delo», da postanejo tržaški komunisti, med njimi pa prav posebno slovenski komunisti tista sila, ki bo znala na podlagi sklepov IX. kongresa, kvalitativno spremeniti borbo na slovenskem področju in doseči tiste afirmacije miru in demokracije, ki so neobhodno potrebne zato, da se slovensko delovno ljudstvo aktivno, dosled. no, navdušeno in pogumno vključi v borbo italijanskega ljudstva za spremembo razmer za ostvaritev socialističnih pogojev v Italiji. Kot je nakazal IX. kongres, ne smemo v tem svojem delu po. zabiti, da nas v tem težkem in širokem delu morata voditi dve načeli, od katerih ne moremo odstopiti, če se nočemo odpovedati vlogi, ki jo ima vsaka mark. sistično-leninistična partija, t. j. načeli mednarodne solidarnosti, oz. socialističnega internacionalizma, in domače stvarnosti, oz. objektivnih, zgodovinskih go jev, v katerih živimo. po- Za mir demokracijo in socializem Zato ne smemo nikoli pozabiti, da je predpogoj za vsako uspešno borbo na slovenskem področju, vsako uspešno delovanje za ostvaritev stoletnih teženj slovenskega ljudstva v naših krajih vezano na skupno borbo z italijanskimi delovnimi množicami, ker je slovensko na. cionalno vprašanje obenem tudi vsesplošno socialno, gospodarsko in politično vprašanje. Po drugi strani ne smemo pozabiti, da moramo izhajati v okviru obširnejše italijanske in splošne tržaške stvarnosti, iz specifične slovenske stvarnosti v teh obmejnih področjih. To naj nam bo vodilo v naši akciji, v nasprotnem primeru bomo le cepetali na istem mestu in se z njega ne bomo ganili. Napredovati pa je življenjske važnosti tako za italijansko ljudstvo kot za slovensko manjšino. Vsaka izolacija, vsako zapiranje v samega sebe, vsako odklanjanje novosti, smelosti, bi pomenilo odklanjati možnosti, ki jih položaj nudi, Za to delo se morajo komunisti oborožiti z večjm znanjem, z večjo ideološko pripravljenostjo, z večjim pogumon in navdušenjem, da bodo znali odklanjati vsakršen odstop od marksistično-Ieninističnih prin. čipov, ki bi temeljil na revizionizmu, a tudi vsakršen odstop od istih principov, ki bi temeljil na veri, da predstavlja Komuni- stična partija neko negibljivo in dogmatično, za vselej zaokro. ženo enoto. To nam narekuje IX. kongres, to izhaja tudi iz dokumentov kongresa naše federacije, to naj narti bo vodilo v našem delu in borbi za mir in demokracijo, ki naj ostvarita pogoje za sociali- Naša naloga je: najti talente in jih namestiti k delu Kapitalizem je dušil, zatiral, uničeval ogromno talentov med delavci in delovnimi kmeti, Ti talenti so ginili pod pritiskom pomanjkanja, bede, zasramovanja človeške osebnosti. Naša naloga je: najti te talente in jih namestiti k delu. Novi člani partije, so v svoji večini nedvomno neizkušeni. Prav tako nedvomno pa je, da so to najbolj predani, najbolj iskreni in najsposobnejši ljudje iz družbenih slojev, ki jih je kapitalizem umetno držal spodaj, jih naredil za «nižje» sloje in jim ni dal, da bi se bili dvignili. Toda moči, svežosti, neposrednosti, preka-Ijenosti in iskrenosti je v njih več kakor v drugih. LENIN : Rezultati partijskega tedna v Moskvi in naše naloge (1919) ' V. n,n~ Dve izmed zgodovinskih številk «Dela», ki so izšle v ilegali in so bile pisane na roko. Po izredno trudapolnem delu in v veliki nevarnosti so tovariši pogumno širili list po vsej Primorski deželi. Čestitke glasilu našemu Deželni komite Furlanije -Julijske krajine Tajništvo deželnega komiteja KPI za Furlanijo - Julijsko krajino je poslalo našemu listu naslednji pozdrav Dragi tovariši ! Ob 40. obletnici izida prve šte. vilke «Dela», borbenega sloven. skega glasila Avtonomne tržaške federacije KPI, prejmite bratski pozdrav in voščila deželnega komiteja KP za Furlanijo - Julijsko krajino. V teh letih trde in junaške borbe tržaških komunistov na čelu italijanskega in slovenskega prebivalstva Ozemlja, je bilo «Delo» glasilo, ki je — v okviru splošne politike partije — branilo z dejstvi stvar bratstva v akciji Slovencev in Italijanov in tako veljavno pomagalo premostiti škodljiva nacionalistična pojmovanja ; pravilno je usmerjalo večino slovenskega pre. bivalstva in ga pridobilo vplivu naše partije in njeni politični liniji. IX. kongres, ki se je te dni zakl jučil, je dal novega zaleta borbi in delu partije. V naši po. krajini pomeni to še posebno novega zaleta, da se končno zagotovi ustanovitev dežele Furia, nija. Julijska krajina s posebnim statutom. Posebni statut mora priznati slovenskemu pre. hivalstvu njegove osnovne nesporne pravice ter mora n^ za ti oblike za rešitev njego' problemov. «Delo», ki se navdihuje P1 svojih slavnih tradicijah, J brez dvoma tudi v bodoče 111, slovenskim prebivalstvom gla* lo gornje osnovne bitke. Gotovi zmagovitega naprc' vanja naših velikih idealov. 1 topel bratski pozdrav, ki v‘"' ga pošiljamo ob slavnostni ob 1 niči. ne samo izraz naših skllP n ih partijskih vezi. marveč tudi izraz čustva, ki nas Pr(j veva, da bi še več prispeval1 utrditvi bratstva med italijal skim in slovenskim prebiv11 ; vom, ki živi v tej naši želi. TAJNIŠTVO .1 DEŽELNEGA KOMI™’ Videmska Fedaraciia KPI ac>ie sled«*' Slavne borbene tradicije „Dela“ Tov. Vidali pripoveduje Bili so žalostni časi za Trst. Pred šestimi meseci so fašisti, ob podpori policije in vojaštva, naščuvani od tiska, navalili in opustošili Delavsko zbornico, slavne «Sedi Riunite» tržaških delavcev in od tedaj se je fašizem organiziral, njegove škvadre so razgrajale povsem nemoteno in so bile celo odkrito podprte od oblasti in plačane od industrialcev. Izredno stanje, obsed. no stanje, napadi proti delavske, mu gibanju, proti slovenskemu prebivalstvu. Geslo «slavocomunisti» je bil bojni klic tistih, ki so nekaznovano lahko napadali, plenili^ požigali, rušili vse, kar so bili Tržačani ustvarili v svojega obraza, žrtvami v teku zadnjih petdesetih let socialističnega gibanja. Nekaj mesecev kasneje so te bande požgale Narodni dom. V tem položaju je izšla prva številka «Dela», slovenskega glasila Socialistične stranke. To se je zgodilo 20. februarja 1920. V prvi številki lista je bil objavljen uvodnik, ki je bil obenem program borbe za socializem in proti nacionalizmu. Po kongresu v Livornu in po ustanovitvi Komunistične partije Italije je «Delo» postalo komunistično glasilo. Borba proti komunistom je bila vedno hujša. Akcije škvadristov so se mno- potu težavami in žile. Požgan je bil «Il Lavoratore», njegovi branilci pa aretirani. Enotnost med Italijani in slovenci se je cementirala v junaškem odporništvu brez premirja, v mestu in na deželi. Spo. min jam se, da sem ob povratku s kongresa socialistične mladine, ki se je vršil v Florenci, in na katerem sem predstavljal mlade komuniste, Italijane in Slovence iz Julijske krajine, bil aretiran pod obtožbo, da sem podpisal neko okrožnico, ki je bila napisana v slovenščini in v kateri sta bili poudarjeni potreba in pomen širjenja našega tiska. Obdobje od ustanovitve naše partije pa do fašističnega pohoda na Rim je bil verjetno najhujše in najbolj krvavo. V tem odbobju je bila požgana ladje delnica Sv. Marka. Meseca maja je bilo aretiranih mnogo italijanskih in slovenskih mladincev pod obtožbo, da so pripravljali oboroženo vstajo proti državi. V ječah so jih mučili in naposled postavili pred sodišče. Lahko rečem : ni bilo dneva, da ne bi prišlo do napadov, do pustošenja kulturnih krožkov, bodisi italijanskih, bodisi slovenskih. Dan za dnem so se ponavljale takoimenovane kazenske ekspedicije, ponavljali so se aresti. Za mnoge izmed nas so postale ječe v Coroneu ali pri Jezuitih skoraj običajno bivališče. Italijanski in slovenski delavci, zlasti mladinci, so se v ječah, v borbah, v odporništvu Spomini starejših tovarišev Oba lista sta zgajala bralce tako povezali, da bi jih nihče več ne bil mogel ločiti. «Delo» je prav tako kot «Il Lavoratore» mnogo prispevalo za učvrsti, tev te enotnosti vzpodbujala in vz, v internacionalističnem duhu. Prav v tistem času smo postali v resnici internaeionalisti in smo močno začutili veličino solidarnosti, bratstva in enotnosti med Italijani in Slovenci. Po fašističnem pohodu na Rim smo se ponovno znašli v ječi. Obtoženi smo bili zarote proti državi. Spominjam se, da je bil tedaj z mano zaprt tudi Mario Berce, urednik lista «II Lavoratore». Leto kasneje so tega mladega borea fašisti umorili. Tedaj je bil z menoj v ječi tudi Jože Pertot, urednik «Dela». Dobro se ga še spominjam, saj sem ga večkrat srečal skupno s tovarišem Ivanom Regentom, ki je bil ustanovitelj «Dela» in eden izmed ustanoviteljev in vo- vornu dalje pa glasilo Komunistične partije Italije. Ob tej priliki želim izraziti nekaj misli v zvezi z delovanjem zlasti v času ilegale pod fašističnim režimom. Znano je, da so slovenske demokratične sile v tistem času ze-lo aktivno delovale in zaradi tega so razen hude raznarodovalne politike fašističnega režima, utrpele tudi huda preganjanja in veliko izgub. Eno izmed najkoristnejših in obenem tudi najučinkovitejših propagandnih in informacijskih sredstev v borbi proti fašizmu so bili letaki, brošure in mali časopisi, ki so bili seveda narejeni na navaden pisalni stroj ali na ciklostil in v največji tajnosti. Ves ta material je krožil iz roke v roko vse dotlej, dokler ni bil dobesedno tako izrabljen, diteljev partije. Pertot je bil I da je postal v resnici neupora- resen fant, zelo malobeseden, zelo aktiven fant. Obnašal se je kot resen mož, poln čuta odgovornosti. pač pa malo družaben. V jetniški celici sem ga od bliže spoznal. Prepričal sem se, da je bil prvotni vtis netočen, kajti bil je prisrčen, družaben, a istočasno veder in miren. Tudi v trenutkih največje srditosti tn jeze zaradi fašističnih napadalcev. ki so divjali in razgrajali^ je bil on. Jože Pertot tisti, M nas je opogumljal rešoč, lepo smeje tisti, ki se zadnjf smeje. Jaz sem bil izpuščen U ječe nekaj dni pred njim in se spominjam njegovega prisrčnega objema in naročila, ki ga je dal za prijatelja Ivana Regenta, v katerem ga je prosil, naj se ne vznemirja zaradi njegovega zdravja, saj se vendar počuti dobro. Seveda to ni bilo res, saj se je že tedaj slabo počutil in nekaj let kasneje je moral leči v hladni grob. In danes, ko se ga z gin j e nosijo spominjam, ne morem preko tega, da njegovega imena ne pridružim imenu drugega ve. likega slovenskega komunista, Jožeta Srebrniča, kateremu je bil tako podoben po vedrosti, ponosu in predanosti stvari, svojemu narodu ;n človeštvu. ben. Ena izmed teli publikacij je bil majhen časopis «Delo». Časopis se je «tiskal» zdaj tu zd*v> tam zaradi nevarnosti, da bi ga izsledili fašisti. Upam si trditi, da je bilo prav «Delo» eno Izmed tistih listov, ki so rodili v ilegalnem delovanju povsem pozitivne sadove med slovenskim prebivalstvom. Ne mislim da se pri tem samo na informacije in na propagando, marveč predvsem na organizacijo kot tako. Zato pa je «Delo» izhajalo tudi v najhujših časih pod fašizmom, To pa je bilo mogoče prav po zaslugi vztrajnega antifašističnega delovanja Slovencev naše dežele. Znano je, da ni ječe v Italiji, v kateri ni bilo, poleg italijanskih političnih jetnikov, tudi Slovencev. Ako me spomin ne vara, je pred mnogimi, mnogimi leti, izšlo nekaj številk ile. galnega «Dela» v izredno važnih zgodovinskih časih,' ki so zgodovinskega pomena tudi za antifašizem, naše dežele. Tako l*e izšlo «Delo» v času, ko so bili sprejeti izredni zakoni, ko VITTORIO VIDALI Pismo tov. Postogne iz Milj 10. februar 1921 : Fašistične škvadre so navalile na tiskamo «Lavoratore» v ul. Zudecche, kjer se je tiskalo tudi «Delo», in jo ob prisotnosti «čuvarjev javnega reda» popolnoma uničile. Slika nam kaže. kakšno je bilo pogorišče. Tovariš Giovanni Posto gna iz Milj, ki je sodeloval v tržaškem komunističnem gibanju že od vsega početka in je bil sojen od fašističnega Posebnega sodišča v Trstu skupno s Pinkom Tomažičem, nam je dostavil sledeč dopis : 20. februarja bo 40 let od izida prve številke «Dela», ki je bilo najprej glasilo socialistične stranke, od kongresa v Li- vladalo v Trstu pravo obsedno stanje. V Trst je prišlo ogromno število policistov vseh vrst iz vse Italije. In kljub vsemu temu ogromnemu policijske, mu stroju je izšlo «Delo» v obli. ki malega letaka, ki je obsojal in razgaljal nečloveško ravnanje s političnimi jetniki pred procesor^ in na procesu Samem. To dejstvo je našlo svoj odmev celo v Rimu in je povzročilo mno. go fregia vic tukajšnjim fašističnim hierarhom. Evo, zakaj je prav in potrebno, da se slovesno spomnimo te zgodovinske obletnice, ki je važna zlasti za Slovence. Spominjamo se tega časopisa in ga cenimo tudi danes, kot zastavonošo demokratičnega, napred. nega in socialističnega gibanja Slovencev v naši deželi. GIOVANNI POSTOGNA Tov. Gaddi Rima „Delu“ ilegali iz o v Proti koncu leta 1926 je partijska organizacija v Trstu, kakor drugod, doživela težak u-darec. Vidnejši tovariši, ki so imeli v svojih rokah vodstvo organizacije so bili aretirani ali pa odvedeni v konfinacijo ; mnogo izmed preostalih pa so se morali oddaljiti iz Trsta ali pa so Lili prisiljeni začasno pre. nehati z delovanjem in zlasti prenehati širiti tisk, na kar je še posebno pazila policija. Samo organizacija komunisti ene mladine je oslala do neke j čilo končno le posušilo, smo j na štirih straneh malega formata. Strani smo tipkali v podstrešju neke hiše v ul. Udine. Velike težave smo imeli zlasti s tipkanjem slovenskih tekstov, ker stroj, ki smo ga imeli na razpolago, ni imel slovenskih črk. In toliko je bilo teh črk «s kljukami» ! Sredi polovice januarja je i-mela iziti nova številka «Dela». Ko je bil listič že napol končan, nas je mati tovariša, ki nas je skrival v omenjenem podstrešju, zasačila pri delu in nas, na neravno vljuden način, spodila na cesto. Tako je nastalo vprašanje, kam naj bi šli nadaljevat začeto delo. Po krajšem posvetovanju in iskanju smo se zatekli v neko barako pri Sv. Barbari nad Miljami. Toda tu smo delali lahko samo ponoči ob luči neke stare petrolejke. Delo je bilo zaključe no šele proti koncu meseca Naklada je znašala 3000 izvo dov. Iz estetskega vidika ta šte vilka ni bila povsem posrečena Toda kljub temu so ga bralci radi sprejeli in to zlasti pri Sv Jakobu v Trstu in na Krasu V omenjeni baraki pri Sv Barbari smo kasneje natisnili še dve številki «Dela». Proti apri, la koncu istega leta pa se nismo čutili več dovolj varne, da bi z delom nadaljevali in sklenjeno je bilo, da našo «tiskarno» prenesemo v neko votlino blizu Seslja na. Tu smo imeli namen izdati prvomajski številki «Dela» in «Lavoratore». Natisnili smo glave obeh listov v zelo lepi rdeči/ barvi. Toda spet smo imeli smolo. Barva je bila taka. da se ni nikakor hotela posušiti. To pa je bilo nujno potrebno zato, da bi tekst listov tiskali v črni barvi. Med čakanjem, da se bo rde- Tajništvo videmske federa KPI nam je poslali; pozdravno pismo : Tajništvo videmske federaci KPI, v imenu vseh komunist° ki pripadajo tukajšnjim °ry nizacijam, bratsko pozdm1 ((Delo)), borbeno slovensko r silo Avtonomne tržaške fe(^e!, cije, ob priliki 40-letnice prve številke. Ko pošiljamo naš topel P zdrav, imamo pred očmi ae domestljivo vlogo, ki jo je lo «Delo» v letih svojega stoja, v borbi za mir, dem0^ ,■ cijo in socializem, ki je v 11 deželi bila in je obet11 ^ tudi borba proti nacionali^ za enotnost in bratstvo med lijani in Slovenci. «Delo» kljub vsem težavam, ki so Česl° zelo velike, vedno častno iz1*' vaio svoje poslanstvo in da predstavlja poglavitno orožje borbah, ki jih vodijo komlltl sli v tej deželi, za napredoV0n poti v socializem in za prl bitev avtonomne dežele r11 nija - Julijska krajina, ki bo cotonila razvoj demokracije. cialnega in ekonomskega predka našega prebivalstva ^ s tem tudi priznanje in pop‘ r no spoštovanj* pravic