Savinjske novice št. 46, 15. november 2019 1 Savinjske novice št. 46, 15. november 2019 2 Oglasi Dejan Horvat: »Stranke so vedno na prvem mestu« V Šoštanju stoji NLB Poslovalnica, ki jo vodi Dejan Horvat, nekdanji rokometaš, ki mu je uspelo, da je izkušnje iz profesional- ne športne kariere uporabil pri vodenju svo- je bančne ekipe in zmagal. Ko smo bili na obisku v NLB Poslovalnici Šo- štanj, so se vhodna vrata odpirala in zapira- la, stranke so prihajale in odhajale, zaposleni v NLB so jih prestrezali že ob prihodu in jih us- merjali k sodelavcem, ki so jim znali najbolj po- magati. Ob tem, da vse deluje kot dobro naoljen stroj, pa je v prostorih občutiti tudi domačnost, ki je pogosta v manjših krajih, kjer se zdi, da se vsi poznajo. SKOZI ODPRTA VRATA JE TREBA VSTOPITI »Zgodilo se je skorajda čez noč. Vprašali so me, če bi prevzel vodenje poslovalnice, takrat še v Žalcu, in čez nekaj dni sem bil že tu. Na začet- ku sem imel nekaj pomislekov, a skozi vrata, ki se ti odprejo, je treba stopiti. Ne smeš se ustaviti ob prvi oviri,« se svojega prihoda spomni Dejan Horvat, danes vodja NLB Poslovalnice Šoštanj. Vodenja se je lotil tako, kot je najbolje znal, s po- močjo izkušenj iz športa: »18 let sem igral roko- met in naučil sem se, da je timski duh ključna sestavina dobre ekipe. Vsakega od sodelavcev sem skušal čim bolje spoznati, ugotoviti, kaj so njegove prednosti, kaj slabosti, in jih nato pove- zati v učinkovito ekipo. Ko smo se bolje spozna- li, je postalo lažje. Rasli smo in se razvijali, tako da smo postali dobro uigrana ekipa.« POMAGAMO, DA STRANKE DOSEŽEJO VEČ Vsi v poslovalnici se strinjajo, da je skrb za stranke vedno na prvem mestu. »Vsaka stran- ka ima potencial, da s pametnim upravljanjem denarja doseže več, naša naloga pa je, da s po- govorom ugotovimo, kakšne so njene želje in zmožnosti, ter ji pri tem pomagamo. Če uspe- mo izpolniti njena pričakovanja, lahko pričaku- jemo, da bo o uspešno izpeljanem poslu go- vorila s prijatelji, sodelavci, morda poslovnimi partnerji. Tako dobimo največ novih strank in zagotavljamo boljše rezultate naše poslovalni- ce,« nam razloži. Toda v odnos s stranko je treba vložiti veli- ko energije in biti vztrajen. »Naši finančni sve- tovalci naredijo vse, da stranke vedo, da imajo banko, ki za njih skrbi. Pokličejo jih dvakrat le- tno, jih povabijo k nam na pogovor in preveri- jo, kaj lahko storijo, da se njihovo finančno sta- nje izboljša. Tako gradimo naše odnose, stran- kam pa pomagamo k temu, da lažje uresničuje- jo svoje življenjske cilje,« pove Dejan in zaklju- či, da so: »Šoštanj in njegovi ljudje naš dom. In kot vemo, je dom tam, kjer so ljudje, ki nam po- menijo največ.« Dejan Horvat, vodja NLB Poslovalnice Šoštanj Media Publikum d.o.o., Zasavska cesta 54, 1231 Ljubljana - Črnuče Savinjske novice št. 46, 15. november 2019 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Tretja stran Iz vsebine: Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka- njir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla- gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred- nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ISSN 0351-8140, leto LI, št. 46, 15. november 2019. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinj- ske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glav- ni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90- 791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www. savinjske.com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 46, 15. november 2019 3 Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Recikliranje tekstila veliko več kot »modni« trend Vsi poznamo rek, da obleka naredi človeka. Z obleko sporočamo, kdo smo, katere so (ali pa niso) naše vrednote, nenazadnje tudi to, kakšen odnos imamo do ljudi, med katerimi se pojavimo v dolo- čenih oblačilih. Da bi se dobro počutili v vsaki situ- aciji, si naredimo zalogo različnih oblačil, nekateri večjo, nekateri manjšo, iz katere dnevno jemljemo v uporabo izdelke, ki nam ustrezajo ravno takrat. Tisti, ki so obremenjeni z aktualno modo, in to niso samo ženske, imajo na tem področju večje potrebe, posledica pa je, da se jim v omarah ob- lačila kopičijo. Kljub temu jih mnogo tarna, da ni- majo obleči nič pametnega. V takem primeru je smiselno v omarah narediti »čistko«, ob tem pa se zastavlja vprašanje, kam z odvečnimi oblačili. Najboljša rešitev je oddaja teh oblačil v zaboj- nike za rabljeni tekstil, ki jih poznamo pod ime- nom Tekstilko. Vanje lahko odložimo vsa otroška, ženska in moška oblačila ter hišni tekstil, torej pr- te, zavese in posteljnino, in tudi popolne pare čev- ljev. Izdelki morajo biti čisti in suhi ter zapakirani v vrečkah. V zabojnike za rabljeni tekstil ne sodi- jo krojaški odpadki, cunje, vzmetnice in preproge. Čeprav se komu morda zdi, da je recikliranje tekstila zgolj še eden od »modnih« trendov sodob- nega časa, temu ni tako. Tekstil so namreč recikli- rali že v 18. stoletju, ko je v času vojn, ki jih je po vsej Evropi sprožal Napoleon, prišlo do pomanjka- nja volne, zato so izdelke iz volne predelovali na- zaj v klobčiče volne. Tako se je razvila industrija re- cikliranja tekstila in obstala vse do današnjih dni. Reciklaža tekstila se neprestano razvija in iz- boljšuje in danes predstavlja enega od načinov prizadevanj proti onesnaževanju okolja. Čedalje več ljudi se zaveda pomena kroženja oblačil, ven- dar Slovenci na tem področju nekoliko zaostaja- mo za drugimi razvitimi državami. Največ povpra- ševanja pri nas je po rabljenih otroških in ženskih oblačilih. Pozitivno je, da v družbi slabi prepričanje, da ra- bljena oblačila kupujejo samo tisti, ki nimajo de- narja, zato takšna oblačila izgubljajo pridih manj- vrednosti. Vse več ljudi se zaveda množične proi- zvodnje nepotrebnih količin oblačil in tega, kaj to pomeni za naš planet. Raziskave so pokazale, da reciklaža dveh mi- lijonov ton tekstila naredi toliko dobrega za oko- lje kot odstranitev milijona avtomobilov s cest. Ži- vljenjska doba oblačila je v povprečju le tri leta. Če bi bila daljša za samo tri mesece, bi na tak način zmanjšali izpust ogljika v ozračje za pet odstotkov. Pomislite na to, ko se boste naslednjič odločali za zamenjavo obleke. Tema tedna Oblačila so veliko breme za okolje .........................4 Pusto Polje Zaradi obnove vodovoda občasna popolna zapora odsekov ceste skozi naselje .................. 5 Gornji Grad Preuredili okolico šole in zdravstvenega doma ................................................... 6 Gospodarsko razstavišče v Ljubljani Na pohištvenem sejmu tudi zgornjesavinjska podjetja ...................................... 10 Martinovanje v Mozirju Leponjivski škof poskrbel za spremenjenje mošta v mlado vino .................................................... 25 Gorska kolesarka Monika Hrastnik Prejela že tretje priznanje Olimpijskega komiteja Slovenije ........................ 27 (BK) (ŠS) Savinjske novice št. 46, 15. november 2019 4 Tema tedna, Anketa Naša anketa Kam z odvečnimi oblačili? Dandanes so naše omare prepolne oblačil. Za vsako priložnost želimo biti urejeni, in naj bo to vsakdanje opravilo ali posebna pri- ložnost. Ob tem se omare polnijo in slej kot prej pride trenutek, ko moramo kakšno oblačilo zavreči. Prav zaradi tega so postavljeni zaboji, v katere lahko odvržemo cela in čista oblačila. Ali jih naši sogovorniki poznajo? OBLAČILA SO VELIKO BREME ZA OKOLJE Norijo nakupovanja bi lahko zamenjala razumska uporaba rabljenih oblačil Danica Janžovnik, Nove Loke Tista oblačila, ki jih pri nas ne nosimo več, po- gosto pospravim v škatle in oddam socialno šib- kim. Moja prijateljica jih odpelje tistim, ki jih rabi- jo. Sem pa uporabila tudi zabojnik Tekstilko. Sle- dnji je zelo pripraven za oblačila, ki jih pozneje re- ciklirajo. V predelavo sem prispevala tudi nekaj hlač iz jeansa. Iz njih so pozneje izdelali različne uporabne predmete. Bojan Štrukelj, Šmartno ob Dreti Če ljudje disciplinirano v zabojnik odvržejo vse tiste artikle, ki jih upravljalec zabojnika po- tem lahko reciklira, je to zelo dobrodošlo. Tako tu- di lahko privarčujemo, saj se lahko vse reciklira in ponovno uporabi. Tudi naša družina vsa obla- čila, ki jih ne uporabljamo več, odvrže v ta zaboj- nik. Iz druge roke smo oblačila nosili v mlados- ti, predvsem so jih bili deležni otroci, saj smo tako privarčevali v družin- skem proračunu. Franc Špeh, Krnica Na kmetiji veliko oblačil ponosimo za delo v hlevu in njivi, izrabljena potem porabimo za raz- lične krpe. Tako tekstil ne konča v črnih zabojni- kih. Uporabljamo tudi zabojnike za tekstil. Ima- mo ga tudi v Lučah in tja odnesemo vse, kar je še uporabno, ali pa jih darujemo v humanitarne namene. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo Breda Fužir Puncer, Varpolje Zabojnik Tekstilko zelo dobro poznam in ga s pridom uporabljam. Vsa moja rabljena oblačila romajo tja. Ker sem vse življenje delala s teksti- lom, sem imela zelo dobre možnosti, da sem kaj kupila po kolekcijski ceni, tako da iz druge roke nisem nikoli kupovala oblačil. To zelo prav pride moji hčerki, ki na tak način odda oblačila mojih vnukov. Včasih tudi kaj na enak način nabavi. Slavka Glušič – Beba, Nazarje Nikoli nisem svojih rabljenih oblačil dala v humanitarne namene. Od kar imamo zabojnik Tekstilko, ga s pridom uporabljam. Tja romajo moja tako poletna kot zimska oblačila, ki jih ne nosim. Ker sem bila drugačne postave, nisem s prijateljicami menjala svojih oblačil. Sem pa zelo rada dala in tudi prejela otroška oblačila za svo- je otroke. Tovrstne menjave se zelo poslužujejo mamice mojih vnukov. Tako med seboj kot s svojimi prijateljicami menjajo oblačila, saj jih otro- ci zelo hitro prerastejo. Tekstilna industrija je ena naj- večjih onesnaževalk našega pla- neta, na okolje namreč vpliva sko- raj tako pogubno kot industrija pla- stike. V zadnjih dveh desetletjih se je stanje še poslabšalo, saj podat- ki kažejo, da potrošniki kupujemo kar 60 odstotkov več oblačil kot prej. Posledično se je proizvodnja več kot podvojila. Svoje naredijo tu- di modni trendi, ki ljudi spodbuja- jo k neprestanemu nakupovanju in menjavanju oblačil. Reciklaža obla- čil je po mnenju poznavalcev pre- malo učinkovita, potrošniki ima- mo kljub temu kar nekaj možnos- ti za ekološko osveščeno reciklažo oblačil. Ena izmed teh so zabojniki za rabljena oblačila, ki so postavlje- ni tudi v zgornjesavinjskih občinah. ZA KILOGRAM BOMBAŽA 10 TISOČ LITROV VODE Sliši se neverjetno, a dejstva ne lažejo. Za proizvodnjo enega kilo- grama bombaža se porabi 10.000 litrov pitne vode. Za izdelavo ene same majice se porabi preko dva tisoč litrov vode, ogromno barvil in pesticidov. Produkcija bomba- ža kot glavne surovine za tekstil je četrti največji onesnaževalec na svetu. Sintetična tkanina pot- rebuje več kot sto let, da se prič- ne razkrajati sama od sebe. Skup- no se v svetu na letni ravni porabi kar 253 milijard ton vode. Če želimo zmanjšati ogromne količine pesticidov, prihraniti pri vodi in energiji ter preprečiti do- datno onesnaževanje zraka, vode in zemlje pri produkciji surovin za tekstil, moramo zmanjšati nakup oblačil in kupovati kakovostno, za daljšo življenjsko dobo. ZGORNJESAVINJČANI ZBIRALNIKE OBLAČIL REDNO UPORABLJAJO Najmanj, kar lahko storimo, je, da oblačila, ki jih ne potrebujemo več, kot odpadek odložimo v za to namenjene zabojnike, od koder gredo v reciklažo. V ta namen je podjetje PUP Saubermacher pred štirimi leti v pet zgornjesavinjskih občin (Nazarje, Gornji Grad, Ljub- no, Luče in Solčava) namestilo rde- če zabojnike imenovane Tekstilko. Tudi podjetje Komunale Mozirje je enake zbiralnike tekstila namesti- lo v Mozirju in na Rečici ob Savinji. Vanje lahko občani oddajo še uporaben in čist tekstil, oblačila, torbice, pasove in čevlje v parih. Iz podjetja PUP Saubermacher so sporočili, da je v letošnjem le- tu podjetje Tekstilko, s katerim sodelujejo, v Nazarjah postavi- lo še dodaten zbiralnik. V pod- jetju ugotavljajo, da so se Zgor- njesavinjčani na zbiralnike obla- čil navadili in jih redno uporablja- jo. Tekstilkoti so namreč vsak te- den polni in tako tudi praznjenje poteka tedensko. V podjetjih PUP Saubermacher in Tekstilko po- rast rabljenih oblačil v zbiralnikih v precejšnji meri pripisujejo tako zgrešenim nakupom kot slabi ka- kovosti oblačil, ki jih zaradi tega hitreje zavržemo. Savinjske novice št. 46, 15. november 2019 5 Tema tedna, Aktualno (Foto: ŠS) NI VSE, KAR ODVRŽEMO, PRIMERNO ZA RECIKLAŽO Vsi se ne držijo navodil, kaj spada v zbiralnike oblačil in kaj ne. Kot piše na spletni strani pod- jetja PUP Saubermacher, v njihovih brošurah, in kot so poudarili tudi za naš časopis, v zbiralni- ke nikakor ne spadajo »prešite odeje, vzglav- niki, blazine, pena, otroške igrače, krojaški od- rezki, mokra, umazana, raztrgana in mastna ob- lačila, krpe za pomivanje tal in podobno, kar je onesnaženo, saj se tako lahko onesnaži celotna zbrana količina tekstila in oblačil«. Posamezniki oddajajo tudi naštete predmete in tako je zbiralnik hitro poln, poleg tega s tem pos- tanejo neuporabna dobra oblačila. Zlasti je po- membno, da v zbiralnike oddajo oblačila v vreč- kah, ki tako ostanejo zaščitena tudi v primeru, če nekdo odda v zbiralnik neustrezna oblačila. S tem se tudi omogoči lažji način praznjenja in dela. Zaradi hitrega polnjenja zbiralnikov prav ta- ko ni primerna oddaja v škatlah, ki še dodatno jemljejo prostor. Posledično ljudje, ki naletijo na poln zabojnik, oblačila puščajo ob njem, kar prav tako ni primerno. V PUP Saubermacher še pojasnjujejo, da gre okoli 60 odstotkov vsebine iz tovrstnih zabojni- kov v ponovno uporabo, 15 odstotkov se uporabi za krpe, 15 odstotkov jih uporabijo v tekstilni, pa- pirni in avtomobilski industriji, 10 odstotkov ne- uporabnih tekstilij pa gre v sosežig. šniške miselnosti, torej kupuj manj in uporabljaj oblačila iz druge roke. Miselnost, da so rabljena oblačila manjvre- dna in da po njih posegajo zgolj revnejši sloji, v svetu ne drži več. Trend, da oblačila, ki smo se