vunutn n ujjpflwusnra.
Maribor, Koroške ulice 5.
.V'*	•
„STRAŽA“
ixfcija T pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo
X aredni&tvom se more govoriti vsrk dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon 6t_ 113.
RsFDtnlna lista:
Celo leto Pol leta Četrt leta Mesečno
(2 K 6 K 3 K I K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne pentvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
3t. 145.
Maribor, dne 11. decembra 1911.
Letnik III.
Vse na prodaj»
j,Kar se tiče finančnega vprašanja pri Zvišanju učiteljskih plač, povdarja govornik, da na Spjo'đnjein Štajerskem ni nika-kega nasprotja davkoplačevalcev zoper zvišanje učiteljskih plač. To vpra&anje je pri spodnještajepsfcih kmetih prav popularno. Mestno prebivalstvo je pa Še premožnejše. Zato ni pri ljudstvu zoper »vihanje plač nobene ovire. Ce je stvar taka, zakaj bi se pptem poslanci bali, storiti primeren sklep? Slišali smo, da veleposestvo trdno drži skupaj z nemškimi na-ieionalci. Kaj pa še treba več, kaikor da ta večina deželnega zbora sklene tudi dotični zakon! Zjvišanje doklad pride brez ožina na učiteljske plače. Cernu potem* ne urediti učiteljske plače, kar bi bilo še izmed vseh bremen najbolj popularno? Od tteželnozborske večine je pa to odvisno. Ce pravim, da se moja stra|nka( s tem strinja, je 'storjeno vse, kar se od opozicije more pričakovati. Glede delajzmožno-sti deželnega zbora pa mene nič ne vprašajte, saj se v tem oziru pogajate s Klubom, v katerem jaz nisem, In vam bo pač blolj znano, nego meni, kako stvar stoji. Toliko pa lahko rečem, da si slovenski 'davkoplačevalci želijo vspeišno delovanje deželnega zbora. Dr. Kukovec poziva (Učiteljstvo, naj vstnaja ,v boju in naj skrbi, da železo ostane vroče.“
(Govor d*r. Kukovca na konferenci štajerskega učiteljstva dne 8. dec. 1911] v Gradcu po poročilu „Slovenskega Naroda“ od dne 9. t. m.)
Pri liberalcih’ je zopet enkrat vse na probaj. Zopet so enkrat otvorili svojo strankarsko botego in zopet ponujajo svoje prepričanje, svoje programe, in vse velike načrte, o katerih včasih govore v vznesenih besedah, ter vise zahtev)© in pravice slovenskega ljudstva po znižanih cenah, Zja zvijanje učiteljskih plač, za približno tri milijone kron, ali mogoče tvgli nekaj malnj, prodajo liberalci vse, to je bistvo dr. Kukovč^vega govora, ki ga je imel na praznik na
učiteljskem zborovp/nju v Gradcu. Kq smo v soboto čitali v graških listih poročila o tem zborovanju in med dragim našli tudi kratek eksceirpt dr. Kukovče-vega govora, nismo hoteli verovati. Nemogoče še je nam zdelo, da bi se liberalni voditelj, od katerega smo sicer že marsičesa Vajeni, tako daleč (Spozabil, in bi poteptal v blato vse nujne zahteve našega ljudstva ter vse naše narodne cilje iz zgolj sjamopašnih strankarskih ozirov. Tbda varali smo se. Se vedno srn» imeli predobro mnenje o liberalcih, „Slovanski Narod“ od dne 9. t. m. nam je razpršil zadnje iluzija in v obraz nam je bušil ves smrad iz liberalne kloake* Zbperno in hripavo nam" je zahreščalo nasproti: Vso prodamo, vse izdamo.
Da bi to svoje nelepo postopanje, vsaj nekoliko utemeljili, se ne plašijo liberalci nobenih sredstev, nobene neresnice. Dobro vedo dr. Kukovec in njegovi trabanti, da je vprašanje o zvijanju učiteljskih plač zelo kočljivo, da ljudstvo ne marfa o njem ničesar slišati, vendar se drzne liberalni general zatrjevati, (da je to vprašanje „(prav popularno.“1 Ali si morete predstavljati večjo politično neodkritosrčnost ? Ljudstvo ne mara učiteljstva, ker mu je radi svoje kratkovidne in zaslepljene politik» po tvečini tuje. Ce greste na deželo in se tu in tam spustite a kmečkim človekom v r.izgovor o učiteljstvu, boste slišali godrnjanje in neprijazne besede. Dr. Kukovec pa gre in širokoustno pripoveduje, hJatko kmetje že komaj čakajo, da, bi mogli povišati učiteljstvu plače. 'Je to tajkio kažnjivo norčevanje iz našega ljudfetva, da ne sme nobenega pravf nič presenetiti, če bo zadonela v odgovor ha liberalna izzivanja parola:	Ce
hočete imeti učitelje z povišanimi plačami, plačajte1 liberalci sami. Velikodušni liberalci, plačajte!
Liberalni voditelj je šel Še dalje. Zatrjevat je, da je ’naša dežela premožna, da ima dovolj virov za lepe dohodke — tako poročajo graški listi — da se našemu ljudstvu dobro godi, da zato zvišanja učiteljskih plač ne bo posebno občutilo. Ali ni to naravnost zasmehovanje nagje|ga| ljudstva? Kdor; le nekoliko pride med priprosto ljudstvo, liberalni učitelji ■nam morajo pritrditi, ve, da ie njegov gospodarski položaj skrbno žalosten. Zapovrstne slabe letine, uime in druge nesreče so spravile našega kmeta v zelo obupne razmere. Na domovih, kjer se 'je še pred desetletjem udobno živelo, se sedfej že le komaj izhaja. Odreči se je treba Vsem poboljŠkom, a bre-
mena postajajo vsak dan neznosnejša, dolgovi na naših kmečkih posestvih se nevzdržema množe in število propalih domovanj je vsako leto večje. To so suha dejstva. Preobjeden liberalni advokat pa brez sramu krivi resnico in slika našo revščino 'kot bogatijo. Človeku mora vzkipeti kri; in zagabiti se mu mora taka nečedna strankarska politika.
Vrhunec političnega donkišotstva in ovinkariva je pa dosegel dr. Kukovec, ko je h koncu svpje-ga govora povedal, da želi delazmožnost deželnega zbora, tedaj da je proti obstrukciji, če se zviša učiteljem plače. .„Narodni List“ od (dne 7. t. m. Še Širokoustno izjavlja, da so liberalci „pripravljeni na vsako žrtev, če se hoče z obstrukcijo boriti za dosego naj višjih političnih ciljev ‘slpvenskega naroda na Spodnjem Štajerskem.“ Dan pozneje pa voditelj že desavouira svoje glasilo in izjavlja, da je proti obstrukciji, Če se zviša učiteljem plače. .„Najvišji politični cilj slovenskega naroda na Spodnjem Štajerskem“ je .tedaj zvišanje učiteljskih plač. Večje profanacije naših narodnih zahtev in pravic liberalci še niso nikdar zakrivili, kot sedaj, ko potiskajo v ospredje učiteljske plače. Zapomnite si, kmetje, delavci in obrtniki, zapomnite si vsi pošteni Slovenci izdajalsko početje naših liberalcev! Vse vaše narodne, gospodarske in kulturne zahteve naj vzame vrag, samo do povišanja učiteljskih plač naj pride, pa bo domovina rešena, to, je liberalno politično načelo.