slove0 ga prebivalstva. In s tem čustvovanjem ^ gotovosti, da bo naša skaP borba dosegi* nove uspeh? bližnji bodočnosti, vas poZ^X Ijamo, izražajoč vam naša 11 boljša voščila. Za Tajništsvo federaC- SILVANO BACICCI if Poslanec R. Franco in Tržiča Dragi prijatelji ! Tudi jaz .pridružujem bratski pozdrav pozdravom gih tovarišev in prijateljev, Slovencev, tedi1' dr"’ lijanov in (Delo» letnice. ob priliki njegove To je slavna obletnica ja časopisa, ki je vedno b^ ^ je zastavonoša najplemeni1"! idej borbe delavcev, za b° |i( bodočnost ; je bil in je borec vzgojitelj v načelih sociali*1" ga internacionalizma (| List se je vedno boril t"^ vsakemu nacionalizmu, ^ bratsko enotnost med Itati11. ki >: okr»i" b>r f e"' mere «svobodna». To organiza cijo smo sestavljali po' veliki večini mi mladi vajenci in poli cija nas še ni poznala ali pa nas ni smatrala za sposobne, da bi počeli kaj resnega. Seveda smo primerno izkoristili ta naš «privilegij». Obrnili smo se do tovariša Jakseticha, prek katerega smo bili povezani io bilo ustanovljeno posebno fa- partijsko organizacijo, naj nam šistično sodišče itd., leta 1926. Da ne govorim še posebej o «Debi», ki je izhajalo še kolikor toliko legalno, n. pr. ob priliki političnih volitev leta 1924, ko je veljalo geslo : «volite proti fašizmu ! ». «Delo» je izšlo, seveda ilegalno, tudi ob priliki prihoda Mussolinija v Trst in ob raznih drugih prilikah. Toda kar je vzbudilo največje preseneče-je in je spravilo v hudo zadrego celo najvišje fašistične hie-rarbc, je bilo to, da je «Delo» izšlo prav med procesom Tomažiča in tovarišev. Vsem je znano, da je v tistih dneh, če ne javno pa vendar dejansko, partija poveri kako važno nalogo, katere sama v tistem času ni mogla izvršiti. Naša pobuda je bila sprejeta in poverjene nam so bile važne naloge na področju tiska in propagande. Federalni komite komunistične mladine, katerega sekretar sem bil tedaj jaz, je sklenil, da tiskamo in širimo kolikor mogoče več ilegalnih lističev. To nalogo smo dobro izpolnili pod vodstvom nekaterih starejših tovarišev. Januarja 1927 smo s pomočjo tovarišev Albina Vodopivca, Marije Bernetičeve in Angeline Juren prišli do materiala, ki je bil potreben za izdajo lističa natisnili, seveda v črni barvi, nekaj letakov. Izdelali smo tu di nekaj rdečih zastavic, ki smo jih razobesili na grobove pad lih vojakov v bližini Štivana Ravno za 1. maj so mene areti rali. V zaporu sem ostal tri te dne. Naša «tiskarna» je ostala za puščena. Ko smo se tja povr nili prve dni junija, nismo \ njej našli več ničesar, razen za voj a papirja z glavo «Dela», ki pa ni bila še suha. Izginil je pisalni stroj in tudi ciklostil, izginila je tudi zaloga rdečila in črnila. Kljub temu, da smo ostali, takorekoč praznih rok, nismo izgubili poguma in leta 1927 je prišlo že nekaj številk «Dela». Kmalu zatem pa smo bili ponovno aretirani. «Delo» je izhajalo po zaslugi požrtvovalnosti mladih tovari. šev, delavcev, Slovencev in Italijanov, ki so bili vedno povezani med seboj, tako v komunistični partiji kot v organizaciji mladih komunistov. GIUSEPPE GADDI med enotnost, in Slovenci, za nujno potrebna nah za vodenje uspešne proti izkoriščevalcem in polno priznanje pravic skega prebivalstva. sl o*’ „< hov vašemu junaškemu, £ hi, vas bratsko pozdravlja"1, RAFFAELE FRANC0 DELO" je vaš list, zato, čitajte in širite ga' DELO Stran 3 3 IS S> ■ ■ ■ '■■"'‘““'"“"'iriiiiir" .... ^ ..... V , , v . i (■HR^R. BaswegaMgagMBBBaBBS:, -a.................r. ..^ ____________________________ Wm Hi - Zbirka «Dela», ki je izšla v ilegali. List, ki je na gornji sliki spodaj na levi strani, je izšel kmalu po ustrelitvi bazovških junakov. Naslov uvodnega članka se glasi: Poslednji fašistični zločin — štiri smrtne obsodbe in 127 let ječe». ZGODOVINSKI PREGLED Večna slava pionirjem „ Dela" ! delavskega tiska v Trstu Slovenski delavski tisk v Trstu je bil od vsega začetka več ali manj tesno povezan z vsem delavskim gibanjem, z njegovim razvojem, z njegovimi borbami. To je povsem naravno, saj ni mogoče postavljati točno določene meje med delovnimi ljudmi ene in druge narodnosti. Vsak Poskus take ločitve se je vselej ponesrečil. Tudi zato je bil že v preteklosti določen delavski tisk, ki ni upošteval ali pa ni pravilno tolmačil proletarskega internaziona-lizrna, kaj kmalu obsojen na propad. »Delavski list“ prvo slovensko delavsko glasilo v Trstu 0 začetku slovenskega delavskega tiska V Trstu imamo malo zanesljivih podatkov. Sele od leta 1890 so tozadevni podatki Povsem zanesljivi. Delavski razred v Trstu je bil namreč leta 1890 že močno organizi-tan in je prvič proslavljal svoj, delavski Praznik, I. maj. Oktobra istega leta je 'ZŠel v našem mestu tudi prvi slovenski delavski časopis, ki se je imenoval «Delavski list». Urednik tega lista je bil pre-Prost krojaški vajenec Ludvik Zadnik, Smisel, da tržaški Slovenci dobe svoje glasilo, je bila zelo dobra. Toda list ni i-•tiel sreče in je izhajal samo eno leto. Kako je obravnaval delavska in druga vprašanja je težko ugotovil, kajti skoraj vse ?levilke je cenzura zaplenila, na podatke policijskih virov pa se ni mogoče zajesti. S tem, da so bile skoraj vse Štefke zaplenjene, je založništvo, ki prav gotovo ni razpolagalo s kapitalom, utrpelo hude izgube, kar je nedvomno v veliki Pieri pripomoglo k ukinitvi lista. Toda k Pkinitvi je pripomoglo tudi dejstvo, da so Policijska oblastva edinega urednika lista bravila v zapor. V naslednjih letih se je delavsko gibanje v Trstu, kljub vsem mogočim oviram in kljub očitnemu zatiranju s strani vladnih I drugih oblasti ter s strani industrijskih 'P drugih mogotcev, močno uveljavilo, keta 1897 je začelo delovati tudi politično društvo slovenskih socialistov, ki je bilo sicer združeno z italijanskim socialističnim gibanjem a je imelo svojo posebno nptonomijo. Seveda ni bilo vse tako kot bi kilo moralo biti in temu se tudi zaradi Posebnih pogojev, ki so v Trstu vedno Ostajali, niti ne smemo čuditi. Vedeti Paramo'tudi, da je tedaj še marsikaj pre-Več dišalo po anarhizmu. Toda kljub vse-PiU je bil napravljen pomemben korak Paprej. Da je bilo tako, je razvidno tudi dejstva, da so leta 1893 tržaški slovenili delavci dobili novo glasilo, ki se je l!tleno val o «Delavec». Toda tudi to delavsko glasilo je je imelo silno težko ziv-lenje. Ta list je kasneje izhajal v Ljub- 'iani. Leta 1897 je začel izhajati v Trstu ‘Petji slovenski delavski list, «Svoboda». Lidi ta je izhajal samo eno leto. „Rdeči prapor" . Sledil je «Rdeči prapor», ki je začel l^ajati leta 1898. šele ta list se je krepke postavil na noge in je kljub vsem Ppiram izhajal v Trstu do leta 1904, na-ar se je preselil v Ljubljano. «Rdeči pra-P°r» se je razmeroma močno uveljavil *fto, ker se je socialistično gibanje tudi , °Vansko, že močno okrepilo, deloma pa udi zato, ker je imel sposobne ljudi, ki ga urejevali, med katerimi se je odlival zlasti priznani delavski voditelj ‘lstega časa, Etbin Kristan. potem, ko je redno izhajal «Rdeči . aPor», je leta 1898 ponovno začel izhaja tudi «Delavski list». Toda izhajal je krajšo dobo in izšlo je le nekaj šte- Vllk 1 Kasneje so izšli v Trstu še drugi de-c'ski lističi, ki pa so bili v glavnem na- ^godovinski dokaz fašistične kulture. Na primorskem in v Trstu je bilo mnogo Podobnih prizorov. Enako usodo, kot nam jo kaže pričujoča slika, so doživele Svilne slovenske šole, prosvetne in gospodarske ustanove ter sedeži delavskih °rganizacij. «Delo» je tudi v ilegali z vso odločnostjo protestiralo proti fašistom in neprestano pozivalo delovno ljudstvo na upor proti fašistični tiraniji. List nadalje razkrinkuje fašizem kot sredstvo kapitalizma in njegovega izkoriščanja in narodnega zatiranja ter, poziva na skupno fronto vseh izkoriščanih. Tako-le nadaljuje : «To fronto moramo organizirati. Skrbno, vztrajno, brez kolebanja, brez obotavljanja. Ja- Opustošenj J sedeža Delavskega doma v Trstu. V tem Domu ie imel svoj sedež tudi nekdanji «Ljudski oder», ki je napravil veliko dobrega na področju kulture v vrstah slovenskega proletariata. Jože Pertot s Kontovela je bil eden izmed prvih urednikov «Dela». Mnogo je žrtoval za to, da se je list razvijal, krepil in izpopolnjeval, a žal je prezgodaj umrl. Starc Karlo Starc je bil eden izmed prvih sodelavcev «Dela». Leta 1922 je list o njem poročal naslednje : a Ko sta šla v petek zjutraj dva čuvaja po električni progi Trst-Trzič, sta našla pri nekem drogu na kontovelski gmajni mrtvo truplo. Truplo je kazalo mnogo črnih ran, kakor povzročenih po strelih in po udarcih: na obrazu, glavi in na prsih. Videti je bilo zelo izmučeno. Na Proseku in Kontovelu so že od prejšnjega večera pogrešali našega tovariša Karla Starca. Iskali so ga povsod, a zaman. Tu se raznese po obeh vaseh vest, da so našli na gmajni neko truplo. Prebivalcev se je polastila temna slutnja. — Kmalu se je izvedelo za kruto resnico: Najdeno truplo je ono pogrešanega Karla Starca. Na kr]aj so bile poklicane oblasti. Zdravnik je u-gotovil, da je bila smrt našega tovariša povzročena po elekričnem toku. Truplo je bilo prenešeno v mrtvašnico na Opčine, odtod pa pozneje na Prosek. Drugi dan so poročali meščanski časopisi, da se je našlo na električni progi blizu Tržiča (!) mrtvo truplo. Smrt da je bila povzročena po električnem toku. Zdi se, da je to neki čevljar, znani komunist s Proseka. Pri njem najdeni dokumenti pa izdajajo, da je bil v zvezi s Sovjetsko Rusijo, od koder je dobi val tudi denar. Dan kasneje, v nedeljo, so ti časopisi popravljali prvotno trditev ter trdili, da gre za očiten zločin. Vsi dokazi gGVore, da je bil pokojni umorjen dale' ven iz vasi zaradi ropa. Tako vztrajno trde tudi vaščani. Po teh vesteh in oni, ki jo je prinesel «Lavoratore», so bile oblasti prisiljene odrediti preiskavo. Truplo, ki je bilo zjutraj ob 9. pokopano, je bilo popoldne izkopano zopet. Višje oblasti so seveda potrdile izjave nižjih oblasti. Medtem postaja vedno bolj jasno, da je bil pokojni Starc, potem, ko se je v četrtek zvečer poslovil od svojih tovarišev, žrtev zločincev, ki so ga zvabili v noči ven iz vasi, da izvršijo svoj skrbno premišljeni in dolgo gojeni naklep. Kaj je bil proletariatu Karlo Starc? Mlad, inteligenten ( posebno nagnjenje je kazal za slikanje) in discipliniran tovariš. Bil je izvrsten agitator proti nasprotnikom proletariata, je nastopal ostro in brezobzirno. Bil je tudi priden dopisnik «Dela». Pertot «Delo» z dne 4. decembra 1924 poroča o življenju, delu in smrti velikega pokojnika, naslednje : «Po dolgi in mučni bolezni, ki si jo je bil nakopal v zaporu in v najlepši mladeniški dobi, je dne 2. decembra t. I. umrl tovariš Jože Pertot, ravnatelj in urednik našega «Dela». Jože Pertot je bil od proletariata vse od nog do glave, in je bil z dušo in srcem u-dan proletariatu in njegovi predstraži, Komunistični partiji. Bil je mož, kakor da je izklesan iz kraškega kamna. Kakor je bil brezmejno dober in ljubezniv napram revežem in brezpravnim, tako je bil neizprosen in nepopustljiv proti vsem proletarskim nasprotnikom. Srednja pot mu je bila tuja in v boju je bil vedno v prvih vrstah pripravljen, da osebno plača za svoje prepričanje, ki je bilo trdno in ni nikdar poznalo dvoma. Sin kmečko-delavske družine je prišel zgodaj v vrste proletarskega gibanja. Kot mlad gimnazijec je v druž-bi mnogih tovarišev ustanovil v «Ljudskem odru» mladinski odsek. Zaradi svojega prepričanja ki ga ni bil v stanu zatajiti pred nikomer, je bil izključen iz šole. Učil se je izven šole in si oskrbel globoko in resno izobrazbo. Najbolj ga je mikala sociologija. Kmalu po končani vojni je prevzel uredniško mesto pri «Delu». Bil je član komunistične struje v socialistični stranki in po kongresu v Livorfiu, je sledeč svojemu prepričanju, vstopil v Komunistično partijo. Po požigu uredništev in tiskarne «Lavoratorein «Dela», ko sta začela lista zopet izhajati, je prevzel mesto ravnatelja «Dela». Na tem odgovornem in težkem mestu je ostal v najtežjih in najnevarnejših trenutkih. Leta 1922 je bil v uredništvu ujet in spravljen v zapor, odkoder se je vrnil na smrt bolan. Niti bolnemu niso dali miru. Policija ga je neprestano nadlegovala s preiskavami in žuganjem. Šel je v bolnico, a tudi tam ni našel zaželjenega in potrebnega zdravja.» Tovariša Pertota so pokopali na Kontovelu, kjer je bil doma. Njegov pogreb je bila prava manifestacija proletariata in napredne mladine. Omenimo naj še sožalje, ki so jih poslali žalujoči dru zini komunisti iz Boljun-ca. To se je tako-le glasilo : a Revolucionarn i delavci in kmetje iz Bol junca izražajo svoje sožalje družini pokojnega Jožeta Pertota. Ti, dragi Jože, nam boš ostal v neizbrisnem spominu. Sledili bomo Tvojemu vzgledu, in dali bomo, ako bo to potrebno, tudi življenje — kakorj si ga dal Ti — da nam napoči zlata zarja svobode. Pričakaj v miru ta dan v hladnem grobu!» Srebrnič Jože Srebrnič, soustanovitelj Komunistične partije Italije, prvi slovenski komunistični poslanec v rimskem parlamentu, je bil e-den izmed najvztrajnejših sodelavcev «Dela». Pisal je članke a obenem tudi širil časopis po slovenskih vaseh, zlasti na Goriškem. Razen tega si je Srebrnič veliko prizadeval za širjenje ljudske kulture med slovenskimi delavci. Z vsem navdušenjem se je po- Pinko Tomažič je kmalu nato začel pisati za «De. lo» in izdajati list v malem formatu, ki je bil raz-množevan na stroj. «Delo», ki ga je on urejeval je večkrat izšlo tudi v nasled. njih letih. Tudi iz podatkov, ki smo jih našli v Ijubbljan-ski univerzitetni knjižnici je razvidno, da je v letih 1938-1940 «Delo» izhajajo v neki tiskarni, ki je bila v Goričah pri Divači in delno tudi v Trstu pod vodstvom Pinka Tomažiča». men j eni posameznim strokam delavcev. Tu naj omenim glasilo «Železničar», ki je izhajalo od leta 1908 do 1919, glasilo «Stavbinski delavec», ki je izhajalo v letih 1911-1914 in pa dvojezični list «International», ki je izhajal v letih 1906-1914. Svetovna vojna je hudo prizadela delavsko gibanje. Kljub temu pa je še med vojno za nekaj časa v Trstu ponovno izhajal «Rdeči prapor». Razmere, v katerih se je znašlo delavsko gibanje po končani vojni so bile silno težke. V Trstu se je mnogo prej kot v drugih mestih Italije pojavil fašizem. Tudi nacionalizem je v našem mestu razgrajal z naj hujšimi strastmi. Tudi zaradi tega je bila zelo čutena velika potreba po naprednem, delavskem in z internacio-nalističnim duhom prežetim časopisom v slovenskem jeziku. Te potrebe so se pravilno zavedli nekateri voditelji takratne socialistične stranke, zlasti tovariš Ivan Regent. Tako je prišlo do sklepa, da omenjena stranka začne izdajati list «Delo», katerega prva številka je izšla 20. februarja 1920, torej točno pred 40 leti. je razvidno tudi iz spominov, ki so nam jih te dni poslali nekateri italijanski tovariši, ki so tedaj delovali v vrstah tržaškega delavskega in komunističnega gibanja in ki so danes na vodilnih mestih KPÌ. Na žalost živi v Trstu prav malo tovarišev, ki so v tistih letih sodelovali z «Delom», od bivših urednikov pa ni — razen tov. Regenta, ki pa živi v Ljubljani — več nihče živ. Kakšne smrti so umrli pišemo na drugem mestu. Tudi zato je rekonstrukcija razmer, ki so obstajale v tistih temnih letih, zelo težka. Iz povsem zanesljivih podatkov, ki sem jih prejel od raznih strani, iz obstoječih virov in spominov nekaterih tovarišev, povzeman sledeče : Naše glasilo v ilegali svečal ustanavljanju in širjenju društev «Ljudskega odra». Istočasno pa je bil neutruden pobudnik in organizator komunističnega in naprednega gibanja po vsem slovenskem delu Goriške. Tega delovanja ni opustil niti tedaj, ko je bil pod nadzorstvom kraljevskih stražnikov in zasledovan od fašistične policije. Celo v času najhujšega terorja je obdržal zveze z borbenimi tovariši. Leta 1926 je bil, kot ostali komunistični poslanci, tudi Srebrnič aretiran in obsojen na pet let kon-finacije. Po prestani kazni je bil nekaj časa na svobodi (ako jo sploh tako lahko imenujemo), nato je bil ponovno aretiran in obsojen na drugih pet let kon-finacije. Lela 1939 se je vrnil v svoj rodni Solkan, kmalu nato je skrivaj prešel v Jugoslavijo. V Ljubljani je nameraval objaviti obširno delo o zgodovini Slovencev. Toda do tega ni prišlo, ker ga je jugoslovanska kral jevska policija aretirala in izročila italijanski fašistični policiji. Ječi, procesu v Trstu, je sledila konfina-cija na otoku Ventotenne, od koder se je vrnil šele po padcu fašizma. Vsega skupaj je Srebrnič preživel v ječah in konfinacijah celih sedemnajst let. Toda vse trpljenje, ki je bilo s tem združeno, ni zlomilo njegove močne volje in njegovega mladeniškega duha. Čeprav nekoliko izčrpanega in postaranega smo srečali v partizanskih vrstah. 