jih naveličali, a so še uporabna, predamo nap- rej, se razvija tudi v Sloveniji. Ljudje se zaveda- jo velike obremenjenosti okolja z množično pro- izvodnjo nepotrebnih količin oblačil, in po obla- čilih »iz druge roke« posegajo okoljsko osveš- čeni ljudje. Tudi v Mozirju že več let deluje prodajalna, ki ponuja rabljena otroška oblačila. V Gornjem Gradu je Zavod Stanislava izmenjavo rabljenih oblačil spodbujal v oktobru v svoji hiški »prine- si – odnesi«. V društvu Ekologi brez meja menijo, da kljub trudu posameznikov brez sistemskih ukrepov na ravni Evropske unije, sprememb ekonom- skih modelov in razvoja tehnologij za reciklažo vidnejših uspehov ne bo. Tekst in foto: Tatiana Golob Tekstilkoti v naši dolini so vsak teden polni, zato so v Nazarjah postavili še dodaten zbiralnik. Okoli 60 odstotkov vsebine iz zabojnikov za tekstil gre v ponovno uporabo, so povedali v podjetju PUP Saubermacher. OBLAČILA »IZ DRUGE ROKE« POSTAJAJO TREND Za zmanjšanje okoljske škode, ki jo povzro- ča tekstilna industrija, po prepričanju okolje- varstvenikov ni dovolj reciklaža tekstila. Ta je danes še toliko težja zaradi mešanih materia- lov v tekstilu, ki jih med seboj težko ločijo in reciklirajo. Zato je potrebna sprememba potro- V PUSTEM POLJU PRIČELI Z OBNOVO VODOVODA Možne občasne motnje pri dobavi in oskrbi s pitno vodo V Pustem Polju bo zaradi obnove vodovoda občasna popolna zapora odsekov ceste skozi naselje. (Foto: Marija Šukalo) OBČINA LUČE Zbiranje podatkov za pridobitev naziva Zelena destinacija Občina Luče se je s podpisom listine in s pris- topom v zeleno shemo slovenskega turizma za- vezala trajnostnemu razvoju svojega območja in tako začela tudi s postopkom pridobivanja znaka Slovenia green destination. Del tega pro- cesa je zbiranje podatkov o sedanjem stanju ra- zvoja občine na vseh področjih trajnostnega de- lovanja. Na spletni strani občine so zato objavi- li ankete, ki jih naslavljajo na prebivalce, obisko- valce in turistične ponudnike oziroma turistično gospodarstvo v občini. Rezultati izpolnjenih anket bodo v pomoč pri sprejemanju ukrepov za izboljšanje stanja, za- to vabijo vse, da anketo izpolnijo, saj bodo vse izpolnjene ankete in odgovori zaupni, bodo pa v znatni meri pripomogli pri nadaljevanju po- stopka. Marija Lebar Skozi naselje Pusto Polje so pričeli s preno- vo vodovoda. Trasa slednjega bo potekala pod cestiščem. Izvajalec del je mozirska Komunala, predvidena vrednost investicije, ki jo bo financi- rala nazarska občina iz svojega proračuna, je 86 tisoč evrov. Po končani izgradnji glavnega voda bodo sledile obnove vseh potrebnih vodovodnih priključkov vključno s predstavitvijo vodomerov v zunanje termo jaške. ZAPORE ODSEKOV CEST IN DOVOZOV Ob delih je oviran promet skozi naselje in ob- časna popolna zapora odsekov cest in dovozov. Možne so tudi občasne motnje in prekinitve do- bave in oskrbe s pitno vodo. UREDITEV ELEKTRO VODOV IN JAVNE RAZSVETLJAVE Po besedah direktorja občinske uprave Sa- ma Begiča bodo dela končana letos. V pri- hodnjem letu načrtujejo ureditev elektro vo- dov in javne razsvetljave, v kolikor bodo us- peli dobiti vsa soglasja lastnikov. Projekt je v fazi izdelave pri podjetju Projektiva NVG Ce- lje. Nato bo sledila globinska sanacija in as- faltiranje cestišča. Marija Šukalo Savinjske novice št. 46, 15. november 2019 6 Iz občin MESTNA OBČINA VELENJE Sprejeli osnutek odloka o ustanovitvi skupne medobčinske uprave Svetniki Mestne občine Velenje so na seji sveta v začetku novem- bra obravnavali in sprejeli predlog odloka o ustanovitvi skupne me- dobčinske uprave. Odlok je podla- ga, na osnovi katere bodo občine SAŠA regije ustanovile skupno ob- činsko upravo. Ta naj bi predvido- ma začela delovati v začetku pri- hodnjega leta. ZDRUŽILA SE BOSTA DOSEDANJA SKUPNA ORGANA Zaradi sprememb, ki jih določa zakon o financiranju občin, se bos- ta obstoječa skupna organa Me- dobčinska inšpekcija, redarstvo in varstvo okolja ter Urad za ure- janje prostora SAŠA regije združi- la v nov skupen organ Skupna ob- činska uprava SAŠA regije. Poleg že obstoječih nalog bo nov skup- ni organ izvajal naloge občinskega odvetništva, pravne službe in pro- računskega računovodstva. Skupna občinska uprava SAŠA regije bo opravljala upravne, stro- kovne in pospeševalne naloge ob- činskih uprav občin ustanovite- ljic. Ustanoviteljice so občine Gor- nji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Na- zarje, Rečica ob Savinji, Solčava, Šmartno ob Paki, Šoštanj in Me- stna občina Velenje. Skupna upra- va bo izvajala tudi naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb. VEČ KOT POLOVICO DENARJA IZ SOFINANCIRANJA V skladu z omenjenim zakonom so občine s strani države upraviče- ne do določenega dela sofinanci- ranja glede na število nalog, ki jih bo zanje opravljala skupna me- dobčinska uprava, in glede na šte- vilo občin, ki na ta način združujejo del svojih nalog. Skupno sofinanci- ranje za Mestno občino Velenje, v okviru katere bo delovala skupna medobčinska uprava SAŠA regije, je predvideno v višini 55 odstotkov. Marija Lebar GORNJI GRAD Preuredili okolico šole in zdravstvenega doma V gornjegrajski občini so se le- tos lotili urejanja poti v okolici Osnovne šole Frana Kocbeka. Ure- dili so parkirišče pred šolo, kjer so pred mnogo leti posajene breze posekali in posadili nova drevesa. Prav tako so uredili pot med šolo in vhodom v vrtec, pot do igrišča in zbirališče odpadnega papirja. Sanirali so kletne prostore zdra- vstvenega doma, saj so bili prostori vlažni, in opravili hidroizolacijo stav- be. V zdravstvenem domu je že več let ena skupina vrtčevskih otrok, zato so bili prostori nujno potrebni vzdrževalnih del. Poleg lekarne, ki je prizidek k zdravstvenemu domu, so povečali parkirišča. Lekarna Ima se- daj štiri parkirna mesta. Štefka Sem OBČINA GORNJI GRAD Upravitelj strelišča v Zagradišču bo lovska družina Strelišče, na katerem imajo gornjegrajski lovci svoj dom, bo po 30 letih najema prešlo v njihovo last. (Foto: Štefka Sem) Občina Gornji Grad je od ljubljan- ske nadškofije odkupila zemljišče v Zagradišču, na katerem je urejeno strelišče in postavljen lovski dom. Zemljišče je plačala po ceni, ki je bi- la podana ob cenitvi, in sicer za ne- kaj manj kot 29 tisoč evrov. Odkup- ljeno zemljišče bo dala v upravlja- nje Lovski družini Gornji Grad. Ker ga vsaj trideset let ne more proda- ti, ga bo dala družini za toliko let v najem. V tem času bodo lovci z na- jemnino pokrili vrednost zemljišča, nato preide v njihovo last. LOVCI IMELI STRELIŠČE ZA SVOJE Strelišče v Zagradišču je ureje- no že dolgo let. Lovska družina si je tam postavila svoj dom. Lovci strelišče uporabljajo le nekajkrat letno, tam sta zelo aktivna Strel- sko društvo Gornji Grad in Strel- ski klub Menina. Slednji je edini lo- vski družini plačeval najemnino za strelišče in dodatek za posamezno tekmo. Obe društvi sta še lani ime- li tri termine tedensko za uporabo strelišča. Letos, še pred sklenitvi- jo pogodbe z občino, so lovci zelo spremenili možnost uporabe stre- lišča za strelski društvi ter višino najemnine, so povedali člani obeh strelskih društev. UPRAVLJAVEC SE BO DOGOVARJAL Z UPORABNIKI Lovska družina bo z novim le- tom postala upravljavec, saj bo ob- čina z njimi sklenila pogodbo. Lov- ci se bodo potem dogovarjali z dru- štvoma glede terminov za strelja- nja in najemnine. Občina ima inte- res, da se dogovorijo med sabo, saj je to strelišče edino daleč naokoli, je dejal župan Anton Špeh in do- dal, da je tudi streljanje del špor- tnega turizma. PO 30 LETIH BODO LOVCI LASTNIKI Svetniki so ob tej temi opozo- rili na pripombe občanov glede hrupa, ki je prisoten ob streljanju. Prav tako so bili mnenja, da lah- ko stroške overitve pogodbe kri- je lovska družina in ne občina, saj set let ne bo imela več nobenega vpliva na strelišče in dogajanje na njem. OBČANI OPOZARJAJO NA HRUP Glede hrupa je Špeh dejal, da občina na to nima vpliva, za to so druge institucije in inšpekcije. Gle- de stroškov overitve pogodbe je dodal, da lovci menijo, da je to ze- mljišče njihovo že sedaj, ker so ga doslej uporabljali. Svetniki so predlagali rampo na območju strelišča. Cesta je občin- ska, za rampo bodo morali pos- krbeti lovci, je povedal Špeh. Ker je premalo svetnikov glasovalo za spremembo, bo po glasovanju stroške, nastale z overovitvijo po- godbe, plačala občina. Štefka Sem Približno 29 tisoč evrov je plačala občina Nadškofiji Ljubljana za zemljišče v Zagradišču. če bodo dobili zemljišče, jih lah- ko plačajo. Prav tako so se poja- vili pomisleki, da občina čez tride- Savinjske novice št. 46, 15. november 2019 7 Organizacije, Iz občin OBČINSKI SVET LUČE Potrdili predlog o spremembah financiranja Glasbene šole Nazarje TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER MOZIRJE OGLEDALO OBČINE Želijo pripeljati čim več turistov in jih zadržati čim dlje Občine ustanoviteljice Javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Glasbena šola Nazarje financirajo delovanje zavoda po ustanovitelj- skih deležih in neodvisno od šte- vila vpisanih učencev iz posame- zne občine. Predlagane so spremembe od- loka, ki v bodoče predvidevajo 50 odstotkov financiranja glede na višino ustanovitvenega deleža in 50 odstotkov glede na število vpi- sanih učencev iz posamezne ob- čine. PRAVIČNA PORAZDELITEV FINANČNIH OBVEZNOSTI Predlog odloka o spremembah na ta način prinaša bolj pravično porazdelitev finančnih obvezno- sti, je bilo rečeno na seji občinske- ga sveta Luče, kjer so spremembe odloka obravnavali. Za veljavnost morajo spremenjeni odlok potrdi- ti občinski sveti vseh sedmih občin ustanoviteljic. Svetniki v Lučah so se s predlogom odloka strinjali in ga v prvem branju soglasno potrdili. Marija Lebar V Mozirju turistično informacij- ski center (TIC) deluje od letoš- njega maja. Konec aprila je bila otvoritev, prve turiste so sprejeli po prvomajskih praznikih. Občin- skim svetnikom je dosedanje de- lo predstavila vodja TIC Jasmina Roter Jager z Zavoda za izobra- ževanje, kulturo, šport in turizem 3 jezera Braslovče, ki ima z obči- no sklenjeno petletno pogodbo za upravljanje TIC-a. VERJAMEJO V REZULTATE Roter Jagerjeva je pripravila po- ročilo o delovanju TIC-a za obdob- je prvih mesecev poslovanja. Do- dala je, da so v Mozirje prišli kot povezovalni člen za območje treh dolin – Zgornje in spodnje Sa- vinjske ter Šaleške doline, seve- da pa prvotno kot promotorji ob- čine Mozirje. Prevzeli so povezovalno vlogo in se trudijo, da Mozirje pripeljejo do prepoznavne občine kot vsto- pne točke v Zgornjo Savinjsko do- lino ter postanejo eden glavnih in- formacijsko promocijskih koordi- natorjev v dolini. Verjamejo, da jim to počasi uspeva. Vodja mozirskega TIC-a je pove- dala, da si želijo pripeljati čim več turistov ter le-te tudi zadržati čim dlje. Razvijajo nove produkte in programe, ki bodo vplivali na po- večanje prihodkov s strani turizma. POVEZOVANJE Z DRUGIMI Ko so postali upravljavec, so pripravili pogoje za delo in gostom odprli vrata. Uredili so trgovino na drobno z živilskimi in neživilskimi izdelki lokalnih ponudnikov. Dobili so se z ljudmi, ki so aktivno sode- lovali v turizmu že doslej in se po- vezali s ponudniki nastanitev. Pro- mocijske materiale so dobili iz vse Slovenije, predvsem iz lokalnega okolja. S 3. majem so začeli z de- lom. POVPREČNO 20 OBISKOV NA DAN Delo so organizirali tako, da je bil center vse dni v tednu odprt najmanj osem ur, povprečno me- sečno so opravili 300-350 ur z dve- ma zaposlenima osebama. Vodi- li so podrobno statistiko, kaj si go- stje želijo. Zabeležili so 1.200 obi- skov predstavnikov skupin. V av- gustu je bilo 620 obiskovalcev, povprečno 20 na dan. Ugotovili so, da so največje pot- rebe po zemljevidih, po označenih pohodnih in kolesarskih poteh, po aktivnostih za družine, predvsem otroke, in aktivnostih v slabem vre- menu. Domači gostje so prihaja- li po darila, spominke, promocijski material za svoje goste. Zasebniki so prihajali po informacije, kako se lotiti sobodajalstva. OBČUTNO POVEČANJE TURISTIČNE TAKSE Dobro sodelujejo z mozirskim turističnim društvom, LAS in Ra- zvojno agencijo Savinjske regije. Udeležili so se turističnega heka- tlona. Pripravili so vodnik, v kate- rem so predstavili vseh deset ob- čin Zgornje in spodnje Savinjske doline. So mentorji za prakso dijakov in študentov, razvili so nove izletni- ške programe in šli v elektronsko trženje na 6.000 naslovov in od- ziv se že kaže. Nudijo tudi izposo- jo e-koles. Največji primanjkljaj vidijo na področju izletniškega turizma, kjer se da veliko narediti, je po- vedala Rotar Jagerjeva. Začeli so oblikovati spletno stran, s turi- stičnim društvom se bodo udele- ževali sejmov, da v prvi vrsti pro- movirajo občino Mozirje. »V turi- zem je treba vlagati znanje, čas, kreativnost ideje in seveda tudi sredstva,« je dejala. Rezultati so spodbudni, letos je občina z naslova turistične takse do konca avgusta prejela 36.900 evrov, v istem obdobju lani 18.300 evrov. KOMISIJA VERJAME, DA SO DOBRO IZBRALI Mag. Damjan Kocjanc, ki je bil predsednik komisije za izbor upravljavca TIC, meni, da so med petimi prijavljenimi kandidati dob- ro izbrali. Komisija bo polletno oce- njevala delo in jim določala neka- tere naloge. Svetniki so mnenja, da je komi- sija izbrala izvajalca z energijo. Ra- di bi, da bi se tudi druge občine fi- nančno vključile v delo TIC-a. Bili so kritični do tega, da je občina ku- pila e-kolesa, najemnina za najem pa ostaja TIC-u. Prav tako so opo- zorili na to, da pogodba, ki velja pet let, ni dobro sestavljena. Želijo, da se k pogodbi sklene aneks, v kate- rem bodo zabeležene podrobnosti, kdo kaj plača in kdo ima kateri pri- hodek. Tekst in foto: Štefka Sem Vodja mozirskega TIC-a Jasmina Roter Jager je svetnikom predstavila prve rezultate delovanja TIC-a. 620 obiskovalcev so imeli avgusta v TIC-u Mozirje. Savinjske novice št. 46, 15. november 2019 8 Gospodarstvo LUBADAR MOČNO POSEGEL V GOZD NA GOLTEH Dr. Darij Krajčič: »Če se sečnje ne bi lotili pravočasno, bi lahko rojenje lubadarja pomladi