Leto HI., štev. 237
Ižhaja ob 4 zjutraj.
Stane mesečno 10-— Din *a inozemstvo 20*— m
Oglasi po tarifu.
V LJubljani, petek dne 6. oktoora 1922
Poštnina pavlalfrsna
Uredništvo:
Miklošičeva cesta št. 16/L Telefon št. 72.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko.
Posamezna itev. stana 1 O in
Upravništro:
Ljubljana, PreaernoTt ul. št M. _Tele£ it M
Podružnice:
Maribor. Barvarska niio«
št. 1. TeL št 22. Cel|e. Aleksandr. cesta.
Račun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.842.
Ljubljana, 5. oktobra.
Gospod Pašič pravi, da bodo vladne krize, dokler bo kaj ministrov. Ravno-tako je gotovo, da bo človeški rod politiziral, "dokler bo živel. In naj si je stran karstvo še tako zoperno, vendar je za javno življenje potrebno, čim bolj razvita je država, čim bolj zaveden je narod, tem bolj globoko in smo-treno je strankarstvo. Brez strank ni političnega življenja, brez njih ni ne državnega in ne narodnega razvoja.
V	parlamentarnih državah slone jrploh vsa javna vprašanja na strankah. kajti stranke določajo smer narodnih skupščin, te pa politiko vlade. Toda veliko število strank v narodu nikakor ni dokaz njegovo zrelosti. Angleži. ki imajo v Evropi najstarejše parlamentarno življenje, so na višku svojega dozorevanja politično opredeljeni v glavnem na tri velike stranke. Že od konca sedemnajstega stoletja naprej vidimo, da sta tamkaj za državno življenje odločujoči samo dve stranki — liberalci in konservativci — in da je v teh dveh političnih organizacijah zbran malone ves angleški narod. Njima se je sedaj pridružila delavska stranka. Še bolj je vidna smer politične koncentracije v Zedinjenih državah ameriških, kjer nastopajo •.zlasti pri volitvah predsednika republike v glavnem le dve stranki, republikanska in demokratska.
V	Jugoslaviji sta se navzlic primitivnim političnim razmeram ipak dvignili dve močni stranki — demokratska in radikalska — ki sta sposobni vsaj v medsebojni koaliciji nositi politično odgovornost za vladno krmilo v državi. Tej koaliciji nasproti ni uspelo nobeni drugi kombinaciji zavzete niti približno vplivno mesto v političnem življenju naše države. Izkazalo se je pa tudi v kratki dobi obstoja naše države, da je politično cepkainje naša težka nesreča, naravnost političen samomor pa značijo lokalne politične grupacije, ki nastajajo navadno po mimoidočih uspehih demagogije, mprizorjene ponajveč radi osebnih ambicij nediscipliniranih lokalnih politični?) veličin. Prav kmalu pride razočaranje tako za voditelje takega pokreta. zlasti pa za njihove pristaše, ki so nasedli fantastičnim računom in gostobesednim obljubam. Nedvomno bo s polMčnim napredovanjem tudi v naši držatd čim dalje bolj prodiralo prepričanj«}, da ima političen smisel biti pristaš' samo velike in močne stranke, ki edino more pridobiti vpliv na vodstvo države in javnih poslov. Mesto da as izčrpava energija javnih delavcev v medsebojni guerillski politični vojni, je pametnejše, da se je porabi za splošno javno življenje kakor tudi za poglobljanje notranjega •Ma v velikih strankah.
Kar je za državo krepka armada, to je za politično življenje dobro organizirana stranka. Le stranka, ki jo tvorijo disciplinirani borci, lahko dosega uspehe. Kar velja za armado, to velja v politianem boju za stranko: uspeh je odvisen od zvestobe, discipline in poguma. "Vojak, ki vrže puško v koruzo, ali n&zTv.ačajnež, ki zapusti zastavo svoje vojske, ali celo dezerter, ki stopi v službo sovražne armade, da strelja nazaj na svoje lastne vrste, je bil že od pamtJvieka žigosan kot izda-tsdec.