11. junija 1944 je med povratkom iz sončnih Brd. kjer je imel vrsto političnih konferenc, utonil v deroči Soči. rjn y • v Tomažič Izmed tržaških komuni, stov, ki zavzemajo častno mesto v vrsti urednikov «Dela», ki je izhajalo v ilegali, naj na tem mestu omenimo tovariša Pinka Tomažiča. Sicer je o njegovem sodelovanju pri «Delu» zelo težko obširneje pisati zaradi pomanjkanja potrebne dokumentacije. To je povsem razumljivo, saj je Tomažič pisal «Delo» za časa najhujšega fašističnega terorja. Tomažič je bil mlad ko. munist. V našo partijo ga je sprejela tov. Marina. Ta dogodek nam je tako-le opisala : «Bilo je spomladi 1931. Sestanek mladine smo organizirali na prostem nekje v Kolonji. S strani par. ti je smo se ga udeležili jaz, tov. Pontoni in tov. Hrovatin Toni. Prišli so tudi štirje mladi študenti, ki smo jih tedaj sprejeli v oranizaeijo komunistične mladine. Eden izmed teh je bil Pinko Tomažič. Na teta skupnem sestanku smo dali mladim tovarišem tudi navodila za bo-d oče delovanje, med drugim tudi glede širjenja pro. pagandnega materiala, le-lakov in lista «Delo». Tako je dobil tržaški proletariat, poleg bratskega glasila «Il Lavoratore», ki je začel izhajati že leta 1895, tudi glasilo v slovenskem jeziku. Po zgodovinskem kongresu v Livornu, je «Delo» postalo glasilo Komunistične partije Italije. Kmalu za tem so nastopili izredno hudi časi za ves tržaški proletariat in za Slovence pa še posebej. Tudi «Delo» je v tistih časih bojevalo silno težak boj. Že 9. februarja 1921, torej kmalu po kongresu v Livornu so fašisti, ob podpori kraljevskih straž, poslopje, v katerem sta bili uredništvi in tiskarna listov «Il Lavoratore» in «Delo», do tal požgali. Zato sta oba lista morala za nekaj časa prenehati z izhajanjem. Kasneje so ju tiskali v drugih tiskarnah, uredništvi sta bili v. ul. Maiolica. Razmere, v katerih sta obe glasili izhajali, so bile skrajno kritične. Nevarnost je bila velika, kajti fašisti so neprestano napadali vse kar je bilo naprednega in vse kar je bilo slovenskega. Kljub vsemu pa sta obe glasili izhajali legalno vse leta 1926. Tisto leto pa je fašistična oblast, ki se je bila med tem Po prenehanju legalnega izhajanja v Trstu, je «Delo» izšlo ilegalno sredi leta 1927. Pisano je bilo na 'roko in razmnoženo z opalografom na Pristavi pri Gorici. Leta 1928 so list tiskali na kožo. Od začetka 1929 je «Delo» — kot glasilo Komunistične partije Italije — izhajalo v Ljubljani. Izdajal in urejeval ga je tovariš Ivan Regent. Maja 1930 je izšla prva številka XI. letnika, seveda ilegalno. Nato je list izhajal kolikor toliko redno, seveda ilegalno, celo leto 1930. Po vsej verjetnosti je izhajalo na Dunaju. Kako je bilo v letih 1931-1932 ni znano. Menda v tem času list ni izhajal ali pa je izšla le kaka posamezna številka, razmnožena na ciklostil ali pa tipkana na navadni pisarniški stroj. Iz teh let ni ohranjena nobena številka. Marca 1933 je izšla prva številka XII. letnika «Dela» v Parizu. List je bil tiskan legalno in je bil glasilo Komunistične partije Italije in Komunistične partije Jugoslavije. V tem letu je izšlo 5 številk. Leta 1934 je list izhajal tudi v Parizu in je bil tiskan legalno. V 8. številki tega letnika pa je med drugim objavljeno poročilo o ilegalnem «Delu», ki je izhajalo na Goriškem. To, ilegalno «Delo» je pisal menda Stane Vilhar. Toda iz 8. številke tega letnika je razvidno, da je bilo tedaj uredništvo v Pragi. Iz drugih virov pa je razvidno, da so list, ki je bil tiskan v Parizu, pošiljali v Prago in od tam po raznih «kanalih» v Slovenijo, na Primorsko in v Trst.. Tudi leta 1935 je «Delo» izhajalo v Parizu. Leta 1936 je partijska organizacija Julijske krajine izdajala svoje glasilo «Delo» z lastnimi sredstvi. Leta 1937 je bila ilegalna tiskarna v neki jami blizu Sa-leža. V letih 1938-1940 je bila ilegalna tiskarna «Dela» v vasi Goriče pri Divači in delno v Trstu pod vodstvom Pinka Tomažiča. «Delo je tudi v najtežjih ^ trenutkih svojega obstoja in v najsrditejših borbah, tako tedaj, ko je izhajalo še legalno, kot kasneje, ko je izhajalo v tujini ali pa v tajnih in zasilnih tiskarnah, častno izpolnjevalo svoje naloge. Vse, tudi najbolj zapletene probleme je pravilno postavljalo, kot je bila pravilna politika, ki jo je vodila KPI. Slovence v Italiji je hrabrilo in usmerjalo v borbi proti fašizmu, neprestano je zagovarjalo nujnost tesnega sodelovanja med slovenskimi in italijanskimi delovnimi ljudmi v naši deželi in se borilo za bratstvo med vsemi narodi, za pravico in za mir! MIRKO KAPELJ Zadnji fašistični zločin 20.2.1920.-prva številka „Dela“ že močno postavila na noge in je držala trdno vajeti v svojih rokah, prepovedala izhajanje obeh naši glasil. Naše «Delo» je bil torej prvi slovenski časopis, ki so ga fašisti uničili. Toda komunisti niso prenehali s svojim delovanjem in «Delo» ni niti, v naj hujšem terorju prenehalo izhajati. Izhajalo je seveda ilegalno. Jasno je, da to izhajanje ni moglo biti in ni bilo redno. V kakšnih pogojih in v kakšnih oblikah je izhajalo sno! Zakaj boj Slovencev in hrvatov v Julijski krajini ne sme iti za tem, da bi iz enega fašizma padli v drugega, da bi iz italijanskega padli v jugoslovanski, marveč za tem, da se osvobodimo vseh tlačiteljev in izkoriščevalcev .n List zaključuje svoj članek z vzklikom: «Živeli slovenski- hrvatski in italijanski protifašistični borici hi «DELO» 15.9.1930 « Delo » z dne 15. septembra. 1930 je pisalo v članku pod naslovom «Zadnji fašistični zločin štiri smrtne obsodbe in 127 let ječe» med drugim na-dedn je : «Prvega septembra t. I. je prišlo v Trst fašistično Izredno sodišče za zaščito države, da sodi skupino mladih slovenskih delavcev in kmetov, ki so bili napovedali fašističnemu terorju neizprosen boj.» «Boj, ki so ga začeli slovenski delavci in kmetje v Julijski krajini, je čisto naravna posledica, razmer, v katere je fašizem pahnil tamošnje slovensko ljudstvo. Fašistični zločini so morali roditi in so rodili odpor. Ta odpor se s tržaškim procesom ne bo nehal. Krivice so segle pregloboko v duše in v srce. Ljudstvo ima pravico, da živi po svoje. Te pravice mu ne bo dal nihče, marveč si jo bo moralo izbojevati samo v trdem revolucionarnem boju...» POGLAVJA IZ BOJA ZA SOCIALIZEM Socializem Ì5 -'n * «s ■:«: •: ; ' -ti-:-*- , v. •? % | DELO „ - . • e m e ggp _______________________ ¥ rmfa», tim» fé. sem?» dM>: vfefi«-< o si»,« £ffi& » a- ju ^ is k* ir< «s in nacionalizem : V::::,! AS Razmerje med slovenskimi socialisti in slovenskimi narodnjaki na zasedenem o-zemlju je danes prav takšno, kakršno je bilo pred vojno. Tisto sodelovanje v narodnih svetih za časa avstrijskega poloma ni prineslo nobene nove misli ne v vrste socialistov ne v vrste narodnjakov in ni rodilo nobenih pogojev za drugačno razmerje med zastopniki narodnjaških in zastopniki socialističnih idej. Zgodilo se je pač tako, kakor se je moralo zgoditi. Kar ne sodi skupaj, mora narazen. Socialistična in narodnjaška ideja ne gresta skupaj. Najboljša volja naj večjih in na j plemenitejših idealistov ne more spraviti v harmonično enoto dveh nazarov, ki sta si tako tuja in sta si tako nasprotujoča, da je boj med njima po naravi dano in e-dino mogoče razmerje. Po našem je dobro in potrebno povedati, da sta si narodnjaška in socialistična ideja tuji in da se ne marata. Zato je ves trud idealistov, ki si še vedno domišljujejo, da je mogoč sporazum in da je mogoče sodelovanje med socialisti in narodnjaki, odveč in neploden. Naj se torej le zgodi, kar se mora zgoditi, naj poreče naš človek, kar hoče in naj si le izbere sam (ako je sposoben) stranko, h kateri misli, da sme po poštenem preudarku pristopiti. Naj bo torej tako. Ali taka naj bo naša naloga : v čaše nalivajmo le pristno vino brez vode. Nazori in pojmi ne morajo biti jasni in vsakdo naj ima pogum povedati odkrito brez strahu in brez sramu, od kod in kam. Narodnjaku je narodna ideja nadvse; ona mu je blagovest, dogma, ki se je nihče ne sme dotakniti. Narodnjaška miselnost je določila, je proglasila narodnost kot enoto in izhodišče poti v bodočnost. Po narodnjaških nazorih je narodnost svetinja, ki se ji mora pokoriti vse. Kar nasprotuje tem nazorom, je protinarodno, in kdor ne veruje v poslanstvo narodne ideje, je takoj oklican za narodnega izdajalca. Narodnjaška miselnost ne sme in ne more priznati, da so razlike med posameznimi narodi manjše od razlik med posameznimi razredi v narodu. Ona mora celo obsoditi vsak nauk, ki uči, da so v narodu interesi različni, in ki odkriva razredno nasprotovanje med posedujočimi in neposedujočimi sloji. Iz pretirane narodne ideje se mora poroditi nacionalizem, iz nacionalizma imperializem in militarizem, katerima sledi kot zakonski o-trok vojna. To je naravni in logični razvoj pretiravanja narodne teorije, ki ga njeni ideologi in idealisti ne morejo preprečiti. Narodna ideja v buržoaznih razmerah stremi po ustanovitvi narodno e-notnih držav na podlagi meščanske demokracije m ko to doseže, stremi po nadvladi nad drugimi, zlasti nad šibkejšimi narodi. To je njen cilj, za katerega se bori. Kdor noče tega, nima pravice zahtevati, da bi ga smatrali za narodnjaka. Ker so prejšnji narodnjaški nazori prišli na površeje skoraj pri vseh evropskih narodih, je med temi narodi tekma za prevlado. Iz take tekme se morata nujno roditi spor in vojna. Iz prvotnega čustva ljudskih upornikov, iz resničnega hrepenenja po narodni svobodi in po narodni enakopravnosti, iz bojevitega gibanja proti zatiralcem ljudskih množic, se je razvilo tisto politično gibanje, ki je, izrabljajoč nežni čut ljubezni do rodnega kraja in do ljudstva enake govorice, prevzelo naloge nekdanjih zatiralcev. Nacionalizem in imperializem sta s svojim hrepenenjem po nadvladi okužila svet. Za to trditev imamo dokaz v obstoječih državah, v njihovih sporih, v njihovih vojnah in v njihovih mirovnih pogodbah. Cilji in smotri socializma so popolnoma drugačni od ciljev in smotrov nacionalizma. Ker so vzročne premise, na katerih temelji idejna zgradba socialistične teorije, popolnoma drugačne od onih, iz katerih izhaja narodnjaška ideja, morajo biti tudi posledice drugačne in drugačni tudi cilji. Naj bo jasno vsem tistim, ki verujejo drugače, in onim, ki si jemljejo pravico prepovedovati proti svojemu prepričanju, da ima socialistično gibanje take in drugačne smotre, ki jih v resnici nima in jih tudi imeti ne more : socializem kot ideja je in more biti samo mednaroden. Ker je izkoriščanje posameznika po posamezniku in razreda po razredu mednarodno, more in mora biti mednaroden tudi boj, ki stremi za odpravo tega izkoriščanja. Preko tendenc najrazličnejših «izobražencev», ki imajo že od pam- iz razreda izkoriščanih in iz razreda izkoriščevalcev. Socialistično gibanje hoče odpraviti ta položaj, hoče odpraviti razred izkoriščevalcev in razred izkoriščanih, se pravi, oba razreda. Vsa proizvajalna sredstva postanejo skupna last, vsi so dolžni delati za skupno korist. Kdor je svoboden, mora delati. Pridelki skupnega dela se bodo razdelili (nedalavnih ne sme biti več) po zaslugi ali po potrebi. To je vse, kar hoče socializem. Jasno je kot beli dan, da se zdi vsakemu socialistu ta ideja lepša od narodne in vredna vsakršne žrtve. Verjetno je in tudi razumljivo, da se izkoriščevalci ne morejo ogrevati tak ideal. Prav tako je razumljivo, da je socialistu in razredno zavednemu delavcu socialistični ideal nadvse, torej tudi nad vsakršno narodno državo. Na očitek, ki ga čitamo na narodnjaškem tisku proti socialistom, češ da so brezrazredni izdajalci, se prepričan socialist niti ne ozre, saj je očitek že sam po sebi smešen in otročji, porojen iz tiste narodnjaške psihe, ki želi in zahteva, da bi se bavil ves svet dan za dnem in sleherno minuto samo z njegovim narodnim malikom in ki si misli, da ima pravico zahtevati, naj se postavijo v službo njegovih zahtev vse organizacije, _____________ vse stranke, vsi razredi. Bolna narodnjaška duša gre tako daleč, da zahteva od socialistov, naj se borijo za njene ideale. Resnično in odkritosrčno se čudi, ko vidi, da nimajo socialisti nobenega smisla za narodnjaške ideale in je prepričana resnično in odkritosrčno, da je za socialista žalitev, ako se mu očita, da je premalo naroden. Toda narodnjaki bi morali razumeti, da je za socialista žalitev le tedaj, ko se mu očita, da ni socialist in da ni mednaroden. Lenin in sovjeti „DELO“ 20.21920 Ena izmed prvih številk „De!a“ Tovariš Lenin, nedosežen organizator in oplojevatelj revolucionarne proletarske misli, je mož velikega duha in trdne volje. Njegov nastop v neposrerni revolucionarni boj je hotela buržoazija sprejeti z omalovaževanjem in kleveto. Lenin je bil namreč med onimi tovariši, ki so prišli aprila 1917 iz Švice v Rusijo čez Nemčijo v plombiranem vlaku. To je dalo buržoa-ziji povod za najgnusnejše napade na «germanskega agenta». Tako so namreč imenovali Lenina. Z lahkim humorjem je slikala buržoazna humoritika «Leninov kapital», potrtega Lenina z Marskovim kapitalom pod pazduho. Ali bi si bila buržoazija mislila, da doživi njen «pravi» kapital tako grozovit poraz? Morda še ni prodrl prapor tako čisto in zmagovito sovražnih front, kakor je podrl prapor komunizma v ruski revoluciji. A Lenin ni «voditelj in prvak, on je borec prostak. Svoje sile, svojo čudovito modrost črpa iz ruskega proletariata, da jih zopet vrača, oplojena po svojem duhu, temu proletariatu, ki je dvignil kvišku iz svoje srede toliko in toliko nepozabnih tovarišev. V najtežjih trenutkih, ko je objemala lakota s koščeno roko mesta velike Rusije, ko je delavstvo prejemaj mesto kruha večkrat po 10-15 dkg sončničnega semena in to delavstvo ni omahnil0 niti za trenutek v gigantskem boju. Kdo1 je v Moskvi videl delavske bataljone, 1 katerih si štel do 1/2 delavk, ta se je m0" ral prepričati, da v Trockijevih beseda# o gadji zalegi, ki jo je treba zatreti, J6 bila volja ruskega proletariata, ki je h0-tela streti glavo češkoslovaški protirevoluciji, ki je stavila takrat komaj spočet0 rusko svobodo in si nabrala na obrežji# Volge in Kame nesmrtno sramoto. Lenin je od prvega nastopa širil P#6 gram čistega komunizma. Njegov obs° žen duh, njegova vztrajnost je mnogo Prl' pomogla, da se je partija boljševikov-k0" munistov razvila z velikim razmahom me° ruskim proletariatom in kmečkim ljuds vom. Iz njegovih argumentov in njego'6 revolucionarne volje veje ona sveža ide#, nost in stvarnost, ki preveva Komunistk'# manifest in Kapital Karla Marksa. Da Je prišel komunizem tako hitro do odločilne besede, k temu je pripomogel p rop#0 drugih revolucionarnih strank. Buržoaztl nikakor ni mogoče šteti med nje. 1 potrjuje takojšen in popoln polom nje#0 ga imperializma (Carigrad,, finsko vp## Sanje). Njej se more kvečjemu šteti , zasiugo, da njeno levo krilo spočetka # oviralo revolucije. Revolucija