povzročilo še večjo škodo« Na območju Golt so v tem ted- nu začeli obsežnejšo sečnjo goz- dov, ki jih je napadel lubadar. Pod Medvedjakom sta že dve večji po- sekani površini, posledici vetro- loma in žledoloma iz preteklih let, veliki 6,5 hektarja. Območje sečnje, ki je med tema dvema lokacijama, je približno enake površine. Gozdo- vi so od ljubljanske nadškofije. Iz- vajalci sečnje se bodo potrudili, da čim več posekajo v obdobju, ko je dela še možno izvajati. SONČNA LEGA LUBADARJU ODGOVARJA Omenjeni gozd je na prisojnem pobočju na karbonatu, kjer je smre- ka najbolj občutljiva, je povedal vodja nazarske območne enote Za- voda za gozdove Slovenije dr. Da- rij Krajčič. »Če se sečnje ne bi lo- tili pravočasno, bi lahko rojenje lu- badarja pomladi povzročilo še več- jo škodo,« je razložil. Spravilo lesa do cest opravljajo z žičnico. Les od- važajo preko smučišča skozi Ter in Ljubno ob Savinji. Tam je senčna le- ga, zato bo odvoz v snegu verjetno večja težava kot sečnja. NADŠKOFIJA SE JE HITRO ODZVALA Če bo zima ugodna, bodo po- skusili posekati kar največ dreves. Do konca leta bi lahko opravili ve- čino sečnje. Posekanega bo prib- ližno 2.500 kubičnih metrov lesa, je povedal Krajčič. Izvajalec prihaja iz Avstrije, lastniki pa so se potrudili, da so takoj začeli z delom. Gozdar- ji upajo, da bodo z nadškofijo kot največjim lastnikom gozdov v do- lini zgledno sodelovali še naprej. »Lastniki gozdov v Zgornji Sa- vinjski dolini so skrbni, njihov od- nos do gozda je čuječ. So tudi izje- me, a bolj redke,« je omenil Krajčič. OBMOČJA SLOVENIJE RDEČA V naši dolini po njegovih bese- dah lubadarja uspešno krotijo. Te- mu botruje skrb lastnikov gozdov, gozdarske službe in izvajalcev ter njihovo dobro sodelovanje. Lastni- ki so dobro ozaveščeni in se bojijo razmaha lubadarja. Drugje po Slo- veniji imajo precej večje težave. Krajčič: »Območje Gorenjske in Koroške je veliko bolj prizade- to in situacija postaja neobvladlji- va. V nazarski območni enoti je ok- rog 50 tisoč kubičnih metrov lesa posekanega zaradi lubadarja, to je tretjina letošnjega poseka. Če bi ta les naložili na kamione, bi bila ko- lona dolga od Solčave do Nazarij. V Sloveniji je okrog milijon kubič- nih metrov lesa, okuženega z luba- darjem, na Gorenjskem 400 in Ko- roškem 150 tisoč kubičnih metrov.« TRENUTNO VEČ ŽARIŠČ Največ lubadarja na območju nazarske območne enote je na Solčavskem, v Podveži, Raduhi in na območju Rečice ob Savinji – pod Goltmi, na prisojnih območjih, kjer so tla apnenčasta. V dolini je približno 65 odstotkov lesne za- loge v smreki, tipičnih smrekovih rastišč je okoli pet odstotkov. »Skoraj polovica smreke je resno ogrožena, zato je po- membno, da sledimo dinamikam in da čim bolj sledimo lubadar- ju.« Na udaru je tudi območje Be- lih Vod. V Zadrečki dolini so naj- bolj ogroženi gozdovi Florjana pri Gornjem Gradu in Krašica v oko- lici Nazarij. LUBADARJA REDKO KAJ UNIČI Lubadar najbolj zaživi drugo in tretje leto po ujmi. Decembra 2017 je naše kraje zajel hud vetrolom in posledica tega je tudi povečanje območij, kjer se pojavlja. »Prihodnjega leta se kar bojimo, saj se zna širiti po celem območju. Spomladi bodo morali biti lastniki pozorni na nova žarišča.« Lubadarja najbolj uniči nihanje temperature spomladi, zelo mu go- dijo daljša sušna in topla obdobja. Na drevesih se je včasih pojavljal v spodnjem delu, sedaj pa pod kroš- njo in ga je težje opaziti. Lubadar se zelo prilagaja spremembam v okolju. Sedaj se pojavlja tudi na vi- šini do 1.500 metrov. V višjih legah lastniki gozdov še niso navajeni na njegovo prisotnost in jih zato laž- je preseneti. NAŠE GOZDOVE SMO ZASMREČILI Po naravi so gozdovi na obmo- čju Zgornje Savinjske doline po večini bukovo jelovi. Naravne goz- dove je kmalu nadomestila smre- ka, ki je bila komercialno bolj za- nimiva, dolina je postala zasmre- čena. Na račun tega se je dobro razvila lesna industrija, gozdar- stvo, prevozništvo, splavarstvo in sorodne panoge. Dolina je cvete- la in če ne bi bilo podnebnih spre- memb, bi to še sedaj lahko dobro funkcioniralo. NARAVNA OBNOVA GOZDA JE NAJBOLJŠA Kjer pride do večjih golose- kov, običajno gozdarji pustijo, da narava opravi svoje. Na obmo- čju na Golteh, kjer se seka, je ve- čina smreke in malo macesna ter bukve. Macesen in bukev bodo pustili rasti, da bodo semenjaki za naprej in da se bo gozd naravno Dr. Darij Krajčič: »Zavedanje o povezanosti med vodo, vetrom, padavinami, lubadarjem in še čim je v dolini šibko.« (Foto: ŠS) Okrog 50 tisoč m 3 lesa je v nazarski območni enoti ZGS posekanega zaradi lubadarja. Če bi ta les naložili na kamione, bi bila kolona dolga od Solčave do Nazarij. Izvajalci del so prejšnji teden začeli s sečnjo, žičnim spravilom in odvozom lesa na Golteh. (Foto: Tomaž Gerl) Savinjske novice št. 46, 15. november 2019 9 Gospodarstvo, Organizacije GORSKA REŠEVALNA SLUŽBA CELJE Novo vozilo tudi celjskim gorskim reševalcem Na slovesni predaji novih vozil je bil v imenu GRS Celje tudi Mozirjan Janez Marolt (drugi z desne). V letu 2018 sta ministrstvo za obrambo in uprava za zašči- to in reševanje izvedla javni raz- pis za nakup intervencijskih vozil za gorsko reševalno službo za le- ti 2018 in 2019. Minister Karl Erja- vec je 4. novembra predal nova vo- zila znamke Toyota Hilux v uporabo postajam GRS Celje, Kranjska Go- ra in Tržič. NEPRECENLJIVA PRIDOBITEV ZA DELOVANJE GRS Na slovesni predaji novih vozil je bil v imenu GRS Celje tudi Mozirjan Janez Marolt, ki iz lastnih izkušenj najbolje ve, kaj reševalcem ob in- tervencijah pomeni varno in dobro opremljeno vozilo. Predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Janez Rozman je na slovesnem dogodku povedal, da za ponesrečene ljudi v gorah GORSKEGA REŠEVANJA NI BREZ POMOČI HELIKOPTERJA H kvalitetnejši oskrbi ponesre- čencev bi pripomogla tudi uredi- tev helikopterskega reševanja. Ob tem je minister Erjavec povedal, da modernega gorskega reševanja ni brez pomoči helikopterja in dodal, da pričakuje ustrezno rešitev med- resorske delovne skupine, ki preu- čuje, na kakšen način bi to področje ustrezno uredili. Namen in osnovna dejavnost Gorske reševalne zveze Slovenije je prostovoljno pomagati ljudem pri nesrečah v gorah in na teže dostopnih terenih. Pomemben del dejavnosti predstavljata tudi preventiva in izobraževanje članov ter drugih obiskovalcev gora. Benjamin Kanjir, fotodokumentacija ministrstva za obrambo v večini primerov čas neusmiljeno odloča o uspešnosti posredova- nja in dodal: »Zelo je pomembno, da vrhunsko usposobljeni in tu- di opremljeni gorski reševalci kar najhitreje prispemo do ponesre- čenca, mu nudimo prvo pomoč in ga v najkrajšem možnem času pre- damo v nadaljnjo zdravniško oskr- bo. Za delovanje GRS so tri nova in- tervencijska vozila neprecenljiva pridobitev, ki bo odločilno prispe- vala k hitrejši in kvalitetnejši oskr- bi ponesrečenca.« obnovil. Do pomladi bodo razmisli- li, ali bodo šli v umetno obnovo, za- gotovo pa ne bodo sadili smreke. Smreka kot nadomestek na obmo- čjih, kjer je lubadar že naredil ško- do, pride le redko v poštev. Bolj ji namreč odgovarjajo kisla in vlažna tla, nikakor pa ne topla karbonat- na, skalnata, prisojna pobočja. SANACIJE PO NARAVNIH NESREČAH Na območju nazarske območ- ne enote je bilo več ujm. Sanacija v Logarski dolini po ujmi leta 2017 še ni čisto zaključena, to je tudi razlog za večji razmah lubadarja na tem območju. Razlog je tudi v tem, da so tereni zelo zahtevni, kar onemo- goča hitro sanacijo. Na Črnivcu so po vetrolomu leta 2008 zelo hitro in uspešno odpra- vili posledice in je bila sanacija zelo hitra. Sadnja je sledila v spo- dnjem delu, mešanost sestoja je idealna in območje se je lepo ob- novilo in zarastlo. Višje raste trava, ki je zelo agresivna in onemogoča hitro naravno obnovo posekanih površin. Po vetrolomu na Črnivcu porast lubadarja ni bil velik zaradi hitre sanacije. LUBADAR NE IZGINE VEČ »Lubadar ne izgine. Vedno zno- va in znova se pojavlja v takšnih valovih in prihodnost smrekovih gozdov ni preveč lepa,« je dejal Krajčič. Poleg smreke se občasno pojavljajo težave na drugih dreve- snih vrstah. Močni ostajajo jelka, bukev in macesen, a tega ni veliko. »V lesni zalogi na našem obmo- čju imamo 60 odstotkov smreke, 30 bukve, ostalih deset odstotkov je v drugih drevesnih vrstah. Goz- dovi so bili včasih bolj »pisani«, sedaj določenim vrstam povzro- čajo težave negativni vplivi iz oko- lja. Podnebne spremembe, katerih posledica so izrazitejše suše, višje temperature, padavine v obliki na- livov ter ugodne razmere za luba- darja, povzročajo vedno večje te- žave.« NEVARNOSTI PODNEBNIH SPREMEMB Podnebne spremembe so v oko- lje vnesle veliko težav. Ne le luba- dar, tudi invazivne vrste, ki prodi- rajo v gozdove, otežujejo naravno obnovo, pogozdovanje in rast goz- da. Invazivne vrste gozdarjem de- lajo veliko skrbi, saj so zelo agre- sivne in odporne. Krajčič meni, da bi morali žu- pani dati vsebine glede invazivnih vrst v regionalne razvojne progra- me za naslednje obdobje. »Te stvari so premalo zajete, evropska sredstva za to so name- njena. Ker živimo v tem okolju, mo- ramo precej več pozornosti name- njati tudi takšnim vsebinam. Pose- gi v okolje, kot so vlake v gozdovih, velikokrat povzročajo težave in tre- ba jih je vzdrževati in tako zmanj- ševati nevarnost poplav. Varovanje okolja in s tem gozda je zelo nujno. Zavedanje o povezanosti med vo- do, vetrom, padavinami, lubadar- jem in še čim je v dolini šibko. Pa tudi več spoštovanja bi morali po- kazati do gozda, ki nas varuje pred raznimi negativnimi vplivi,« je zak- ljučil vodja nazarske območne eno- te Zavoda za gozdove Slovenije. Štefka Sem Na Črnivcu so po vetrolomu leta 2008 zelo hitro in uspešno odpravili posledice. (Foto: Igor Solar) Krajčič: »Lubadar ne izgine. Vedno znova in znova se pojavlja v takšnih valovih in prihodnost smrekovih gozdov ni preveč lepa.« Savinjske novice št. 46, 15. november 2019 10 Gospodarstvo, Čestitke OKROŽNO SODIŠČE V CELJU JE ODLOČILO Končan stečajni postopek JP Dom Nazarje Na spletnih straneh AJPES-a je objavljen sklep o končanju stečaj- nega postopka nad dolžnikom Jav- no podjetje Dom Nazarje. Kot je za- pisano v sklepu, se stečajni posto- pek konča, stečajni upravitelj Igor Bončina se zato v tem postopku razreši. Kot še piše, je upravitelj opravil vsa dejanja v postopku in predložil končno poročilo. Zoper sklep je sicer še možna pri- tožba na sodišču, in sicer v 15 dneh po prejemu oziroma objavi sklepa. Marija Lebar 30. AMBIENT LJUBLJANA IN 4. DOM PLUS – KONČNO DOMA! Na pohištvenem sejmu tudi zgornjesavinjska podjetja Alojz Selišnik (levo) in Jože Strmčnik – Šlanger sta združila moči in znanje. V sodelovanju tehnike in umetnosti je nastala stena z naslovom Z roko v roki. V podjetju Rihter montažne gradnje so na sejmu v središče postavili celovitost njihove ponudbe – od začetka načrtovanja do izgradnje hiše na ključ. Na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču so pripravili pohištveni sejem. 30. Ambient Lju- bljana – sejem pohištva in notranje opreme ter 4. Dom Plus s ponudbo stavbnega pohištva, og- revalne in hladilne tehnike, montažnih hiš in opreme za okolico hiše so naslovili s skupnim imenom Končno doma!. Od srede, 6., do nede- lje, 10. novembra, so predstavili številne novite- te. Med razstavljavci iz Slovenije in tujine sta se predstavili podjetje Rihter montažne gradnje z Ljubnega ob Savinji in mizarstvo Melu iz Luč. MONTAŽNE HIŠE RIHTER GRAJENE V NAJVIŠJEM KAKOVOSTNEM RAZREDU V podjetju Rihter so na sejmu v središče pos- tavili celovitost njihove ponudbe od začetka na- črtovanja do izgradnje hiše na ključ. Predstavi- li so ponudbo skoraj nič-energijskih hiš, graje- nih po najvišjih standardih kakovosti, energet- ske učinkovitosti in bivalnega udobja. Poseb- no pozornost so namenili tehničnim rešitvam za gradnjo tovrstnih stavb. »Pri Rihterju vedno želimo obiskovalcem poja- sniti, da so naše montažne hiše grajene po naj- boljših energijskih standardih, ki stanovalcem zagotavljajo minimalne porabe in maksimalno udobje bivanja. Predstaviti se želimo tako, da obiskovalci v nas prepoznajo bodočega, zaupa- nja vrednega izvajalca za gradnjo doma. Ker sta gradnja in načrtovanje zahtevna, mora tak pro- jekt prevzeti usposobljena ekipa z veliko znanja in izkušnjami,« je povedala predstavnica trže- nja Saša Jazbec, prepričana, da so sejmi pravo mesto za predstavitev tovrstnih aktivnosti. V MELU MIZARSTVU VRATA SKUPEK ŠTEVILNIH TEHNIČNIH REŠITEV V Melu mizarstvo Luče izdelujejo vrata po na- ročilu, zato se lahko posvetijo prav vsakemu kupcu posebej. Ta si poleg želenega izgleda lah- ko izbere tako standardne kot nadstandardne dimenzije in izvedbo vrat. V proizvodnji se upo- rabljajo le naravni materiali, tudi lepila in bar- ve so na vodni osnovi ter tako ljudem in oko- lju bolj prijazni. Na sejmu so predstavili vratne in stenske sis- teme, saj po besedah direktorja Alojza Selišni- ka v današnjem času vrata niso samo vrata, temveč skupek številnih tehničnih rešitev. Letos so naredili še korak naprej. Njihovo podjetje je v sodelovanju z ustvarjalcem Jože- tom Strmčnikom – Šlangerjem predstavilo le- seno steno z umeščenimi vrati. S tem so doka- zali, da sodelovanje tehnike in umetnosti iz na- ravnega materiala »rodi« uporabno umetnost. Projekt so simbolično poimenovali Z roko v ro- ki. Z njim je tako združeno delo dveh starih luč- kih mizarskih obrti. Marija Šukalo, fotodokumentacija podjetij Savinjske novice št. 46, 15. november 2019 11 Kultura, Organizacije, Iz občin 9. BIENALE SLOVENSKEGA OBLIKOVANJA BRUMEN Oblikovalcem za Tendence že druga prestižna nagrada Adam Breznik, Monika Vešligaj, Pia Klančar, Timotej Jevšenak in Domen Ermenc (z leve) so z velikim ponosom prevzeli prestižno nagrado slovenskega oblikovanja brumen. Fundacija Brumen je organizaci- ja, ki se že 16 let zavzema za pro- mocijo kakovostnih vidnih sporo- čil in ozaveščanje javnosti o nji- hovem pomenu. Letošnjo jesen je v Narodni galeriji v Ljubljani prip- ravila razstavo 9. bienala sloven- skega oblikovanja Brumen, na ka- terem bo še vse do 28. novembra na ogled 124 projektov. Med njimi je projekt Tendence, celjska arhi- tektura in urbanizem 1955-1985, o katerem smo že poročali, saj sta pri njem sodelovala tudi Domen Ermenc iz Nazarij in Adam Brez- nik iz Luč. PROJEKT TENDENCE NAGRAJEN KAR V DVEH KATEGORIJAH Bienale Brumen, ki predstavlja jagodni izbor slovenske oblikoval- ske produkcije v preteklih dveh le- tih, je letos potekalo že devetič. Ob odprtju razstave so razkrili nagra- jence istoimenske nagrade za od- lično oblikovanje. Veliko nagrado brumen je mednarodna žirija po- delila oblikovalski in naročniški ekipi projekta Bienale oblikovanja BIO 26. V petih kategorijah so po- delili še 31 nagrad. Pozornosti mednarodne žirije je bil deležen tudi projekt Tendence, celjska arhitektura in urbanizem 1955‒1985 avtorjev Adama Brez- nika, Timoteja Jevšenaka, Moni- ke Vešligaj, Domna Ermenca in Pie Klančar. Razstavni katalog Tenden- ce je bil nagrajen v kategoriji pu- blikacije, postavitev razstave Ten- dence pa je bila nagrajena v kate- goriji informacijsko oblikovanje. ODLIČEN PREGLED PRIMEROV SODELOVANJA MED OBLIKOVALCI IN NAROČNIKI Ob podelitvi nagrad je bilo pou- darjeno, da je bienale slovenskega oblikovanja »odličen pregled pri- merov sodelovanja med slovenski- mi oblikovalci in naročniki različ- nih strok, kjer so slednji prepozna- li potrebo po primerni vizualni iz- raznosti njihove dejavnosti in de- lo oblikovanja prepustili profesio- nalcem.