Gotovio je, da so napravili liberalci s tem svojim postopanjem učiteljstvu zelo slaJbo uslugo. S takim ravnanjem, ki se norčuje iž vsega in zasmehuje vse, se budi sjamo ogorčenje. Verujemo, da bi učite-telji radi (videli, da bi se jim zvišale plače, .toda) na tak način to ne gre. Da se izda vse naše narodne zaihtelve, da se naslika naše ljudstvo kot presito, 'ki komaj čaka novih bremen, da, se zapostavi vse drugo, samo da se njim ustreže, to jih mora samo oso-vražiti in viznevoljiti ljudstvo. Ce hoče učiteljstvo priti' do svojih zahtev, ki jih bo ljudstvo, v kolikor so opravičene,'priznalo, morajo iti roko v roki s tem ljudstvom in odkloniti spremstvo in pobratimstvo liberalnih prodanih duš.
Slovenci!
Nabirajte za „Slov. Stražo“.
PODLISTEK.
Domov.
{Iz življenja sibirških Izseljencev. Razprava N, ;Tle-! leševa. Poslovenil Podravski.)
(Konec.)
VI,
Bilo je še zgodaj drugo jutro, ko je odprl oči. Po nebu so plavali oblaki; hladen veter je v pre-stankah razpihoval pogašen »genj in pograbivši kup pepela, ga sikaje raznosil po polju.
'Mužiki so že odrinili, samo neznanec, zvit s klopčič, je še ležal na tleh.
Siomka se je dvignil in se vsedel.
„/Stric!“ je poklical starca, toda ta se ni oglasil. Ha, kje so mužiki ? se je spomnil takoj in kar strah ga je spreletel, češ, kaj se je pripetilo temu neznancu.
Veter je žvižgal in razpihoval pepel, na črnih ognjiščih so Šumele obžgane veje ih o vsem polju se ti je zdelo, da stoka. Biio mu je tesno pri srcu.
„Stric!“ zakliče Siomka še enkrat, toda veter je odnesel njegov glas na drugo stran.
Oči so še mu zoper voljo zapirale, glava mu postala težka ter mu padala na prsi.
Siomka, se je zopet vlegel in od vseli strani mu j» Šumelo na ušesa brenčanje: ,,z-z-z-z-z! “
In sanjalo se mu je, da so neiznanca ubili razbojniki, da jo tekla Bela že blizu, da miu ,pa nekdo brani iti tjekaj, da ga vleče nazaj, vleče sem na to jaške polje, kjer stoji siva baraka.
;,*iTi hočeš iti domu?“, mu pravi nek srditi gfasti Nato so prinesli vročo juho' in jo vlivali Siojnku v grlo, na glavo, vlivali zmeromi bolj in bolj;, da se mu je zdelo, da mu tiči že vsa js$ava v njej, toda juho mu Še zmeraj vlivajo in vlivajo. Glava se mu hoče
razpočiti, v notranjščini gori ogenj. Siomka glasno kihno ter odpre oči.
Pri njem selch neznanec ter otožno kima z svojo
glavo.
„,Nu, kaj, brate?“ ga vpraša, dotaknivši se lica z roko.
In Siomka vidi nad seboj nefcjo, solnce, sivo brado, vdrte oči.
„Kaj, brate? Tu imap/a, oh kakšno je to življenje!“
„Stric!“ izreče Siomka s težavo.
„Nu, kaj brate, vstani, vsedi se!“
Starec ga dvigne, si ga posadi na kolena in si položi njegovo glavo na svoje prsi.
„Kaj, brate?“
„Nič ni!“ odvrne s težavo Siomka.
„Počakajva nekoliko, toda pozneje bo treba iti. Tukaj ne umreva, saj Bog je usmiljen.“
Crez eno uro sta zapes Šla, 'držeč se za roki, počasi po grajski cesti.
Neznanec je, korakal z umerjenimi koraki, toda Siomka še je pogostoma spodtaknil in se zmotil v koraku.
„iMesto je še daleč“, se je . pritoževal! starec. ?,V bolnišnico bi moral iti. iTi zamoreš tjekaj, ja« ne. Jaz niti v mesto ne smem pogledati. Ej, življenje, to življenje! “	_____
Crez trenutek je Siomka obstal, noge so mu odpovedale službo.
„Stric, noge mo nočejo več nesti. Počakajte, le vsediva se nekoliko!“
„Krenivai v gozii, ondi je toplejše. Tlako, drži se me! Dobro. Nlu, pojdiva!“
V gozdu sta se oba vsedla.
Neznanec jo prigovarjal Siomku, naj se vleže; sam pa je nalomil vej ter naredil ia njih neke nosilnice*	[ ■,
„Vlezi se, brate, vlezi!“
GStric; “ branil se je Siomka, s,ne pustite me samega! Radi Boga vas prosim, stric!“
Bridko se je razjokal, toda ni sprejgovoril več besedice. Vnovič se mu je zdelo, da vse okrog njega brenči in da ga zopet nekdo vleče za glavo in da se vse vrti in gori pred njim.
„(Domu, domu!“ zakliče Siomka čez trenutek s težavo, obpre posiloma oči, toda ne vidi ničesar. Zopet se mu prikažejo neki tuji ljudje, neznafnec, nova baraka, zopet vidi mater, pa zopjet reko Uzinjsko ter druge nepoznane ljudi, potem strica neznanca, ki se ■vfrste pred njim po dtnevu in po noči, končno pa Si-omka odpre oči.
Vidi, da leži v sobi na mehki postelji; vidi nad seboj strop, vidi, kako se za oknom guga semtertje trsiČje, pa si' misli prestrašen:,
„Zopet sem v baraki!“
Hoče poskočiti in bežati, toda telo se ne gane, in glava je, kakor bi bila primrznila k vajšnici.'
„Kje je stric?“ pomisli Siomka, ižkajoč z očmi znano mu lice.
iToda tukaj ni bilo sturca, ne gozda, niti grajsko ceste, in Siomku je bilo tako žal, da ga je ne-znaneo zapustil, da so se mu solze v izobilju vdiralo in tekle po obledelem licu.
VIL
Bled in slab radi prestale bolezni je stal naš Siomka pri oknu ter zamišljeno zrl na prazno uHco, kjer je silni veter podil čez mlakuže rujavo jesensko listje.
Zn Siomkom je stal Demi'diö, služabnik v bolnišnici. že je bil povedal Siomku, kako je bolnega " ih brezzaveStnega prinesel semkaj neki starec. Slučajno je bil navzoč „ispravnik.“ Ogledal ga je in dejal:	„iZjopel se klatiš naokrog.’“ (Toda kmalu so ga
tadi vzeli. Starec je bil že tretjič všel iz prognanst-va v Sibiriji. Že tretjič so ga vjelL
Vse to mu je povedal služabnik in Siomka, Ka« dan je molil, ni nikdar opustil dodati:
Med ljudstvom.
St. Andraž v Slov. goricali.
Slovenska kmečka zveza je priredila v tej lepi slovcnjegorišjki župniji včeraj dtoe 10. t. m. politični shod, ki' je bil mnogobrojno obiskan. Sfcodu je predsedoval domači župan gospod Sfuhač.
Državnfi poslanec Brenčič je med večkratnim živahnim odobravanjem poročal o državnozborskem delovanju, pozival ljudviivo, da zvesto drži li katoliški stranki in si naroča krščanske liste, sloga-feka in liberalne pa zapodi iz svojih hiš.