pa je N1 že od vsega začetka socialna, da ne re- Po kongresu v Livornu Socialist postane navaden delavec, ki vidi, razume in čuti globoko sramoto izkoriščanja, kateremu je podvržen. Zato zahrepeni z dušo in s srcem po odpravi tega sramotnega izkoriščanja in po ustanovitvi družbe, ki bo odpravila to izkoriščanje ter hranila v sebi mogočno stavbo enakopravnosti in svobodnega človeštva. Socialist postane lahko tudi nedelavec, izobraženec plemenitega in pogumnega srca, ki je uvidel brez predsodkov sramotne krivice kapitalistične družbe in spoznal sledeč nauk gospodarskega determinizma, da je mogoče zagotoviti enakopravnost, srečo posameznikov in vseh ljudstev le v taki družbi, ki onemogoča vsakršno izkoriščanje in nadvlado ter vsakršne privilegije, to je v socialistični družbi. Le ene svobode ne priznamo socialisti : svobode izkoriščanja. Le ene pravice ne priznamo socialisti : pravice do privilegijev in nadvlade. Jasno je torej, da se bori socialist za vse kulturne, socialne in gospodarske pravice zatiranih delavcev in za socializem. In se tudi ne more boriti za stvar, ki je ne razume in je ne čuti. Razumljivo je torej, da ne more biti socialistično gibanje nevarno za nobeno ljudstvo, za nobeno narodnost, saj je povsod največje število tistih, katerim je treba izbojevati človeško in življenjsko svobodo. In dokler bo suženjstvo, bodisi tudi v sedanji obliki mezdnega dela, toliko časa ho nesmiselno govoriti o narodni svobodi. Ni in ne more biti, da bi se borilo delavstvo, ali da bi šlo socialistično gibanje le za tem, da bi izpremenilo izkoriščanim narodom pripadnost izkoriščevalcev, pač pa gre za tem, da bi odpravilo izkoriščanje sploh, kar pa se ne odpravi z ustanovitvijo novih držav, ki predstavljajo danes le mogočne organizme kapitalizma. Socialistično gibanje ne more iti za tem, da bi ustanovilo ali zagotovilo svobodo le eni narodnosti, še manj pa za tem, da bi omogočilo eni narodnosti nadvlado nad drugo. Kdor se bori za to, da bi zmagalo načelo enakopravnosti, se ne more izgubljati v malenkostnem ustanavljanju novih držav, že zaradi tega ne, ker z ustanavljanjem držav ne pride nikdar do uvedbe načela svobode in enakopravnosti, po katerih stremi vse socialistično gibanje. V kratkih besedah bi se lahko povedalo marsikaj tako: Narodnjaki imajo svoje ideale in se zanje borijo, socialisti imajo tudi svoje in se borijo zanje. Nam se zdi precej nelogično in nesmiselno zahtevati od narodnjaka, naj se bori za socializem, ali zahtevati od socialista, naj hodi rakovo pot in naj se prične boriti za nacionalizem. Tu je pač dvoje smotrov, dvoje ciljev, dvoje idealov, ki se ne bodo nikdar ujemali ali pa celo, kakor nekateri trde, drug drugega izpopolnjevali. Bodimo torej jasni in ne mešajmo pojmov. Ne zahtevajmo od socialističnega gibanja, česar nam ne more dati' in ne zahtevajmo od narodnjaškega gibanja, naj nam ustvari socializem. Narodno gibanje bo zmoglo kvečjemu ustvariti kako narodno državo, prav tako, kakor je bilo sposobno razdeliti posamezna ljudstva, jih razdeliti še bolj, kakor so bila razdeljena do sedaj. Razredno zavedno delavstvo bo pa ustvarilo s svojim socialističnim gibanjem socializem in podlago za svobodo vseh ljudstev in vseh narodov. Kongres Italijanske socialistične stranke, ki je bil v Livornu, se je končal, Trajal je od 15. do 21. t. m., torej sedem dni. V teh sedmih dneh dolgih, burnih in globokih teoretičnih razprav pa je utegni? rešiti kongres le eno izmed mnogih točk, ki so bile na dnevnem redu, in sicer točke o strankini taktiki in o razmerju stranke do Tretje internacionale. BELO" 26.1.1921 Na kongresu so bile med seboj tri poglavitne struje v stranki : komunisti, unitarci in centristi ali reformisti. Pri glasovanju so dobili absolutno večino unitarci, komunisti pa močno manjšino. Takoj po glasovanju so izjavili komunisti, da izstopajo iz stranke in so. dosledni tej svoji izjavi, zapustili zborovalne prostore. Odšli so v gledališče San Marco, kjer so ob navzočnosti zastopnika Komunistične internacionale in ob navzočnosti zastopnikov mnogih komunističnih strank ustanovili novo, Komunistično stranko Italije. Ta nova proletarska stranka je edina v Italiji, ki jo je sprejela in priznala Tretja internacionala. Centristi ali reformisti so dobili na kongresu okrog 14 tisoč glasov. Po glasovanju so izjavili po Turatti ju, da ostanejo še nadalje v socialistični stranki skupno z unitarci in da se podvržejo disciplini in sklepom večine. Komunisti niso mogli pakti rati tiveka nelepo nalogo, da delajo s svojimi učenimi spisi najbolj preproste misli nerazumljive, in proti vsem kritikom socializma in komunizma, katerim se je posrečilo «dokazati» lahkoverni javnosti, da sta izkoriščanje in suženjstvo od Boga blagoslovljena zakona in hvalevredni u-stanovi vseh dob človeškega življenja, o-stane vendarle resnica, da je družba v vseh narodih sestavljena iz dveh razredov : Tudi v novem položaju ostanemo torej socialisti to, kar smo bili. V nas ni potrtosti ne malodušja in naša vera v sončno bodočnost ni danes manjša od včeraj. V trenutkih boja in v vsakem trenutku se bomo čutili vedno socialiste. Sinovom suženjske dobe ne preostane drugega, kakor da se bore za odpravo tega suženjstva. Kdor zahteva od nas drugo, zahteva izdajstvo delavskih interesov. Izdajalci pa nismo bili in ne bomo nikdar! Unitarci, ki so dobili na kongresu absolutno večino zastopanih glasov, niso zadovoljni. Nadejali so se, da dobe veliko več glasov in da bodo dobili komunisti veliko manj, kakor so jih sicer dobili. Mi pa pravimo, da so dobili unitarci več glasov nego imajo v resnici pristašev. Za uni-tarce je glasovalo mnogo strankinih sekcij, ki so verjele, da hočejo združiti unitarci le vse komuniste v enotno komunistično stranko. Zgodilo se je ravno narobe. Unitarci, ki se imenujejo tudi komuniste, so hoteli ohraniti enotno staro socialistično stranko, zato so bili proti temu, da bi se izključili iz stranke centristi ali reformisti, še med razpravo se je izjavil zastopnik unitarcev, da bodo morali iz stranke vsi, ki ne bi sprejeli na kongresu 71 točk Tretje internacionale. Centristi 1 ih niso sprejeli. Toda unitarci, ki so ho teli ohraniti stranko enotno in ki pravijo, da so komunisti, so raje pustili, da je zapustilo stranko 58 tisoč komunistov, kakor pa da bi se ločili oni od čentristov, ki so dobili le 14 tisoč glasov. Taka je uni tarska enotnost stranke, tak je njihov komunizem. Na kongresu v Livornu se je zgodilo Tretji internacionali nekaj povsem nenavadnega. Italijanska socialistična stranka, ki je bila ena izmed prvih in izmed najvplivnejših članic komunistične internacionale, je na tem kongresu izstopila iz te nove proletarske mednarodne organizacije. Unitarcem je bilo ljubše ločiti se od Tretje internacionale, kakor pa da bi se ločili od reformistov. Domača enotnost in domače razvade so bile unitarcem bolj pri srcu mednarodne enotnosti in od discipline, ki mora vladati v vsaki, torej tudi v proletarski mednarodni organizaciji. Formalno je torej doživela Tretja internacionala na tem kongresu majhen poraz. Toda le formalno. Dejansko sta zmagali Tretja internacionala in njena misel tudi na tem kongresu. Unitarci so mislili, da je Komunistična internacionala zveza branjevk, s katei* bi bilo mogoče priti do najrazličnejših paktiranj, in da gleda ta Internacionala samo na število. Izvedeli so, da ni tako. Izvršni odbor Tretje internacionale ima, kakor vsak izvršni odbor, nalogo, da uresničuje kongresne sklepe svoje organizacije. Kakor nasproti vsem drugim strankam, ki so hoteli pristopiti k Tretji internacionali, tako je zagovarjal izvršni odbor Tretje internacionale sklepe moskovskega mednarodnega kongresa tudi nasproti Italijanski socialistični stranki. Imenovane sklepe je zagovarjal tem bolj odločno, ker je bil prepričan, da ima Socialistična stranka, ki je bila zastopana s polno pravico na moskovskem kongresu, enostavno dolžnost ravnati se po omenjenih sklepih. Tega pa Italijanska socialistična stranka ni storila in tu je vsa njena krivda. Ako bi bil hotel in smel izvršni odbor Tretje internacionale pakti-rati, tedaj bi bil ohranil v svojih vrstah tudi celotno Italijansko socialistično stranko. Toda ni mogel in ni smel paktira-ti, kajti zavedal se je, da je njegova naloga in dolžnost, braniti sklepe moskovskega kongresa. Branil jih je, zato je raje pustil na cedilu Italijansko socialistično stranko, kakor da bi se bil pregrešil proti sklepom Komunistične internacionale. Na tak izvršni odbor je revolucionarni proletariat lahko ponosen. Zaradi enotnosti so se bali unitarci zameriti reformistom. Izvršni odbor Tretje internacionale, ki ljubi ideološko enotnost bolj nego številke, se ni bal zameriti se niti unitarcem. Tretja internacionala je sicer izgubila trenutno na številu, pridobila pa je z ustanovitvijo Komunistične partije na energiji in homogenosti. Bistveno se PSI na tem kongresu ni izpremenila. Zmagal je unitarizem. Unitarizem pa je konfuzionizem in neplodnost. Unitarci bodo tvorili v PSI levico in bodo onemogočali reformistom vsako resno delo. Reformisti bodo onemogočali vsakršno akcijo unitarcev. Tretja internacionala je hotela napraviti nekaj pametnega in logičnega. Hotela je, da'bi se ločili vsi komunisti od vseh reformistov. Reformisti bi bili tako dobili možnost, da izvrše nemoteno svojo zgodovinsko nalogo. In morda bi bili naredili tudi kaj pametnega. Unitarci pa so si domišljali še vedno, da so bolj pametni, pa so ločili en del komunistov od drugega dela in so obdržali en del komunistov z reformisti. obrnjene oči vsega revolucionarnega proletariata. Mlada je, komaj porojena in polna upov ter resne volje do najresnejšega dela. Lagali bi ako bi trdili, da je ta, komaj ustanovljena Komunistična partija to, kar bi morala biti in taka, kakršno bi si jo želeli mi. Tudi v njej je še marsikaj, kar bo moralo izginiti. eVndar je napravljen korak naprej. Komunisti bodo sedaj imeli priložnost, da izčistijo svoje vrste, če mo socialistična. Le da revolucion## nost manjševikov in soc. revolucionar]0' ni bila trajna. Diktator Kerenski, ta se# timentalni tribun revolucije, si pač p ri z## va, da je štel iz revolucionarnega boja k° navadna prostitutka. Martov ostaja le Je žični advokat izgubljene pravde. Popoln0 ma je bil pozabljen Plehanov, prejšti naj večji učitelj marksizma na Ruskem-Ruski proletariat, prepojen s kom0 nizmom, je šel preko njih. V Arma#j tovarnah in na kmetijah je komunist,_ organizira, vzdržuje disciplino in dvig energijo. Ruski komunisti so razvili #f voltici j o do nepričakovanih uspehov. N#-naprednejše točke komunističnega M#° festa se v sovjetski Rusiji uresničuj el ' Opirajoč se na znanstveno spoznanje iz K pitala in Komunističnega manifesta, ? maioč v poštev nauke iz revolucionar# borbe Marksa in Engelsa, razbiva Leni# 0 Re, l’Oy iavi inr itn; 8la$ #icc ie ; P, ‘Ivo idil del rec, 'n i tis "ar *ežl F M da poglobe svoje znanje in da izbistrijo svoje nazore. Priložnost bodo imeli tudi, "avidljivo ‘Tahkoto 'ldeologiJo ’buiioaZ#0 da pokažejo, kako so jih slabo razumeli inteligence obenem on vzgaja v prole1#' tisti, ki so jih devali skupaj s socialističnimi ekstremisti in pučarji. Korak, ki so ga napravili komunisti s tem, da so zapustili socialistični kongres, je bil popolnoma upravičen in pravilen. Hoteli so ostati zvesti Komunistični internacionali in dati revolucionarnemu proletariatu enoten organizem, ki ga ni imel več v stari socialistični stranki. Naloga Komunistične partije bo, da pripravi proletariat duševno in tehnično ter ga usposobi, da bo mogel sprejeti ob dani uri vajeti italijanske družbe v svoje roke. ri atu novo socialno zavest. Izhod mu T gospodarstvo. Namesto malih gospod# skih drobcev, stopajo široki gospodar# kompleksi. V industriji združevanje varn, na kmetijah kmečke komune. Sp#' Zadržanje slovenskega proletariata v Julijski krajini čo olehčanja uporabe tehnike in drug prirodnih sil, izginja prevzetnost pocdi ca o njega važnosti v gospodarskem s#. vanju. In delo, doslej sortirano v kval' cirano te meščanske in malomeščan# navlake, se osvobaja plebeistva in ari# ^ kratičnosti, podrejnosti in nadrejno# Svobodno delo prihaja delavcu komuni##_ Kot zdravje mu oživlja dušo, vzbuja v sel je do življenja in ponos do dela, P lom katerega postane svoboden vseh #p° kanitalizma. 4 neC' Nesoglasje med industrijskim in kn# kim delom, ki tako karakterizira ##' Zadržanje reformistov Reformisti so izjavili, da se podvržejo disciplini in sklepom večine. Ne bodo smeli torej ustvariti svojega reformističnega načrta, zato pa bodo agitirali za svoj program med strankinimi pristaši. Delali bodo zato, da bi postali iz manjšine večina. Zato so tudi ostali v stranki. Ker je jasno, da so zatajili unitarci program, ki je bil sklenjen leta 1919 v Bologni, in ker je jasno, da je naredila večina na kongresu v Livornu korak nazaj proti reformizmu. imajo reformisti popolnoma prav, ako upajo, da bo naredila stranka na prihod-niem kongresu še en korak nazaj, in da dobe oni. reformisti, stranko popolnoma v svoje roke. Zato menimo, da smo precej blizu resnice, ako trdimo, da se bo bil v socialistični stranki še naprej boj med komunističnimi in reformističnimi elementi in da bo prihodnji socialistični kongres ravno tako buren, kakor ie bil v Livornu. Želimo le, da bi prišel do bolj logičnih sklepov. In še nekaj bi se lahko zgodilo, kar moramo prav resno upoštevati. Unitarci niso veseli, da jih Tretja internacionala ne priznava. Izjavili so že, da bodo, četudi izven nje, v duhu vedno z njo in da bodo z delom pokazali, da so vredni biti njeni člani. Glasila unitarcev govore še sedaj, kakor so govorila do sedaj, o revoluciji, o revolucionarnih pripravah in o podobnih rečeh. Pišejo pa tako površno, kakor sc vedno pisali in govorili. Naša Komunistična partija, ki je bila ustanovljena v Livornu dne 21. januarja 1921 pa stopa v svet kot priznana sekcija Komunistične internacionale in so nanjo Ločitev komunistov od socialistov ne bo škodovala proletarskemu gibanju. Razdvoji tev dosedanje enotne proletarske politične organizacije v Italiji je le naravna posledica razvoja in razvijajoče se ter udejstvujoče se proletarske sile. Razdvo-jitev proletarske politične organizacije ne pomeni razdojitve proletariata, tudi ne proletarskega gibanja, ki ostane, četudi ga vodijo različne proletarske struje, po naravnih zakonih enotno. Ločitev komunistov od socialistov pomeni, da je italijanski proletariat zelo bogat s številom svojih zavednih članov, z enegijo in da je etično ter idejno tako razvit, da si lahko privošči dve politični organizaciji namesto ene same. Vsako življenje poišče v svojem razvoju vedno novih pripomočkov za svoje obrambe in napadalne sile. Zlasti še življenje, ki ne umira in ki hoče napadati. Buržoazija nima kaj, da bi se preveč veselila te razovojitve. Bolj bi se morala bati. Zlasti še, ker ne bo Komunistična partija štedila z delom in ne bo dovolila, da ii čas ukrade trenutek, v katerem bo poklicana v zgodovini. Slovenski proletariat v Julijski krajini ne bo občutil te razdvojitve. Skoraj vse naše dosedanje sekcije so oddale v Livornu svoje glasove za komuniste in so bile zastopane na ustanovnem kongresu Komunistične partije Italije. Želimo, da bi ostalo tako. Vsaj mi bomo delali na to, da bi ostalo tako. Upamo, da ne bomo dobili pri nas ljudi, ki bi hoteli zanesti neslogo v naše vrste. Sicer pa smo tudi mi tukaj, ki bomo pazili in delali. Naše sekciie so bile ustanovljene v imenu Tretje internacionale in po načelih komunizma. Te sekcije hočejo ostati članice Tretje internacionale. To pa morajo biti le, ako se sekciie Komunistične partije. Vemo prav dobro, da nam bodo očitali od vseh strani nacionalni boljševizem. Toda