« Tatiana Golob, fotodokumentacija DE PESTER PROGRAM SREČANJA V LOGARSKI DOLINI Predstavili vidne dosežkov destinacije na turističnem področju Prisotni na srečanju v Logarski dolini so s pozornostjo spremljali posamezne predstavitve. (Foto: Bernarda Prodnik) Občina Solčava in Center Rinka sta v torek, 5. novembra, v hotelu Plesnik v Logarski dolini za domačine in prebivalce Zgornje Savinjske do- line pripravila srečanje. Na njem so predstavi- li pomen in uporabo oziroma prednosti presti- žnih oznak na področju trajnostnega razvoja, ki so jih prejeli v zadnjem času. Udeleženci so se seznanili tudi z novim turističnim produktom in prihajajočimi dogodki v prazničnem decembru. LOGARSKA DOLINA MED TOP 100 NA SVETU Turistična destinacija Logarska dolina – Solčavsko je nedavno prejela prestižno oznako TOP 100 trajnostna destinacija. S to oznako, ki jo je podelila mednarodno priznana organizacija Green destination, destinaciji Logarska dolina – Solčavsko v svetovnem merilu priznavajo odlič- ne rezultate prizadevanj za razvoj trajnostnega turizma v najširšem pomenu in izrazito privlač- nost destinacije. Tako znamki kakovosti Slovenia green in gre- en park znotraj Zelene sheme slovenskega tu- rizma, katerih imetnica je destinacija Logar- ska dolina – Solčavsko, kot oznaka TOP 100 so namenjene prepoznavanju vzdržnega gospo- darjenja in zelenega – trajnostnega turizma, ki spodbujata razvoj visoko kakovostnih turistič- nih produktov ter pogojev za kakovost bivanja na Solčavskem. ENERGIJA PRISTNE NARAVE Udeleženci srečanja so se seznanili z vsebino in si na terenu ogledali integralni turistični pro- dukt Energije pristne narave – Logarska za vas. Z njim so partnerji v projektu že obstoječe dejavno- sti za goste v dolini povezali v enovito celoto. Vse- bina je namenjena krepitvi zdravja in dobremu počutju v povezavi z okoliško neokrnjeno naravo. Gostje si med drugimi zanimivimi dejavnostmi lahko privoščijo seneno kopel ali s pomočjo po- sebne naprave prisluhnejo zvoku rastlin. Podjetje Razpotje turizem, d. o. o., je uspelo s prijavo na javni razpis za sofinanciranje razvo- ja in promocije integralnih produktov turistič- nega gospodarstva pri ministrstvu za gospo- darski razvoj in tehnologijo pridobiti sredstva za razvoj produkta in promocijo na nemškem, av- strijskem in hrvaškem trgu. Partnerji pri izved- bi vsebin so tudi podjetje Plesnik, d. o. o., Obči- na Solčava in zavod za pristna doživetja Zavod Poseben dan. Marija Lebar Savinjske novice št. 46, 15. november 2019 12 Ljudje in dogodki TRGATVE V KOLOVRATU IN HALOZAH Pri Fajfarju zelo dober pridelek grozdja Trgatev v vinogradu Miha Fajfarja (sedi desno) (foto: osebni arhiv) Miha Fajfar med drugim skrbi za družinski vinograd v Kolovratu. Oktobra so tam obrali kar 1.300 trt modre frankinje in rumenega mu- škata. V Halozah je pustil grozdje traminca in laškega rizlinga dozo- reti. Na pozni trgatvi je dosegel ze- lo visoko stopnjo sladkorja. Skupaj s prijatelji in družino je tako pobral pridelek na kar 3.000 trsih. DOBER VINOGRADNIK IN KLETAR »Letošnja letina grozdja je na splošno v naši deželi nekaj poseb- nega, z manjšim pridelkom, a v ve- čini območjih z dobro dozorjenim grozdjem. Kdor pravilno in skrbno kletari, si lahko obeta zares odličen pridelek vina,« je povedal vinogra- dnik, ki je letos že petič postal kle- tar leta v Društvu vinogradnikov Šmartno ob Paki. S kletarjenjem bo dosegel vrhunska vina, o čemer pričajo njegove številne zlate me- dalje tudi na ocenjevanjih sloven- skih vin na visokem nivoju. GROZDJE V GAJU VERJETNO OBRALE KUNE Letos je izostala trgatev mod- re kavčine na potomki najstarejše trte na svetu v Mozirskem gaju. Tr- ški viničar Fajfar je razložil: »Letoš- nje leto je bilo za mnoge vrtičkar- je, sadjarje, kmetovalce in ne na- zadnje za nas vinogradnike pra- va mora. Kljunači, kune in osja na- dloga so po sušnem poletju iskali vse možne vire hrane in sokov, za- to so opustošili velike količine to- vrstnih pridelkov. Z obžalovanjem nas je to doletelo tudi v Mozirskem gaju, da je z mrežo dobro zaščite- no brajdo lepega dne do zadnjega grozda najbrž obrala skupina kun. Tako smo ostali brez trgatve in le- tošnjega žlahtnega protokolarne- ga vina«. Jože Miklavc AKCIJA ZA CELJSKI ZAPOR Zbirajo novejše knjige za knjižnico Celjski zapor do sedaj ni imel delujoče knjižnice. Žiga Valetič je tam delal leto dni kot mentor na li- terarnih delavnicah v okviru Jav- ne agencije za knjigo RS in projek- ta Vključujemo in aktiviramo!. Nas- lednji teden se bo v Celju, Maribo- ru in Ljubljani pričela enotedenska akcija zbiranja knjig za ta zapor. Pobuda je na družabnih omrež- jih naletela na izjemen odziv. Priča- kujejo, da bodo zbrane knjige priš- le prav tudi drugim zaporom po Sloveniji, ki imajo knjižnice, vendar so marsikje zastarele. Želijo zbra- ti novejše knjige, ki so izšle po le- tu 2000, saj so starejše knjige in li- terarne klasike večinoma že na vo- ljo. Urniki zbiranja so objavljeni na povezavi Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij. VŽ STO URŠK NA URŠLJI GORI Urške iz treh dolin na shodu ob svojem prazniku V nedeljo, 20. oktobra, in na go- dovni dan Uršk, dan za tem, se je v organizaciji Planinskega društva Velenje ter oskrbnice planinskega doma na Uršlji Gori Sonje Podbre- gar odvilo 2. srečanje Uršk na Uršlji gori, po planinsko na »Urški«. Planinska društva so povabila 100 ljubiteljic planin z imenom Urška na ta najvišji gorski osamelec nad Koroško, Šaleško in Zgornjo Sa- vinjsko dolino. Povabilu so se od- zvale tudi Urške iz planinskih dru- štev Mozirje in Ljubno ob Savinji. ŠE ENKRAT VEČ URŠK KOT LANI V dveh dneh je prišlo še enkrat več Uršk kot lansko leto, od najmlaj- ših z le sedmimi leti do najstarej- ših okrog 80 let. Zbrane Urške in še več kot sto drugih obiskovalcev so v nedeljo nagovorili prevaljski župan dr. Matija Tasič ter nekateri pred- stavniki planinskih društev, ki so omenjali priljubljenost obiska tega gorskega vrha v povezavi z dolgo- letno tradicijo verskega obreda na praznik sv. Uršule. Tudi na praznič- ni 21. oktober je bila tamkajšnja cer- kvica dobro obiskana. OHRANJANJE TRADICIJE IN DRUŽENJE OB KONCU SEZONE Kot je povedal predstavnik or- ganizatorja Marjan Karlovčec, ni cilj ravno 100 Uršk na družab- nem shodu planink in planincev, prej ohranjanje tradicije in dru- ženje ob koncu poletne planin- ske sezone. Tokrat je k temu pri- pomoglo prijetno vreme in tra- dicionalno dobro vzdušje med »hribovci«. Jože Miklavc Skupina Uršk in spremljevalcev iz Zgornje Savinjske doline (foto: Jože Miklavc) Savinjske novice št. 46, 15. november 2019 13 Zgodovina in narodopisje, Organizacije STAVBNA DEDIŠČINA MOZIRSKEGA TRGA (8) Predstavljamo Cesarjevo in Žuževo hišo Žuževa hiša CESARJEVA HIŠA Stavba Na trgu 11 je visokoprit- lična hiša s štiriosno ulično fasa- do. V notranjosti so ohranjeni križ- no grebenasti oboki. V njej so živeli znana podobarja in pozlatarja An- drej Cesar in Ivan Cesar ter režiser in scenarist Franjo Cesar. Slednji je bil zaposlen v celjskem gledališču, po upokojitvi pa zelo prizadeven in uspešen mozirski režiser. Andrej Cesar, rojen 1824 v Novi Cerkvi, umrl v Zagrebu 1885, se je izučil podobarstva in pozlatarstva pri podobarju Mastjaku v Frankolo- vem in potem dve leti nadaljeval z učenjem v Gradcu. Leta 1853 se je naselil v Mozirju, od koder je izvr- ševal razna naročila po Štajerski in Koroški. Med drugim je naredil ol- tarje za cerkve, ki stojijo v okolici Gornjega Grada, Ljubnega ob Savi- nji in Solčavi. Sin Ivan Cesar, podobar, rojen 1864 v Mozirju, se je učil pri očetu, pozne- je pa pri Jakobu Gschiellu v Gradcu, kjer je obenem v obrtni šoli obisko- val še večerni risalni pouk. V mes- tu Keszthely ob Blatnem jezeru se je naučil klesati podobe iz kamna, nato je štiri leta obiskoval umetno obrtno šolo na Dunaju in se vrnil v domači kraj. Izdelal je dva oltarja za Cerkev sv. Jurija v Mozirju leta 1890, glavni ol- tar za Brezje, dva oltarja pri sv. Rade- gundi, dva v Šmartnem, dva v Kokar- jah, tri pri sv. Lenartu. ŽUŽEVA HIŠA To je nadstropna hiša iz 18. stole- tja z zunanjo podobo iz 19. stoletja, v kateri je bila zdravniška ordinaci- ja. Čelno stran členijo rustika, delil- ni zidec in podokenske table. Žuži so bili v Mozirju znani trgov- ci, kasneje Novakovi. Dr. Andrej No- vak je bil sodni svetnik v Gornjem Gradu. V hiši je imel od decembra leta 1891 ordinacijo zdravnik An- ton Pavliček. Rojen je bil leta 1866 v Tynu nad Vltavo na Češkem. Juni- ja 1890 je bil promoviran za zdrav- nika v splošni bolnišnici v Pragi, kjer je ostal do konca leta, nakar se je preselil v Tavo, kjer je službo- val dobro leto. V Mozirje je prišel decembra 1891 na prigovarjanje Marka Lipol- da. Po dobrem letu službovanja v Mozirju je zbolel in tukaj tudi umrl. Bil je iz premožne trgovske druži- ne, ki ga je dala s posmrtnimi os- tanki prepeljati po železnici na Če- ško, kjer je tudi pokopan. Med bo- leznijo sta zanj skrbela njego- va mati in brat. Na njegov grob so položili vence trško županstvo ter rodbine Lipold, Tribuč in Goričar. Matija Blagojevič Knjižnica Mozirje Viri: Muzejski sodelavec Matija Bla- gojevič je prispeval največji delež gradiva za pričujočo zbirko, saj je za potrebe vodenja skupin po mo- zirskem trgu zbral veliko gradiva na temo trških hiš in življenja v trgu. Videčnik, A.: Podobe iz preteklo- sti Mozirja. Mozirje : Občinska kul- turna skupnost, 1985. Mozirje. Mozirje : Občina, 2008. Cesarjeva hiša AKCIJA RDEČEGA KRIŽA SLOVENIJE LEPO JE DELITI S prispevkom lahko pomagamo do 15. decembra Rdeči križ Slovenije že deset let izvaja akcijo poimenovano Le- po je deliti, letošnja poteka do 15. decembra. V akciji s pomočjo pre- hranskih paketov socialno šibkim družinam pomagajo z osnovni- mi živili. Letos želi Rdeči križ (RK) s pomočjo dobrodelnih Slovencev čim več družinam in posamezni- kom pomagati reševati tudi dru- ge stiske. V lanskem letu je prejelo pomoč RK Slovenije več kot 121.500 ljudi. Tudi Območno združenje RK Zgor- nje Savinjske doline Zgornjesavi- njčanom pomaga na različne nači- ne. T ekom leta poteka več dobrodel- nih akcij. Nekaj otrok in starostnikov iz naše doline si je preko akcije Pe- ljimo jih na morje privoščilo počitni- ce na naši Obali, tudi v letošnjem oktobru je bila izredno uspešna ak- cija Drobtinica. Zbrana sredstva so namenjena financiranju prehrane in obšolskih dejavnosti šolarjem po zgornjesavinjskih občinah. OKOLI 300 PAKETOV ZGORNJESAVINJČANOM Socialno šibkim posamezni- kom in družinam združenje po- maga tudi z razdeljevanjem pre- hrambenih paketov. Lani so v okviru različnih akcij razdelili 324 paketov, ki vsebujejo različ- na živila in tri kilograme pralnega sredstva. Okoli tristo paketov bo- do prostovoljci, ki delujejo v kra- jevnih odborih združenja, pomo- či potrebnim razdelili tudi v leto- šnjem decembru. RK Slovenije je v preteklih le- tih s pomočjo več kot 66.000 da- rovalcev omogočil nakup prehran- skih paketov z več kot 1.410 tonami prehranskih izdelkov in 400 tona- mi pralnega praška. Ker se social- ne stiske ljudi povečujejo, vse do- brosrčne in pomoči zmožne drža- vljane vabijo, da tudi letos s svojim prispevkom podprejo akcijo Rde- čega križa Slovenije Lepo je deliti. Prispevek za dodatne prehranske pakete lahko na številko 1919 od- dajo preko SMS sporočila s ključ- no besedo SKUPAJ ali SKUPAJ5. Pri- spevek se lahko nakaže tudi z na- kazilom na tekoči račun Rdečega križa s pripisanim namenom Lepo je deliti 2019. Tatiana Golob Savinjske novice št. 46, 15. november 2019 14 Nazarje z okolico v Savinjskih novicah 1969–2019 Nazarje 1969–2019 Informacija ima lahko različne pomene, ki so praviloma povezani s pojmi pomen, znanje, navodilo, komunikacija, predstavitev ali misel- na spodbuda. V vsakdanjem življenju ljudje potrebujemo informaci- je, s katerimi si povečujemo znanje in s tem povezano te informacije vplivajo na naše odločitve in ravnanja. Pri tem je pomembno, da so in- formacije kakovostne, kar lahko ocenimo z vidika točnosti, popolnos- ti, dosegljivosti, preverljivosti, dostopnosti in tudi varnosti. Tako kot številni mediji se tudi Savinjske novice trudijo, da svojim stalnim in občasnim bralcem ponujajo kakovostne informacije iz raz- ličnih področij, bodisi iz gospodarstva, kulture, športa, različnih ak- tualnih tematik, delovanja številnih društev, organizacij in posame- znikov. Najbrž je bilo v petdesetih letih delovanja zgornjesavinjskega ča- sopisa več prelomnih obdobij, ki so tako ali drugače vplivala na razvoj časopisa. Sam menim, da je bila ena od pomembnejših