Dež,elni poslanec dr. K o r o § e c je opisoval politiko slovenskih deželnih 'poslancev ter navduševal ljudstvo za narodno in kmečko samozavest.
V imenu zborovalcev se je poslancema zahvalil pocestnik Germin.
Shod se je vršil v najlepšem redu, le gospod Sijaneo je svoje bedaste misli nalepil na steno svoje hiše, ker si na shod ni upjal.
Selnica oh Muri.
Včeraj dne 10. t. m. popoldne se je zbralo gotovo okrog 200 obmejnih Slovencev m Slovenk vj gostilni gospoda Schmida na shod Slovenske kmečke zveze.
Gospod poslanec Ivan RJošrkar otvori s prisrčnim pozdravom zborovanje 'in povdarja, da ga izredno veseli, da so Slovenci ob Muri. tako zavedni in se tako radi udeležujejo shodov. Za predsednika shoda je bil izvoljen vrli ž|mpan iz (Ceršaka, gospod Haue, za podpredsednika pa selniški župan, gospod Ferline in občinski svetovalec Golob.
Gospod poslahec Roškii|r je v obširnem in poljudnem govoru razložil zborovalcem vse važnejše dogodke zadnjega časa, kot draginjsko, razpravo v državnem zboru, in je omenjal posebno, z)ahte,ve socialnih demokratov in mestnih poslancev o uvozu tuje živine in mesa. Opozarjal je na pretirane zahteve uradništva, nove davke, škodljivost kartelov i. t. d. Razjasnil nam je gospod poslanec tudi razmere v deželnem zboru, omenjal zloglasno 'stavjbo bolnišnice v Gradcu, dotaknil se nameravanih olajšav za obrtnike na deželi ter razdelitve1 podpor za povzdigo živinoreje. Gospod poslanec je izjavil:	„Našemu ljud-
stvu moramo priboriti gospodarskih koristi, naše gospodarske zahteve se morajo vpoštevati pri pogajanjih v Gradcu.
Zborovalci so z napeto ipozonnostjoC sledili poslančevim izvajanjem in mu glasno pritrjevali.
Nato nastopi gospod Franc Ž e h o t, ki kot ffo-mačin razpravlja o potrebi okrajne ceste med St. lijem dn „Murhofom“ in o drugih važnih zadevah.
Predsednik gospod H^tiic se nato zahvali gospodu poslancu za njegovo delovanje.
Zborovalci so izrekli poslancu Roškarju in pa vsem poslancem Slovenske kmečke zveze neomajano zaupanje j
Z „živijo““-klici se je zaključil nato izredna lepo vspeli prvi slovenski shod v Selnici.
Pulit eri) a reeled.
Državni zbor.
D r a g i n j s k i odsek.
V sredo dne 6. t. m. je podal v draginjskem oh setu jako zanimivo poročilo poslanec dr. K. Verstovšek. Govoril je o prekupčiji, o njenih dobrih in slabih straneh. Vsi dunajski listi so laskavo poročali o tem poročilu, kate re mu je izrazil zlasti posl, dr. Renner v seji celo priznanje. Dr. Vierajtojvšek je že v treh slučajih v tem odseku izvaljen za poročevalca za zbornico.
JO, Bog, pomagaj stricu nefznanou! “
„,'jSedaj' jih peljejo“, je dejal sluga, poglej, že gredo!“
Kmalu najt o je začul Siomka zamolkle gjasove in čez trenutek so šli mimo vojaki s puškami na ramenih, za njimi je Šla rožlajoča z verigami tolpa jetnikov v pepelnatih jopičih in okroglih kučmah, na straineb in zadaj pa zopet vojaki, vsi premraženi od zime.
Z umikajočim srcem se je stisnil Siomka k šipi ter ogledoval to tolpo, iskajoč z očmi neznanca.
Naenkrat pa je zakričal ter začel trkati s pestjo po oknu.
„iStric, stric, stric!“
Med jetniki je zagledal neznanca, /korakajočega v obližju okna.
SliŠajoo trkanje, so se mnogi ogledali, med temi tudi neznanec.
Siomka je videl, kako ga je pogledal, videl je, kak« je vzdihnil in mu otožno pokimali z glavo.
Solze so zalile Siomka. le malo je manjkalo, da mu ni drče počilo v prsih, med tem pa je tolpa in sprevod že prešel mimo ter krenil za vogel ulice. Siomka je Še vejdno trkal in klical: i,„Stric, stric!“
In stražnik je dejal malomarno:
„Čemu se jočeš! Nimaš vzroka. Tebe vrnejo kmalu domu, ker si še otrok in nimaš, stanovanja. Vrnejc te in torej ne jokaj!“
Toda Siomka je vendar-le tarnal in hotel predreti z očmi nekje skozi zid za oni vogel, ktamor je nesel svoje verige njegov stari, zvesti prijateli — neznanec.
Mrderna trozveza.
Ztoano je, kako sklepajo velesile svoje dipjoma-tične zveze v dosego svetovnih politjičnik namenov. Tjajko beremo v časopisih o čLvozvezi, trozvezi itd. Kakor se v 'zadnjem čaisu čita, |e naša („troizveza“ precej piškavja; prihodnost bo pokazala, koliko je li vredna, T)oda ne sajmo na političnem polju se sklepajo zveze, temveč tudi na polju duhovnih interesov obstoji 'trozveza, ki se je zavezala,L kii imp, namen, uničiti, dati smrtni udarec sveti katoliški Cerkvi. In ta trozveza je: loža, svobodomiselstvo in sinagoga. Dočim se politične zveze spreminjajo in postanejo ne-edincv je ta trozveza edina vi Svojih ciljih, v boju proti sveti Cerkvi. Da je namen lože in svobodomiselstva, uničiti sveto Cerkev, je, mislim, vsakemu dovolj znano; toda ni tako jasno, da ima ta namen še tudi moderna sinagoga. Fred kratkim je bili objavljen v neki brošuri (Bonifazius-Korrespoudpnz) in sicer vi veliko nevoljo judovskega Sodstva, progrgm, .kateri 'dovolj jasno priča, kaj namerava moderna sinagoga v zvezi s svojimi enakomislečimi soboriteiji proti’ katoliški Cerkvi. Avstrijski časopis (Wochen-šebriit für homiletische Wissenschaft und Pratxis, Oktober, 1911) objavlja dotični program ad verbum. Mi povzamemo v, naslednjem samo nekatere misli:
„Ker je krščanska Cerkev nam .(judom) na poti pri dosegi naših namenov, zato moramo pred videm uničiti njen velik vpliv. Privržence krščanske vere moramo napojiti s svobodomiselnim duhom;, provocirati moralmo religiozne kontroverze in vpliv duhovnikov omejiti. (No, to dela pri nas v Avstriji kaj pridno liberalno časopisje!) Nadalje moramo zahtevati enakost vseh religij. Prizadevati si moramo na vjso moč, da dobimo v roke katedre na krščanskih šolali iq tako počasi popolnoma iztrebimo krščalnški nafrik iz šol. In ko pride enkrat čas, da bo tudi ‘zakon prosi spon krščanskega tiranstva, potem bomo imeli 'v rokah vso moč, in, takrat se bo izpolnila obljuba, katera je dana Abrahamu . .
Ali ste slišali, kakšen namen ima sinagoga?! iTfudi dandanes še kriči juclov/stvo: Proč s Kristu-! Mi nočemo, da bi Oh vlaldal toad nami. Na križ z njim!