Stojimo pred občinskimi volitvami v Ljubljani. Izgleda, da se bodo klerikalci kot zakleti sovr^gi slovensko presto-lice posluževali Vseh mogočih in nemogočih sredstev' v dosego svojih političnih namenov. Čuje se, da bo del klerikalne stranke zatajil celo svojo politično zastavo tfer razobesil za va-ranje javnosti drugo. Tudi druge stranke nameravajo zakriti svoje ime ter stopiti zakrinkane -v volilni boj. Demokratska stranka nikdar ni skrivala svojega obraza. Tudi tokrat se bo borila z odprtim vezirjbm in pod svojo lastno zastavo. S postavitvijo kandidatov v prihcidnjih dneh so začenja volilna borba, ki bo znova dokazala, cla je demokratska stianka, zvesta tradiciji predvojne nanodno - napredne stranke, politična organizacija one napredne Ljubljane, ki je znak desetletja samozavestno in 3 uspehom čuvati interese našega m a 3 ta.
Posvefovanfe vlade
KRALJ ŽELI SPORAZUMNE PORAVNAVE.
Beograd, 5. oktobra. (Izv.) Danes popoldne se je vršila na dvoru pod predsedstvom kralja seja vlade, na kateri se je razpravljalo o zunanjem in notranjem političnem položaju ter o vprašanju princa Jurija. Sprejet je bil predlog vlade, naj se to vprašanje na sestanku kronskega sveta končnoveljavno reši. Na osebno željo kralja se je vršila popoldne nova seja vlade, h kateri je bil pozvan tudi princ Jurij. Ta je izjavil na vprašanje vlade, ali se hoče pokoriti dvornim statutom ter sprejeti predloge vlade, ki urejajo njegove iinančne in druge zadeve, da bo dal končnoveiiavni odgovor čez 24 ur. Predloženega mu zapisnika o tej seji vlade ni hotel podpisati. Vprašanje bo sedaj rešil kronski svet.
Po seji ministrskega sveta je izdalo notranje ministrstvo nastopni komunike: Danes se je pod predsedstvom Nj. Vel. kralja vršila seja ministrskega sveta, na kateri je spričo predloga vlade, da se skliče kronski svet, ki naj bi odločal v zadevi princa Jurija, kralj izjavil, naj se, predno se ukrenejo nadaljni koraki, pozove princ Juri še enkrat k vpoštevanju dvornih statutov in naj se mu predočijo vse posledice, katere bi mogla imeti nje-
gova nepokorščina. Ce hoče še dalje ostati član kraljeve hiše, mora brezpogojno izpolnjevati obveznosti dvornih statutov. Kralj je vztrajal pri tem, da se izplačuje kraljeviču Juriju kot članu vladarske hiše, če se nastani v tuzemstvu, poleg letne apanaže 145.000 frankov še iz dvorske blagajne na račun kraljeve civilne liste 600.000 Din na leto, če se pa nastani v inozemstvu, pa 365.000 frankov in na račun civilne liste 230.000 Din.
Beograd, 5. oktobra. (Izv.) Jutri popoldne ob 4. se bo zopet vršila seja vlade, na kateri bo dal princ Jurij svoj odgovor k današnjim zahtevam vlade
Posvetovanja g. Pašiča.
Beograd, 5. oktobra. (Izv.) Danes dopoldne je bil min. predsednik Pašič sprejet v avdijenci pri kralju, kateremu je poročal o namerah vlade glede demisije ter o njenem stališču v vprašanju princa Jurija. Popoldne je sprejel Pašič notranjega ministra Timotijeviča, s katerim se je razgovarjal o zadevi princa Jurija. Pašič je sprejel tekom popoldneva tudi patrijarha Dimitrija radi dogovora o svečanostih vstoličenja pečkega patrijarha.
na potu v Rim
FAŠISTI ZOPET
MOBILIZIRAJO. — MUSSOLINI NAPOVEDUJE FAŠI-STOVSKO VLADO.
NAPAČNA ViEST.
Beograd, 5. oktobra. Oizv.) »Pravda® je poročala, da je bil v Kimu podpisan sporazum o izvršenju rapalllske pogodbe. Vaš dopisnik je bil na metrodajnem mestu pooblaščen, to vest demontirati.
MINISTER PUCE.LJ.
Beograd, 5. oktobra. (Izty.) Poljedelski minister Pucelj odpotuje jutri preko Zasreba in Karlovca y Metliko
Milan, 5. oktobra. (Izv.) V Tridentu je zbranih več tisoč fašistov, ki so se nastanili v raznih šolah. Poslanec Farinac-ci je iz Milana odredil mobilizacijo fašistov vsega okrožja Cremone. Sede?- vrhovnega poveljništva Tridentske Ber.eSi-je straži več oddelkov čet. Voditelj fašistov Štefani je v govoru izjavil, da gre fašistom za brezpogojno vzpostavitev suverenitete italijanske države na osvobojenem ozemlju. To je prva etapa na pohodu fašistov proti Rimu. Proslavljal je nato »zmago* v Bole.anu ter je končno izjavil, da je generalni guverner Credaro odgovoren za položaj v Južni Tirolski.