sprememb, ki je imela vpliv na kakovost Savinjskih novic, odločitev o tedenskem iz- hajanju časopisa. Čestitke vsem, ki so v vseh teh petdesetih letih doprinesli, da lah- ko Savinjske novice praznujejo tako pomemben jubilej. Naj bo uspeš- no tudi v prihodnje. Srečno. Občina Nazarje Matej Pečovnik, župan OTVORITEV TOVARNE MODNE KONFEKCIJE ELKROJ Oktober 1970: V okviru programa pra- znovanja občinskega praznika je potekala otvoritev nove tovarne modne konfekcije Elkroj v Nazarjah. Odprtja se je udeležilo iz- redno veliko število gostov. DOKONČANA TOVARNA TGO GORENJE Januar 1971: V novi tovarni so s pro- izvodnjo pričeli 7. decembra 1970. Nov obrat Gorenja je takrat zaposloval 68 de- lavcev, večinoma Zgornjesavinjčanov. ODPRTJE NOVEGA MOSTU V KOKARJAH Maj 1971: Na praznik krajevne skupnos- ti so v Kokarjah odprli nov most, ki so ga zgradili s pomočjo prebivalcev Kokarij. DOGRAJENA TOVARNA IVERNIH PLOŠČ September 1971: V Nazarjah so odprli tovarno ivernih plošč, ki je bila velika tudi za jugoslovanske razmere. NOVO ŠPORTNO IGRIŠČE V NAZARJAH September 1974: Nazarčani so ob reki Dreti dobili asfaltirano igrišče za košarko, rokomet in odbojko. VRTEC ZA MALE OBČANE Marec 1977: Novi vrtec v Nazarjah je bil zgrajen s pomočjo referendumskega pro- grama in sofinanciranjem s strani delovnih organizacij. JAKIJU VISOKO DRŽAVNO ODLIKOVANJE April 1979: Jože Horvat - Jaki je prejel visoko družbeno priznanje za umetniško ustvarjanje in prispevek h kulturi doma in v svetu. DELAVSKI DOM V NAZARJAH SLOVESNO ODPRT September 1980: Slovesna otvoritev novega kulturnega doma v Nazarjah je po- menila zaključek zahtevnih gradbenih del. OTVORITEV KNJIŽNICE V DELAVSKEM DOMU November 1980: V okviru tradicional- ne akcije Mesec knjige je mozirska matič- na knjiž nica odprla izposojevalnico v Na- zarjah. V SPOMIN SLIKARJU FRANU TRATNIKU Februar 1982: Rojstna hiša slovenske- ga umetnika Frana Tratnika v Potoku je z odkritjem spominske plošče dobila obelež- je, ki priča o hvaležnosti sedanjega rodu ve- likemu ustvarjalcu. Savinjske novice št. 46, 15. november 2019 15 Nazarje 1969–2019 VELIKA PRIDOBITEV V ZDRAVSTVU Maj 1985: Z dograditvijo in prenovo so v Zdravstveni postaji Nazarje pridobili 300 kvadratnih metrov novih delovnih prosto- rov. VEČNAMENSKA PRIDOBITEV ZA NAZARSKE LOVCE September 1986: Na lepem mestu ob re- ki Dreti v Lačji vasi so lovci namenu izročili nov lovski dom, ki so ga s pomočjo krajanov in delovnih organizacij zgradili v letu dni. OBLETNICA FRANČIŠKANSKE ŠOLE Oktober 1986: Osnovna šola Nazarje je pripravila slovesnost ob 200. obletnici šol- stva v Nazarjah, ki ima začetke v frančiškan- skem samostanu. POPLAVE MOČNO PRIZADELE GORENJE GLIN NAZARJE November 1990: Prve ocene posledic prvonovembrskih poplav so pokazale, da sta bila nazarski podjetji Gorenje Mali go- spodinjski aparati in Gorenje Glin med naj- bolj prizadetimi na Slovenskem. OTVORITEV PRENOVLJENEGA GRADU VRBOVEC December 1992: V Nazarjah so odprli prenovljen grad Vrbovec, nazarski gozdar- ji pa so to priložnost izkoristili za predstavi- tev brošure Gozd je življenje. PRVI TELEFONSKI PRIKLJUČKI NA ČRETI December 1992: Veliko je bilo veselje osmih domačij na Čreti, ko so po kar dese- tih letih priprav dobile hitro in neposredno zvezo z dolino in svetom. MGA V LASTI BSH Marec 1993: Podjetje MGA Mali gospo- dinjski aparati Nazarje je prešlo v 100-od- stotno last nemške firme Bosch - Siemens Hausgerate GmbH. KRAJEVNI PRAZNIK OB 50-LETNICI POŽIGA Oktober 1994: V Šmartnem ob Dreti so ob krajevnem prazniku obeležili 50. oble- tnico požiga Šmartnega in Vologa. OTVORITEV PRENOVLJENE SAMOSTANSKE KNJIŽNICE Oktober 1996: V frančiškanskem samo- stanu je potekala slavnostna otvoritev pre- novljene knjižnice. ODPRT HOTEL ŠTORMAN - RANČ VENIŠE Maj 1997: Na Venišah v Lačji vasi so slo- vesno odprli nov hotel, ki je zrasel tik ob objektu restavracije. MONOGRAFIJA OBČINE OB 750-LETNICI VRBOVCA September 1998: Občina Nazarje je praznovanje občinskega praznika pričela s predstavitvijo monografije in otvoritvijo razstave Nazarje skozi čas. PRIHOVA DEL OBČINE NAZARJE Oktober 1998: Ustavno sodišče RS je po vpogledu v kartografske izrise ugotovi- lo, da je naselje Prihova geografsko nepos- redno povezano z naseljem Nazarje in da z izločitvijo Prihove občina Mozirje ostane teritorialno povezana. VODNA UJMA HUJŠA KOT PRED OSMIMI LETI November 1998: V noči s 4. na 5. no- vember je voda v nekaj minutah poplavila celotni spodnji del Nazarij: stanovanja, pro- dajalno Savinja in pošto, Bohačevo hišo in marof, poslovni center Izoles, kulturni in gasilski dom ter del Glina. 50 LET NAZARSKEGA KINA Februar 1999: V Nazarjah so se spomni- li na leto 1947, ko je okrajni ljudski odbor sestavil propagandni odsek, sestavni del katerega je bila tudi kino sekcija za predva- janje filmov. ENOTA ZA TEHNIČNO REŠEVANJE NA SEZNAMU REPUBLIŠKE UPRAVE April 1999: V Uradnem listu RS je bilo objavljeno, da sodi med gasilske enote, ki opravljajo naloge zaščite in reševanja, tudi enota PGD Nazarje. OTVORITEV NOVEGA ŠOLSKEGA OBJEKTA September 1999: V navzočnosti števil- nih gostov so v Nazarjah slovesno odprli novo šolsko zgradbo, v kateri je svoj pros- tor našla tudi glasbena šola. USTANOVILI PLANINSKO DRUŠTVO December 1999: Ljubitelji planin so na ustanovnem občnem zboru izvolili prve or- gane Planinskega društva Nazarje. ŠPORTNA DVORANA ZA CELOTNO DOLINO April 2001: Otvoritvene slovesnosti v novi športni dvorani poleg nazarske osnov- ne šole se je udeležilo toliko ljudi, da je bila napolnjena do zadnjega kotička. 100 LET LESNE INDUSTRIJE V NAZARJAH September 2001: Glinova podjetja so pripravila slavnostno akademijo, s kate- ro so obeležila stoletnico lesne industrije v Zgornji Savinjski dolini. ODPRT MUZEJ VRBOVEC September 2001: V gradu Vrbovec v Nazarjah so odprli Muzej gozdarstva in le- sarstva - prvi muzej v dolini in prvi s takšno tematiko v Sloveniji. 25 LET NAZARSKIH KLARIS Maj 2003: V začetku aprila je minilo na- tanko 25 let, odkar so tri sestre klarise priš- le iz Zagreba v Nazarje. V Slovenijo so priš- le po dvestoletni odsotnosti. OTVORITEV GALERIJE IN CENTRA ZA SAMOSTOJNO UČENJE September 2004: Sočasno s prenovlje- nimi prostori bivše Debevčeve hiše v Nazar- jah so v tem objektu odprli tudi center za samostojno učenje in galerijske prostore. PRVO SEMAFORIZIRANO KRIŽIŠČE V DOLINI September 2005: Minister za promet mag. Janez Božič je ob asistenci nazarskega župana Ivana Purnata in direktorja BSH Hi- šnih aparatov Matjaža Lenassija predal na- menu prvo semaforizirano križišče v Zgor- nji Savinjski dolini. 100. ROJSTNI DAN PGD ŠMARTNO OB DRETI Junij 2007: Šmartno ob Dreti je zazna- movalo praznovanje stoletnice delovanja domačega gasilskega društva. Svojo opre- mo so posodobili z novo motorno črpal- ko, prenovili so garaže in garderobe v gasil- skem domu ter izdali bilten. Savinjske novice št. 46, 15. november 2019 16 PRVI LESARSKI PRAZNIK September 2007: V sklopu 1. Lesarske- ga praznika v Nazarjah je potekala medna- rodna razvojna konferenca lesarjev, ki se je je udeležil tudi tedanji minister za okolje in prostor Janez Podobnik. GLIN ŽAGARSTVO V STEČAJ Januar 2008: Neprijetno je odjeknila novica, da je bil uveden stečajni postopek za podjetje Glin Žagarstvo. Vseh 70 zapo- slenih je prejelo odločbe o prenehanju de- lovnega razmerja. ODPOVEDI NAROČIL POVZROČILE STEČAJ ELKROJA April 2009: Po ugotovitvi, da so zara- di gospodarske krize ostali brez 65 odstot- kov naročil, je uprava družbe Elkroj vloži- la predlog za začetek stečajnega postopka. ZA BREZPLAČNO OSNOVNO ŠOLO Maj 2009: Osnovna šola Nazarje z rav- nateljem Jožetom Kavtičnikom je organi- zirala dobrodelni koncert, poimenovan Za smeh v otroških očeh - omogočimo vsem ot- rokom brezplačno šolo. FARBANCA PREDANA SVOJEMU NAMENU Maj 2009: Planinsko društvo Nazarje je predalo namenu planinsko kočo, imenova- no Farbanca. SLOVO OD JOŽETA HORVATA – JAKIJA December 2009: Številni občani in dru- gi udeleženci so se z žalno slovesnostjo v Domu kulture Nazarje poslovili od častne- ga občana Jožeta Horvata – Jakija. MLADINSKI PEVSKI ZBOR OŠ NAZARJE NAJBOLJŠI V DRŽAVI April 2010: Mladinski pevski zbor OŠ Nazarje je na 22. državni reviji otroških in mladinskih pevskih zborov v Zagorju ob Sa- vi dosegel najvišje število točk in tako pre- jel naziv najboljšega zbora revije. 10 LET ROKOMETNEGA KLUBA NAZARJE September 2012: V Rokometnem klu- bu Nazarje so pripravili celodnevno špor- tno prireditev, s katero so obeležili deset let delovanja kluba. SLOVESNO OB ODPRTJU NOVIH PROSTOROV POŠTE Marec 2013: Celjska poslovna enota Po- šte Slovenije je pripravila slovesnost ob od- prtju novih prostorov poslovalnice v no- vem objektu v središču Nazarij. NA POMOČ PRISKOČILI TUDI VOJAKI Februar 2014: Pri odpravljanju posle- dic hudega žleda v nazarski občini je pri či- ščenju cest do višje ležečih krajev na pomoč priskočila tudi Slovenska vojska. DAN PODJETJA BIOMASA Junij 2014: V nazarski industrijski coni je potekala otvoritev novega biomasnega centra podjetja Biomasa. OB 90. JUBILEJU PREVZEM NOVEGA AVTOMOBILA Junij 2014: Člani nazarskega prostovolj- nega gasilskega društva so proslavili devet- desetletnico svojega delovanja. Pripravili so pestro praznovanje s slavnostno akade- mijo in prevzemom novega vozila za hitro tehnično reševanje. 90 LET PGD GORICA OB DRETI Julij 2014: 90-letnico delovanja so ko- karski gasilci proslavili s slavnostno sejo in prevzemom novega gasilskega avtomobila. ODPRLI LEKARNIŠKO PODRUŽNICO Marec 201 5: Lekarna Mozirje je v Nazar- jah v istem objektu, kjer se nahaja tudi po- šta, odprla podružnico. 1. VRBOVŠKI PRAZNIK V NAZARJAH Julij 201 5: Občina Nazarje je v sodelova- nju z nekaterimi lokalnimi društvi names- to Lesarskega praznika pripravila 1. Vrbov- ški praznik. 70 LET DRUŠTVA UPOKOJENCEV NAZARJE September 2016: Nazarski upokojen- ci so v nazarskem domu kulture pripravili slavnostno akademijo Naših 70 let. PODPIS LISTINE O POBRATENJU Oktober 2017: Po tem, ko so predhod- no v Nazarjah že potrdili listino o pobra- tenju, sta župan Občine Miren-Kostanjevi- ca Mauricij Humar in župan Občine Nazar- je Matej Pečovnik na slavnostni seji v Mirnu podpisala pogodbo o sodelovanju. TURISTIČNO DRUŠTVO 30 LET »Z ROKO V ROKI« Oktober 2018: Nazarsko turistično dru- štvo je s proslavo obeležilo trideset let de- lovanja. OTVORITEV CENTRALNO-DISTRIBUCIJSKEGA CENTRA December 2018: V podjetju BSH Hišni aparati Nazarje so namenu predali central- no-distribucijski center. JUBILEJNI KONCERT NAZARSKIH PEVCEV December 2018: Mešani pevski zbor Kulturnega društva Nazarje je s samostoj- nim koncertom zaokrožil dve desetletji de- lovanja. PROTESTNI SHOD ZA OHRANITEV ZDRAVJA ZGORNJESAVINJČANOV Maj 2019: Civilna iniciativa za ohrani- tev zdravja Zgornjesavinjčanov je pred zdravstveno postajo v Nazarjah organizira- la protestni shod, na katerem so udeleženci zahtevali rešitev nastalih razmer, ki so na- stale po odhodu treh zdravnikov. Pripravila Tatiana Golob Nazarje 1969–2019 Savinjske novice št. 46, 15. november 2019 17 Nazarje 1969–2019 Savinjske novice št. 46, 15. november 2019 18 Nazarje 1969–2019 Savinjske novice št. 46, 15. november 2019 19 Nazarje 1969–2019 Savinjske novice št. 46, 15. november 2019 20 Nazarje 1969–2019 Savinjske novice št. 46, 15. november 2019 21 Nazarje 1969–2019 Savinjske novice št. 46, 15. november 2019 22 Nazarje 1969–2019, Kultura SARA JAMNIKAR IN AJA URLEP Harfistki na mednarodnemu tekmovanju Aja Urlep (levo) in Sara Jamnikar sta GŠ Nazarje zastopali na 5. mednarodnem tekmovanju Društva harfistov Slovenije. V Glasbeni šoli Fran Korun Ko- željski v Velenju je 26. in 27 . oktobra potekalo 5. mednarodno tekmo- vanje Društva harfistov Sloveni- je. Iz Glasbene šole Nazarje sta se ga udeležili Sara Jamnikar in Aja Urlep pod mentorstvom Teie Ple- sničar. Sara je v kategoriji A pe- dalna harfa za svoj nastop prejela bronasto plaketo, Aja pa v katego- riji B priznanje z udeležbo. Namen tekmovanja, kjer so udeleženci raz- deljeni v sedem skupin, je promo- cija glasbene kulture, izmenjava iz- kušenj med mladimi glasbeniki iz različnih krajev in držav ter spod- bujanje mladih za glasbeno izobra- ževanje. