Politični ogled. — Naš cesar. Kakor smo že zadnjic porocali, šta se dne 3. junija pripeljala na obisk k našemu cesarju na Dunaj bavarski vladar Ludovik in njegova soproga princezinja Marija Terezija. Na kolodvoru ju jo sprejel cesar v navzocnosti ve5 clanov cesarske hiše. Cesarja, ki je bil oblečen v uniformo bavarskega generala, je občinstvo viharno pozdravljalo. Sprejem bavarskih gostov je bil zelo prisrčen. Visoka gosta sta so nato odpeljala po okinčanih'ulicah v cesarskj grad, kjer sta ostala 2 dni. Na'Bavarsko sta se vrnila dne 6. t. m. Cesar je bil v družbi svojib bavarskib gostov zelo vesel. — Zdravje našega vladarja je zadnji čas izborno. Cesar je prisostvoval zadnje dni prejšnjega tedna konjskim dirkam na dunaiskem dirkališču in naklonil prvim zmagovalcem lepe darove. — Slovensko -- Hrvaško. V nedeljo, dne 8. junija, so se pričele v Trstu in okolici volitve za tržaški deželni zbor. Volilni boj je bil zelo hud. Italijanom so priskoeili na pomoc tudi Nemci, da bi tako pokazali svoje veliko politično sovraštvo, ki ga gojijo do Slovencev. A kljub italijansko-nemški zvezi so izšli Slovenci 5astno iz volilnega boja. V okolici so bili izvoljeni 3 Slovenci, 1 Slovenec pa pride v ožjo volitev s socialnim demokratom. Slovenski glasovi so se močno pomnožili tudi v mestu samem. Slovenski kandidatje pridejo v dveh mestnih okrajih v ožjo volitev z italijanskimi liberalci. Hudo tepeni so bili socialni demokratje, ki so prišli le v dveh okrajib v ožjo volitev. Slovenci v Trstu so pokazali, da naša moe na jugu ob sinji Adriji res raste in da strab Nemcev pred Slovani ni prazen bav-bav. Slovenci se pridno pripravIjajo še za nove volilne boje, ki jib čakajo pri ožjih volitvah in volitvah v ostalih razredih. Tržaški dež. zbor obstoji iz 80 poslancev. Od teh jp bilo dosedaj 12 Slovencev, 52 Italijanov in 10 socialnih demokratov. — Tudi Slovenci na Goriškem se pridno pripravljajo za deželnozborske volitve. Slovenska Ljudska Stranka prireja manjše zaupne shode, da stopi v stik z volilci glede imenovanja kandidatov. Slovenskim liberalcem pa prede zelo slaba, ker so jim njih pristaši z raznimi poneverbami in slabim gospodarstvom v mnogih občinah in zavodih zapravili zaupanje itak malogtevilnih volilcev. — Komisar Cuvaj bo vendar odstopil. Mož je izprevidel, da ga hrvaško ljudstvo ne mara, ker mu je prizadejal toliko krivic. Listi poročajo, da cesar Cuvajev odstop sprejme. Novi ogrski ministrski predsednik Tisa se sedaj posvefaje z mažaroni, koga bi priporočal zabana. Imenujejo se imenaiTomašič, Pejačevič in Raucb. Kdo izmed teli bo osrečeval Hrvate kot ban, se bo v kratkem izvedelo. — Moravsko. Volitve za deželni zbor na Moravskem bi se bile morale že lansko jesen izvršiti, toda vsled vojske so volitve odgodili. Letos pa so čakali zato, ker so mislili, da se mnogoštevilni rezervisti, ki imajo pravico do volitve, kmalu vrnejo. Moravski deželni zbor ima 151 članov in sicer: stalna člana (virilista) olomuški nadškof in brnski škof, ter 149 izvoljenih poslancev, od klaterib jih pripade 30 na veleposestvo, 46 na mesta in trgovinske zbornice, 53 na kmečke občine in 20 je izvoljenih pa v splošnera volilnem razredu. V nedeljo, dne 8. junija, je volil splošni volilni razred. Izvoljeni so 3 češko-katoliški, 1 češki socialni demokrat in 2 nemška svobodojniselna poslanca. Vsi drugi so v ožjih volitvah. Dva nemška krščanska socialca sta v ožji volitvi z nemškima svobodomiselcema. Ker socialni demokratje rajše volijo jiula kot pa kršcanskega socialca, se bodo morali krščanski socialci resno potruditi. Izmed katoliških Cehov so izvoljenivoditelji Silinger, Sramek in Kadlcek. Prihodnji teden volijo ostali volilni razredi. Udeležba jo bila skoro v vseh okrajih izredno