Tako so se torej ti trije sovražniki zjhkleli u-ničiti sveto katoliško Cerkev, Vi tem hu$.<em boji pa stoji sveta Cerkev sama —< braebium saeculare se ne gane za njo — opiraje se, edino na obljube večne resnice — non praevalebunt — 'peklenska vrata je ne bodo premagala, in na zvestobo dobrih, vnetih kristjanov, ;ki se bojujejo na njeni strani. Če je kdaj potrebna, je gotovo zdaj «v teh burnih časih, da ji stojimo na strani in de oklepamo skale sv. Petra, ki kljubuje Vsem Viharjem, ajco se nočemo potopiti v va-lovju modernega paganstva. Pot res mo je, da smo trdni v veri, Črez vse potrebno je .„sentire cum ec-clesia.“ QSenstos catholicus“ ijam Bog daj, ker „ubi Petrus ibi Ecclesia!“ Ne smemo omahovati ne na leve in ne na desno, temveč ja.jsip in odločno izpovedati Isvoj konfiteor. Seveda potrebno je, da vsak spozna, d|a zna vsak ločiti duhove.
V	tem oziru veliko pripomore najnovejši Časo-
pis „petrus-Blätter, Wochenschrift zur Beurteilung unserer Zeit im römisch-katholischen Geiste.“ Petrus-Verlag, Trier, izhaja cd dne 1. oktobra 1911. Za moto, za princip si je izvolil časopis:	sentire cum
ecclesia. Članki so izborni, pisatelji najboljši. V listu sa svietijo imena, kakor:	dr. Heiner, dr. Commer,
Weiss, Kralikl, Rosier, DeCurtius in . drugi. Menim, da ga posebej še ni treba priporočati.
V	tem listu, 7. številka, dne 12. novembra, se
pod šifro: Monakovo, bere sledeče: (jaz a;d sensum) —. Reform-katoliški časopis „;Das neue Jahrhundert“ jo vsled Motu proprio „.Quo magis“ postal z,elo nervozen ; na eni strani udriha po Rimu, na drugi strani pa hoče biti advokat: „P. 'Holzapfel hat die Erlaubnis zu historischen Forschungen entzogen bekommen, P. Expedit Schmidt wurde sowohl die Leitung der Zeitschrift „Über den Wassern“, als auch das Halten von literarischen und ästhetischen Vorträgen untersagt.“	P. H. K.
Raznoterosti,
Razpisana učiteljšk/a mesta. V celjskem političnem okraju so razpisana sledeča učiteljska! mesita: Na deški ljudski šoli okolica 'Celje (prvi krajevni razred) mesto provizoričnega, učitelja in na trirazred1-nici v Gorici (drugi krajevni razred) mesto definitivnega učitelja, levtentuelno učiteljice. Prošnje je vložili do dne 30. t. m.
Sprememba v politični službi. Namestniški kon-ceptni praktikant dr. Marko Ipavic v Slovenjgradcu je poklican k namestništvu v Gradec. Na njegovo mesto pride namestniški tajnik baron Gabrijel Ro-dioli. — Prestavljen je namestniški koncipist ‘dr. .Luka Wolte iz Sloveujgradca k) okrajnemu glavarstvu Ptuj. — Konceptni praktikant dr. Friderik Hermann iz Gradca je prestavljen k okrajnemu glavarstvu v Celje.
Brihtni Nemci. Efeke neprebavljiva neslanosti nudijc razni nemški listi svojim kulturnimi čitateljem, dokazuje „(Untersteirische Volkszeitung“ v Mariboru. V podlistku omenjenega listai v štev. 97 se našteva, koliko jezikov govorijo ralzni vladarji. Pri tem se omenjat,. o‘a govori naši cesar med drugim tudi „isrbski, hrvaški in dalmatinski jezik.“ Skoda, da ne trdi, da govori cesar tudi zagrebški, varaždinski,
ljubljanski itd. jezik. Silovito so podkovani v| jezikoslovju (naši spodnještajerski Nemci, sjneštoi pa tudi. Najbolj smešno je pa to, da čitatelji s popolnoma resnim obrazom požirajo take duhovitosti.
Liberalna hvaležnost. Na strani 26 štirinajstega letnega poročila Podpornega društva zja slovenske visokoišlolce v Gradcu za leto 19111 beremo sledeče: JPa števila nas uče, da se ima društvo skoro za polovico prispevkov zahvaliti slovenskim zavodom, in zaistopom; mimo teh pa je najti njajveč 'požrtvovalne idealnosti pri juristih, najmanj pri teologih.“1 V poročilu je lepo število duhovnikov in v zahvalo, da podpirajo po večini napredne akademike, so dobili to neolikano priznanje za svojo požrtvovalnost. Liberalna hvaležnost.
Knjigovodski tečaj., Na deželni kmetijski šoli v St. Juriju ob južni železnici ‘se vrši od dne 27. do všitevši dne 30. t, m. knjigovodski tečaj zia kmečke posestnike. Prijave do 20. t. m. na) ravnateljstvo te šole.
Novi gimnazijski ravnatelj v Gorici, vladni svetnik dr. Bezjak, je dne 3. t. m. prevzel vodstvo go-riške gimnazije. Pri tej priliki 'je imel nagovor na učno osobje v treh jezikih, niamreč v| slovenskem, italijanskem in nemškem jeziku. Zgodilo še rpah prvikrat, da je imel v konferenčni sobi goriške gimnazije gimnazijski ravnatelj na učno osobje nagovor tudi v slovenskem jeziku. No, pri ivsem tem se ni konferenčna soba 'še podrla.
Novoletno razglednice, ki jih je založila „,jSlo-venska Straža“ v Ljubljajni, so resnično umetnjšike. V ospodju je Vitez v zlatem oklepu na. Iskrenem konju, vihteč visoko nad glavo meč in ogenj, pod njimi pa leži v snežni odeji slovenska vas,' doline in polja, a v ozadju štrleče planine. Izza gora pa »ega ogromna grabežljiva roka, hoteč jemati slovensko rodno zemljo, kos za kosom, 'leto zen letom. Vse spij, in nikdo ne opazi nevarnosti, a, angeljski vitez, simbol „Slovenske Straže“, zbudi vse, glas buditelja se razlega po gorah in dolinah ter 'pripravlja Slovence k odporu. Zavedni Slovenci, segajte pridno po teli razglednicah, da odvrnemo nevarnost, ki nam preti vsem, ako se je ne ubranimo pravočasno!
„Slovenska Straža“ v Ljubljani je založila u-metniške božične razglednice, kojih snov je zajeta iz narodnega običajh: blagoslavljanja doma o božiču. Razglednica nam predstavlja; pobožno, rodbino, ki je ravno ob tem blagoslavljanju zavila okrog hišnega vogala. Spredaj stopa gospodar z blagoslovljeno vodo vi levi in z oljkino vejico v; desni, sledi mu gospodinja, držeč ponev s plamtečim kadilom v desni, z levo odgajnjajoč malega poredneža, daj tae pride žr-javici preblizo. Starejši bratec in sesitrida pobožno molita. Ob strani pa stoji sivolasi' ded, odet v starodaven plašč. Nad vsem 'pa se v\spenja v o z aid ju v mistični svetlobi angelj-stražnik, simbol „Slovenske Straže“, s široko razpetimi krili, da ščiti in blagoslavlja slovenski dom. Naij bi segli po teh razglednicah vsi, ki jim so še nard dni običaji sveti, vsi, ki jim je na tem, da ti običaji he izumro, vsi, ki jim je ponos biti slovenske krvi!