Rim, S. oktobra. (Izv.) Možnost, da bodo fašisti kmalu prevzeli vlado, stopa vedno bolj v ospredje. Mussolini je imel včeraj v Milanu govor, v katerem je izjavil, da obstojita v Italiji dve državi, od katerih se mora liberalna umakniti fašistovski. Nadalje je Mussolini zahteval čimprejšnjo razpustitev zbornice, sicer bodo fašisti sami poskrbeli za to. Zopet se slišijo vesti o odstopu De Fae-tovega kabineta. Vlada je poklicala tri-dentskega guvernerja Credara v Rim, da poroča o položaju. Ni še gotovo, ali
Negotovost o poteku
pogajati! v Mudaniji
PREURANJENE VESTI O DOSEŽENEM SPORAZUMU.
Carigrad, 5. oktobra. (Izv.) Včeraj j je sam Venizelos za izpraznitev, zjutraj sta naposled dospela v Mudanijo | Vest iz Carigrada, da se je v Mudim -tudi oba grška delegata. Takoj nato so j ji že dosegel sporazum, ki se bo danes se sestali vsi zastopniki na krovu fran-jle še podpisal, se ne potrjuje in se tukaj coske vojne ladje »Edgar Quinett», kjer: smatra kot neverjetna. V francoskih vo-je general Harrington otvoril posvetova-j jaških krogih so pa vendarle prepričanje z željo, da bi omogočila nekrvavo]ni, da bo prišlo do sporazuma. V Lon-likvidacijo orijentskega vprašanja. Na- donu presojajo položaj manj optimistič-
znanil je dalje že znani dnevni red, o katerem naj bi se po mnenju angleške in francoske vlade na konferenci razpravljalo. Zastopnik angorske vlade Izmet-paša je v imenu svoje vlade izjavil, da se strinja z dnevnim redom, nakar se je začela stvarna razprava.
Izmet-paša je zahteval, naj se nadzorstvo zaveznikov v Traciji ukine, ko prevzame Turčija upravo. Predlagal je naj se zavezniške čete postavijo kot obramba ob Marici, kjer naj se ustanovi nevtralna cona.
Pogajanja so trajala pozno v noč.
FRANCOSKO NAZIRANJE.
Pariz, 5. oktobra. (Izv.) Vesti o poteku konference v Mudaniji si nasprotujejo in se morajo, kakor se zagotavlja na tukajšnjih uradnih mestih, sprejeti z največjo previdnostjo. Na Quai d'Orsavju so sinoči izjavili francoskim novinarjem, da se stališče grških delegatov v Mudaniji, ki odklanjajo takojšnjo izpraznitev Traeije, ne sme smatrati za resno, ker
no. Izgleda, da računajo sicer tam z rešitvijo vprašanja glede nevtralne cone v zmislu angleških želj, vendar pa obstoji bojazen, da se bodo pojavile težko če v vprašanju Traeije.
SKEPSA V LONDONU.
London, 5. oktobra (Izv.) Opoldne se
je pojavila vest, da je prišlo med zavezniškimi generali v Mudaniji do težkoč. Tukaj ne delijo francoskega optimizma giede poteka konference. Vesti o že doseženem sporazumu so preuranjene. Jutri zjutraj se sestane angleški ministrski svet
ZADNJA VEST.
Pariz, 5. oktobra. (Izv.) Agence Ha-vas javlja iz Carigrada ob 12.15 popoldne: Pogajanja v Mudaniji ugodno napredujejo. Razpoloženje je precej optimistično. Ako ne pride z ozirom na to, da grški delegati še niso govorili, do nepričakovanih dogodkov, se bodo posvetovanja nadaljevala.
Greifa se pripravila za skrafno obrambo Traeije
Atene, 5. oktobra. (Izv.) Listi objavljajo proklamacijo vojnega ministra, s katero se poživljajo dobrovoljci, naj se odzovejo svoji patriotski dolžnosti in naj branijo čast in integriteto Grčije. Vse časopisje zahteva od vlade, naj v nobenem oziru ne popusti v vprašanju Trakije.