velika. — Ceško. Letošnje glavne vojaške vaje se bodo vršile zacetkom meseca septembra na južnem Ceškem. Oba oddelka bosta obstojala najmanj iz dveh armadnih zborov. Manevrov se bodo udeležile cete 8. (praškega), 9. (litomerškega), 1. (krakovskega) in posamezni oddelki dunajskega armadnega zbora. — Listi porofiajo, da so nameravali Cehi v državnem zboru zopet osnovati enoten češki klub. Do sedaj so namrec Cehi razcepljeni v več klubov. Z enotnim ceškim. klubom pa najbrž ne bo nič, ker*so mladočehi izjavili, da podpirajo nstanovitev enotnega češkega kluba le tedaj, ako bi bilo zagotovljeno, da bo ta klub trajno obstojal, kar pa je pri sedanjih razmerah na Ceškem nemogofie. — Ogrsko. Cesar je ostavko Lukacevega ministrstva sprejel in naročil grofu Tisi, ki je bil dozdaj predsednik državnega zbora, naj sestavi novo vlado. V novo ministrstvo bodo stopili skoro vsi prejšnji ministri. Manjkala bosta le Lukač in poljedelski minister grof Sereny, kateri no6e več biti minister. V torek se je raudil Tisa na Dunaju, kjer je predložil cesarju imena novih ministrov v potrjenje. Za ministra kraljevega dvora bo baje imenovan bivši skupni finančni minister baron Burian. — 'Madžari so zelo slabi gospodarji. Mesto Budimpešta, kjer so v občini sami liberalci na krmilu, je že do vratu zadolženo. Dne 9. junija je mestni svet zopet sklenil, najeti 60 milijonov novega posojila, da zamaši najvecje vrzeli. — Nemčija. Dne 16. junija bo obhajal neraški cesar Viljem 251etnico vladarstva. Slavja se bodo u- dele.žili osebno vsi nemški knezi. VBerolinu delajo velike priprave za to slavnost. Ob tej priliki prispe v Berolin tudi vec zastopnikov drugih evropskih vladarskih liiš. — Nemški in francoski trgovci v Berolinu so stopili v skupno zvezo, katera bi naj uplivala na Irgovce obeh držav v svrho skupnega postopanja v trgovskili zadevah. — V tovarnah v mestu Stettin in okolici na vzhodnem Pruskem štrajkajo delavci že nad 14 dni. V predmestju Frauendorf so štrajkujoči delavci, socialni demokratje, napadli delavoljne delavce, in enega izmed njih zabodli. Nato so naskoeili tovarno. V spopadu, ki je nastal vsled tega med sooialnimi demokrati in policaji, se je na obeh straneh streljalo. Ranjenili je bilo 10 policajev in 60 delavcev. — Rusija. Tiudi v tej državi so prišli na sled. vohunstvu nekega častnika, ki je prodajal važne vojaške načrte in tajne zapisnike neki tuji državi (nemški listi pravijo, da Avstriji). Polkovnik ruskega generalnega štaba v Petrogradu, Kusmin, tako se zove tisti častnik, se je pred kratkim usmrtil. Listi poročajo, da se je Kusmin večkrat sbajal v Varšavi s polkovnikomRedlom, in sta si drug drugemuizdajala tajne vojaške načrte svojih držav ter si tako služila na izdajalski način tisocake. — Ob priliki slavnosti earske rodbine Romanov je pomilostil ruski car 9958 vjetnikov, med njimi 840 političnih hudodelcev, toda nobenega katoliškega duhovnika, ki so vsled zagovarjanja pravic katoliške cerkve zaprti. — Italija. S Tripolitanijo Italijani nimajo posebne sreče. Na tisoče vojakov in mnogo milijonov denarja so že žrtvovali za to pusto alrikansko deželo. Turki so sicer deželo prepustili Italiji, a domači arabski rodovi delajo z neprestanim puntanjem Italijanom ninogo sitnosti v osredju Tripolitanije. Dbsedanje italijanske 6ete v Tripolitaniji niso več kos svoji nalogi; prešibke so, da bi vstrahovale vstrajne Arabce. Radi tega pošilja vojna uprava sedaj zopet nove 5ete v AIriko. Iz vseh delov dežele so vpoklicani rezervisti pod orožje. ltalijanska vlada hoče na vsak način punt Arabcev z veliko vojaško silo popolnoma zlomiti. Italijanski kralj Viktor Emarmel je nameraval letos potovati v Tripolitanijo, a ker v deželi še ni miru, je svoje potovanje odložil. — Radi