Slovenski Inženir na, študijskem potovanju v AmerikL ..Glas Naroda“ poroča, d!a biva že več tednov inženir Era,n Pavlin v New-IYiorku, kjer je proučeval pristaniške stavbe. Ogledal si je tudi Erie-kanal, zgradbe pri niagarskih slapovih in ob (velikih. jezerih. Tie dni je odpotoval v Panamo, da si o-gleda tudi dela pri panamskem prekopu. Inženir Pavlin službuje pri pomorskem uradu 'v Tjrstu. Na to študijsko potovanje ga je poslala vlada.
Viničarski tečaj priredi kmetijska šola na Grmu za mladeniče iz vinorodnih krajev, ki se hočejo praktično izvežbati v vseh potrebnih vinogradniških in trtniškiih delih. Tečaj bo trajal od dne 15. februarja do dne '31. oktobra 1912. Sprejme se 6 učencev v starosti od 16 let naprej. Viničarski učenci dobijo brezplačno hrano in stanciviapje, v denarju pa po 10 K na mesec. Prošnje, katerim je priložiti izpustnico ljudske Šole in krstni list aji domovnico, je vložiti pri ravnateljstvu kmetijske Šole na Grmu (pošta Kan-dija na Kranjskem) do ofne '10. januarja 1912.
Podpornemu društvu <za slovenske visokošolce na Dunaju so darovali od dne 1. oktobra do dne 1. decembra 1911: Posavec na Dunaju 200 K; občinski odbor mesta Kranj 50 K; okrajni odbor Laški trg 30 K; narodna društva v 'Ptuju in Milko Naglič v Ljubljatai, del čistega dobička prireditve na čast so-delovalkam pri cvetličnem dnevu po 25 K; okrajna posojilnica v Ormožu 20 K, dr. 'Tanko Benedik, okr. zdravnik na Bledu, Emil Orožen,, c. kr. notar v Kamniku, ’Josip Stritar, c. kr. gimuazijski profesor v p., dm Karol Savnik, e. kr. minist eri jalni tajnik na Du-nlju, po 10 K; dr. VI. Pertot, ministerijalni (podtajnik, Josip Skalar, revident pri’ najvišjem davčnem dvoru, in dr. Ignacij Žitnik, državni! poslanec, vsi na Dunaju, po 6 K; Karol Schweiger v Ljubljani in gospodična Vfehda Jacobi na Dunaju po 5 1; skupaj 418 K. — Ker je ubogih in podpore vrednih prosilcev veliko, blagajna pa skoraj pri kraju, prosi društvo sne samo vse svoje 'dosedanje podpornike in dobrotnike, temuč tudi druge dobrosrčne rojake, da mn vsi pridejo v tej stiski hitro na pomoč. Darofve sprejema blagajnik, dr. Sijanko Lapajne, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju, *L, Bräunerstrasse 10.
Za „Slovensko Stražo.“ Gospod Josip Ješovnik iz Smohora, Koroško, je daroval za „Slovensko Stražo“ več tisoč dragocenih obrabljenih znamk. Za-vefdnemu nabiralcu iskrena «zahvala!
Dr. Kukovčeva pota.
Dr. Klukovec je za nas prava nesreča. Doblro, da jo njegov vpliv že minimtden, da ga nihče ne -smatra več za resnega politika, če ne bi s svojo nesrečno in, nespretno roko postal za nas res še lahko usodepolen. Poglejmo in razkrojimo, Še nekoliko same njegovo Radnjo pot v Gradec, ki jo omenjamo že na drugem mestu in prepričali se bomo takoj o tej
n.Iši trditvi.
Dr. Kukovec je šel v Gradec na zborovanje „Lehrerbunda“, pri katerjem je včlanjeno tudi slovensko učiteljsko društvo. In govoril je celo na tem zborovanju liberalni general. Todal kdor bi pričakoval, da je ta mož tukaj zastavil isivojo, besedo za enakopravnost slovenskega jezikaj bi se bridjko motil. Dr. Kukovec je govoril, a ni spregovoril niti besedice slovenski. 'Niti z besedico ni ugotovil enakopravnost našega, jezika; ,v deželi. Tlako je liberalno narodnjaštvo, taka je liberalna obramba naših najprimitivnej-ših pravic.
Dr. Kukovec je bil na zborovanju onega „,Leh-rerbunda“, ki je pred dobrim letom na zloglasni« letakih krvavo žalil slovenite. mladeniče: imenoval jih je skoro naravnost svinje, 'a dr. Kukovec ni našel besede, da bi bil obsodil to nečuveno žaljenje. Se obljubljali so liberalci laaisko leto, da bodo protestirali proti nezaslišanemu psovanju ^Lehrerbunda“, a so obljubo snedli in tudi dr. Kukovec, je molčal. Tako brani dr. Kukovec čast slovenske mladine, ča&tt slovenskega naroda sploh!!!
Dr. Kukovec je bil na učiteljskem zborovanju v Gradcu, toda ni povzdignil svojega glasu, da bi protestiral proti ponemčevanju, ki ga uganjajo nemški in niemškutarski učitelji po Spodnjem Štajerskem. Ce mav ni najti mnogo tako škodljivih, narodnih nestrpnežev, kakor so ti učitelji, ki zastrupljajo naše mladino zlasti !v obmejnih krajih in izpodrivajo zmo-žnejše slovenske tovariše, vendar ni Čutil voditelj Narodne (!) stranke potrebe to ožigosati. Taka je ljubezen idr. Kukovca in liberalne stnafnke, ki se po krivici imenuje narodna, do res narodnega učiteljstva.
Ali ne zadostujejo že samo ti vdarci v obraz slovenske enakopravnosti, slovenske časti in slovenskega učiteljstva, da mora, vsakdo uvideti, kako so liberalci največji politični hintavci ?; Ali se res Še najdejo ljudje, ki so tajko udarjeni s slepoto, da ne vidijo, kako se igra z njimi urndAno in ogabno 'komedijo? Dr. Kukovčeva pota govore pač cele folij ante in bi morala odpreti vsakemu oči.
Štajersko.
Maribor. Slovanska 'Čitalnica v 'Mariboru «na svoj redni letni občni zbor v torek dne, 19j. t. m., ob
1)9. uri zvečer v svojih društvenih prostorih*. Odbor.
Maribor. D'anes zvečer družinski večer „Slov. Straže“ pri gospodu Kirbišu. Pridite!
Maribor. Včerajšnja predstava Schillerjeve žalo; gre „.Razbojniki“ je dobro vspela. Igralci so se zelo potrudili, cla bi dobro rešili težko nalogo. Občinstva iz mesta lin okolice je bilo veliko. Radi pomanjkanja prostora prihodnjič več.
Leskovec pri Ptuju. Pri nas je bjlo 130 iMo-horjainov. Pri razdelitvi knjig se je nabralo za obmejne Slovence („.Slovensko Strjažo“) 20 K. Vsem dar rovalcem srčna hvala. 'Število Mohorjanov) bi lahko bilo Šjo večje. Upamo, da jih v novem letu mnogu na no /o pristopi. Saj so knjige tako lepe in vredne 2 kr *n, Naj bi torej ne manjkale v nobeni krščanski hiši!