Po grških poročilih so Turki bombardirali ameriško torpedovko, ki je vkrcala grške begunce pri Evijali. Iz Smir-ne poročajo, da je Kemal paša tamkaj koncentriral 7a000 mož posadke in 40
bo vlada na pritisk fašistov odredila de- jtisog rezerve. Kemal je trdno odločen, da
misijo Credara, kateremu očitajo faši- —•----------u.---- -----1-- 1—t.
sti. da ščiti nemštvo Južne Tirolske.
Bemisifa češke vlade
KABINET ŠVEKLA - RAŠIN - BENEŠ. Kabinet je
NOVI
Praga, 5. oktobra. (Izv.) danes podal svojo demisijo.
Oficielno se še ni sicer razglasila nova vlada, večerni list »Narodne Politike* pa objavlja nastopno listo, ki je vsekakor zelo verjetna: Ministrski predsednik Švehla, zunanji minister dr. Beneš, notranji minister Malypetr, narodna obramba Udržal, pravosodni minister Dolansky finančni minister dr. Rašin, prometni minister Stribrny, min. za pošto in brzojav dr Franke, prometni minister Beehyne, poljedelski minister dr. Hodža, trgovinski minister dr. Novak, minister za javna dela Srba, minister za socialno skrb Habrmu.., minister za zdravstvo dr. Šramei, minister za prehrano Tucny, minister za izenačenje zakonov dr. Markovič in minister za Slovaško dr Kallay. Posamezne stranke v novem kabinetu bodo zastopane nastopno:: agrarcl 5,
socialni demokrati in narodni socialisti po 4, narodni demokrati in Slovaki po 2 ministra Ce se hoče novi kabinet označiti po vodilnih možeh, se mora imenovati vlada Švehle, dr. Rišina in dr. Be-neša. Ministrski predsednik Svehla, ki je agrarec, se je že dolgo imenoval kot kandidat za ministrsko predsedništvo. On je mož izredne prevdarnostf, mojster v posredovanju med strankami ter se je svojčas pri donešenju ustave češkoslovaške republike pridobil mnogo zaslug. Narodni demokrat dr. Rašin predstavlja ravno nasprotni tip na zunaj izredno konciliantnemu ministrskemu predsednl-
v primeru nepovoljnega uspeha konference v Mudaniji napade Angleže,
čast Grške. Reuterjev tirad potrjuje to vest.
NOVI GRŠKI POVELJNIK. Milan, 5. oktobra. (Izv.) Kakor javlja »Corriere della Sera>. je bil general Ni-dea imenovan za poveljnika grških čet
v Traciji.
REVOLUCIONARNI ODBOR SE RAZIDE.
A-tene. 5. oktobra. (Izv.) Venizelistično časopisje propagira ukinjenje revolucionarnega odbora, čim se popolni nova vlada, češ da je revolucionarni odbor že Milan, 5. oktobra. (Izv.) »Corriere del dovršil svojo nalogo. Pod vplivom tega la Sera* javlja iz Aten: Vojni minister | apela je revolucionarni odbor sklenil, da je izdal proglas na grški narod, v kate- i se prihodnje dni razide. Njegovi člani se rem pozivlje mlajše letnike, ki dosedaj uvrste deloma v generalni štab, deloma še niso bili poklicani k vojakom, naj se v visoke urade, kjer bodo nadaljevali prostovoljno javijo v vojsko, da rešijo i svoje delovanje.
Uradniška &ra@ma!ika
Beograd, 5. oktobra. (Izv.) Na današnji seji pododbora zakonodajnega odbora se je razpravljalo o členih 108 do 120 vladnega predloga uradniške prag-matike. Člen 108 je bil sprejet v redakciji vlade, samo z malo izpremembo v točki sedmi. Člen 103 je bil popravljen tako-Ie: »Vsi dokumenti, na podlagi katerih se popolnjujejo službeni listi, se hrani,jo posebej*. Člen 110 je dobil še
ku. On je brezobzirno energičen mož. eno točko, v ostalih točkah pa so se
Njegov vstop v vlado pomeni brezdvom-no nadaljevanje politike, ki ima cilj de-flacijo bankovcev.
Slovo dr- Beneša.