to nas ne bo motilo. Branili se bomo sami. Unitarci nas ne bodo branili. Obratno, še sami se bodo udeleževali goni e proti nam. Toda niti to nas ne bo motilo. Ostali bomo, kakršni smo bili do sedaj. V Livornu se je zgodilo kar se je že dolgo pripravljalo, kar je že dolgo dozorevalo. Moralo je priti do tega in pametno je, da je prišlo. Kar se nas tiče, bi želeli, da bi bilo kolikor bogoče manj polemik z unitarci in da bi uporabljali svoje sile in svoje energije raje za čiščenje svojih vrst, za histrenje nazorov v naših vrstah in za izpopolnitev organizacije. Ako bomo storili to, bomo storili svojo dolžnost. dobo. izginja v komunistični družbi. D# ne razlika med deželo in mestom. Kob# riizem popolnoma uničuje pijavske 6 mente današniega mesta. Uničuje 0 . množico trgovskih mešetarjev in konti nih organov kapitalističnega ustroja, °'^ množico takoimenovane formalne mt0 . sence, ki dela, ne da bi kaj ustvari#1 uvaja obveznost dela in ie organizacij# # notrebi družbe. Ruski komunizem os' baia šolo od privilegijev kapitala. ‘ G ie •iso hot, % tir; ti ; 4sil 'n Sr K 'ip tiš S, Ibr le S. N; le Vel, Si Si Sj Vi ] tit, l tip str. fe$: tir tit sta tic R S) vic, ie S % 1 tiČ; Uri- Si rodna usposobljenost usmerja uče#1 c# življenjsko pot in vzgoja se vrši na čelu dela. Iz sodne dvorane preganja P jo- ku li arstvo in sabini anstvo zasebnega Pr‘ va: voljen sodnik ščiti delo po vesti. Komunizem sega tudi v družinsko ^ Ijcnje, osvobaja ženo od blagoslovljen6^ in nebi agoslovl j enega haremstva. uradne in neuradne prostitucije ter jo f ‘ vi noleg moža kot enakopravno tovariši#1. n# Slednjič komunizem ne pozna nobe# narodnostnih mej, on ie v bistvu med#1,. roden Zaman se trudi buržoazija zazid#^ kitajski zid okoli sovjetske republike, se zavaruje pred Leninom, zakai silni D- it1 n in nravi : silni Lenin so delavski so V . red'1 in v borbi z njimi mora buržoazija p re devati le lasten propad. Buržoazija se morala v kratkem prepričati, da ie v Ev } pi premalo prostora za veliko Itali io, ^ veliko Jugoslavijo, za veliko Nemčijo-^ veliko Rusijo itd., pač pa dovolj za vd' proletarsko komuno. Danes je proletariat slovanske n#' rodnosti v Julijski krajini bolj kot kdaj prej poklican, da s svojimi i®' temacionalističnimi sposobnostmi doprinese kar največ k vzajemni r®' volucionarni borbi za proletarsko de-mokracijo - za komunizem ! «DELO» bodi čisti prapor v tej borbi ! Visoko plapolajoč in zvest re-volucionarni stvari ! živela Komunistična partija It#' lije! Živela III. internacionala ! :'ei ti til) ti, tifi h k K fi ti, k N (Iz proglasa, ki ga je objavila trZ‘l" j ška sekcija KPI potem ko je dobita # j svoje roke bratsko glasilo «Il Lavora' ; tore». Besedilo tega proglasa je bila >. natisnjeno tudi v «Delu» dne 3.2.192/■ s (Podnaslove je izdelalo naše uredništvo.) Kot je znano je bila po kongresu v D' vomii pravda zaradi lista «Il Lavoro' tore», ? je bil do tedaj glasilo Socid' Ustióne stranke. Nekaj italijanskih ##' laških socialistov ni tedaj pristopilo KPI. Za «Delo» pa je bila stvar eno stavna, ker so'skoraj vsi slovenski s° cialisti vstopili v KPI): _____ I DELAVSKI RAZRED IN KULTURA Umetnost in proletarec Objavljamo odlomek predavanja «U-metnost in proletarec», ki ga je bral Srečko Kosovci pred delavstvom na recitacijskem večeru v Zagorju ob Savi dne 23. februarja 1926. Dva dni kasneje je Kosovel bral isto predavanie tudi na večeru Delavske akademije v Ljubljani. Pozneje je hotel to predavanie izpopolniti in objaviti v reviji «Svoboda», toda prerana smrt je preprečila uresničitev tega namena. Predavanje objavljamo v današnji številki tudi zato, ker v njem izrecno omenja «slovenski tržaški proletarski Ust «Delo». Ob tej uri je po vsem svetu nešteto Predavanj, koncertov, recitacijskih veče-!°V in gledaliških predstav. Pesniki čitajo Javno svoje pesmi, pisatelji svoje povesti lr) romane, znanstveniki razglabljajo svoje '^ajdbe, igralci igrajo po gledališčih, 8'asbeniki izvajajo koncerte. Predavajte, gledališča, koncertne dvorane — vse le svetlo razsvetljeno, vse živahno. Po teh gledališčih, po teh koncertnih ,v°vanah po teh predavalnicah bo vsakdo ahko opazil, da manjka glavni sestavni U človeške družbe : proletariat. Proleta-;r'c. ki mora opravljati v družbi najtežja ? naj požrtvovalne j ša dela, proletarec, na 'žar ramah tako rekoč slone vsi kulturni todi, proletariat, ki s svojim trdim in e?kim delom pospešuje razvoj kulture, a Proletariat je postal popolnoma odrezan 11'J kulturnih pridobitev človeške družbe. . Gledališča in koncertne dvorane, oboje ? postalo le predpravica zgornjih deset bočev in kultura je postala hote ali ne-°te, pa vendar logično po vseh zakonih '^risposti človeške družbe, razredna kulta. Kakor so v srednjem veku umetniki ^ znanstveniki živeli od milosti kraljev-j lh dvorov, tako živijo danes od milosti Z1 nemilosti kapitalistov, bogatašev in tžoazije. Kapitalisti, bogataši in buržoazija, vsi 1 Pa ne podpirajo umetnosti iz kakih člo-l^Cskih idealnih nagibov, recimo iz nagi-a> da bi umetnik lahko od njihove pod-’’Qre živel svobodno in ustvarjal umetni-,e resnici in svojemu prepričanju na lju-°- Njihov cilj je drugačen; kakor so se bastili proizvajalnih sredstev material-6 kulture, recimo tovarn, bank, borz, .tposestov, tako si hočejo osvojiti kapi-Z'stj tudi proizvajalna sredstva duševne Plture, umetnike, znanstvenike, iznajdi-. Je, pisatelje itd. To se pravi zasužnjiti hočejo ne samo delavce, marveč tudi tlektualce. ^rnetnik in znanstvenik sta v sodobni ’ Pžbi brezpravna, izpostavljena trpljenju, radanju in umiranju. In ker je vsakemu ‘‘'ničnemu umetniku svobodno izpovedo-tje svojih spoznanj naj višja dolžnost, Z'to je tudi vsak resničen umetnik po-‘'yljen pred alternativo : služiti ali res-t ali buržoaziji. .desnica pa slove tako : vsak človek je ,,'žan delati in ker dela, zato ima pra-živeti in uživeti vse dobrine, ki jih ,, Priborila človeška družba v veku raz- Srečko Kosovel N a. Ali krajše rečeno : če je moja dolž- delati, je moja pravica živeti. t|j?eSa pa kapitalisti, veleposestniki, del-D ,ar,ii tovarniških družb, člani borz nočejo ,'^nati. Oni hočejo, da bi proletarec sicer rj'Jj'1 in tlačanil, uživali pa da bi oni. hočejo, da bi bil proletarec stroj, ki ' I iii-v. - J - • i _XI1^X2,. X’ , vice kakor oni, ki preživijo vse svoje življenje po kavarnah, barih, bordelih in zabaviščih, in včasih niti z mezincem ne gane j a za svoje življenjske potrebe. Zato se je proletarec organiziral in sprejel razredni boj za svoj življenjski program, razredni boj, ki traja od začetka življenja skozi tisočletja do danes kot borba med močnejšimi in šibkejšimi, ta razredni boj, ki se je tudi v vsej človeški zgodovini vršil v obliki borbe med gospodarji in sužnji, patriciji in plebejci, med kapitalisti in proletariatom. Ta razredni boj daje proletarcu življenjsko silo in življenjski program. Ali brez dovoda duševne kulture ostane ta razredni boj kakor neprižgana luč, ki ne more razsvetljevati kaosa vsakdanjih borb. Ta luč je umetnost in znanost. Ako se stekajo ravno iz vrst delavskega ljudstva življenjske sile v človeško družbo, zakaj bi delavci — vseeno ako kmetski, tovarniški ali intelektualci — ne mogli ustvarjati lastne duševne kulture, kulture, ki bi temeljila v trdem delu in življenjski borbi ter bi oznanjala svetu nov vrelec elementarnega svežega življenja? Zakaj bi ti delavci ne mogli ustvariti iz ritmov kolektivnega dela, ritmov kolektivne umetnosti, ritmov nove pesmi o borbi za uveljavljanje človečanskih pravic za vse plasti človeške družbe? To, kar se imenuje danes proletarska kutura, ni več samo demagoška fraza, kakor jo imenuje buržoazija. To je danes že živa resnica ; proletarci dovršujejo in ustvarjajo iz svojega dela duševno kulturo, kulturo dela in borbe. Buržoazija si je osvojila vse kulturne zavode in tudi zasužnjila umetnike. Skušala jim je vzeti svobodno mnenje na ta način, da je proglasila geslo : umetnost zaradi umetnosti. Na ta način je hotela novedati : «Umetnik, ne zanimaj se za to, kar se godi v življenju, ali je to pošteno ali ne, pravično ali krivično, marveč piši, piši. umetnosti zaradi umetnosti.» S tem na j è odrezala umetnika od življenja, oddaljila ga ie od pravrelca vsake umetnosti. Umetniki so se izgubljali v artističnih igračkanj ah in pozabili, da je pravi smisel v umetnosti in človeku. S tem, da so proglasili geslo umetnosti zaradi u-metnosti, so sami nezavedno služili, zgornjim desettisočem, ki sp na ta način nrevidno izbojevali zmago, da so ubranili resničnosti vstop v umetnost. A razkol družbe, ki je nastal z vedno hujšim oddaljevanjem delavcev od parazitov, je ustvaril nove pogoje za rast in ustvarjanje umetnika, naložil ie umetniku novo nalogo, upodabljati življenje iz resničnosti, prenašati to resničnost v u-metnostno obliko, oblikovati to resničnost v umetnost. Cim bolj je jemala sodobna družba človeku svobodo, pravice itd., tem boli ie umetnik iskal vzrokov dušečih političnih, "ospodarških in kulturnih razmer. Prišel ie čas, ko je umetnik sam nostal ogrožen v svojih najelementarneiših človeških nravi c ah in ta čas se je umetnik prebudil in spoznal, da tudi njemu ovirajo be- |. tim ustvarjal sredstva za čim lažje živ- sedo, kadar hoče govoriti po svojem pre j^je. Zato izdajajo celo kopo časopisov nričanju, zvest samo brezobzirnemu spoz- tj^hie ter da govorijo odkrito ali prikri-!‘da je prav tako. da mora delavec de-h HOsnodar na uživati fevij, da ustvarjajo sebi prijazno javno gospodar pa uživati. ^ danes se je tudi proletarec osvestil. tede! se je, da njegovo delo ustvarja (, .'teniske pogoje družbe, da, spoznal je k0, da njegovo delo prispeva k najjob-> 'hujšim potrebam človeškega življenja. joVedel se je, da na podlagi svojega dela ‘hko zahteva prav tako življenjske pra- Nabrežinskim kamnolomcem IGO GRUDEN ^ kamnolomci iz Nabrežine, k>'aški ruvarji vi iz Šempolaja, htašni kamnarji iz Svetega Križa, v-si iz Slivnega, Mavhinj, Sesljana, ^ dolgih predpasnikih iz žakljevine, kape papirnate v mrke oči, j Kje od kamna so vaše pesti, I jhišice vaše pod soncem so pele, j ves Kras « Se| je vaš glas, j 0 kamnolomci iz Nabrežine... Ì ^'len, ogromen iz vaših je rok j ^Sel čez Sočo solkanski obok ; i )'aše so delo do Trsta vozili j ^hietje z volmi ; čez morje nosili j Kairo, Ameriko ga parobrodi, | aPke, palače oholi gospodi I v Pešti, na Dunaju vi ste gradili, j ^yesta krasili za slavo tujine — j vlv.ie vam glas 1 Se' je čez Kras, j kamnolomci iz Nabrežine... Ì ^ kamnolomci iz Nabrežine, ! ^črnijo domačo trdne korenine i ai se zarastejo vaših moči, j j °blje in globlje, naj misel vam rije : j 0 iz te zemlje se dvignete močni. I ^dravi in sončni j ad domačijo, izven domačije — i ^arodom tujim ne suženj več, brat ! ^Sak od vas vtisne naj lastni pečat Q SrPeli razvoj zgodovine, kamnolomci iz Nabrežine. movali z njim. Plamen ljudske kulture je ugašal, ljudstvo je ostalo v temi. In v temi tlačanstva ni bilo zmožno, da vzpostavi organizirano borbo za svoje pravice, niti da živi pravo življenje. Šele nastanek in razvoj moderne industrije je zanesel v ljudske množice kali izobrazbe. Delavec, ki je hotel delati ob stroju, je moral biti več ali manj izobražen; stroji so zanesli moderno kulturo celo na deželo, na kmete. Svet se je moderniziral. Radio, brzojav, pošta, železnica, parniki, časopisi, knjige so pospeševatelji razvoja, Kapitalizem je ustvaril novo bogata kulturo in s tem je nehal razredni boj biti samo političen in socialen, postati je moral kulturen. Toda zakaj izobraževati ljudstvo? Zato, (Nadaljevanje na 6. strani J IVAN CANKAR med slovenskimi delavci v Trstu «Ljudski oder» je bila prva slovenska ljudska univerza. Ta ustanova je v teku svojega obstoja in delovanja napravila mnogo koristnega v vrstah slovenskih delovnih ljudi. Posebno važna so bila predavanja odličnih predavateljev strokovnjakov, ki jih je «Ljudski oder» pogo-stoma prirejal. Nedvomno spada slovenski pisatelj Ivan Cankar na prvo mesto v tem pogledu. Ivan Cankar se je vsakokrat, ko je bil povabljen, naj pride v Trst predavat sloven. skim delavcem, rad odzval vabilu. Predaval je v dvorani Delavskega doma. Prvo predavanje je imel dne 24. aprila 1907. Predaval ma..\ A. Černigoj: „Ribiči' je o temi : «Slovensko ljudstvo in slovenska kultura». Predavanje o isti temi je ponovil tudi naslednjega dne. Za to predavanje je vladalo izredno veliko zanimanje in govornik si je na mah osvojil srca slovenskih delavcev. Ivan Regent pravi da je vladalo oba dni pravo praznično razpo-laženje v Delavskem domu. Delavci in njihove žene so prišli na predavanja praznično oblečeni in dejali so, da gredo na «banket kul-turnih dobrin». Nadalje pravi omenjeni avtbr, da je bila za to priliko velika dvorana Delavskega doma v ul. Boschetto nabito polna in da so bili polni tudi notranji dohodi do nje. Značilno pa je bilo tudi to. da se je tega predavanja izjemoma udeležilo tudi mnogo poslušalcev iz Narodnega doma, ki na predavanja v «Ljudskem odru» niso radi prihajali. Cankarja, ki so ga navzoči, ko je stopil na oder, navdušeno pozdravili, je tolikšen obisk zelo presenetil. Predavanju je sledilo dolgotrajno in prisrčno ploskanje. Kljub temu pa «Edinost» ni bila zadovoljna s predavanjem in ga je nasledji dan zelo negativno ocenila. Posledica tega je bila, da so narodnjaki drugo Cankarjevo predavanje enostavno bojkotirali. Toda kljub temu je bila dvorana polna. Delavci so priredili predavatelju ganljive ovacije. Naslednje Cankarjevo predavanje v «Ljudskem odru» v Trstu je bilo 21. maja 1908. Tema tega predavanja je bila : «Trubar in njegove slavnosti». Tudi naslednji dan je predaval. toda izbral si je drugo tematiko in sicer o slovenski nrozi in slovenskem jeziku Naslednje leto Cankarja ni bilo v Trst, pač pa je prišel sem 19. oktobra 1910. Tedaj je predaval o temi «Umetnost in ljudstvo». Spet je minilo precej časa preden se je Cankar ponovno vrnil med tržaške delavce. Naslednje predavanje se je vršilo 5. oktobra 1912. Govornik je predaval o Antonu Aškercu in njegovi dobi (Daljši odlomek iz tega predavanja smo lani objavili tudi v nasetn listu. Op. uredn). Nedvomno je bilo prav to predavanje eno izmed najlepših, kar jih je kdaj imel. Njegova vsebina je še danes aktualna. Med drugim je Cankar v tem predavanju poudaril, da je Aškerc «prvi, ki je ndkril prečudno dejstvo, da ne živita ria slovenskem svetu samo slovenski malomeščan in slovenski krnet, temveč poleg teh dveh tudi slovenski delavec.... Sele Aškerc je videl poezijo tudi v grozoti, bedi in bridkosti. Aškerc je šel iskal poezijo tja, kamor ni šel med Slovenci še nihče pred njim. * ***♦♦♦♦♦* * li♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦*♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦♦♦♦♦ nanju, da mora umetnik govoriti resnico, ne pa lagati. 