Vuzenica. Dno 4. t. m. se je otvorila tukaj šui-vereinska šota. Pa ne v 'šolskem poslopju — 'isto Še namreč ni za rabo — ampak — čujte in strmite! — v gostilni in sicer v gostilni 'Stajcerjevi. Čudimo se krščanskim starišem, da jpošiljajo otroke v tako šolo. Sg bolj se pa čuJMmo, da v tem slučaju višja oblast ne p/oseže vmes! Običajni tepeži med šolarji obeli, šol so se že začeli. Javno vprašamo nemškega učitelja, ali je svojim učencem to prepovedo)!. Cesar v Vuzenici nikdbjr ni bilo, to se godi sedaj. Odrasli, cela lastni stariši, hujskajo svoje otroke, da napadaje in psujejo Slovence. Zgodil se je slučaj, da je neki Nemec tri dni skrival slovenskega otroka v svoji hiši. Vplival je na otroka, da kljubuje tako dolgo svojim starišem, dokler ne privolijo, 'da pojde v nemško šolo. Ko mati izve, kje je njen fantek, gre po njega in ga (vodi sama v slovensko šolo. Huronjsko vpitje okoli slovenske šole je že postalo nekaj navadnega;
Gornjigrad. Zaradi dolgov okrajnega zastopa se nekdo v „Narodnemu Listu“ izgovarja, Češ, da je cesta klerikalnih občin: Ljubno, Luče, Solčava kriva, da še je dkrajni zastop zadolžil in toliko dolga napravil- No, to je stari, obrabljeni „iflašter“, ki pa no vleče več! V pojajsnilo to-le: Cesta Ljubno—Luče— Solčava je bila proračunjena na 108.000, rečem: edenstioosemtisoč kron. Ce bi se bilo to delo izročilo kakšnemu podjetniku, bi bilo šlo za to svoto ali pa k 'večjemu z J tisoč kron več. Naši naprednjaki so pa hoteli cesto delati v lastni režiji, akioravno so imeli v tem oziru že slabe skušnje. In des, (so to progo v lastni režiji srečno ali nesrečno dodelali za švoto 2GÖ.000 K, reci: dvestošestdesettisoč krtrn. Kako seje mogel proračun za tako ogromno sKiloto prekoračiti, ne bomo preiskovali. 'Omeni naj se le, da je nek gor-
njegrajski odbornik dobil 7000 K za les za prirance, kole itd., ki ga je vozil iz Gornjegjagrađa na to progo; tedaj les je vozil v kraj, kjer je dosti dobrega in cenejšega lesa! 'Torej ni cesta Ljubno—Luče—Solčava kriva tega ogromnega <Mg)a qjÖO.OOO K, ampak liberalno gospodarstvo. Gesta je stala 260.000 K, nekaj podpore je okraj že dobil. Tedaj odkod ta ogromni dolg 300.000 K?! Gospcüa Turnšeka mlajšega dotični liberalni dopisnik opozarja na 4. božjo zapoved. Mi bi liberalcem priporočali neko drago božjo zapoved1
Št. Jurij ob južni železnici. Občni zbor kmetijska podružnice v St. Juriju ob južni železnici se vrši v nedeljo dne 24. t. m. ob 3. uri popoldne vrestav-raciji Marije Kinzl v St. Juriju po sledečem ivspore-du: 1. Poročilo načelstva o poslovanju podružnice v letu 1911. 2. Poročila delegatov o glavni skupščini v Gradcu. 3. Predavanje gospoda ravnatelja Belleta o kletarstvu, 4. Vplačevjanje udnine. Sl Želje, nasveti in predlogi. 6. (Izžrebanje kmetijskega orodja. K o-bilni udeležbi vabi odbor.
Št. Jurij ob južni železnici. Šentjurska* kmetijska podružnica priredi predavanja o živinskih boleznih in kužni postavi. Prvo predavanje se vrši že dne 17. t. m. po rani službi božji v Dramljah v novi šoli, drugo pa dne 31. t. m. ob 3. turi popoldne pri gospodu Sodinu v Bukovžlalku. Pri teh prilikah lahko udje vplačajo udnino za leto 1912.
Boreči. Zlveza prostovoljnih gasilnih društev m politični okraj ljutomerski priredi v pedeljo dne
17.	t. m. tombolo v gostilniških prostorih gospoda Jureša v Borečih. Z'ačetek ob 6. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi odbor.
Ljutomerski okraj. Zveza prostovoljnih gasih
nih društev' v političnem okraju ljutomerskem je imela svoj XVII. občni zbor v Stročji vasi Zborovanje je bilo zanimivo. Najprvo je gospod načelnik v lepem govoru pozdravil navzoče. Nfato je bil imenovan zapisnikar 'in se je prebral zapisnik XVI. obč. nega zbora. Ko so se vpisali še odposlanci posameznih članic, je prišel na vrsto račun;, v katerem se izkazuje, da je imela zveza 70.19 K stroškov in preostanka je v gotovini 672.38 K. Volitev se je izvršila z vzdiganjem rok in so bili zopet izvoljeni enoglasno: Jože Rajh,, kmet ha Moti, niačelnik); Mihael Korošak, kmet na .Grlavi, načelnikov namestnik; Anton Vrabci, kmet in trgovec v Križevcih, blagajnik; Jos. Karba, kmet na Kranju, tfajnik. Med dnevnim redom, ko so bili na vrsti razni predlogi, so sef delegati vspodbujali, naj v svojih članicah krepijo moštvo, naj so Vstrajni in delavni, nlaj Varuje gasilec gasilca posebno v nevarnih obrambnih krajih in naj varuje vsak svoje in svojega sodruga življenje, pa nesrečneža premoženje. Med tem se je izplačalo 28 K za; telesne poškodbe tekom minolega leta. Zatem je sledilo poročilo vsake članice, zastopane pri občnem zboru, o splošnem delovanju od početka do ofanes. Slišali so se zanimivi podatki, katere bo hranila zve-zina zabilježka. Pripomni se Še, da bo zvezd narasla skoraj na 8>00 mož. Prisrčna zahvala se je še izrekla slavni posojilnici ljutomerski za dar 80 kron. Pomozi Bog! Kaj pa drugi kraji in vasi? Zima je, zdaj je Čaš za naprave po vaseh.
Mozirje. Leto se bliža h koncu in nai konec leta se mora napraviti račun, dal se razvidi, ali se je v pretečenem letu napredovalo 'ali ne;. T(udi odbor mozirskega izobraževalnega društva hoče dati račun od svojega delovanja, zato sklicuje občni zbor v nedeljo dne 31. t. m., ob 3. turi popjoldne, v društvene prostore. Na občnem zboru bode rlazvpn drugih poročil tudi govoril prečastiti gospod dr. Josip Hobnjec iz Maribora. Ker je letošnji’ občni zbor velikega pomena za obstoj društva, so vabljeni rys.i udje in prijatelji izobrazbe, posebne fanti in duldete sle naj v obilnem Številu udeležijo. Konpir ‘je za napredek našega društva in blagor mladine, se bode gotovo u-dfeležil.
Vrha pod Sv. Miklavžem na Dobrni. Dne 10. t. m. 'smo v lepem sprevodu nesli k zadnjemu počitku posestnika v naši vasi Jožefa Korenakbj. po domače Blažičfa. 'Oln je bil več let občinski odbornik in blagajničar. To službo, za katero je kot skrajno Varčen Človek' sfodil, je moral letos odložiti vsled bolezni — zadela ga je kap. Rajni Blažič je bil svoje dni odločen narocftijak, saj se je on z gospodom dr. Srnećem pred mnogimi leti odločno potegoval za pravice slovenskega! jezika v naših uradih. Za časa, Auerja, nesrečnega spomina za slovensko Dobrno, se je pa dial rajni Blažič, res nekdaj slovfenski korenjak!, premotiti in je stopil v tabor toplišikijh prišit age v — postaj je posilinemec in hud nasprotnik domače slovenske narodno-katollške stranke. Pač Škoda, 'da se najdejo možje, ki tajkim ljudem na limanice gredo. Bog daj našemu slovenskemu Blažiču mir in pokoj. Njegovim sinovom pa želimo, naj bi vendar enkrat spoznali, da je edino 'pra|vo, če držijo 7\ domačini, ne pja s toplicami in pbsiliinemci, ki nam narodno; in politično le Škodujejo.