Praga, 5. oktobra. (Izv.) Odstopivši ministrski predsednik dr. Beneš se poslovi jutri od uradnikov v ministrskem predsedništvu ter odpotuje opoldne k pogajanjem z italijanskim zunanjim ministrom v Benetke.
Povratev kraljice Marije
Beograd, 5. oktobra. (Izv.) Nocoj ob 20.40 je dopotovala kraljica Marija z dvornim vlakom v spremstvu princese Lilijane na beograjski kolodvor, kjer jo je čakal kralj s spremstvom. Ko se je vlak ustavil, je stopil kralj v voz in prisrčno pozdravil kraljico. Kraljica, katero so na peronu pričakovale tudi gospe ministrov in dvornih častnikov, je vsakemu čakajočih segla v roko. Kralj ji je poklonil lep šopek rdečih rož, tudi navzoči ministri so ji izročili šopek cvetja, nakar sta se kralj in kraljica s princeso Lilijano odpeljal!" na dvor.
KUMANOVSKA PROSLAVA.
Beograd, 5. oktobra. (Izv.) Kralj in kraljica se udeležita svečanosti proslave kumanovske zmage in vstoličenja pečkega patriarha. Pri tej priliki bo kralj prižgal tri voščene sveče, ki jih je darovala svoječasno carica Milica leta 1389. in katere bi imel po njeni namembi prižgati oni. ki ie maščeval Kosovo.
Znižane tarife sa živila
Beograd, 5. oktobra. (Izv.) Minister saobračaja je podpisal naredbo. ki uvaja na vseh progah državnih železnic 50 % znižanje tarifov za prevoz žitaric, moke in krme v svrho prehrane.
Iz gospodarsko* finančnega komiteja
Beograd, 5. oktobra. (Izv.) Sinoči od 17. do 20, ure je razpravljal gospodar-sko-finančni komite ministrov o zahtevah ministra za javna dela, da se dovoli več naročil materiala na račun reparacij. Sklenjeno je bilo dovoliti naročila materiala za železniške mostove, toda počakati je izjav ostalih ministrstev. Poljedelski minister je odposlal inž. Jakoba Znideršiča v Nemčijo, kjer bo proučeval razne moderne naprave za poljedelstvo. Dr. Stojkovič je od istega ministrstva poslan v Francijo, kjer bo proučeval poljedelske organizacije.
izvršile neznatne izpremembe. Neizpre-menjeni so ostali členi 111, 113, 115 in 116. Razprava o členu 112 se je odložila, ker se sekcija še ni izrekla o njem. V členu 114 se je zamenjala beseda »tretjina* z besedo »četrtina*. Dodal se mu je nov odstavek, ki se glasi: »Od te četrtine so odvisni tudi davki in prispevki za vdovski fond. Ali naj se sprejema četrtina ali več, določi kompetentna oblast*. Čl. 117 se je črtal. Člen 118 se glasi sedaj tako-le: »Po smrti državnega uslužbenca se pod nasiovom oskrbo-^alnine (na račun pogreba) izplačajo eno mesečni redni prejemki. Poleg tega se že ni in otrokom izplačajo redni prejemki dveh mesecev*. Člen 119 se glasi sedaj tako-le: »Ako stalni nameščenec pred ča som. ko je doslužil pravico pokojnine tako zboli, da postane za službo nesposoben in se zato odpusti, dobiva na račun vzdrževalnine 80 odst. plače in stanarine. Ako je reven in če ne more dobiti drugega zaslužka, ali če v takem stanju umre, preden je zadobil pravico do rodbinske penzije, «e da njegovi družini kot doklada pod naslonom vzdrževalnine 50 odst. od vsote, katero bi dobival, če bi bil dosegel pravico do rodbinske pokojnine*. K temu skl»pu je za prihodnjo sejo pripravljen popravek. Člen 120 je bil v načelu sprejet. Zahtevale so se še posebne določbe glede onih državnih uslužbencev, ki bi imeli postati poslanci in se morajo po ustavi staviti na razpoloženje. Končnoveljavno se bo o tem drugič sklepalo. Prihodnja seja pododbora bo v pondeljek dne 9. oktobra dopoldne.
Spremembe
v reneraliteti
Novi komandant Dravske divizije. — General Dokič poklican v Beograd.