1 Zato se je priključil onemu sibanm. ki se ravno tako bori za popolno svobodo človeka, za popolne pravice človeka, ki se bori z razrednim boiem za brezrazredno družbo, ki bo ustvarila take živlien iske nopoie. da sploh ne ho notrehno še nou-d a ri ati. da zasluži vsak delavec s voi e živlieniske pravice, ampak, ko ho vel telo : "sak človek je delavec, vsak delavec je človek. Za lesa človeka, ki ne bo delal za izkoriščevalce in niti le za svoje egoistične namene, marveč, ki ho delal zato. ker živi' in živel zato. ker bo delal, misli sodobni umetnik, kadar pravi : umetnost za človeka. II. Že od pradavnih časov spremlja človeka umetnost skozi življenje. Ko je pračlovek bival še po podzemeljskih votlinah, že leda] si j c rad krasil svoie bivališče z risbami raznih živali, ki jih je videl v prirodi, ko je šel na lov. Lovsko in bojno orožje si rad okrasil z ornamenti. Ko je na višji stopnji kulture jel že graditi hiše in ostajal na enem mestu, si je začel graditi razno orodje, ki ga je prav tako rad okrasil. Iz teh poizkusov se je razvilo slikarstvo. Znano je, da je hodil v voi no preprevajoč. Pesem ga je navduševala in budila v vojno razpoloženje. Tako je nastala že v starih časih, že pred lisoč leti ljudska pesem ali kakor jo danes imenujemo narodna pesem. Vse kar je ljudstvo čustvovalo : bojno radost, pogum, domotožje, žalost, vse to je izrazil ljudski pesnik v pesmi, ki je prehajala iz roda v rod in tako ostala skupna last celega naroda. Na podlagi ljudske pesmi ie nastala v moderni dobi umetna pesem. Tako ie umetnost vedno govorila o tistih borbah, ki so se vršile okrog umetnika. Ljudski umetnik, pesnik narodne pesmi, ie opeval to, kar je doživel narod. Pesniki, ki so živeli na kraljevskih dvorih, so onevali dvorno življenje, opevali so verske boje, boje papežev in cesarjev itd. Toda od tedaj, ko je nehal pesniti ljudski umetnik, od tedaj, ko je jela umetna kultura izpodrivati ljudsko, od tedaj je ljudstvo prenehalo biti soudeležno pri uživanju kulture. Še je živelo ljudstvo svoje posebno življenje, a to življenje je bilo v primeri z onim, ki so ga živeli plemiči in kralji preveč zatirano, da bi lahko telc- Novelo «V blesku luči» je Zora Ko-šutova napisala za jubilejno številko našega lista. S tem delom se avtorica po daljšem presledku ponovno predstavlja pred slovensko javnost. Naša iskrena želja je, da bi kaj kmalu srečali njeno ime v našem leposlovju. Sonce je že zdavnaj zašlo, a na zatonu se še vedno preliva po temnem morju mavrično rdeča barva. To je eden tistih prijetnih, na jesen nagibajočih se večerov, ko zaideš, če le moreš, na morsko obalo ali kamorkoli v naravo, da zadihaš prosto in svobodno vsem težavam navkljub. Pa tudi mesto samo je bolj živahno in prijazno. Ko prideš v naše mesto ob takih večernih urah, te pogled na široke, od reklamnih luči in svetilk ožarjene ulice očara, da nehote vzklikneš : «Kako lepo ! » Tako se je zgodilo tudi prijatelju, ki je po dolgih letih zopet prišel v svoj rojstni kraj. «Se ti zdi?» se je ironično nasmehnil tovariš, ki ga je čakal na postaji. «Nimaš pojma, kako sem si želel sem. No, končno, zdaj sem tu, vsaj za nekaj dni». «Da, da in ko se boš vrnil domov boš vzdihnil : No, končno sem le zopet doma. Kako lepo». «Čisto prav, dami hočeš olajšati slovo, ’ a pretiravati vseeno ni treba». In sta šla po širokih svetlih ulicah. Prijatelj, ki ga je povabil v tolikanj zaže- li eno rojstvo mesto, mu ga je razkazoval vse dni od vseh strani, ob vseh urah in vremenih v širino in višino, da, tudi do Obeliska in na svetilnik sta se povzpela. On, tujec v rojstnem mestu, je bil tih in skromen, njegov tovariš pa je bil vesele narave. Že zdavnaj je bil napravil sam s sabo obračun. Točno je vedel, kaj si lahko privošči in kaj ne. Ni se cmeril za tem, kar ni dosegel, niti ni precenjeval, kar ie imel. šestdesetletni samec, v mladosti veseljak, zdaj pa dober družabnik vesele narave. Sedla sta v izbran lokal ob morju. «Dve črni», je naročil natakarju. «Tako se malo odpočijeva, uživava lep razgled in potem poj deva dalje». Prijatelj je hotel nekaj pripomniti, a on ga je nrckinil. «Vem, vem. Ti si morda vajen, da si ob podobnih prilikah naročiš čašo jeruza-lemca in prigrizek. No, kar pomiri se. Tu smo skromni, bolj romantični in nam črna kava kar zadošča. Razburi ti živce in zdrami fantazijo, kaj hočeš več ! » Zopet je zaigral tisti ironični nasmeh v kotih njegovih usten. «Kar ozri se naokrog, kaj vidiš po mizah naokoli. Le priznaj, črna kava, «capucino», ali «latte macchiato», to je vse. Pa misliš, da se ne pocede marsikateremu imenitniku, ki bi ga ti morda ocenil za ministra, sline, ko gre mimo restavracijskih izložb? Ha, ha, ha! Tudi meni se to včasih zgodi, prav zares. A zavoljo estetike in romantike se raje vsemu odpovem». Trudil se je, da bi prijatelja razvedril, V blesku noči Zora Košuta ta pa ga je Je gledal in poslušal. Srkal je vase, kar je videl in slišal, z očmi, ušesi, srcem, celo koža je postala kakor seizmograf občutljiva. «Vidiš, glej jo!» «Che bambola», bi rekel Buscagliene. Morda se tudi njej pocede siine, ko gre mimo restavracijske izložbe. Poskusi jo nagovoriti. V njenih očeh je ponos in prezir, prezir do vsega, kar je skromno in ubogo. In veš zakaj ? Ker je tega že do grla sita. Misliš, da bi se tudi jaz ne oženil in ne imel rad mlado, lepo ženo in družinico, kakor jo imaš ti? Toda kako boš živel. Prikleniti ubogo bitje nase, da bo garalo ob tebi, se izsušilo in izčrpalo. Ne! Takšen sem. Morda preveč vidim in preveč občutim, da bi lahko ostal brezbrižen. Tam pri vas je to menda drugače. Tu pa si od danes do jutri. Kolikokrat mi takole trezna pamet, če hočeš to tako imenovati, pravi: pojdi v domovino, tam ti bo od mer jem večji kos kruha. Domovina... Vidiš, jaz pa sem tu doma in kadar pomislim, da bi moral zopet zapustiti to deželo, to morje, te gmajne in končno tudi te ljudi, da, verjemi, tudi te ljudi ljubim, kakršni so, sem njih delec v vsem dobrem in slabem. In tako samota-rim pa vedno znova vzkliknem : življenje je vendarle lepo». «Ne razumem te, vse je v tebi: včasih si ciničen, včasih jezen, drugič zopet otroško naiven in vesel...» «Oho, ti si pa strog cenzor, paziti moram. Obljubljam ti, da bom skušal biti normalen. Pojdiva zdaj. Zvečer pa te popeljem med naše ljudi. Večerjala bova na Kontovelu». In zavila sta preko Velikega trga proti staremu mestu. Obema se je jezik razvezal. Spominjala sta se študentovskih let, prav teh ulic, po katerih sta hodila v gimnazijo ter bila zopet mlada študenta. Toliko je bilo spominov, da sta pozabila, koliko let je minilo od tedaj. Zavila sta na levo v ozke, mračne ulice, zavešene s sivim perilom, ki se je cedilo na vlažen tlak. «Vidiš, nekoč sem šel prav mimo teh ulic z nekim «imenitnikom». Hotel sem prav tod skozi, a on se je tem ulicam ognil». «Tod preveč smrdi po proletariatu — prav tako je rekel. Vidiš, mene pa prav ta duh drami. Ne da mi, da bi mirno dremal ter se zazibal v sladke sanje doseženih napredkov znanosti atomske dobe. Vidiš, kljub vsem «atomom in vodikom» si srečal tu staro mesto prav takšno, kakršno je bilo pred skoro pol stoletja». «Mesto in okolica sta se dosti spremenili, skoraj spoznal bi ju ne. Tu pa je vse Četudi ni hil socialist in takrat po vseh pogojih svoje vzgoje, svojega razvijanja in svoje okolice, tudi ni mogel hiti; ali videl je, kar je bilo treba videti človeku in pesniku». Spet je minilo nekaj šaša, ko Cankarja ni bilo med tržaške delavce. Temu je bila ned-(Nadaljevanje na 6. strani) Pojmo Internacionalo Vstanite v suženjstvo zakleti, ki jarem vas teži gorja. Zdaj pravda stara k borbi sveti vas kliče za prostost sveta. Ta svet krivičnosti razbijmo, do tal naj boj ga naš podre; nato svoj novi svet zgradimo, bili smo nič, bodimo vse! Nihče ne da nam odrešenja, ne carji, kralji in ne bog; osvoboditev iz trpljenja bo delo naših lastnih rok. Sami razbijmo jarem sužnji, ki tlači nas že tisoč let ; zdaj kujmo, bratje, kujmo družni človeštvu boljši, lepši svet. Mi vse ustvarjamo na svetu, zato naj vse bo naša last; zato naj delavcu in kmetu pripada tudi vsa oblast. Ko vse lenuhe in tirane uniči naša trda pest, krivice bodo vse pregnane, svoboden rod vasi in mest. že se ljudstvo je zbralo, v zadnji boj že hiti, da z Internacionalo prostost si pribori. Pesem Internacionala se je porodila za časa prve proletarske revolucije v Zgodovini, za časa Pariške komune. Sestavil jo je preprosti pariški delavec Jean Pottier, uglasbil pa njegov poklicni tovariš Degeyter. Kasneje je postala Internacionala proletarska himna in jo pojo v najrazličnejših jezikih v eni in isti melodiji. Slovensko besedilo je po izvirniku priredil književnik Mile Klopčič. kakor nekoč : vlaga, mrak, perilo preko ulice, bleda lica itd., vse kakor nekoč». «Ne, prav vse ne», ga je zopet hudomušno podražil tovariš. Tistih oken, za katerimi smo, mladi petelinčki, stegovali vratove in zardevali, ni več. Zdaj greš lepo kar po centru in ti ulica vsega nudi. Prišle so z dežja . pod kap. Tudi to je napredek. Pa ne reci mi zdaj, da sem cinik, verjemi mi, da se trudim biti čisto normalem. Ha, ha». t*’ ^ tenzivnejša propaganda z3 ^ kot problem, ki je tesno P zan z možnostjo proevita \ | Eno izmed slavnih poglavij iz zgodovine tržaškega proletariata v borbi za svoj® pravice : Veličastne delavske manifestacije tržaških delavcev, februarja 1“ Tedaj je avstrijska policija prvič v Trstu, streljala na delavce manifestante pri čemer je bilo več oseb ubitih in mnogo ranjenih. Večna slava mučenikofl Tržaški delegati na IX. kongresu KPI Potrebno je bolj kot kdaj koli razviti borbo • V • najširšo Intervencija tovariša Vida lij a za mir > Objavljamo intervencijo na-5$® delegata tov. V idoli ja na Kongresu KPI. . IX. kongres se vrši — ,°t je podčrtal tov. Togliatti in ot izrecno nakazuje naš osnuje tez — «v mednarodnem po-,°Zaju, ki kaže neovrgljive zna-'e_ začetka nove dobe. Hladna '°jna mora končati ter prestiti mesto mirmenu sožitju tekmovanju med socialistični. J* in kapitalističnimi deželami. a cilj je danes blizu, konkret-l,.°> dosegljiv prek učinkovite ak-r vseh sil miru, delavskega ^feda. delovnega ljudstva in Uvodov vsega sveta». Po mojem j*®ju je treba še posebno pod-* ali te trdive, da bomo lahko . Pali iz njih zaleta za našo Mio bolj učinkovito akcijo. Smo na pragu novega obdobja . Mednarodnih odnosih. Do tega prišli po dolgih borbah, ki I omogočile zadnje dogodke v , 1959, kateri so se vrstili s Klm ritmom in tako važnimi 'lecitati, ki bi jih težko predir. ^alh Po Ženevi, potovanju ‘kojana in Kozlova v ZDA, , Mku Nixona in Mac Millana . ^°vjetski zvezi, je prišlo do ?^anja med Hruščevom in Ei-moverjem v ZDA in kmalu ^ oosta srečala v Sovjetski zve-(K po predlogu Hruščeva v j y '' za splošno razorožitev, je ( sP(j °Vni sovjet na zadnjem za- K.anju sklenil demobilizirati 1 j^,lJ°n dve sto tisoč vojakov, ki .kodo uporabili sedaj v mir-jfjmbske svrhe, kot bodo iz ^ Y razlogov uporabili tudi 17 0 ■jard rubljev. Vse zgoraj enjene politične dogodke so v^nljali čudoviti dosežki so-<() ske znanosti in tehnike, ki °dprli pot osvojitvi vsemirja. vojnih žarišč, tistih, n. pr., ki hočejo mir v Alžiru, ki obsojajo atomske poskuse v Afriki, itd. Prispevati moramo v organizirani in široki borbi za mir in to v oblikah in kriterjih, ki jih narekujejo nove okoliščine. Protikomunizem in protisovje. tizein sta danes v krizi tudi ker se istovetita v vojni propagandi, poleg dejstva, da jih postavljajo na laž dogodki, velike pridobitve socialističnega tabora, čudovite gospodarske, znanstvene, socialne in kulturne uresničitve Sovjetske zveze in drugih socialističnih dežel. Dovolite, da izrazim svoje mnenje : da bodo imele množice še večje zaupanje v ZSSR in socializem, moramo danes — bolj kot kdaj pode 'rtati nespor. no vojaško silo upoznati množice predvsem s konstruktivnimi realizacijami, ki se tičejo vseh plati življenja v socialističnem svetu. In to akcijo moramo voditi brez prestanka. brez strahu, da bi nas obtožili, da delujemo kot «agenti» Sovjetske zveze in da smatramo ZSSR kot «vodilno državo». Kar se tega tiče, je po mojem mnenju potrebno, da se vedno spomnimo zakaj je mednarodni položaj danes tak kot pač je. Sovjetka zveza uživa danes neo-! porečen prestiž in vedno bolj red. Ijive so številke, ki jih navajajo francoski znanstveniki. Omenjene vesti so znane že vsej javnosti in zvenijo kot svarilo. Zavest o groznih posledicah novega svetovnega spopada je že tako razširjena, da postaja tak spopad že nepojimljiv. Toda na žalost še vedno obstojajo kot težak anahronističen pojav skupine ljudi, ki še vedno mislijo, da se lahko igračkajo z zastraševanjem hladne vojne. Velikanske gospodarske koristi navdihujejo grozotno propagando proti mednarodni pornič ritvi, kot je n. pr. kartel električne industrije, ki dobavlja tretjino svojega proizvoda za oborožitev in se za zaščito svojih dobičkov protivi politiki miru in prijateljstva med narodi. kot opravičilo odpora proti razorožitvi navajajo za pretvezo neko dozdevno nevarnost «prevrata notranje ureditve kapitalističnih dežel». Taki ljudje usmerjajo politiko vlad. Nemčije, Španije, Portugalske, Grčije, Francije. Take ljudi imamo tudi v naši državi, kjer se tolažijo s prijateljstvom, ki ga imajo nekatere vladne osebnosti z osamljenim Adenauerjem, v imenu tiste «obram. be katoliškega sveta», ki ima za svoje zagovornike Franca, Sala-zarja, De Ganila, Adenauerja, kardinale kot so Spellman, Lercaro in Ottaviani, vsi nepriz- | fca so gesla, ki so se v preteklosti nani prvaki velikih katoliških pogostoma uporabljala proti tej množic, ki se v dobri veri strinjajo s težnjami po miru. V ozračju vsesplošne obsodbe vojnohujskaštva imajo danes širok odmev brezštevilni, vztrajni, modri in prepričljivi predlogi Sovjetske zveze. Izvedba splošne in popolne razorožitve, deželi. Mi smo tisti, ki so se borili, branili, se veselili in trpeli skupno z ruskim proletariatom že od 1917, ko je nastala sovietska oblast. Mi smo ved no razumeli veljavo Oktobrske revolucije, kot izhodiščne točke za nastanek nove družbe, ki Še ob koncu druge svetovne vojne so ljudje kot Churchill obžalovali, da niso zadušili že zibelki mlado sovjetsko drža-in ljudje kot Truman so podžigali hladno vojno, «osvoboditev» socialističnih dežel ; potrosili so milijarde dolarjev podpiranje Čarikajšeka, da bi s tem preprečili rojstvo velike ljudske republike Kitajske in vendar bodo morali končno vsi priznati obstoj te države. Grožnje in izsiljevanja so se opirala na zahteve ameriškega aotmskega monopola in na stališča sile. Mit te sile se je zrušil spričo velikih podvigov, ki so jih omogočili razvoj znanosti, tehnike in kulture ZSSR in po zaslugi njenega socialistična sistema. Ta sistem daje sovjetskemu ljudstvu vsako leto 94.000 inženirjev, proti 35.000 v ZDA. Po zaslugi tega sistema bo v teku desetih let proizvodnja na posameznika v ZSSR prekosila proizvodnjo ZDA. Tisti, ki nam očitajo, da govorimo preveč o teh stvareh, da preveč občudujemo Sovjetsko zvezo in nam svetujejo naj gledamo stvarno in uporabimo isto merilo pri gledanju na oba tabora in sistema, ki obstojata v svetu, bi v resnici hoteli ne samo, da bi mi pozabili bistvo o teh sistemov, marveč tudi da bi bili dejansko zelo malo objektivni do današnje stvarnosti in perspektiv prihodnosti. V že omenjenem našem zadržanju ne gre za «podložni-štvo», za «roko Moskve», marveč gre za konkretno in navdušeno zvestobo našemu načelu proletarskega internacionalizma in priznanje zgodovinske vloge Sovjetske zveze in KP SZ, njene funkcije naj močnejšega branika socialističnih dežel in mednarodnega komunističnega gibanja, v okviru, katerega so poedine komunistične partije enake in neodvisne, kot je podčrtal tov. Hruščev na XXI. kongresu. V pozivu 17 komunističnih partij iz kapitalističnih dežel Evrope, ki izvrstno nakazuje značilnosti sedanjega položaja in naše naloge, se podčrtuje, da «črpa KP to silo iz zvestobe načelom marksizma - leninizma, neokrnjene solidarnosti med vse. mi KP v svetu, predvsem z veliko Komunistično partijo So- naši politiki, ki obstojajo tudi v obliki tendenc, ki se lahko istovetijo v pasivizaciji, razlikujejo pa se med sabo po optimističnih in pesimističnih stališčih do nove situacije. Omenjene tendence, bodisi pesimistične, kot one nekritičnega samozadovoljstva, ovirajo dejansko na. še delo in zalet. Boriti se je treba proti takim tendencam z resnim političnim vzgojnim delom. Po mojem mnenju manjkata v tem trenutku zadosten zalet in navdušenje, ker se še premalo zavedamo veličine današnjih dogodkov in odmeva, ki ga slednji imajo med ljudstvom vseh slojev, v gospodarskih in socialnih strukturah naše dežele. Naša