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik LUV Andragoški zavod Ljudska univerza Velenje, Titov trg 2, 3320 Velenje Savinjske novice št. 46, 15. november 2019 23 Kultura GLASBENA ŠOLA NAZARJE S čim bodo navduševali v tem šolskem letu? Ravnatelj GŠ Nazarje Jernej Marinšek s sodelavci skrbi za pester nabor dogodkov in vabi, da se jim čim večkrat pridružite. Glasbena šola Nazarje ni prepoznavna sa- mo po pedagoškem delu, ki ga nudijo otrokom Zgornje Savinjske doline, in po uspehih, ki jih dosegajo njihovi učenci, temveč tudi po števil- nih koncertih, nastopih, predavanjih, delavnicah in drugih glasbenih dogodkih, ki so namenjeni vsakomur, ki si želi kanček kulturnega utripa v svojem vsakdanu. Po besedah ravnatelja Jerne- ja Marinška takšnih dogodkov v enem letu na- nizajo tudi preko 100. NATEČAJ ZA ZGODBO ZA BALETNO PREDSTAVO Od začetka šolskega leta se je v Glasbeni šoli Nazarje zvrstilo nekaj dogodkov, stalnica so me- sečni nastopi učencev. Pridno načrtujejo usta- ljene koncerte, pripravljajo tudi nekaj novosti. Omeniti velja tradicionalno decembrsko baletno predstavo plesnega oddelka in božično-novole- tni koncert, obeta se tudi nadvse pester januar. Gostili bodo godalni kvartet D.A.M.A, na Ljub- nem ob Savinji pripravili Božični gospel in spiri- tual za jazz vokal in orgle, potekalo bo predava- nje Spremenimo tremo v zanos na odru z dr. Ka- tarino Habe ter dvodnevna delavnica igre in mu- zikala pod vodstvom Lukasa Markusa Štajerja. Februarja se bodo pridružili praznovanju mese- ca kulture, v marcu bo profesor kitare Alen Ga- V APRILU PREDSTAVITEV NOVEGA KONCERTNEGA KLAVIRJA Prihodnjo pomlad bo v nazarski glasbeni šoli zaznamoval še en obsežen projekt z nas- lovom Maestoso – Veličastno. Rdeča nit do- gajanja bo predstavitev novega težko priča- kovanega koncertnega klavirja v aprilu. V tem času bo potekala klavirska delavnica s Tjašo Šulc, za najmlajše in mlade po srcu pa bodo pripravili glasbeno-plesno predstavo Kdo je napravili Vidku srajčico v izvedbi učencev in učiteljev. Ljubitelji orgelske glasbe bodo lah- ko prisluhnili koncertu v farni cerkvi v Mozir- ju in v Lučah. Ravnatelj Jernej Marinšek, ki s sodelavci bdi nad pestrim dogajanjem skozi vse šolsko leto, vabi vse ljubitelje glasbe, da jih čim večkrat pris- luhnete, za boljšo obveščenost pa jim sledite na facebooku in spletni strani, kjer se lahko prijavi- te na prejemanje e-novic. Barbara Rozoničnik, foto: osebni arhiv ragić s samostojnim koncertom predstavil svo- jo novo zgoščenko. Kot novost bo v tem šol- skem letu za osnovnošolce razpisan natečaj za zgodbo, po kateri bodo pripravili majsko baletno predstavo. Tudi preko 100 glasbenih dogodkov nanizajo v nazarski glasbeni šoli v enem letu. VEČER VOKALNEGA BANDA TONA VOKALA Koncert s težo na poti k tradiciji Skupina Tona Vokala deluje pod umetniškim vodstvom Damjana Žviplja (levo). (Foto: Tatiana Golob) Zase pravijo, da obožujejo ananasove pala- činke, radi imajo pašteto na kruhu in tolerira- jo bele nogavice, pohvalijo se tudi s svojo težo, predvsem pa znajo dobro peti in zabavati ob- činstvo. To je sedem članov zasedbe Tona Voka- la dokazalo na svojem prvem koncertu v Domu kulture Nazarje. V petek, 25. oktobra, so se jim na odru pridružile gostje večera, dekleta iz vo- kalne skupine Viva la Bočna. DELUJEJO POD OKRILJEM KUD MIX Skupina Tona Vokala, ki jo sestavljajo Simon Gorišek, Lojze Gluk, Peter Jurjevec, Tomi Lom- šek, Dominik Slapnik, Ian Žvipelj in Damjan Žvi- pelj, deluje pod umetniškim vodstvom slednje- ga, sicer pa pod okriljem Kulturno-umetniške- ga društva Mix s sedežem na Ljubnem ob Sa- vinji. Člani zasedbe pojejo a capella, torej brez spremljave inštrumentov. OBČINSTVO RAZVAJALI TUDI S HUMORJEM Kot je povedal njihov umetniški vodja Damjan Žvipelj, skupina deluje od marca 2017. Koncert v Nazarjah je njihov prvi veliki samostojni nastop in fantje optimistično napovedujejo, da bo zagotovo njihov tradicionalni. Tokrat so občinstvo razvajali s slovenskimi in tujimi popevkami. Program so do- miselno in z obilico humorja tudi sami povezovali. KONCERT POPESTRILA SKUPINA VIVA LA BOČNA Celovečerni koncert so z dekliško svežino po- pestrile članice vokalne zasedbe Viva la Bočna Mateja Polak, Sonja Ramšak, Tanja Štiglic, Katja Mikek, Nataša Kropovšek, Bernarda Bevc, Ana Vrtar in njihova umetniška vodja Petra Krajnc. Obe zasedbi sta številno občinstvo navdušile ta- ko s petjem kot z zabavno sproščenostjo. Tatiana Golob Savinjske novice št. 46, 15. november 2019 24 Kultura, Organizacije EMA FREŠ 2019 Younite že zmagovalca tedna, v boj še Parvani Violet Veronika Steiner alias Parvani Violet s svojim bendom, ki ga sestavljajo sedanji in nekdanji dijaki Gimnazije Celje - Center. Iza Leskovšek in Jaka Zlatin- šek, ki sestavljata duo Younite, sta postala zmagovalca prvega tedna predizbora Ema freš 2019 za na- stop na Emi prihodnje leto. V boj se ta teden podaja še Mozirjanka Ve- ronika Steiner alias Parvani Violet s svojim bendom. ŠTEJEJO GLASOVI SPLETNEGA GLASOVANJA Parvani Violet se predstavlja s komadom Cupid. To sredo se je po- merila s Saro Petešič, ob zmagi pa ta petek za naziv zmagovalke te- dna. Štejejo glasovi spletnega gla- sovanja, strokovna komisija pa iz- bere svojega favorita. NASTOPA S SKUPINO MLADIH GLASBENIKOV Parvani Violet je mlada glasbe- nica, ki smo jo spoznali v oddaji Slovenija ima talent, kjer je v sezo- ni 2018 prišla do nastopa v finalni oddaji. Za tokratno Emo freš nasto- pa s skupino mladih glasbenikov, sedanjih in bivših dijakov Gimna- zije Celje – Center. Benjamin Kanjir NA REČICI PRISTOPILI K PROJEKTU TRAJNOSTNA MOBILNOST V VRTCIH IN OSNOVNIH ŠOLAH Kokoška Rozi spreminja potovalne navade osnovnošolcev Otroci so se v tednu mobilnosti do šole podali peš. Pri tem jih je spodbudila tudi županja Ana Rebernik. (Fotodokumentacija občine) Osnovna šola Rečica ob Savinji se je vključila v projekt Trajnostna mobilnost v vrtcih in osnov- nih šolah. Naročnik projekta je ministrstvo za in- frastrukturo, financirata ga Republika Slovenija in Evropska unija iz kohezijskega sklada. V reči- ški občini osnovni šoli pri izvedbi projekta po- magajo člani občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Ti so skrbeli za var- nost otrok, ki so prihajali peš v šolo od 21. do 25. oktobra. Pridružila se jim je tudi županja Ana Rebernik. Na rečiški šoli so se odločili, da z ozavešča- njem učencev poskušajo spremeniti potoval- ne navade. In prav aktivnost Gremo peš s ko- koško Rozi je sprememba potovalnih navad v smeri trajnostne mobilnosti, zmanjšanje moto- riziranega prometa v okolici šol, zmanjševanje okoljskih obremenitev, spodbujanje gibanja ot- rok, krepitev zdravja otrok. Z njim želijo spodbu- diti osnovnošolce, da v šolo prihajajo s kolesom, skiroji, javnimi prevoznimi sredstvi. Marija Šukalo BOHAČEV TOPLAR NAZARJE Živali pregnale Grdino Mrcino Otroci so z zanimanjem prisluhnili zgodbi o Grdini Mrcini, ki sta jo uprizorila Urban Hrastnik in Katarina Fužir. Kulturno-umetniški klub Potovke in Muzej goz- darstva in lesarstva Vrbovec sta pripravila lutkov- no predstavo z naslovom Grdina Mrcina. Veliko šte- vilo otrok je prav do zadnjega kotička napolnilo zgornje prostore Bohačevega toplarja v Nazarjah. Pravljice iz Rezije so prisotne že več genera- cij in so zanimive še danes. Med slednje spa- da zgodba o neotesani Grdini, ki se je brez kakršnega koli vprašanja naselila v lisičji brlog in prestrašila majhno lisičko. Njena mama jo skuša s pomočjo številnih gozdnih živali preg- nati, a na koncu to uspe majhni mravlji. Nauk slabe pol ure dolge zgodbe je bil, da včasih ni potrebna moč in velikost, da uspeš, temveč je lahko pomembnejša zvitost ali pre- brisanost. Otroci so skozi lutkovno uprizoritev in pripovedovanje spoznali še red živalskega sve- ta, ki sta ga z zanimivo interpretacijo lutk prika- zala Katarina Fužir in Urban Hrastnik. Tekst in foto: Primož Vajdl Savinjske novice št. 46, 15. november 2019 25 Organizacije PUST MOZIRSKI PRIPRAVIL MARTINOVANJE Leponjivski škof poskrbel za spremenjenje mošta v mlado vino Na trgu ob Grabnerjevi hiši je mozirska pustna bratovščina 11. novembra pripravila tradicional- no srečanje občanov ob martino- vem. Poskrbeli so za krst mošta, predstavili novo pustno kraljico in s pokom iz topa oznanili začetek pustnega časa. KLJUB DELAVNIKU PRIŠLO LEPO ŠTEVILO LJUDI Sončen ponedeljkov dopoldan je na prireditveni prostor priva- bil lepo število ljudi. Mize so bile pripravljene, zeliščarke so stojni- co napolnile z zdravilnimi zvarki, sadjarji spekli kostanj, pustnaki poskrbeli za meso in kruh, manj- kalo ni niti domače pecivo. Sod- ček trškega viničarja Miha Faj- farja, postavljen na mizi sredi trga, je mirno čakal na dogodek, ki je sledil. Povezovalec dogodka Bojan Štrukelj se je trudil za iz- brane besede, ki jih je s prihodom povorke pustnakov prekinila glas- ba ansambla Boj se ga. NOVA PUSTNA KRALJICA HANA SELIŠNIK S fano in rajso, s sitom in zas- tavo torej, so vrli pustnaki zasedli prostor pred lekarno v pričakova- nju prižiga vžigalne vrvice, za kar je poskrbel glavni pustni topničar Andrej Parašuh. Ob enajsti uri in enajst minut je počilo in zadeva je stekla v pravo smer. Svojih pet mi- nut je najprej dobila nova pustna kraljica Hana Selišnik, ki je to pos- tala po dani zaprisegi. Dopolnjeval jo je pustni župan Drago Poličnik, ki je ob milozvočnih zvokih z njo tudi zaplesal. ŠKOF MARTIN SPREMENIL MOŠT V VIN' Za spremenjenje sladkega mošta je poskrbel škof Martin, ki je prišel iz Lepe Njive, s svo- je tamkajšnje rezidence. Na hit- ro je spregovoril o problemih, ki bi jih bilo potrebno rešiti s stra- ni občine in župana. Krst je nato potekal hitro in brez zapletov, za- to je lahko Fajfar kmalu napolnil kozarce in rujno kapljico razde- lil med tam zbrane. Slednjim na- to ni bilo za oditi domov, saj so bile stojnice polne in so kar va- bile, da se ob prijetnem kramlja- nju izpraznijo. Tekst in foto: Benjamin Kanjir Andrej Parašuh je ob pustnih prireditvah običajno v bližini kotlov in pekačev, zadolžen pa je tudi za dovolj glasen pok iz topa, ki oznani začetek pustnega časa. Nova pustna kraljica Hana Selišnik je med zaprisego obljubila vse, kar ji je Bojan Štrukelj položil na jezik. Brez obveznega oooooo, ko se je mošt čudežno spremenil v mlado vino, pustna vlada ni bila, postopek pa so ponavljali, čeprav jim je uspel že v prvo. Na martinovanju se je zbralo veliko občanov, saj Mozirjani podpirajo običaje, ki delajo kraj prepoznaven daleč naokoli. Trški viničar Miha Fajfar ni le vodilni vinogradnik v občini Mozirje, ampak je prejel še naziv naj kletarja v Šmartnem ob Paki. Savinjske novice št. 46, 15. november 2019 26 Organizacije, Prejeli smo MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE V DRUŠTVU UPOKOJENCEV MOZIRJE Otroci obiskali članice sekcije pletenje in kvačkanje Otroci iz mozirskega vrtca so si ogledali izdelke, ki so jih na ogled postavile članice sekcije pletenje in kvačkanje. (Foto: Ciril M. Sem) Društvo upokojencev Mozirje si je z letnim planom aktivnosti zadalo tudi nalogo sodelo- vanja z otroki iz mozirskega vrtca. Spomladi so jih obiskale članice društva. Skupaj so izdelova- li cvetje iz krep papirja. Glede na navdušenje ot- rok ob izdelavi so se dogovorili, da jih obišče- jo v njihovih prostorih in si ogledajo dejavnosti ostalih sekcij, ki se ukvarjajo z ročnimi deli. NAMEN IN DELOVANJE DRUŠTVA Tri skupine otrok z vzgojiteljicami so obiska- le članice sekcije pletenje in kvačkanje. Predse- dnica društva Marija Franko jim je razložila na- men in delovanje društva, v katerega so vključe- ni tudi nekateri njihovi dedki in babice. Poleg te- ga, da velikokrat poskrbijo za njih, ohranjajo tu- di del kulturne dediščine, za katero njihovi star- ši nimajo časa, ker skrbijo za službo in družino. NEKATERI CELO POSKUSILI Z DELOM Otroci so si ogledali nekaj izdelkov, ki so jih na ogled postavile članice sekcije. Čudili so se, kaj vse se lahko izdela iz volne. Veliko jih je tu- di vedelo, kje se volna dobi, da na nam jo dajejo ovce in se šele potem lahko kupi v trgovini. Sez- nanile so jih tudi z izdelavo prvih zank in neka- teri so celo poskusili z delom. Za spomin na lepo srečanje so otroci in vzgojiteljice dobili kvačka- ne zapestnice in prstane. Tajnica društva Marija Janžovnik je na koncu otroke odpeljala v pisarno društva na sok. Nad prostorom so bili navdušeni, ker je tam veliko slik, najbolj pa so jih zanimali pokali in medalje. Na srečanju je bil prisoten tudi naš fotograf Ciril M. Sem, ki je poskrbel, da srečanje ne bo šlo hitro v pozabo. Marija Franko OSNOVNA ŠOLA MOZIRJE Prvošolci spoznali življenje in delo na kmetiji Na kmetiji so nam z veliko dobre volje in zagnanosti razložili, kako potekajo njihovi dnevi in s čim vse se ukvarjajo. Letošnja jesen kar vabi k številnim doživet- jem v naravi, kljub temu da nas ni tako boga- to obdarila s svojimi pridelki kot lani. S prvošol- ci smo se dodobra naužili sonca in tako napol- nili baterije za prihodnje mesece na našem obi- sku kmetije. NA OBISKU PRI SOŠOLKI Prvošolci OŠ Mozirje so spoznali življenje in delo na kmetiji. Na obisk smo se podali k sošol- ki, ki živi na domačiji nad Mozirjem. Na kmeti- ji so nam z veliko dobre volje in zagnanosti raz- ložili, kako potekajo njihovi dnevi in s čim vse se ukvarjajo. Fantje so si z zanimanjem ogledali vse stroje, ki olajšajo delo na kmetiji, deklice pa pri tem niso nič manj zaostajale. PREIZKUSILI SMO SE TUDI V DELU Postavili smo ograjo za pašo živali, tako da smo postavili količke in napeljali žico. Z lesenimi grabljami smo pograbili travo, jo naložili v koš in jo odnesli pujsom. V samokolnico smo naložili travo iz bale in jo zapeljali v jasli za krave. Lušči- li smo tudi koruzo in fižol. DELA NA KMETIJI NIKOLI NE ZMANJKA Po delu smo se okrepčali s slastnimi dobrota- mi. Ugotovili smo, da dela na kmetiji res nikoli ne zmanjka. Čeprav je takšno življenje včasih napor- no, ima tudi veliko prednosti. Delo poteka večino- ma na prostem, v naravi, dogajanje popestrijo ži- vali, veliko hrane se pridela doma in po končanem dnevu je človek lahko zadovoljen ob pogledu na opravljeno delo. Hvaležni smo, da smo lahko preži- veti čudovit jesenski dopoldan malo drugače. Učiteljici Renata Stenšak in Nada Janež Savinjske novice št. 46, 15. november 2019 27 Šport, Organizacije KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Zmagovalni niz za vodstvo na lestvici podaljšali na štiri Članska ekipa Nazarij po štirih krogih prven- stva v 3. SKL vzhod še ne pozna poraza. Potem, ko so zmagali na prvem letošnjem gostovanju konec oktobra, so v soboto gostili že tradicional- no neugodno ekipo KK Janče in zmagali četrtič v nizu s 97:88. SANJSKO ZAČELI SEZONO Nazarska članska ekipa je sanjsko začela se- zono z domačima zmagama. Te so nadgradili s prvo na gostovanju. Zadnjo oktobrsko soboto so se strelsko izkazali, saj so morali za zmago na- suti 100 točk, kar je bilo 10 več, kot so jih zmog- li Zagorjani. ZAHTEVNI NASPROTNIK Prejšnjo soboto so nadaljevali prvenstvo v svoji dvorani. Gostili so ekipo KK Janče iz Lju- bljane, ki se je že v prejšnjih sezonah izkazala za zahtevnega nasprotnika. Tudi tokrat se je obeta- la košarkarska poslastica, saj ljubljanska ekipa dosega povprečno 87 točk na tekmo, kar pome- ni, da ima v svojih vrstah dobre strelce. V Nazar- je so prispeli s popotnico dveh zmag in poraza. PRIMOŽ BITENC DOSEGEL KAR 27 TOČK Z dobrimi strelci se lahko pohvali tudi nazar- ska zasedba, pri kateri je tokrat izstopal Primož Bitenc, ki je dosegel kar 27 točk. Svoj talent je pokazal tudi mladi Nace Štiglic, ki je prispeval 20 točk, tesno mu je pa sledil Lovro Blatnik z 18. Celotna nazarska ekipa je prispevala pomem- ben delež k zmagi, saj so igralci s klopi prispe- vali kar 31 točk in so bili boljši od gostujočih re- zervnih košarkarjev. EDINI NEPORAŽENI V SVOJI SKUPINI Z nizom štirih zmag so Nazarčani