večmilijonskih sleparij prl zgradbi pravosodne palače v Rimu (Glej politični ogled, št. 22 ,,'Slov. Gospodarja"!), je moralo veft liberalnih poslancev odložiti svoje mandate, ker se jim je dokazalo, da so se dali od stavbenih podjetnikov podkupiti. Liberalni listi o tej umazani zadevi lepo molčijo. — Francosko. Protivojaškastranka. kinasprotuje pomnožitvi Iranooske arraade in zopetni upeljavi 3letne vojaške službe, postaja vedno mocnejša. Položaj je sedaj tak, da je zelo dvomljivo, 6e se bo francoski vladi posrečilo dosefii, d^. bi se vojaška predloga sprejela. Socialni demokratje strastno nasprotujejo novim vojaškim bremenom. Dne 6. junija so zaprli v Parizu 11 prekucuških socialistov, ki so širili po vojašnicah protivojaške spise. D.osedaj je zaprtih že 132 častnikov, ker so hujskali proti Šletni vojaški službi. Zakaj pravzaprav Francozi hočejo zopet 31etno vojaško službo, je povedal v francoski zbornici bivši minister Lefiebr, ki je rekel: ,,Mogo6e je, da nas Nemcija nenadoma napade. Proti takemu napadu se moramo pripraviti, ker s tem si zagotovimo mir, in to zahteva naša čast. Francija sicer ne misli na napad, a 1. 1870. in izgube dežel Alzacije in Lotringije še ni pozabila." — Francozi se torej pridno pripravljajo proti Nemčiji. Pri tem se zanašajo tudi na pomoč Anglije, toda njin vladni listi ravnokar razglašajo, da bi le v tem slučaju priskočili Francozom na pomoč, ako bi jih Nemoi napadli. — Predsednik ljudovlade, Poincare, je nameraval letos obiskati španskega kralja v Madridu, a je ta svoj nacrt opustil. Dne 8. t. m. se je Poincare podal v Iranoosko vojno pristanišče Toulon, kjer je prisostvoval vajam vojne mornarice. — Portugalsko. Poleg Francoske ia Spanije ' trpi tudi ta, nekdaj cvetofia državica, pod vlado brezvestnih liberalcev. V državni upravi ni nobenega reda. Punti, ropanje, tatvine in druge krivice so gospodarji dežele. Hosedaj so liberalni svobodomiselci in socialni demokratje skupno gospodarili in tudi skupno pobijali katoličane ter zatirali njib naprave. Ko so pa liberalci videli, da so katoličani dovolj udarjeni in se v javnem življenju ne morejo več posebno gibati, so začeli boj s socialnimi demokrati. Vlada prepoveduje socialistišne shode, uničuje in zaplen,jn.je socialnodemokraške časnike in zapira rdeče voditelje. Socialni demokratje napovedujejo sedaj liberalcem hud boj. Delavci prire.jajo izgrede, stavkajo in pretepajo pristaše liberalcev. Tako jadra Portugalska, odkar se je zapisala liberalcem, v gotovo propast. — Anglija. Ženske se na Angleškem že več let potegujejo za dosego enakopravnosti z moškimi. Zahtevajo onako volilno pravico, kot jo imajo raožje; one liočejo postati ne samo župani, ampak tudi poslanci, visoki uradniki, ministri itd. Anglija je sicer zelo napredna dežela, a željam teh novodobnih žensk, ,,suiragetke" jim pravijo, vlada in politiki nočejo ugoditi. Radi toga pa voditeljice ženskega gibanja prirejajo s svojimi somišljenicami po raznih mestib velike obbode, razgrajajo po ulicah, požigajo javna poslopja in vojaška skladišča, pobijajo šipe itd. Gotovo je, da si s takim postopanjem ženstvo ne bo izvojevalo zaželjenih pravic. — V Indiji, ki je pod oblastjo Anglije, so v mnogih pokra.jinah baje prišli na sled veliki zaroti, ki so jo kovali domačini proti Evropejcem, posebno pa Angležem. Zarotniki so hoteli uprizoriti klanje med angleškimi častniki in evropejskimi trgovci. Nad 100 voditeljev zarote je angleška vojaška oblast že zaprla. — Ajnerlka. Razmerje med severoameriškimi Združenimi državami in Japonsko- je še vedno zelo napeto. Amerikanei nočejo ugoditi zahtevam Japoncev, ki so naseljeni v Kaliforniji ter odklanjajo vsako posredovanje v prilog naseljencem. Kako se bo ta amerikansko-japonski