Slovenska Straža.
i Sklad Mohorjanov:
Novembra meseca so darovali Mrphorjani v nastopnih župnijah: Šmarje pri Jelšah :7.4j0 K, St. Jakob v Slov;, goricah 5, Ptuj 5, Ft. Martin na Pohorju 15, Hajdin pri Ptuju 18, Koprifvnica 7, SV. Kungota 2.20. Sv. Bolfenk iv 'Slov. goricah 7.10, Gomilške 10, Frankolovo 20, Celje 41.61, Poljčane 25, Šo-
štanj 5, Luče 21,20, Ribnica 1|5.25, Sv. Peter p. Radgoni 10, Kapela 10, St. ?Vid nad Vandotom 4, Sv. Jurij v Slov. goricah 5, Solčava 20. .Velika Nedelja 21, Sv. Peter nfci Medvedovem selu 8, Konjice 12, Središče 40,70, Svečina 2, St. lij pri Velenju 11.60, Sevnica ob S;a(vi 13.10, Sv. Križ pri Ljutomeru 16.93, Dobrim 14. Plapina 3.40, Djolič 8, Sv. Benedikt v Slov. goricah, 12, Loka pri IZidanem Mostu 5, Ljubno 24.54, Rečica ob Savinji 11, Kapele pri Brežicah 10.40, Negova 5, Sv. Jurij: ob Pesnici 4.30, Sv. Trojica v Halozah 8.10, Sv. Kunigunda na Pohorju 20, Slivnica pri Matriboru 25, Podgorje pri Slovenjgrad-cu 5 K.
Slomškov 'dar:
Po častitemu gospodu Cedeju, župniku, Studenice, nabrano pri nadanku pozidanih vzornih hlevov v hiši gospoda Jakoba Kiteka v Brezju, 5.30 kron; Častiti gospod dr. A. Medved, c. kr. profesor v Mariboru, 20 K; socialni demokrat St. U. vi Brežicah plačal sodno poravnavo med njim in vrhniškima gg. kaplajtioma 10 K; ob martinovanju m ab ral častiti gospod Jernej Podpečan, kaplan v Konjicah, 2.04 K; dar duhovščine videmske dekanije 20 K; rodoljubi, zbrani na Martinovem večeru v gostilni Pišek na Teharjih pri Celju, 20 K; pri blagoslavljanju vičan-ska kapele nabral mladenič Janez Škof, Velika Nedelja, 8 K; nabijano na gostiji Ivana in 'Minke lug, rojena Repolusk v Rušah, 6.20 K; dar svatov na gostiji Bratanič-Strgar v Brežicah 7. K.
Razgled po svetu.
Ponesrečen preiskovalec podzemeljskih jam. Gisfcollo, lSletni uradnik pri mestni plinarni v Trstu, se je posebno zanimal za podzemeljske jame. Dne 27. novembra 1911 je Šel z dvema tojvhrišlema v Bazovico in se spustil v tamošnjo 47 metrov globoko jamo, ki jo nazivljafjo „,'Golobja jama.“ Imel pa je le v,rv, ki je bila samo 30 metrov dolga. Ko mu je vrv potekla, in je začel iskati raziskovalec zaslombo ob steni, se mu je utrgala vrv, Giacollo je padel v prepad, iz katerega so ga potegnili po dolgem trudu smrtno nevarno; poškodovanega in ga odpeljali v tržaško bolnišnico.
Zrakoplovna nesreča. Na letalnem polju pri Dunaßskem Novem Mestu se je dne 29. novembra 1.1. ubil tržaški zrakoplovee Ale k lan deti Mosca. Ob enem še je ponesrečil tudi nadporočnik Nittnjer. Mosca je prosil Nittnerja, naj ga vzame seboj v zrakoplov. NaldporoSnik, ki' je izvrsten pilot, je privolil in popoldne se je vzdignil v Etrichovem eroplanu. Ko sta (dvakrat obkrožila letalno polje v visočini 60 do 80 metrov, se je hotel Nittner spustiti na tla, Kajjkfih 30 metrov od tal je začel eropla|n z veliko hitrostjo padati. Najbrže je stroj izgubil ravnotežje in 'aparat jo padel z vso močjo na tla ter zopet odskočil. Mos-ea je odletel ter obležal mrtev na tleh. Nittner ‘si je pretresel možjgane. Mosca je bil 26 let star in je bil rodom Tržačan.
28 oseh obtoženih umora. Kakor smo že poročali, se je moralo v Zagrebu pred porotnim sodiščem zagovarjati 23 oseb radi umora.: Vsled vedno ponavljajočih se požarov je porftalo prebivalstvo ob krajnj-sko-hrvaški meji zelo razburjeno, posebno ker tudi vsled največje čuječnosti ni bilo mogoče dobiti požigalcev. Kl.ir naenkrat se 'je pa raznesla vest, da je neki Češki potujoči rokodelec T.uhaček nekje zažgal. Omenjenega je napadlo v;e8 ko>t 100 oseb, ki so ga tako dolgo mučile, da je izdahnil. Porotniki so vsa vprašanja zanikali, na kar je bilo vseh 23 obtožencev oproščenih.
Vojska med Italijo in
Turčijo.
V Afriki.
Kaflcor se zatrjuje iz vojaških krogov, so dosegli Italijani še le prav iv zadujem čalsu nekaj vspe-hov na bojnem polju.
S pomnoženo silo so ojačili vse vhžnejše postojanke ob morski obali. 0'd zadnje ’vječje bitke pri Ainzari pretečeni torek se ni nič spremenilo.
Iz Calrigrada se poroča., da jje dobil turški vojni minister od tripolitanskega. »poveljnika brzojaivko, glasom katere so vprizorili Italijani koncentrirani napad na utrdbo Sukel Guma, a. morali so se umakniti, pustivši na bojnem polju več kakor ‘400 mrtvih in mnogo ranjenih*. Turki in Arabci’ so pa; izgubili samo 50 mož, med temi je bilo 30 ranjenih.
Neka 'druga brzojavka pa poroča, da se je vršila istega! dne v bližini* Benghazija pri utrdbi Birul Djemal večja praska, kjer so bili tudi Italijani poraženi ter so zgubili 200 mož.
V 'Benghaziju so Itajlijani dobro utrjeni, a izven trdnjavice si pa ne upajo.
Vi prešanje i Iz g ona Italijanov.
Turški ministrski 'svet se je dne 4. t. m. zopet bavil z vprašanjem izgona Italijanov iz Turčije. Po obstoječih dispozicijah bo ministrstvo odredilo, da se rifajprvo izženejo Italijani iz Soluna. Vlekli krogi se namreč boje, da se bo turško prebivalstvo vznemirilo zaradi italijanskih vojnih ladij, ki križajo pred Solunom ter pomorilo onjclotne Italijane.