partija je moderna stranka, ker je nosilec pojmov, ki tolmačijo današnjo stvarnost in njen razvoj ; je partija enotnosti, ker delamo za uresničitev najširše enotnosti med našim ljudstvom ; je nacionalna partija, ker hočemo, da bo Italija v prvih vrstah v korist svetovnega miru ; je demokratična partija, ker zahtevamo izvajanje ustave, ki je predpogoj socialnega in političnega napredka dežele. Za izpolnitev teh nalog moia prevladati v naši partiji veliko navdušenje. Hotel sem podčrtati potrebo zaleta, ker imam vtis, da se ne kaže v še zadostni meri v pisani in ustni diskusiji, na federalnih kongresih, kjer se največkrat sprejmejo nove značilnosti položaja, kot bi šlo za skoro normalno, mirno in logično stvar, ne da bi pri tem ugotovili izrednosti tega trenutka. Predsedstvo kongresa KPI v Rimu Pozdrav slovenskih komunistov IX. Tržaškega ozemlja kongresu Komunistične partije Italije - :______: Tov. Vidali na IX. kongresu KPI C i960 bo Irto novili uspe-W nadaljnjih političnih sre-30, it 1' V tem letu bo vrhunski se. f' ’ °d katerega pričakujemo 11 etap na poti razorožitve. Ii,|;? lega je prišlo, ker socia- lni tabor, ki je postal že ó,ir vmagIjiva S^a’ ie 11 a lHlt' v j X X X'"ližem. ker izkoriščanje i)e a virov energije v miroljub-Vs Ufllene in socialni napredek vensko pospešuje napredo-socializma, ker se zaostali •ij j L ki so bili stoletja tlače-\ izkoriščani, danes dvigajo V *Mven svobodnih držav. Prvič 0vini smo Priča velikan-li^ napredku človeške civi-le medtem ko obstojata v hfcjl dva velika 'sistema, ki Kl,sata v tekmovanju svoje "v®jalne sile in svojo zu-^ 0 Politiko. k Sf(*no več je v svetu takih, ' '»k Zavedajo, da se s tekmo He°rožavanju ne more rešiti h e£a spornega mednarodne-Ht^r°^Cma‘ V d°bi atoma, S^°tehnike, osvojitve koz-% /®a prostora je uničevalna ‘t^M^ikovega orožja praktično V*eje in kot je dejal tov. K^v v OZN — če bi dovolili lij Uev teh uničevalnih sredstev V/? ne šteli več na milijone, \ c na mnogo desetin in V(J - bilijonov, brez razlike Vrv ronto in zaledjem, med otroki. Izgubilo bi se in je z£radda v teku sto-V\°veška kultura in civili. ‘1'U j’ *n prizaneseno ne bi bilo ,-^*o ?eim rodovom. Že sama • tivnost, ki so jo povzro-,f) rske eksplozije izvedene a 1958 bodo prinesla bo-K? P°kolenju — kot pravijo Znanstveniki OZN — Večje število težkih bole-/$00 Mmerov, ki gredo od ( 0 100.000. Tako predvi-\ ^ Za bodoče pokolenje ka-'JV l ’ do 150.000 tisoč p rimescmi j e. Še bolj vznemir- kot so jo predlagali sovjetski voditelji, je v resnici kot oaza za popotnika v samotni puščavi, ki ga trpiničijo žeja, hlad in vročina. Ni ga človeka, ki ne bi razumel velikanskih možnosti, ki jih nudi razorožitev s premostitvijo ogromnih materialnih in finančnih nakazil od proiz-1 vodnje orožja smrti v svrhe materialne in duhovne blaginje, za odprtje novih obzorij življenja za revnejše in zaostale dežele. Gre za 100 milijard dolarjev, ki jih potrosijo vsako leto in za 100 milijonov vojakov, ki so mobilizirani v vseh državah sveta v vojaške namene, gre za 60 milijard in 20 milijonov vojakov, mobiliziranih v severno-atlant-skem bloku. Gre n. pr. za 150 milijard frankov za atomsko bombo, ki jo hočejo razstreliti v Sahari. S tem denarjem bi lahko opremili 30 velikih zavodov za jedrske raziskave. Primerjava med perspektivami uni. čenja in perspektivami blaginje, ki stoje pred nami, so osvojile svetovno javno mnenje in srca človeštva morda celo mnogo bolj kot si včasih mislimo. Iz tega podcenjevanja morda včasih izvira naša še pomanjkljiva sposobnost spremeniti ta čustva v odločno, vztrajno in budno akcijo proti še obstoječim odporom, ki se zoperstavljajo uresničitvi nove dobe. Naša naloga je biti v prvih vrstah gibanja za mir. Vloga in bitke tega gibanja so bile pravilne in dobre, toda gibanje danes zaostaja. Pri tem se je zausta-j vil tov. Togliatti. Politična ob-jasnitev in akcija bi morali karakterizirati to gibanje, ki mora biti široko, samostojno in tako. da bo zadalo odločen udarec vsem predsodkom, ki so se v raznih okoliščinah ustvarili okrog njega. Gre za aktivno izražanje volje tistih, ki se upirajo vsem poskusom ustvarjanja 1 sloni na načelih marksizma-le-ninizma. Desetletja so nam naši nasprotniki vedno govorili o ko. munizmu kot «uničevalcu čl ove. ka». Zmagovito smo premostili 40 let zelo težkih borb, neizmernih žrtev, vojn in težav. Če danes obstoja veliki socialistični svet, ki bo postal čez nekaj let proizvajalec nad 50 odstotkov svetovne industrije ; če je dozorela zavest milijonov delovnih ljudi v vseh kapitalističnih deželah ; če so se prostrana ozemlja, ki jih je zatiral imperialistični kolonialni režim, osvobodila in druga so na poti emancipacije, da bodo lahko dostojno zavzela svoje mesto v mednarodnih forumih, pri vsem tem je bil odločilnega pomena obstoj in razvoj Sovjetske zveze, od slavnega oktobra dalje. vjetske zveze. Branilci koristi svojega naroda, določujoč svojo politiko v pogojih, ki so svojstveni vsaki deželi, so naše partije združene med seboj z vezmi proletarskega internacionalizma, ki so bile svečano po Ir jene v deklaraciji komunističnih in delavskih partij ob priliki 40. obletnice slavne Oktobr. ske socialistične revolucije». Omnjerfa deklaracija je okre-pila strnjenost in mednarod-I ne bratske vezi med komunističnimi in delavskimi partijami ter je zadale uničujoče udarce revizionistom, ki so skušali okrniti to enotnost. Dejansko nimamo kaj spremeniti kot je bilo povedano v programatični izjavi VIII. kongresa : «Do ZSSR — do katere imajo vsi narodi globoke in nepozabne razloge hvaležnosti — in do njene partije, KPI smatra, da je treba vedno izha- I^DT iati l -z rlpistva ri a ip R ni-\7Q 1*1 1 Objavljamo v celoti intervencijo našega delegata • tov. Padovana na IX. kongresu KPI : Tovarišice in tovariši delegati! Prinašam vam najtoplejši in bratski pozdrav slovenskih komunistov in slovanskega delovnega ljudstva Tržaškega ozemlja, ki je v pretežni večini na strani KPI, in to ne od danes, ker vidi v KPI najbolj gotovo jamstvo za zaščito pravic etničnih manjšin, ki živijo v mejah Italije, ker ima tradicije demokratične borbe. Že od ustanovitve naše partije sc slovenski delavci in vsi delovni sloji Trsta in področja borijo bratsko združeni z italijanskim delovnim ljudstvom Trsta, združeni z delavskim raz. redom iz vse države pod zastavo KPI. Slovenski delovni ljudje so dobro razumeli, da se KPI bori za skupne zahteve vseh delovnih ljudi, ki so političnega, gospodarskega, socialnega in na. cionalnega značaja. Slovenski delovni ìjwdje so dobro razumeli, da se naša partija bori za izvajanje načel resničnega demokratičnega življenja. in vzpodbudo iz vzgledov velike dežele socializma, ker so videli v njej rešene socialne in nacionalne probleme, odpravljeno vsako narodnostno diskriminacijo in narode, ki stopajo v socializem. V neenaki borbi, ko se je fašizem predstavil kot zmagovalec. sta sc prekalila enotnost in prijateljstvo med Italijani in Slovenci v naših krajih, naših vaseh. In ko je bilo nam Slovencem, v žalostnem fašističnem obdobju prepovedano celo govoriti v materinem jeziku, je bil edini glas, ki se je dvignil proti temu nasilju glas KPI, komunističnega tiska, glas «Dela», slovenskega glasila KPI. Iz teh zgodovinskih dogodkov, iz desetletja skupne brobe, prelite krvi, skupnih žrtev in trpljenja v fašističnih ječah, črpa moči enotnost med Italijani in Slovenci, ki bi jih hotele danes razne sile razdvojiti, kar so zaman že skušale tudi v preteklosti. venski delavci in kmetje vedo, ' da postavlja KPI kot enega od temeljev svojega splošnega programa zahteve popolne enakopravnosti med Italijani in Slovenci in se aktivno bori za u-resničitev teh načel na osnovi republiške ustave. Zato se slovensko prebivalstvo v vedno večji meri uvršča na stran KPI, bori se s KPI za ustanovitev dežele s posebnim statutom Fur. lanija-Julijska krajina, za izvajanje ustave, spoštovanje mednarodnih sporazumov, ki se tičejo slovenske manjšine na našem ozemlju. Zato se Slovenci udeležujejo s svojimi problemi v okviru splošne akcije, borbe, ki jo vodi KPI za oblikovanje nove demokratične večine in za novo politiko, v okviru katere bodo našli rešitev problemi vseh delovnih slojev ter se bodo izvajala načela enakih pravic za vse državljane, brez razlike glede na jezikovno pripadnost. V tej borbi in tudi v naši ojačali vsa naša prizadevanja za napredovanje te politike, da bomo dali tako naš skromen doprinos enotnosti najširših ljudskih množic.. Prepričani smo, da bo vsa KPI vedno ob naši strani, da nas bo podpirala in tako potrdila slovenskemu pre- bivalstvu, ki živi v Italijanski republiki svojo popolno podporo borbi za njegove demokratične narodne pravice, v velikem okviru splošne borbe za politično in demokratično gospodarsko obnovo dežele, za napredovanje po poti v scializem ! Sistem socialističnih držav, ki danes zavzema eno tretjino zemeljske površine in kjer so na oblasti, na čelo ljudstva, komunistične in delavske partije, se je še posebno utrdil, tako na ekonomskem kot na političnem področju. Ekonomski napredek je v vseh teh državah znatno hitrejši kot v kapitalističnih državah in njih razvoj se usmerja, v specifičnih pogojih posamezne države, naproti pre. hodu k obdobju komunizma. KPI.) z IX. kongres jati iz dejstva, da je ZSSR prva dežela v kateri je bila izvedena socialistična revolucija in napravljeno največ proti do komunizma : iz tega izvira potreba stalnega in pazljivega prouče-vanja njenih izkušenj. Zaradi tega namesto, da bi govoril o vodilni državi in vodilni partiji, je treba govoriti 0 vodilu, ki izhaja iz naših načel, iz koristi delavskega razreda in italijanskega ljudstva. KPI istočasno znova potrjuje neuničljivo vlogo, ki jo vršita Sovjetska zveza in partija, ki io vodi, v socialističnem svetu, kateremu je os in največja sila». To naše stališče je tako trdno in zavestno, da ne bo nihče uspel zmanjšati sile te povezave, Z zadoščenjem in zaupanjem pozdravljamo potovanje Gronchi j a v Sovjetsko zvezo, ker je to znak preokreta v italijanski zunanji politiki. Preokret je nujno potreben zato, da bo imela naša dežela s socialističnim svetom prijateljske odnose, ki so neogibno potrebni. Naša dežela potrebuje prijateljstvo z vsemi deželami sveta in naša dolžnost je, da delamo na tem, da se bodo njeni mednarodni odnosi tako razširili in okrepili, da bo v resnici lahko dala svoj doprinos k mednarodni pomiritvi, povečala trgovske in kulturne izmenjave, razširila obzorje svoje zunanje politike neodvisno. dostojanstveno in v korist miru. Poleg gospodarskih razlogov imamo še druge, ki govorijo v korist teh odnosov. Naša naloga je, da aktivno prispevamo za nagel razvoj tega procesa, ki naj zajame politiko naše dežele. Omeniti hočem na kratko kar 1 se je govorilo v predkongresni ' diskusiji, glede na odpore proti je vedno branila Slovence Slovenci našega področja so vse to razumeli tudi prek izkušenj iz preteklosti. Ko je namreč fašizem divjal proti slovenskemu prebivalstvu, niso znale stare reformistične struje italijanskega socializma zavzeti odločnega stališča v obrambo pravic omenjene narodne manjšine. Že omenjene stare struje, ki jih je likvidiral nacionalizem, so se nato pri nas postavile proti enotnosti delavskega razreda, ki ima v Trstu osnovno značilnost v bratski enotnosti med Italijani in Slovenci, kar je konkreten in živ izraz proletarskega internacionalizma. KPI. tržaški komunisti in komunisti iz vse dežele so bili takrat tisti, ki so branili slovensko prebivalstvo pred fašističnim terorjem. Italijanski in slovenski komunisti združeni v borbi, ječah, konfinaciji in povsod, so bili tisti, ki so se s silo uprli kriminalni akciji fašizma, ki je hotel izbrisati Slovence kot narodno skupnost. Zvesta načelom marksizma-leninizma se je KPI borila in se bori brezkompromisno za narodne pravice Slovencev in se je borila, ne oziraje se na žrtve, ko so drugi popustili pred fašistično surovostjo. Slovenci, ki so takrat, ko je bilo fašistično zatiranje vedno hujše, gledali z zaupanjem v Sovjetsko zvezo, kot gledajo z zaupanjem danes, so črpali moč Intervencije delegatov na I. kongresu naše Federacije LUCIANO PADOVAN, delegat odkrita. Po porazu te skupine Tov. Padovan iz Trebč govori na kongresu v Rimu So nekateri, ki danes deluje- j politični akciji komunistov med jo med Slovenci naših krajev, slovenskimi množicami so nas da bi jih privedli na zgrešeno | vodile smernice VIII. kongresa pot buržoaznega nacionalizma, v podporo nazadnjaškim silam dežele. So nekateri, ki mislijo na «mirno asimilacijo» Slovencev, njihovo izginotje kot narodne skupnosti. Naša partija se bori proti takim buržoaznim stališčem, kot se je včeraj borila proti nasilni asimilaciji s strani fašizma. Za nacionalistične stranke, socialdemokrate in demokristjane Slovenci našega področja, obstojajo kot taki samo ko se bližajo volitve, da bi jih varali in se jih poslužili za spletke v korist velemonopolov. Toda za Slovence štejejo dejstva ; Slo- KPI in vodile nas bodo tiste, ki bodo izšle iz današnjega IX. kongresa, ki nam bodo obenem pomagale napredovati. Za zaščito pravic Slovencev, za razvoj njihove kulture, za zakonsko ureditev slovenske šole, naša partija je le bila in je najbolj aktivna, še več, je delovala in deluje tudi za uresničitev, na podlagi širokih konvergenc koristi , enotnih uvrstitev na slovenskem področju, ki naj vključujejo na demokratični platformi vse politične skupine. Zagotoviti vam hočemo na tem mestu, dragi tovariši, da bomo nadaljevali in iz Trebč, je v svojem govoru a-naliziral delovanje komunistov na slovenskem področju. Poudaril je, da je naša partija največ napravila za zaščito pravic Slovencev. Tudi zato je naša partija deležna vedno večjih simpatij velike večine Slovencev Tržaškega ozemlja. Orisal je na. to naloge slovenskih komunistov o okviru delovanja partije, za obrambo nacionalnih pravic. Poudaril je potrebo po vztrajnem delovanju sekcij in celic. Temeljna naloga za uspeh akcij pa je. tako je poudaril govornik, organizacijska učvrstitev partije, ustanovitev resnično množične partije , odstranitev sektaštva. pridobitev novih sil in ustvaritev novih vodilnih kadrov. Tudi tovariš Padovan je del svojega govora posvetil vprašanju našega lista. Poudaril ie trebo. naj bi DELO bolje raz. širili po vaseh in povsod kjer žive Slovenci. Izrtazil je tudi željo, naj bil list čim prej postal tednik na«e partije. ERVATTI MARIO, delegat sekcije na Kolonkovcu. je govoril o problemih, ki so združeni z zadružništvom. Poudaril je. da vsedržavna Zadružna zveza FEDERCOOP. enotna z adružna organizacija, ki zajema vse največje zadružne ustanove v Italiji, ni sprožila nobene aktivnosti za poživitev zadružnega življenja na našem ozemlju, zlasti še kar se tiče borbe proti monopolom. Kritiziral je poma, njkljivosti delovanja komunistov v tej ustanovi ter poudaril, da komunisti smo za enotnost zadružnega gibanja, toda za aktivno enotnost. Nadalje je tov. Ervatti govoril o pomenu velike zmage na zadnjih volitvah v Delavskih zadrugah. SEDMAK JOŽE, delegat sek-! cije v Križu, je govoril o borbi. ki jo je vodila njihova sekcija proti frakcionaški skupini, v kateri je tudi zmagala. Prikazal je, kako je omenjena skupina delovala in kako je bila tako je poudaril Sedmak se je politično in organizacijsko delovanje sekcije v Križu razvilo in učvrstilo .ter so bili doseženi že razni pomembni u-spehi. Povečala se je tudi razprodaja komunističnega tiska, zlasti partijskih glasil «Unità» in «Delo». Uspešna je bila tudi kampanja za nabiranje prispevkov v tiskovni sklad. V sekciji jo bile ustanoviljene tri nove celice. Sovjetska zveza je na široki črti prehitela tudi najbolj razvite kapitalistične države na področju šolstva in najbolj