Beograd, 5. oktobra. (Izv.) General Marko Milisavljevič je rešen dolžnosti komandanta druge armiiske oblasti Na njegovo mesto pride dosedanji poveljnik tretje armije general Krsta Smiljanič. Tega bo nadomestil general Panta Graič dosedanji poveljnik dunavske divizije. Za poveljnika jadranske divizijske oblasti v Splitu je imenovan polkovnik Miloš Stankovih, za poveljnika Dravske divizijske oblasti v Ljubljani pa topniški polkovnik Milan Vučkovič. General Dokič je razrešen dolžnosti kot komandant Dravske divizije in imenovan za predsednika izpitne komisije za štabne oficirje v Beogradu.
Za poveljnika Dunavske divizijske oblasti je imenovan general Zečevič.
AVDIJENCA MINISTRA PROSVETE.
Beograd. 5. oktobra. (Izv.) Prosvetni minister Pribičevič je bil včeraj v avdijenci pri kralju, kateremu je poročal o svojem resoru.
RAZDELITEV DUNAJSKIH ARHIVOV IN UMETNIN.
Beograd, 5. oktobra. (Izv.) Vlada je prejela povabilo avstrijske vlade, da se dne 16. novembra udeleži potem delegatov na Dunaju konference, na kateri se bodo vršila pogajanja za sklep konvencije o razdelitvi arhivov in umetniških predmetov, ki imajo terltorijalno in nacionalno pripasti naši državi. V to svrho so bili Izbrani delegati: dr. Stanojevid in dr. Corovič za Beograd, dr. Šišid in dr. Nagy za Zagreb, za Ljubljano pa se delegati določijo pozneje.
OBTOŽBA PROTI SIMI MARKOVIČU.
Beograd, 5. oktobra. (Izv.) Zatvori«-ni Sima Markovid ne bo obtožen radi soudeležbe na atentatu na kralja, ampak le radi širjenia nrotidržavne propagando
Raskoi v Saifcf socijalni demokrariii
Trst, 4. oktobra.
Včerajšnji dan je bil usoden za italijansko socialistično stranko, ker je razklal njeno edinstvo in jo razdelil v dve, ali celo tri nove stranke, ki si bodo seveda vsaka zase svojile edino •pravico do socijalistiškega imena, ki so si pa po svojih načelih, po svojih delavnih programih skoraj diamentral-no nasprotne. Rimski kongres socija-listiške stranke se je izrekel proti sodelovanju z meščanskimi strankami, torej proti vstopu v meščansko vlado, da, izrekel se je celo direktno za izključitev pristašev kolaboracijonizma, ali kakor se oni sami imenujejo, kon-centracijoniste.
V	laški socijalistiški stranki so se po livornskem kongresu, kjer se je prej edinstvena stranka razdelila v socijalistično in komunistično, borile med seboj tri struje: maksimalistično, ki je vztrajala na revolucijonarnem programu in je izključevala vsako sodelovanje z meščanskimi strankami; kolaboracijonistično, ki je za sodelovanje z meščanskimi strankami in za vstop v vlado, in potem centrumaško-unitarsko, ki je stala na sredi med obema in skušala doseči med njima kompromis za modus vivendi v edinstveni stranki. V zadnjih časih se je iz maksimalistične struje začelo izti-cati skrajno levo krilo, ki se očividno nagibi je h komunistom. V parlamentarni socialistični skupini so bili najmočnejši kolaboracijonisti z nad 60 poslanci, potem maksimalisti s kakimi 40, vse ostale skupine pa le kakih 20 poslancev. V stranki sami je bilo številno razmerje precej drugačno in je maksimalistična s trnja, ki jo zastopa tudi glavno glasilo stranke «Avan-ti», imela večino. To je prišlo do odločilnega izraza tudi na kongresu v Rimu.
Boj na kongresu je bil zelo hud, mestoma naravnost viharen. Posezali so yanj najboljši govorniki vseh struj. Iz govorov je izhajalo jasno, da so se struje v stranke razšle že tako daleč, ida je razkol postal neizogiben. Tako je prišlo do glasovanja o dveh predlogih: o maksimalističnem, ki zahteva izključenje kolaboracijonistov iz stranke, in o centrumaškem, ki zahteva na-daljno edinstvo stranke.