edini nepo- raženi v skupini vzhod in sami na vrhu lestvi- ce. Že jutri jih čaka nov preizkus, tokrat v Slo- venskih Konjicah, kjer jih čaka nasprotnik željan zmag, saj je letos zabeležil zgolj eno ob treh po- razih. Roman Mežnar 50 LET EVROPSKIH PEŠPOTI E6 popotnika pelje tudi skozi del Zgornje Savinjske doline Evropske pešpoti, poimenovane E-poti, so poti na dolge razdalje in predstavljajo temelj evropskih sprehajalnih poti. Povezujejo tako dr- žavne kot regionalne pohodniške poti, in ker nji- hova zgodovina sega vse v leto 1969, letos pra- znujejo polstoletni jubilej. Po Evropi je speljanih 12 E-poti, E6 pohodnika vodi tudi skozi Loke pri Mozirju do Črete. Zanjo skrbijo markacisti Pla- ninskega društva Nazarje. SLOVENSKI DEL E6 ODPRT MAJA 1975 Skozi Slovenijo vodijo tri evropski pešpoti, E6, E7 in E12. Prav E6 je speljana tudi skozi našo do- lino. Celotna pot E6 poteka od Roskilda pri Kö- benhaunu na Danskem do Kastava nad Reko. Slovenski del poti je bil odprt maja 1975 na Ma- šunu. Pobudo za ureditev te poti je dal inženir gozdarstva dr. Milan Ciglar in po njem se danes ta del poti tudi imenuje »Ciglarjeva pot od Dra- ve do Jadrana«. NAZARSKI MARKACISTI SKRBIJO ZA 34 KM POTI Del E6, gre za osmo etapo, poteka od Mozir- ja do Črete, deloma vodi tudi skozi občino Na- zarje. Etapa je dolga preko 8 kilometrov in do leta 2005 so zanjo skrbeli zgolj gozdarji. Danes za to, da je etapa dobro prehodna, označena in varna za pohodnike, skrbijo markacisti Planin- skega društva Nazarje. Ti imajo na skrbi dobrih 34 kilometrov planinskih poti med Dobroveljsko planoto in Menino planino. TG GORSKA KOLESARKA MONIKA HRASTNIK Prejela že tretje priznanje Olimpijskega komiteja Slovenije Poleg Monike Hrastnik je priznanje prejel Žak Gomilšček, oba tekmujeta v gorsko kolesarskem spustu. Gorska kolesarka Monika Hrastnik z Lepe Njive je že tretjič prejela priznanje Olimpijskega komiteja Slovenije. Tokrat ga je dobila za dose- ženo drugo mesto na evropskem prvenstvu na Portugalskem. Podelitev je bila v portoroškem hotelu Bernardin. Hrastnikova obiskuje 3. letnik na fakulteti za tehnologijo polimerov. Letos ji je uspelo uskladiti kolesarjenje in študij, tako da je sproti delala izpite. SEZONO KROJILE POŠKODBE »To priznanje sem prejela že tretjič, in sicer lansko leto za osvojen naslov evropske prvaki- nje v letu 2018 in pred tem za osvojeno 2. mes- to na evropskem prvenstvu leta 2016,« je pove- dala Monika, ki se je to sezono priključila eki- pi Dorval AM. »Letošnja sezona se je začela s trening kam- pi z novo ekipo, kjer smo se spoznavali. Sama sem se poleg ekipe privajala na novo znamko kolesa. Tekmovalno se je sezona začela odlič- no s 5. mestom v svetovnem pokalu v Mariboru in 2. mestom na evropskem prvenstvu. Na dru- gi tekmi svetovnega pokala na Škotskem sem padla v kvalifikacijah. Zaradi pretresa možga- nov in kasneje natrganih vezi v gležnju na tek- mi za državno prvenstvo nisem tekmovala kar dva meseca.« PRIPRAVE ZA NOVO SEZONO ŽE TEČEJO Vrnitev na tekmovanja je bila za Moniko tež- ka, saj še ni bila popolnoma pripravljena. Vsee- no je po dvomesečni vrnitvi dvakrat dosegla 7. mesto v svetovnem pokalu in na progi vedno dala vse od sebe. »Zadnja sezona je bila je velika sprememba zame. Imela sem na razpolago vso opremo, ki sem jo potrebovala, ter tekme in vse ostalo or- ganizirano s strani ekipe. Kot mehanik me je na tekmah spremljal fant Miran Vauh – Miri. Po- godbo z ekipo Dorval AM imam še za naslednje leto,« je povedala in dodala, da je že začela s tre- ningi za naslednje sezono. Sledili bodo trening kampi z ekipo. Nova sezona se bo začela mar- ca s svetovnim pokalom na Portugalskem. Ko- nec aprila bo tekmovala na dirki svetovnega po- kala v Mariboru. Štefka Sem, foto: osebni arhiv Savinjske novice št. 46, 15. november 2019 28 Oglasi Prireditelj »Športnika« bo počakal na novo dvorano Prireditelja zaključnega dogodka Športnik leta 2019 Zgornje Savinjske doline v novi špor- tni dvorani v Lučah je premagala časovna sti- ska. Ker se lahko gradnja dvorane v zaključni fazi zavleče, saj lahko pride do nenačrtovane- ga zastoja z izdajanjem uporabnega dovoljenja, je med vodstvom Občine Luče in najemnikom dvorane Ivom Milovanovičem prišlo do dogo- vora za premik termina prireditve. To pomeni za organizatorja dodatne nove napore, tudi stro- ške, a se v spremembi datuma prireditve na to- rek, 14. januar 2020, zdi zelo razumna poteza, ki bo na koncu zadovoljila vse. ŠPORTNIK LETA URADNA OTVORITEV NOVE PRIDOBITVE Zadovoljstvo ob zaključku gradnje bo toliko večje, ko bo ob uradni otvoritvi dvorane še ve- lik športno kulturni in zabavni dogodek Športnik leta 2019 ZSD poln novosti in enkratnega doži- vetja. Verjamemo, da bomo vsi, ki podpiramo in občudujemo šport, naše športnike kot ambasa- dorje zdravja in krepostnega življenja, že v de- cembru težko pričakovali srečanje z najboljšimi ta čas in se spominjali njihovih tekmovalnih do- sežkov, trdih treningov, napornih potovanj, a tu- di njihovih izjemnih talentov. To bo pravi praznik športa, ki ga ne kaže zamuditi. PRODAJA VSTOPNIC SE NEMOTENO NADALJUJE Kot smo že poročali, je možnost nakupa vsto- pnic za obisk prireditve mogoča na spletni stra- ni www.mojekarte.si in na dan prireditve v špor- tnem objektu. Vstopnice, ki so bile natisnjene za 17. 12. 2019, veljajo za 14. 1. 2020, torej za presta- vljeno prireditev, v predprodaji po 10 evrov, uro pred dogodkom pa 12 evrov. In še vedno velja, da je lahko kupljena vstopnica primerno darilo bližnjim. GLASOVANJE ZA NAŠE ŠPORTNE IDOLE V TEKU Po objavi nominacij športnikov poteka glaso- vanje v Savinjskih novicah in na www.sportnik- -zgs.si. Glasovnice so veljavne le, če so izpolnje- ne vse rubrike pri kategorijah. Tudi glas za odlič- ne športnike je lahko vaše darilo športu in do- mačim športnikom. ČLAN KOMISIJE, MOZIRJAN JOŽE JELEN: »Šport me spremlja že od rane mladosti, nogo- met sem igral v NK Šmartno in NK Elkroj. Kasneje še samo za rekreacijo v raznih ligah v Zgornji Sa- vinjski dolini. Športni način življenja me spremlja vse življenje in vesel sem, da nama je z ženo Ga- bi del tega uspelo prenesti tudi na svoji hčerki. Ponosen sem, da sem tudi kot podžupan ob- čine Mozirje član žirije, ki predlaga in kasneje odloča, kdo so najboljši športniki in društva v naši dolini. V Mozirju sem tudi predsednik komi- sije za vrednotenje športa, kjer na podlagi razpi- sa razporejamo finančna sredstva posameznim klubom in društvom. Še dobro, da imamo v Mo- zirju kar nekaj gospodarstvenikov, ki podpira- jo šport, in vodstvo občine, ki skrbi za urejanje športnih objektov, jih gradi in odgovorno vzdr- žuje. Poleg tega vsako leto v proračunu name- ni sredstva za delovanje klubov in društev. Tako sem delno vpet v ta del podpore športu in zdra- vemu načinu življenja. »ŠPORTNIK« NAJ POSTANE NAŠA SKUPNA SKRB IN TRADICIJA Iz razgovorov z občani Zgornje Savinjske do- line sem v obeh vlogah ugotovil, da podpirajo našo prireditev »Športnik« ob zaključku tekmo- valnega obdobja v letu, ko razglasimo najboljše športnike, klube in prireditelje. Pri tem naša žiri- ja opravi pomembno delo, ki je poplačano z za- dovoljstvom občanov, še posebno pa s pogle- dom na vesele, nagrajene športnike. Menim, da tudi ta prireditev pomembno vpliva na še več- jo motivacijo športnikov. Želim, da ostane tradi- cija, saj nas Zgornjesavinjčane pomembno po- vezuje.« Tekst in foto: Jože Miklavc Jože Jelen, član strokovne žirije Savinjske novice št. 46, 15. november 2019 29 Oglasi, Šport ŠPORTNIK Timi Zajc (smučarski skoki) Franček Gorazd Tiršek (strelstvo) Vid Vrhovnik (nordijska kombinacija) ŠPORTNICA Maja Mihalinec (atletika) Monika Hrastnik (gorsko kolesarstvo) Tina Robnik (alpsko smučanje) MLADI ŠPORTNIK Nejc Naraločnik (alpsko smučanje) Jernej Presečnik (smučarski skoki) Tim Jevšnik (lokostrelstvo) MLADA ŠPORTNICA Manca Suhoveršnik (nogomet) Maja Marolt (odbojka) Ema Kranjc (odbojka) EKIPE NTK Luče (namizni tenis) SSK Ljubno BTC (smučarski skoki) OK Mozirje (odbojka, ženske) PRIREDITELJI TEKMOVANJ OK Ljubno SP (smučarski skoki, ženske) OO Maraton Savinja (ŠD T.E.A.M.) OO alp. smuč. evr. pokal (Beli zajec) Glasujem za: Izpolnite vse rubrike pri kategorijah. Le taka glasovnica bo veljavna! Športnik 1. ____________ 2. ____________ 3. ____________ Športnica 1. ____________ 2. ____________ 3. ____________ Mlada športnica 1. ____________ 2. ____________ 3. ____________ Mladi športnik 1. ____________ 2. ____________ 3. ____________ Ekipa 1. ____________ 2. ____________ 3. ____________ Organizator 1. ____________ 2. ____________ 3. ____________ SPREJEM ERIKA ROSENSTEINA, SVETOVNEGA PRVAKA V KRONOMETRU NA 12 UR Do naslova so mu pomagale izkušnje kljub hudi prometni nesreči Ultra kolesar Erik Rosenstein z Rečice ob Sa- vinji je 2. novembra v ameriškem Borrego Sprin- gsu osvojil naslov svetovnega prvaka v 12-ur- nem kronometru v starostni kategoriji 40-49 let in svetovnega podprvaka v absolutni konkuren- ci. Rečiška občina, športni društvi Mladost in Varpolje ter Erikovi domači so mu v nedeljo, 10. novembra, v športnem parku na Rečici pripravi- li prijeten sprejem. Zbrani so zaploskali športnemu junaku Zgor- nje Savinjske doline. Erik se je na prizorišče pri- peljal z zmagovalnim kolesom v dobri družbi. Spremljala sta ga županja Ana Rebernik in ve- teran na kolesu Marjan Šinkar. V imenu občanov mu je čestitala županja in ga obdarila s sliko turna rečiške cerkve ter šam- panjcem z njegovo podobo na steklenici. Doda- la je, da so vsi ponosni nanj in na njegove do- sežke. SOKRAJANI PONOSNI NANJ Urška Selišnik ga je povprašala marsikaj, kar je zanimalo obiskovalce sprejema. Erik je povedal, da je odločitev za dirko za svetovno pr- venstvo ultra kolesarjev padla že takoj po kon- čani lanski sezoni. Dokončno se je odločil po osvojitvi naslova evropskega prvaka letos juli- ja. Pri tem ga je podprla družina. KLJUB POŠKODBAM ZMAGAL »Mesec pred dirko sem imel prometno nesre- čo. Spregledal me je šofer avtomobila. Pri tem sem utrpel zlom rebra, udarec v lopatico in gla- vo ter dvojni zlom ličnice. Kolo pa ni bilo več voz- no. Takrat sem mislil, da je nastop na svetovnem prvenstvu nemogoč. S pomočjo družine, prijate- ljev in terapevtke smo naredili vse, kar smo lah- ko in uspelo mi je doseči cilj, ki sem si ga zadal,« je težko obdobje pred dirko povzel Erik. Teden dni pred tekmo je z ženo Tinkaro, sinom Tinetom in hčerko Trine odpotoval v Kaliforni- jo, da se je aklimatiziral. »Odpravil sem se čez lu- žo, da kljub vsemu odpeljem tekmo, v katero sem vložil ogromno časa in energije. Na startu sem se počutil dobro, kljub mrazu. S tekmovalci se nisem obremenjeval. Peljal sem tempo, ki sem si ga zas- tavil. Po polovici dirke sem imel manjšo krizo. S pomočjo družine in prijateljev iz Slovenije sem tu- di to premagal in začel stopnjevati tempo. Trasa je bila pretežno ravninska z manjšim vzponom. Asfaltna površina je bila zelo groba. Po desetih urah dirke sem prehitel še zadnjega tekmeca in se na koncu dirke pripeljal v cilj kot zmagovalec. Uspelo mi je skoraj nemogoče,« je še iz Amerike sporočil svetovni prvak, ki je na dirki v skoraj dvanajstih urah prekolesaril 408 kilometrov. Povprečna hitrost je bila skoraj 34 kilometrov na uro. PREVLADALE IZKUŠNJE Erik se je v cilju zavedel, da je dosegel uspeh nad uspehi. Velika zasluga za to gre njegovi dru- žini, ki ga na vsakem koraku podpira. Kaj sledi letošnji, njegovi najboljši sezoni doslej, še ne ve, saj najprej potrebuje vsaj dva meseca počitka. »Vse, kar bo sledilo, bo projekt družine, prija- teljev in ekipe,« je odgovoril na vprašanje glede kolesarske prihodnosti. »Na dirki nisem zmagal, ker bi bil tako dobro pripravljen, zmagal sem jo z glavo,« je dejal in s tem povedal, da izkušnje včasih štejejo več kot pripravljenost. Letos mu je uspelo osvojiti tri velika tekmo- vanja. Zmagal je na dirki SloUltra (nadomestni dirki DOS-a), osvojil je tretji zaporedni naslov evropskega prvaka v 12-urnem kolesarjenju in sedaj še naslov svetovnega prvaka. Tekst in foto: Štefka Sem Erik Rosenstein z družino, županjo Ano Rebernik in starodobnim kolesarjem Marjanom Šinkarjem na slavnostnem sprejemu ob osvojitvi naslova svetovnega prvaka. Savinjske novice št. 46, 15. november 2019 30 Kronika FRISCHAUFOV DOM NA OKREŠLJU V POŽARU POPOLNOMA UNIČEN Škode za okoli pol milijona evrov Planinski dom na Okrešlju je poimenovan po dr. Johannesu Frischa- ufu, raziskovalcu Kamniško-Savinjskih Alp. Prvotno kočo, ki jo je leta 1876 zgradilo nemško-avstrijsko planinsko društvo, je leta 1907 odne- sel plaz. 2. avgusta 1908 je bila zgrajena nova. 21. septembra 1991 pa so odprli nov povečan in obnovljen dom. V Planinskem društvu Celje Matica vidijo kot vzrok za požar tri možnosti: napaka na električni napeljavi, udar strele ali požig. V popoldanskem času 7 . novem- bra se je hitro razširila novica, da je na Okrešlju zgorel priljubljeni Frischaufov dom v lasti Planinske- ga društva Celje Matica. Kako je do tega prišlo, še ni znano, saj je slabo vreme preprečilo prvi pregled po- gorišča s strani kriminalistov in fo- renzikov. ZA POŽAR VEČ MOŽNOSTI Na katastrofo se je odzval pred- sednik PD Celje Matica Franc Pov- še. Za spletni portal Siol.net je de- jal, da sam kot vzrok za požar vidi tri možnosti. Po njegovih besedah bi lahko začetek povzročila napaka na električni napeljavi, udar strele ali požig. Pravi vzrok pa bodo seve- da ob ogledih ugotovili strokovnja- ki forenzične stroke. DOM JE BIL ZAPRT OD 3. NOVEMBRA Planinski dom je oskrbnik zaprl štiri dni pred novico o požaru. Re- čeno je bilo, da bo v času zimske sezone odprt ob napovedanih le- pih vikendih, kot je to v navadi. Sedaj se je položaj popolnoma spremenil. Koča je najverjetneje pogorela dan prej, preden je bilo to opaženo. Njena lega je takšna, da požara ni bilo mogoče opazi- ti iz doline, k temu je pripomoglo tudi slabo vreme. Tovorna žičnica, zimska soba in čistilna naprava so ostale nepoškodovane. Prve ocene so, da je škode za okoli pol milijona evrov. Vprašanje je, kako bo društvo zbralo sredstva za obnovo oziroma ponovno posta- vitev. Žalostno dejstvo je namreč še to, da je bilo društvo lastnik tu- di oktobra 2017 v požaru uničene- ga Kocbekovega doma na Koro- šici. Za slednjega sedaj zbirajo fi- nančna sredstva za ponovno grad- njo. Kako bo s projektom naprej, se bodo odločili člani upravnega od- bora društva, ki naj bi se na izre- dni seji, tudi ob sodelovanju pred- stavnika planinske zveze, seznani- li s prvimi ugotovitvami o vzrokih požara na Okrešlju in sprejeli pot- rebne odločitve. NA DOGODEK SE JE ODZVALA TUDI PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE Dogodek je komentiral pod- predsednik Planinske zveze Slove- nije Miro Eržen. V izjavi za javnost je zapisal: »To je velik udarec za PD Celje Matica in nasploh slovensko planinstvo, ki je v dobrih dveh le- tih ostalo brez dveh planinskih koč na tem območju. Ko bodo znani re- zultati preiskave, bomo sedli sku- paj in se odločili o naslednjih ko- rakih. Ker je pred vrati zima, kaže, da pred pomladjo ne bomo mogli narediti ničesar na pogorišču, za- to bomo v dolini urejali, kar bo mo- goče. Brez resne pomoči države žal ne bomo mogli odpraviti posledic, kar je za obisk gora v tem delu Slo- venije izredno pomembno.