Druge vesti se glase, da ministrstvo še ni do .čedaj sklepalo, a da bodo Italijani izgnani samo iz utrjenih turšjldh mest-
Pozor!
Prva največja zaloga in izdelovalnica čevljev, prh poroča Bvojo veliko zalogo najboljših in naj modernejših čevljev za gospode, dame in otrokjj. Nadalje prave gojserske lovske čevlje s podplati iz probkovine, gamaše in galoše. Ravnotako Velika izbira blaga iz klobučevine.	J :	f|§
Prevzamem vti Kol«
U' gg g ' v >	'c-'-	' ...!; ‘-v-'
m dekeraeijaka, slikarska m r pleskarske stroke, katera izvršujem vestno in po najnižjih cenah.
Uibael Bokravc v Celja
Štefan Strašek, Celje,
išče službe pri kakem župnišču. Pisma je poslati uredništvu „Straža“ pod „Hlapec ■	190 5
h konjem
Gospodska utica 5,
Prodajalnjca tiskarne sv. Cirila
priporoča svojo bogato zalogo vseh tiskovin potrebnih za župne, šolske in občinske urade, za posojilnice, odvetnike, notarje, društva in zasebnike. Priporoča tudi pisalne potrebščine, kakor, črnilo, peresa, svinčniki, radirke, ravnila, tintnike itd. Raznovrstni papir, kan-celijski, pisemski v zavitkih, kasetah, papir za sekirice (notni papir). — Trgovske knjige v raznih velikostih. Spominske knjige (Poesie). Knjige za slike (Photographie-Album) itd. — Istotako se "priporočajo raznovrstni, molitveniki kakor:
Venec pobožnih molitev in sv. pesmi, Sveto opravilo, M3I0 sv, opravilo, Hodi za Kristusom, Hoja za Marijo, Marija žalostna mati, Družbine ali Dekliške bukvice, Ključek nebeški, Prijatelj otroški, Večna molitev na čast presv. R. Telesu, Šmarnice jeruzalemskega romarja, Ordo providendi. Premišljevanje o življenju našega Gospoda Jezusa Kristusa, Duhovni vrtec ali molitvenik za katol. mladež, Marija, mati dobrega sveta, Vrtec sv. devištva itd. — V zalogi ima tudi raznovrstne druge knjige n. pr.: Katekizem o zakonu, Katoliška liturgika, Pobožni ministrant, Občna metafizika, Razlaga velikega katekizma, A. M. Slomšeka zbrani spisi, Obrednik za organiste, mali ročni Officium defunctdrum, Sv. birma, Marijino življenje in druge. — Dobe se tudi križi, stenski, nikljasti leseni razne velikosti in cene. —- Svetinjice iz aluminija, Srca Jez. in Mar., Naše ljube Gospč, Čistega Spočetja. Posebno se priporočajo svetinjice, ki se lahko nosijo namesto raznih škapulirjev, kakor tudi za Marijine družbe. Rožni venci, leseni in koščeni, kokus, biserni in srebrni po raznih cenah; tudi križci za rožne vence.
MARM sv
IEILÜ
Državni
Koroška cesta 5 Hmmou
lastna hiša
ima najboljše stroje, črkostavne stroje z lastnim električnim obratom, najnovejše črke in moderne obrobke ter se priporoča, da napravi vse v nje stroko spadajoče reči kakor:	;-
časnike, knjige, brošure, računske sklepe, zadružna in društvena pravila, nadalje za posojilniške, občinske, šolske, župnijske in druge urade 'uradne zavitke z natisom in glave pri pismih, kakor tudi za obrtnike in trgovce, krčmarje, društva in zasebnike: pisma, ovitke, okrožnice, račune, opomine, men-jice, cenike, jedilnike, vabila, plesne rede, vsprejemnice, zaročna naznanila in pisma, vizitnice in na-pisnice, plakate in naznanilne cedulje itd.
Diplome za častne občane in ude društev v primerni velikosti in olepšavi. Parte in žalostinke v najlepši opravi.
Vsa naročila se najhitreje in ceno izvršujejo.
bran. št
25010
■	iz poštene drnžine se sprejme v sve-
UvSiiOC čami franca Puchek v Mariboru
Viktringhofg»sse št. 30.	188
Dobro rodbinsko kavo
priredi že mali dodatek „pravega : Francka:“ s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti našel je pravi Franck toli priljubljen sprejem v slehernem gospodinjstvu.
ÄA.THIERRY-ABALSAM
edine pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstv. znamko. Oblastno varovan.
Vsako ponarejenje, posnemanje in prodaja kakega drugega balsama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnem kataru, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri influenci, pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu in ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in in izpuščajih itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki. K 5 60.
Lekarnarja A. Thierry-a
samo pristno
centifelijsko mazilo
zanesljivo in nagotovejšega ut i ranah, oteklinah, poškodbah,
je zanesljivo in nagotovejšega učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnet-V, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi telesa in radi tega dostikrat na pravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri starih ranah i. t. d. 2 dozi staneta 3 60 K.
Narobi se: Lekarna k angelju varilni, ADOLF THIERRY v PREGRADI pri ROGATCU.
Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Mariboru v lekarni W. A. König.
ICHD1EN
iÄJäsaösJf
4.T&rry » Pmrwd» j mmi«* t»»>w
Sicer čuden,toda nas vsak način zelo pameten predpis
je odredil nek švicarski zimsko-Športni klub za svoje člaine. Priporoča jim, da imajo pri sankanju zmiraj Fay-eve prave sodenske mineralne pastile sabo, — manj za vožnjo v dolino, kakor pa za bojo v hrib, ker pri tem morajo pljuča močno. delovati in s tem je v zvezi nevarnost dihanja z odprtimi ust-mi. Lahko si vsak predstavlja, da sodenske pastile pri tem zelo dobro vplivajo in vsled tega mi to tudi našim prijateljem zimskega športa priporbčapno.
Generalna reprezentanca za Avstro-Ogrsko W. TJi. Guntzert, c. kr. dvorni dobavitelj Dunaj IV-1., Grosse Neugasse 17.
Zahtevajte list Straža!
Pijte samo TolstovpšRo slatino.
RaroS sa v Tolstem vrbo, Bahanj, Koroška.
Veletrgovina s špecerijo in g = z deželnimi pridelki ■■■■;
Glavna zaloga: Graška cesta 22 Podružnica: Narodni dom.
Prazen je lljovor, da ge mora blago iskati
pri tujcih, ker Vam nudi domača zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem oziru boga*'? in zelo povečano zalogo z vedno svežim blagom, tako, da zamore proti vsaki konkurenci popolnoma ustreči zahtevam cenj. g. trgovcev in prosim za mnogobrojen obisk, o čemur se lahko vsakdo sam prepriča, če tudi z najmanjšim poizkusom.
Velečastitim gospodom duhovnikom ponudim voščene, kakor tudi druge vrste sveč, tor olje in kadilo za cerkve.
Kupujem tudi deželne in druge pridelke, kakor oves, rž, pšenico, divji kostanj, želod, suhe gobe, med v satovju, fižol, seno, orehe, krompir, malisno štupo, smrekove storže, vsakovrstno sadje, sveže in suho, vinski kamen, itd. itd. sploh vse deželne pridelke po najvišjih dnevnih cenah, nadalje kupujem vsakovrstne vreče, ter petrolejske in oljnate sode. „
Imam tndi v zalogi riževo moko in otrobe za krmilo živine v ceni od 9 do 15 Kron 100 kg pri odjemu celega vagona ter „Lukulus“ za pitanje svinj.