spor rešil, bomo poročali. — Državni svet Združenih držav pripravlja zopet nov strogi zakon glede na naseljence. Po tem. zakonu bo naseljevanje v Ameriko še bolj omejeno kot dozdaj. Podrobne dolofibe še niso znane. Državni zbor. Naš avstrijski državni zbor razpravlja o novem davčnem načrtu. Toda Rusini, ki so hudi na vlado in Poljake, so začeli obštruirati. Poslaneo Budcynovsky je govoril zaporedoma več ur, da se razprava zavleče. Tako ni mnogo upanja, da bi se dnevni red državnega zbora rešil ob pravem času. Diie 6. t. m. so Rusini toliko 6asa govorili, da razprava o davčnem načrtu ni prišla niti za las naprej. — Nato se jepričela razprava o mesni draginji, ki pa tudi ni pokazala nič novega. Socialni demokratje, ki vedno kriCijo o draginji, bi radi, da bi kmet svojo živino moral prodajati za ničevo ceno. Dobro je, da se za besedičenje socialnih demokfatov le malokdo zmeni. — V seji dne 5. t. m. je deželnobrambni minister general Georgi odgovarjal na razne interpelacije glede Redlovega vohunstva. Med njegovim govorom so se slišali pogostni medklici. Poslanci z njegovim govorom nisobili zadovoljni, ker ni povedal nič novega, ampak le to, kar so listi že porofiali. Predlog, naj se o ministrovem odgovoru otvori takoj razprava, je bil odklonjen. Dne 6. t. m. se je nadaljevala razprava o začasnem proračunu. Finančni minister Zaleski je naznanil, da namerava vlada dosedanje proračunsko leto izpremeniti tako, da se bo pricelo prvega julija in kon6alo bodoee leto zadnjega junija. Minister upa, da bo mogoče na ta način koncati proračurisko razpravo ob pravem času. Trgovinski minister dr. Schuster je izjavil, da ima trgovinsko ministrstvo 35'5 milijonov kron na razpolago za telefonske in brzojavne namene. Prorafiunski odsek je zboroval zopet v ponedeljek, dne 9. t. m. Načelnik odseka je porofial o stanju pristaniških del v Dalmaciji in o preosnovi pogodb z nekaterimi tujimi paroplovnimi družbami. — V torek se je zopet nadaljevala seja državnega zbora. Na vsporedu je bilo nadaljevanje razprave o davčnem načrtu. V kmetijskem odseku se je dne 4. t. m. dovršila obravnava o vladnem poročilu glede razdelitve 6milijonskega fonda za povzdigo živinoreje. Pri tej razpravi je poslanec Roškar dvakrat povzel besedo ter odločno grajal krivično razdelitev teh sredstev in živo orisal zapostavljanje Spodnjega Stajerja sploh, ter političnih okrajev Maribor in Ljutomer posebej. Stavil je dva resolucijska predloga, katerih prvi je bil z veliko vecino, drugi pa soglasno sprejet. Prvi predlog vsebuje zahtevo, da se ta fond za povzdigo živinoreje v bodoče po vseh deželah in okrajih pravično, po številu živine, kakor določuje zakon, enakomerno razdeli in da se v krajih, v katerih še ni živinorejskih zadrug, dajo podpore-tudi okrajnim zastopom in kmetijskim podružnicam na razpolago. Z drugo resolucijo se pa zahteva od c. kr. vlade, da še pred prihodnjim sklicanjem deželnega zbora v Gradec predloži deželnemu odboru zakon za ustanovitev deželnega kulturnega sveta za Stajersko s samosto.]nima oddelkoma za slovenski in nemški del dežele. Enaki kulturni sveti obstojajo že tudi v drugih dvojezičnih kronovinah Avstrije in delujejo blagodejno za povzdigo ljudskega gospodarstva in skrbe za pravicno razdelitev vseh državnih in deželnih sredstev za vse najrazličnejše, potrebne, kulturne naprave in izboljšave. Pri sklepanju tega zakona bo štajerskim Nemcem zopet dana priložnost, pokazati, kako daleč sega njihovo praviool.iub.ie do enakopravnosti Slovencev nasproti Nemcem. Za nas Slovence bi pa postal tak kulturni svet najboljše središfie in odločujoce sredstvo za dosego nam dosedaj prikrajšanih pravic na vsej črti gospodarskega razvoja. Ta predlog je bil v odseku soglasno sprejet.