« V INTERESU OBČINE, DA SO PLANINSKE POSTOJANKE UREJENE Planinski dom na Okrešlju leži na območju občine Solčava. Župa- nja Katarina Prelesnik je ob novi- ci, da je pogorel do tal, ostala brez besed. Spomnila je, da Solčavo tež- ko zaobide, kar je slabega. Od po- plav do neurij, vetroloma, ob misli na planine pa požarov, prejšnjega na Korošici in sedanjega na Okre- šlju. Ob tem je dejala: »Dom na Okre- šlju je bil med planinci in tudi na- šimi občani priljubljena planinska postojanka in izhodišče za viso- kogorske ture v Kamniško-Savinj- ske Alpe. V interesu občine je, da so planinske postojanke, ki nudijo obiskovalcem užitke v neokrnjeni naravi, prijetno zavetišče in pros- tor za postanek. Za to so se čla- ni PD Celja Matica letos še pose- bej trudili. Upam in srčno si želim, da bo širša skupnost prepoznala, da je izguba tako pomembne po- stojanke velik udarec za slovensko planinstvo in turizem. Upam, da bo akcija za obnovo, s podporo vseh, hitro stekla, da bo nova koča na is- tem mestu pričakala obiskovalce že prihodnje leto.« V TREH LETIH 100.000 EVROV ZA OBNOVO DOMA Frischaufov dom na Okrešlju je bil v zadnjih treh letih temeljito ob- novljen. Vanj je bilo vloženih oko- li 100.000 evrov, zaradi česar bo celjsko društvo še kar nekaj časa v dolgovih. Nova streha, sanitari- je in obnovljene sobe so nudili za- točišče okoli 25.000 planincem in obiskovalcem letno. Ob najbolj fre- kventnih dnevih se je v njem usta- vilo tudi po 1.000 ljudi dnevno. Po- leg gostoljubnega osebja in dob- re ponudbe je bil dom izhodišč- na točke za mnoge ture. Od tod so se navzgor podajali planinci na Kamniško sedlo, Brano, Tursko go- ro, Skuto, Rinke, Savinjsko sedlo in Mrzlo goro. Benjamin Kanjir Planinski dom je popolnoma uničen. Ostali so goli zidovi in zvita pločevina. (Fotografiji: Rock Ošep) Savinjske novice št. 46, 15. november 2019 31 Kronika, Zahvale, Oglasi IZ POLICIJSKE BELEŽNICE Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti. In sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (Simon Gregorčič) Skupaj s toplimi jesenskimi dnevi se je poslovila Marija BREZNIK iz Aškerčeve ulice v Mozirju Ne moreva se dovolj zahvaliti vsem, ki ste bili njeni sopotniki in ste ji bogatili in lepšali življenje. Hvala njeni zdravnici dr. Mijin Ste- iner, sestri Barbari, naši Sonji in ostalim, ki ste pripomogli, da je do- čakala tako lepo število let. Hvala zlatim sodelavkam z banke, ki ste ji s svojo toplino dajale vedeti, da odhod v pokoj ne pomeni tudi, da si pozabljen. Joža, Stane, Danica, Lili, Marjetka, Mojca, Kristina, … hvala !!! Miran in Mateja • VLOMIL V KLET STANOVANJSKEGA BLOKA Nazarje: 11. novembra je neznani storilec vlomil v klet stano- vanjskega bloka v Nazarjah in ukradel visokotlačni čistilec, ba- terijski vrtalnik in nekaj drugih stvari. TEMELJNI POGOJ ZA VARNO UDELEŽBO V PROMETU JE USTREZNA ZIMSKA OPREMA Policisti bodo preverjali opremljenost vozil Ob spremenjenih voznih razme- rah je temeljni pogoj za varno ude- ležbo v prometu ustrezna zimska oprema motornega in priklopnega vozila, za kar morajo vozniki pra- vočasno poskrbeti. Od 15. novem- bra, ko morajo imeti motorna in priklopna vozila v cestnem prome- tu zimsko opremo, bodo policisti ob svojem rednem delu pri nadzo- ru cestnega prometa preverjali tu- di opremljenost vozil s predpisano zimsko opremo. ZIMSKA OPREMA MOTORNIH VOZIL Za zimsko opremo motornih vo- zil štejejo pri dvoslednih motor- nih vozilih, katerih največja dovo- ljena masa ne presega 3.500 kg, in priklopnih vozilih, ki jih vlečejo, zimske pnevmatike na vseh kolesih ali poletne pnevmatike in v pribo- ru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam ena- kovredni pripomočki za pogonska kolesa. Vozila s štirikolesnim pogo- nom morajo imeti v primeru stalne- ga pogona snežne verige vsaj za eno os in v primeru priklopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os. Poleg tega morajo imeti ta vo- zila v opremi še lopato. Pogoji za uporabo snežnih ve- rig so izpolnjeni takrat, ko je na vo- zišču toliko snega, da pnevmatika med vožnjo ne pride v stik s povr- šino vozišča (za pnevmatiko ostaja snežena sled). Kanali dezena pnevmatik, ki šte- jejo v zimsko opremo, morajo bi- ti globoki najmanj 3 mm. Zimske pnevmatike so tiste pnevmatike, ki imajo na boku proizvajalčevo oznako M+S ali M.S ali M&S. PREDPISANE GLOBE Z globo 40 evrov se kaznuje za prekršek voznik, čigar motorno ali priklopno vozilo pozimi ali v zim- skih razmerah nima ustrezne zim- ske opreme ali ravna v nasprot- ju s pomenom prometnega znaka za obvezno uporabo snežnih verig. Z globo 500 evrov in s petimi kazenskimi točkami se kaznuje za prekršek voznik, čigar vozilo nima predpisane opreme v prometu in se zaradi tega ustavi na cesti ali ovira promet. Prav tako se kaznu- je voznik, ki ne upošteva prometne signalizacije za označitev zimskih razmer, zaradi katerih je prepove- dan ali omejen promet na določe- nem delu ceste. Z globo 200 evrov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne očisti motor- nega ali priklopnega vozila tako, da ne sme biti snega, ledu, vode ali drugih snovi, ki bi se lahko raztre- sale ali razlivale z njega. Stekla vo- zila in vzvratna ogledala morajo bi- ti čista, da vozniku omogočajo nor- malno vidljivost. Z globo 300 evrov se kaznuje za prekršek voznik, ki pozimi ali v zimskih razmerah ne upošteva prometne signalizacije, ki ozna- čuje zimske razmere, zaradi kate- rih je prepovedan ali omejen pro- met na določenem delu ceste. Z globo 1.000 evrov se kaznu- je za prekršek pravna oseba, sa- mostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opra- vlja dejavnost (njihova odgovor- na oseba z globo 120 evrov), če vo- zilo pozimi ali v zimskih razmerah nima ustrezne zimske opreme, če se zaradi neustrezne zimske opre- me ustavi na cesti in ovira promet ter ob neupoštevanju prometne si- gnalizacije, ki prepoveduje promet ali omejuje promet na določenem delu ceste. Vozniki morajo pred vožnjo pos- krbeti, da so stekla in vzvratna ogledala čista in da se z vozila med vožnjo ne raztresa sneg, led, voda ali druge snovi. Savinjske novice št. 46, 15. november 2019 32 Za razvedrilo TAKOLE JE VELIKA AMERIKA Svetovni prvak v 12-urnem kronometru, Rečičan Erik Rosenste- in je na sprejemu županji Anji Rebernik lepo pokazal, kako velika je Amerika in široko razprl roke. Koliko manjša je Rečica, je menda lah- ko pokazal, ko je zdravil posledice zloma reber, ko rok sploh ni mo- gel razširiti. TONA VOKALA TEŽI K PRAVI TEŽI Je že tako, da moderni časi prinašajo moderne ukrepe. Tako se je umetniški vodja vokalnega benda Tona Vokala Damjan Žvipelj (le- vo) odločil, da pri izbiri nadarjenih pevcev da težo tudi dejanski te- ži. Da ga kandidati pri tem, koliko so težki, ne morejo ogoljufati, jim premeri tudi hrbtno kapaciteto pljuč. Vsak glas ima svoj stas, bi lah- ko rekli. DOLŽNA PUSTNAKE ZAGOVARJATI PRED ŽENAMI Pustni župan Drago Poličnik je letos poskrbel, da je občanka Rečice ob Savinji, katere občan je tudi sam, postala pustna kraljica. Ob vseh brhkih lepoticah dolvodno je ocenil, da je prišel čas za ta korak. Hana Selišnik je ponujeno mesto sprejela z veseljem, dok- ler ni na martinovanju izvedela vsebine zaprisege, ki jo je morala ponoviti. Med drugim gre za likanje belih pustnih hlač in obračanje spodnjih na pravo stran. Po pustnih prireditvah in gostovanjih pa je dolžna pustnake spremljati domov in jih zagovarjati pred ženami. Med nežnim in počasnim plesom je Drago Hani zagotovil, da ima- ta z ženo Cveto te stvari dobro urejene in da se mora bolj pogosto kot za odsotnost od doma zagovarjati takrat, ko je slučajno doma. (Foto: ŠS) (Foto: TG) (Foto: BK) Savinjske novice št. 46, 15. november 2019 33 KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 47. številki SN 2019 Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Križanka, Oglasi Savinjske novice št. 46, 15. november 2019 34 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ Naročila in montaža vseh TELEMACH in TOTAL TV paketov! gsm 041/688-094. Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ŽIVALI – PRODAM Prodam prašiče domače vzreje, različnih tež, Andrejeva kmetija; gsm 031/509-061. Prodam prašiče, najboljše mesna- te pasme za dopitanje ali zakol. Fi- šar; gsm 041/619-372. Prodam prašiče od 25 do 30 kg, za zakol ali nadaljno rejo. Sprejema- mo tudi naročila za december in januar; gsm 041/783-100. Prodam prašiče od 20 do 300 kg za zakol in od 20 do 50 kg za nadaljno rejo; gsm 041/867-090. Prodam ovna JS pasme, starega 2 leti, 800-1650; gsm 031/885-608. Prodam bikce, stare en teden, in breje telice sr pasme; gsm 041/793-574. Prodam prašiča, domače vzre- je, 200 kg, linija 54, odlični za su- homesne izdelke; gsm 041/783- 535. Prodam prašiča okrog 200 kg, krm- ljenega z doma pridelano krmo; gsm 031/232-088. Prodam dve telički, cca 200 kg, RJ/LIM, stare 6 mesecev, za zakol ali nadaljno rejo; gsm 041/824- 668. ŽIVALI - KUPIM Kupim telice, krave za zakol ali na- daljnjo rejo in prodamo prašiče do 200 kg; gsm 031/832-520. Kupim kravo, telico za zakol, dopi- tanje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745. DRUGO – PRODAM Kavč, raztegljiv, vzmeten, sive bar- ve, ter kopalniško omaro z ogleda- lom, novo, prodam; gsm 041/265- 511. Prodam zimske gume na platiščih 205/55 R16, cena 15 eur/kos; gsm 041/878-406. Ugodno prodam zimske gume 215/60 R17 imperial; gsm 041/783- 968. Prodam dvobrazni plug batuje, ce- na 150 eur; gsm 031/759-955. Prodam suhožamane obrezline za kurjavo z možnostjo dostave na dom; gsm 041/463-490. Prodam cepljena bukova drva v paleti, dolžine 33 cm. Možna dosta- va; gsm 040/430-080. Prodam krmni krompir, možna do- stava; gsm 031/821-129. Prodam starejši motokultivator s priključki: koso, prikolica, plug in kovinska kolesa; gsm 041/906-733. Prodam hloda hruške, 2 m x 45 cm, in 1,5 m x 35 cm – premer; gsm 041/716-210. DRUGO - KUPIM Kupim rabljen brzoparilnik (alfo) od 50 do 100 l; tel. št. 58-35-125. VOZILA Prodam renault scenic, l. 2009, 65.000 km, avtomatski menjalnik; gsm 051/300-225. Prodam avto renault thalia, l. 2001, cena po dogovoru; gsm 070/859- 761. Audi A4 avant quattro 2.0.TDI s li- ne, letnik 2007, črne barve, prevo- ženih 209 tisoč, motor samo 80 ti- soč, prodam; gsm 031/314-775. NEPREMIČNINE Prodam znotraj popolnoma obnov- ljeno hišo v Nazarjah (pet sob, no- va kuhinja in dnevna soba); gsm 040/692-120. Petek, 15. november od 8.00 do 14.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Od 15. novembra do 3. decembra: Zbiranje daril v akciji Božiček za en dan ob 18.00. Dom kulture Nazarje Praznovanje ob 20-letnici Planinskega društva Nazarje ob 19.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Pogovor z diplomirano romanistko, prevajalko in pisateljico Veroniko Simoniti Sobota, 16. november ob 8.00. Hiška prinesi - odnesi v Gornjem Gradu Knjige in božična dekoracija od 9.00 do 12.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Zbiranje daril v akciji Božiček za en dan ob 9.00. Športna dvorana Nazarje Turnir v košarki - Input Nazarje : Volki-basketball (U-13) ob 10.30. Športna dvorana Nazarje Turnir v košarki - Volki-basketball : Elektra Šoštanj ob 12.00. Športna dvorana Nazarje Turnir v košarki - Input Nazarje : Elektra Šoštanj (U-13) ob 14.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Input Nazarje : Ruše (U-17) ob 18.00. Samostan Nazarje Obhajanje obletnic porok in martinovanje ob 18.00. OŠ Ljubno ob Savinji Odbojkarska tekma - KLS Ljubno : Braslovče ob 19.00. Kulturni dom Gornji Grad Gledališka predstava Kaj pa Leonardo? Ponedeljek, 18. november ob 18.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Zeliščarski krožek ob 18.00. Galerija Mozirje Predstavitev publikacije Društva zeliščarjev Šipek Mozirje Torek, 19. november ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka ob 17 .00. Knjižnica Solčava Ura pravljic v sodelovanju z Zavodom PET ob 18.00. Galerija Mozirje Rastemo z bontonom, Ščepec pravil lepega vedenja v vsakdanjem življenju z Jolando Železnik ob 20.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Meditirajmo skupaj Sreda, 20. november ob 17 .00. Knjižnica Ljubno ob Savinji Ura pravljic v družbi Srečnolonic in Danijele Lončar ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico Četrtek, 21. november ob 16.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Izdelava novoletnih okraskov z veziljami ob 17 .00. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Prijatelja za vedno ob 17 .00. Vlcerska bajta Luče Zeliščarska delavnica O zeliščih ob 18.00. Galerija Mozirje Predstavitev e-bralnikov in elektronskih knjig na portalu Biblos ob 19.30. Kulturni dom Mozirje Abonmajska predstava Pacienti v čakalnici Savinjske novice št. 46, 15. november 2019 35 Oglasi Savinjske novice št. 46, 15. november 2019 36 Oglasi