razvite tehnike in avantgardne znanosti. Njene pridobitve na področju vesoljskih raziskav, so odprle novo obdobje človeškega napredka, v kateri zavzema prvo mesto. Sedanji sedemletni načrt, ki se uresničuje s pol. n im uspehom, si postavlja kot konkreten cilj zgraditev komunizma, v katerem bo vsakomur dano to kar bo potreboval. Sovjetska zveza, ki je bila med najbolj zaostalimi deželami in je bil njen napredek mnogo let oviran in pre-prečevan zaradi dolgoletne vojne, je prehitela večino buržoaznih držav, kar potrjujejo podatki o proizvodnji in o ljudski blaginji. V teku nekaj let bo Sovjetska zveza prehitela celo Združene države A me. rike v pogledu proizvodnje na osebo. Splošno ekonomsko napredovanje drugih socialističnih dežel je tudi napredovalo. Kitajska je zagotovila, da bodo leta 1965 socialistične dežele dosegle več kot polovico svetovne industrijske proizvodnje. Tako bo kapitalizem prenehal biti prevladujoča ekonomska sila. ( Iz tez za IX. kongres K.P.l.) II. kongres tržaške Zveze kovinarjev - FI0M ► Kongres se je začel sinoči V trenutku ko gre naš list v tisk se le začel II. kongres tržaške pokrajinske Zveze kovinarjev FIOM. Zaradi tega, žal ne moremo o tem kongresu v današnji številki obširneje poročati. Kongres FIOM se bo nadaljeval tudi jutri, v nedeljo pa bo na njem govoril član osrednjega vodstva CGIL Vecchi, s čemer bo kongres praktično zaključen. Današnji kongres bo obravna. val vprašanja o obstoječih razmerah v našem mestu, zlasti v največjih industrijskih podjetjih, ki spadajo v okvir IRI. Prav tako ho obravnaval tudi o vprašanjih s področja sindikalne dejavnosti in o upravičenih zahtevah delavcev glede izboljšanja življenjskih pogojev in torej o povišanju mezd. Vsa ta razpravljanja nedvomno spadajo v splošni okvir borbe za gospodarski in socialni napre- Občni zbor Kmetijske Zadruge Dne 27. februarja ob 9. uri bo v konferenčni dvorani v ul. Zonta št. 2 prvo sklicanje in 28. februarja ob isti uri v isti dvorani v drugem sklicanju redni Občni zbor Kmetijske zadruge, z. d. z * j. z naslednjim dnevnim redom : 1) Poročilo Upravnega sveta ; 2) Poročilo Nadzornega odbora ; 3) Predložitev, diskusija in odobritev obračuna, zaključenega 31. decembra 1959; 4) Izvolitev Upravnega sveta po določbah statuta ; 5) Razno. UPRAVNI SVET dek tako v našem mestu kot v vsej državi. Kot je znano je bil I. pokrajinski kongres FIOM leta 1957. Tedaj so bili tržaški kovinarji v težki borbi za izbolj- šanje delovnih pogojev in za povišanje mezd. Tudi današnji kongres je velike važnosti tudi zaradi tega, ker so prav naj večja industrijska podjetja, ki so lahko rečemo, življenjske važnosti za vse tržaško gospodarstvo, v silno težkem položaju. Med temi podjetji sta tudi ladjedelnica Sv. Roka v Miljah, in ladjedel. niča Sv. Justa v Trstu. Za današnji kongres je bilo izvoljenih 120 delegatov iz vseh podjetij kovinarske stroke našega mesta in Milj. II. kongresu FIOM v Trstu voščimo obilo uspeha ! Ob občnem zboru Kmetijske zadruge 28. februarja bo letni občni zbor Kmetijske zadruge. Poleg običajnega letnega obračuna in izvolitve vodstva, bo upravni odbor razdelil diplome Kmetom, ki so bili nagrajeni na Kmečkem taboru mesega avgusta lanskega leta. Kmečki tabor je vzbudil zanimanje našega kmeta, ki želi še podobnih manifestacij. Zato ima zadruga tudi letos v načrtu organizirati še v večjem merilu na Opčinah II. kmečki tabor, seveda če ga bo občni zbor zadruge odobril. Tudi izlet v Verono, ki ga je zadruga organizirala ob priliki Mednarodnega velesejma kmetijstva, je bil prispevek za vse udeležence, dana jim je bila možnost, da so na velesejmu marsikaj koristnega videli, poleg razvedrila in zabave. Zadruga se postopoma vedno bolj približuje našemu kmetu, bodisi z nasveti za uporabo umetnih gnojil, kot tudi uporabo primernih strojev za naše kmetijstvo in zaščitnih sredstev. Zadruga je bila prisotna s svojimi skromnimi nagradami ob priliki razstave vin v dolinski občini in drugih podobnih manifestacijah. Po svojih močeh podpira Zvezo malih posestnikov in Kmečko zvezo pri organiziranju tečajev kmetijstva po vaseh. Ne smemo pozabiti, da črpa naša zadruga dragocene izkušnje pri «Alleanza Italiana Cooperative Agricole» (AICA), ki ima sedež v Bologni. Prav gotovo je, da bodo člani na občnem zboru marsikaj iznesli ter priporočili vodstvu nove pobude za tesnejšo povezavo zadruge z našim podeželjem ter z vrnarji našega mesta. Zaradi omenjenih vprašanj se predvideva, da bo občni zbor nad vse zanimiv in zato priporoča upravni odbor vsem članom naj ne izostanejo. Alojz Markovic-Zvonko ge publikacije iz ilegale, naj jih blagohotno stavijo na razpolago našemu uredništvu, da jih pre-piše ali fotografira. UREDNIŠTVO 8. marec 1960 Pripravimo se na proslave Mednarodnega dneva zena 8. marec je letos še posebno važen, ker sovpada s 50-letnico ustanovitve Mednarodnega dneva žena. Ta obletnica mora — poleg že tradicionalnih proslav ženskega praznika — letos še posebno vzpodbuditi naše žene v pripravah za dostojno poča- Zahvala uredništva Uredništvo se toplo zahvaljuje vsem, ki so na kateri koli način pomagali pri izdaji današnje, izredne številke lista. Še posebej se zahvaljuje tistim, ki so dali na razpolago potrebno zgodovinsko gradivo. Zaradi po-man'kanja prostora nismo mogli v tej številki objaviti vsega gradiva, ki smo ga prejeli Zgodovinskega gradiva in drugih dopisov, ki so nam dospeli, ko je bil lista že urejen, nismo mogli uporabiti. Ves zadevni material pride na vrsto ob drugi priliki. Zato prosimo prizadete prijatelje in sodelavce, naj to upoštevajo. V kolikor bo mogoče bomo zadevne dopise objavili tudi v prihodnji številki. Ob tej priliki vljudno vabimo vse tiste, ki hranijo stare številke «Dela», letake in dru- Pismo tov. L. Gasparinija „ Poj dite naprej vi!“ V trenutku, ko je bil list že v tisku sem prejel pismo našega dobrega prijatelija in tovari. ša, Leopolda Gasparinija iz Gradiške, ki spada v vrsto tistih tovarišev, ki so delovali v delavskem in komunističnem gi. banju na Primorskem in v Trstu že v času po prvi svetovni vojni, ko je fašizem z vso krutostjo razgrajal po naši zemlji. Kot je znano je bil tovariš Gasparini kasneje glavni urednik bratskega glasila all Lavora-torey). med V omenjenem pismu drugim tako-le piše : a...Kako so izginili spomini na imena in na delovanje tistih, ki so s tako velikim naporom in žrtvami pisali, tiskali in Kongres gradbenih delavcev Prejšnji teden je bil v okviru priprav na kongres Nove Delavske zbornice CGIL, kongres lokalne Zveze gradbene stroke, ki je vključena v vsedržavno strokovno organizacijo. FILEA. Na kongresu je govoril tudi tov. Krajnc. Med drugim je poudaril, da bi se čim več slovenskih delavcev, s področja gradbene stroke, vpisalo v omenjeno strokovno sindikalno organizacijo. Zlasti v gornji tržaški okolici je mnogo delavcev te stroke, ki pa niso še povezani v nobeno sindikalno organizacijo. Dosedanji uspehi, ki so jih delavci te stroke dosegli potru-je.io, da je sekcija FILEA aktivna strokovna delavska organizacija. Tudi to naj bi vzpodbudilo neorganizirane delavce, da bi se vpisali v to organizacijo; kajti, ako so tudi neorganizirani delavci deležni koristi, ki jih izbojevala F'LEA, potem je njihovo mesti v tej organizaciji. O tem specifičnem vprašanju bomo obširneje pisali tudi v prihodnji številki našega lista. DELO GLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE K.P.I. Uredništvo in uprava sta v Trstu, ul. Capitolina 3, telet. 44-046 in 44-047. Odgovorni urednik je Rudolf Blažič (Biagi). Tiska Tip. Riva v Trstu, ul. Torrebianca 19. širili «Delov v ilegali. Imena teh ljudi in žrtve, ki so jih ti tovariši doprinesli bi morali oteti pred pozabo. Koliko žrtev je bilo potrebno za dosego tisto malo blaginje, ki jo živimo! Nič nam ni bilo poklonjeno in vse smo si morali priboriti. In še vedno moramo skrbno čuvati to kar smo si priborili in ako hočemo iti naprej, ne smemo čakati marveč se moramo še nadalje boriti. Tudi zato ne smemo pozabiti koliko je bilo treba pretrpeti in tudi koliko krvi je bilo prelite zato, tudi zato, da danes «Delov lahko legalno izhaja v Trstu. ...Jaz se v resnici prav malo spominjam na dogodke, ki so se odigravali v oni temni dobi. Spominjam se pa, da sem imel v Trstu skoraj vsak dan stike s tovarišem Regentom, da se je mnogo govorilo tudi o «Delu». Spominjam se tudi, da smo tedaj živeli v pravem izjemnem stanju, da smo med srečanjem na cesti govorili na tiho v trenutku, ko je šel kdo mimo nas, pa čeravno smo govorili o čisto navadnih zadevah. Med drugim smo cesto govorili o težavah, ki so bile združene s pošiljanjem «Dela» v Tolmin, Kobarid, in Idrijo; govorili smo o članku, ki ga je za «Delov obljubil Srebrnič, a ga ni bilo od nikoder. Nekega dne, mislim, da je bi. lo sredi leta 1924, mi je Regent dejal; «Pertot je v bol-niči.» Kmalu nato je Pertot umrl. In Regent mi je pri povedoval o revščini, v kateri je pokojnik živel. Ta ga je spravila tudi še tako mladega v hladni grob. ■■•Še danes imam pred očmi te tovariše. Kako skromni so bili, slabo oblečeni. Vidim temnopoltega Pertota in sivega Rovana. Oba resna in zaskrblje. na, zakaj kljub vsem težavam, ki so tedaj obstajale «Delo» je moralo iziti. Ti ljudje, ti junaki nimajo spomenikov. Morda kvečjemu se hrani kje še kaka njihova slika. Toda ostalo je «Delov. ...Ko so bile zaradi izjemnih zakonov leta 1926 za naše liste zaprte vse tiskarne in ko so se ječe polnile z našimi tovariši, je skupina italijanskih tovarišev, med katerimi je bil tudi Giorgio Jaksetich, uspela tiskati «Il Lavoratori;» v ilegali. Ta skupina je preskrbela tudi tovarišem od «De-lav ciklostil in druge potrebščine za tiskanje lista. In ko je bila tudi Jakseti-cheva skupina aretirana, so dru. gi tovariši, Italijani in Slovenci prišli na njeno mesto. ...Nič nam ni bilo darovano. Vse smo si s težko borbo priborili. In pred nami je še dober kos poti za prehoditi. Pojdita naprej vi! Prisrčne pozdrave in mnogo voščil tebi in ostalim tovarišem vaš LEOPOLDO GASPARINI To so v glavnem misli, ki jih je tovariš Gasparini napisal v pismu, ki mi ga je kot sem zgoraj omenil, poslal v trenutku, ko je šel list že v tisk. Veseli me, da sem še pravočasno uspel, v mejah možnosti, vsaj nekaj teh misli iz prelepega pisma našega starega in dobrega tovariša priobčiti v današnji številki. MIRKO KAPELJ KMEČKA ZVEZA V TRSTU UL. GEPPA 9 ZVEZA MALIH POSESTNIKOV V TRSTU UL. GEPPA 9 SEKCIJA K P I OPČINE SEKCIJA K P I pri MAGDALENI stitev nijhovega praznika in ne more biti dvoma, da bodo komunistične žene tudi letos v prvih vrstah kar se tiče prizadevanj za dober uspeh tega praznika. Komunistične ežne bodo znale premostiti vse težave, ki bi se morda pokazale pri organiziranju praznika, navezanju sti. kov s čim širšimi krogi žena, od gospodinje, delavke v tovarni, uradnike pa do intelktualke. Komunistke bodo sodelovale v okviru ZDŽ skupno z drugimi ženami, ki so isto tako članice ženske organizacije zato, da bo imel vsak okraj in vsaka vas čim lepšo proslavo 8. marca. V okviru priprav na proslavo 8. marca bodo komunistične žene dale ves svoj doprinos in trud v kampanji obnavljanja letne izkaznice ZDŽ in pridobivanja novih članic za žensko organizacijo. Stopile bodo v stik še z drugimi ženami, ki vidijo v ZDŽ organizacijo, katera zna dosledno in vztrajno braniti njihove koristi in pravilno postavljati njihove probleme, \\Z LONJERJA Prispevek za ..Delo" Sekcija Lonjer-Katinara je na svojem prazniku razdeljevanja članskih izkaznic za leto 1960 — v počastitev 40 — letnice ustanovitve Dela prispevala za naš list 2085 lir. Pozdrav lista „11 Lavoratore” «Il Lavoratore», bratsko glasilo naše Federacije v italijanskem jeziku vošči «Delu» tako-le: «II Lavoratore» pošilja bratskemu borbenemu glasilu slovenskih komunistov, delavcev, kmetov in naprednih izobražencev, bratski pozdrav ob 40-letnici njegove ustanovitve in vošči novih uspehov v skupni borbi za mir, enakopravnost pravic med Italijani in Slovenci in za demokratično obnovo. Slovensko gledališče v Trstu v soboto 20. t. m. ob 21 uri v AVDITORIJU V TRSTU Balada o poročniku in Marjutki premiera, v nedeljo 21. t. m. ob 20.30 uri v AVDITORIJU V TRSTU repriza Napisal: dr. BRATKO KREFT v torek 23. t. m. ob 20.30 v KINODVORANI v SKEDNJU Glasbena matica v Trstu vljudno vabi na Pustni ples SOBOTO 27. FEBRUARJA v dvorani na stadionu „Prvi maj“ Sodeloval bo kvintet Avsenik Začetek ob 21. uri. Prodaja vstopnic in rezerviranje miz od srede 24. t. m. dalje v Tržaški knjigarni, ulica ?v Frančiška 20, telef. 61-792 in dve uri pred p1*' četkom pri blagajni dvorane. ti, *""11111 D Ite' lak: hiz 'i j «Vj **b, 'ja bt: "ati bo "lej &ay Ob 40-letnici „DELA” čestitajo ■•til «Ž1 SEKCIJA K P I BARKOVLJE Poslužujte se pri tvrdkah, ki oglašajo v našem listu NOTRANJA KOMISIJA - STRUJA C.G.I.L. ILVA V TRSTU SEKCIJA K P I v KRIŽU Nova Delavska zbornica CGIL V TRSTU Predno se odločite za nakupe in v vašem interesu, obiščite POTROŠNO ZADRUGO Pos "LI TRIBUNA Dl DBDIGLIllIENIO” 'H •tal TRG PONTEROSSO št. 2/1. nadstropje telefon 36-860 VELIKA IZBIRA OBLEK, PERILA IN ČEVLJEV — PLAČILNE OLAJŠAVE Kmetijska zadruga v Trstu SEKCIJA K P I PROSEK-KONTOVEL Sekcija KPI PRI SV. ANI V TRSTU Centrala : ul. Ugo Foscolo 1 - telef. 94-386 Prodajalna: ul. Flavia 22 Podružnica v MITJAH - ul. Roma ZVEZA KOMUNISTIČNE MLADINE ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Sindikat kovinarjev FIOM V TRSTU ZVEZA DEMOKRATIČNIH ŽENA za Tržaško ozemlje ob 40 obletnici «Dela» želi še mnogo uspehov v borbi za enakopravnost in emancipacijo žena Društvena prodajalna Opčine Z. z o. j. JESTVINE . ZELENJAVA OPČINE, Alpinska 85, telef. 21-054 Koordinacijski odbor notranjih komisij podjetij IRI TRSTU in MILJAH pozdravlja ”DELO” ob priliki 40-letnice njegove ustanovitve SEKCIJA KPI SKEDENJ SEKCIJA KPI MILJE Porcelan - kristal - jedilni pribor - navadni in umetni lestenci - hladilniki - gospodinjski električni predmeti - štedilniki. KERZE TRST TRG S. GIOVANNI 1, TELEF. 35-019 Tovarniški odbor - struja CGIL pivovarna DREHER Casalinga Triestina d. z o. z. Prodaja hišnih potrebščin na obroke in proti takoj" šnjcmn plačilu - električne hišne potrebščine . sledil" niki na plin - predmeti ze darila. Edino zastopstvo štedilnikov znamke «HELIOS» TRST - ulica S. Maurizio 16, tel. 55-555 STROKOVNI SINDIKAT NAMEŠČENCEV NOVE DELASKE ZBORNICE C.G.I.L. A.C.E.G.A.T. vošči, ob priliki 40 letnice ustanovitve «Dela» še nadaljnje uspešno delovanje v prid vsega tržaškega delovnega ljudstva. SLOVENSKI MANUFAKTURNI TRGOVINI UDOVIČ TRST ul. Mazzini 46 in Trg Ponterosso 5 y SEKCIJA KPI «CURI EL» v Trstu SEKCIJA KPI DOLINA SEKCIJA KPI SALEŽ-ZGONIK SEKCIJA KPI BOLJUNEC SEKCIJA KPI KOLONKOVEC SEKCIJA KPI Sv. Ivan - Podlonjer ZDRUŽENJE ITALIJA - ZSSR SEKCIJA V TRSTU MLEKAR H A OPČINE - Narodna ulica 48 prodaja svežega masla, jajc in slaščic ZVEZA TRGOVSKIH NAMEŠČENCEV C.G.I.L. V TRSTU Prijateljem in znancem darujte slovensko knjigo, ki jo lahko izberete med najnovej-Šimi izvirnimi deli ter prevodi v TRŽAŠKI KNJIG ARNI Trst, ul. Sv. Frančiška, 20 t , 61792 k by r Ih, loj bi ZVEZA PRISTANIŠKIH DELAVCEV C.G.I.L. V TRSTU FOTO EGOM Trst - ul. Oriani 2/1. - tel. 93-295 (Barriera) Fotografira na domu . Reproducira in povečuje slike Izvršuje fotografije za dokumente itd. ANPI - ANPPIA Ob priliki 40-letnice «DELA», odporniško gibanje želi obilo uspeha in vedno novih zmag, utrjevanje slovensko-i talij anskega bratstva, enotnosti in miru! ZADRUG A PRISTANIŠKIH MENZ v TRSTU SEKCIJA KPI pri SV. JAKOBU v Trstu SEKCIJA KPI «TOMAŽIČ» v Trstu Velika izbira štedilnikov peči na premog, plin in elektriko zaloga tekočega plina in postrežba na dom BRUSINI CARLO zastopnik "FLAMINAGAS,, TRST - Ul. Cesare Battisti, 20. - telef. 29-