Za maksimalistični predlog je bilo oddanih 32.106 glasov, za nasprotnega 29.129 glasov, da je ostal v manjšini za 2977 glasov. Ker je bilo ob koncu meseca junija t. 1. vpisanih v stranko 173.065 pristašev, potemtakem pri glasovanju ni bilo zastopanih 11.830 pristašev. Nekoliko delegatov s 3180 glasovi se je vzdržalo glasovanja, 8650 glasov pa je bilo proglašenih za neveljavne. Med temi glasovi j« bilo brez dvoma toliko pristašev kolaboracijo-nistov, da bi bil z njihovimi glasovi centrumaški predlog dobil večino, kar bi pa za stvar samo ostalo brez pomena, kajti razkola bi tudi v tem slučaju n6 bilo mogoče preprečiti. Izid glasovanja, kakršen je, pomenja izključitev kolaboracijonistov iz stranke, dočim pa bi v slučaju, da je zmagal centrumaški predlog, maksimalisti izstopili iz stranke.
Neposredna posledica tega glasovanja je bila. da so kolaboracijonisti odšli in so danes otvorili svoj posebni kongres, da se konstituirajo v lastno stranko. Centrumaši se najbrž strnejo s kolaboracijonisti, mogoče pa je tudi, da ostanejo sami za,se kot posebna stranka.
V	zbornici se bo ob jesenskem zaseda nju pokazala kot posledica tega razkola pač nova grupaciia levice. Kakor že rečeno, štejejo kolaboracijonisti nekaj nad 60 poslancev in bo kolabora-
cijonistična skupina e centrumaši skupaj imela okoli 80 mandatov. Ker so
se kolaboracijonisti s svojim programom tako zelo približali prvim »izklju-čencem» iz socijalistično stranke, re-formistom, z bivšim ministrskim predsednikom Bonomijem na čelu, ni izključeno, da S9 obe ti dve skupini zbližata še bolj ali celo zedinita v eno samo, ki bi tako štela okoli 100 poslancev. dočim bi maksimalistični skupini ostalo okoli 40 mandatov. Glavno stremljenje kolaborac. pojde pač za tem, da si zagotove mesto v vladi in to jim bo tem lažje, če se strnejo z reformisti, ki so že vladna stranka. Vprašanje je le, kaj poreko k tej novi kombinaciji ostale stranke vladne večine, zlasti giolittijanska- demokracija, ki je doslej kazala zelo odločen odpor proti »socijaliziranju* vladne večine, in pa desničarski liberalci, ki so bili doslej vedno najhujši nasprotniki vsakega sodelovanja s socijalistično levico. Kakor so je pokazalo tekom zadnje vladne krize, se tudi popolari kljub močnemu pritisku svojega levega, krščansko - soeijalnega krila, niso še mogli odločiti za sodelovanje s socijalisti, ki bi na vsak način pomenjalo protidesničarski, protinacijonalistični kurz v notranji politiki, ki bi bil nujno naperjen proti fašizmu in bi vsekakor pomenjal nov izbruh krvavih notranjih bojev. Z ozirom na vse to se je kot prva posledica razkola v socijalistični stranki že začel pojavljati v nacionalističnem tisku klic po novih volitvah, ki naj bi odvrnile nevarnost sodelovanja socijalistov v vladi in prinesle nacijonalistični desnici večino, ali pa vsaj odločujočo moč v poslanski zbornici.	A. Ekar.
beli
-f Seja načelstva JDS za ljubljansko oblast se je vršila včeraj popoldne v tajništvu stranke. Udeležba iz mesta in z dežele je bila polnoštevil-na. Načelstvo je po referatih ministra Žerjava in posle vodečega predsednika drja. Puca razpravljalo o političnem položaju ter so bili storjeni v tem oziru enodušni zaključki.
-f- Konferenca ljubljanskih somišljenikov JDS se vrši v soboto ob 6. zvečer. Pristaši stranke naj se je v mno-gobrojnem številu udeleže. Kraj se še naznani. Na sestanku poroča minister dr. Žerjav o političnem položaju.
-f- Iz demokratske stranke je izstopil glavni urednik »Slovenskega Naroda* g. Rasto Pustoslemšek. V »SI. Narodu* priobčuje izjavo, v. kateri skuša svoj korak utemeljiti z dozdevnimi opustitvami strankinega vodstva. Trditve g. Pustoslemška niso točne. Predvsem ni res, da vodstvo stranke ni posvetilo izstopu drja. Ravniharja in drja. Trillerja primerne pozornosti. Načelstvo je zadevi drja. Ravniharja posvetilo v svoji seji začetkom julija obširno razpravo ter je baš tudi radi nje sklicalo zbor zaupnikov JDS. Predsednik stranke dr. Kukovec je povrh predložil drju. Ravniharju, da se predmet spora predloži glavnemu odboru demokratske stranke v Beogradu. Dr. Ravnihar je razsodišče najvišje strankine instance odklonil ter tudi ni prišel na zbor zaupnikov, katerim ni preostajalo drugo, nego, da so dr. Ravniharjevo postopanje vzeli na znanje. Ako se je g. Pustoslemšku zdelo, da na tem še ni dovolj, je imel kot član načelstva pravico in dolžnost zahtevati. da se zadeva ponovno temeljito razpravlja. Naknadna ugotovitev, da je pričakoval, da se bo to zgodilo, ni opravičilo za lastno opustitev. Da je dr. Triller izstopil iz načelstva radi »ostrih nesoglasij*, trdi sedaj naknadno g. Pustoslemšek. Dr. Triller sam navaja v svojem dotičnem pismu iz-
ključno zdravstvene razloge, in nikdo nima pravice misliti, da je trdil — neresnico. Stranki ni preostalo drugega, nego da vzame odločitev drja. Trillerja z obžalovanjsm na znanje. Načelstvo je to z izrazom hvaležnosti za dolgoletno odlično sodelovanje drja. Trillerja tudi s posebnim sklepom storilo. Strankino vodstvo je še pozneje in zlasti v zadnjih dneh pokazalo, koliko mu je ležeče na tem, da ohrani stranki sodelovanje vseh strankinih delavcev, kar g. Pustoslemšek gotovo ve ali bi vsaj moral vedeti. Vrhovno strankino načelstvo se nahaja v Beogradu in dosedanje enotno ljubljansko načelstvo je iz praktičnih razlogov izročilo svoje agende oblastnim vodstvom JDS v Mariboru in Ljubljani ter obstoja v smislu sklepa zaupniškega zbora le še kot skupni izvršni organ obeh organizacij za izredne slučaje. Ljubljansko oblastno načelstvo pa pridno in redno deluje, o čemur bi se bil mogel gosp. Pustoslemšek prepričati, ker so mu bila na podlagi organizacijskega statuta vrata v načelstveno sejnico na stežaj odprta. Vtemeljitev g. Pusto-stemška torej ne drži. Kot lojalen mož pa se je hotel oprostiti dvomljive situacije, v katero je zapadel glavni urednik. Izvajal je konsskven-ce. Razumemo njegov težak položaj in nikdo mu ne more zameriti, da je izbral ravno pot. Baš radi njegove moške konsekventnosti, dvojno obžalujemo. da je izstopil iz vrst demokratske stranke.
-f Sinočni volilni shod Naprejevcev v preveliki dvorani ljubljanskega Mestnega doma se je obnesel tako, kakor "smo napovedali. O, tako hudo nam je to zameril glavni govornik g-Zvonimir Bernot, da je ves dnevni red, konglomerat vojne in ljubljanskih občinskih volitev, izčrpal s temeljitim in tdrokovnjaškim zabavljanjem čez Ju-trovce. Mi in Sokoli smo krivi, da je skoraj prišlo do vojne; in. ko bodo pri volitvah socijalisti pogoreli — kdo bo kriv? Demokrati seveda, deloma pa tudi socijalisti sami, ki ne bodo volili g. Bernota. V splošnem se g. Bernotu zelo dobro poda šaljivi ton in če prihodnjič mesto volilnega shoda napove zabavni večer, bo imel več kot 100 hvaležnih poslušalcev in bo lažje zlezel na zeleno vejo.
-f Klerikalno - komunistična lista. Kakor se javlja, je kompromis za občinske volitve med klerikalci in komunisti gotov. Listo bodo podpirali tudi Perieevi socijalisti. Kot prvi trije kandidatje se imenujejo Perič - Le-mež - Gosar. Glede narodnih sociial-cev se čuje od ene strani, da se še niso odločili in da se eventualno še pridružijo klerikalno - komunistični listi, od druge strani pa se zatrjuje, da so narodni socijalci definitivno odbili klerikalno povabilo in da so se odločili kandidirati s pomočjo gospodov okoli »Slovenskega Naroda* samostojno. O klerikalcih kroži še vest, da bo poleg klerikalno - komunističnega bloka nastopila tudi še oficiielna SLS. Kot samostojna skupina bodo nastopili tudi oficijalni socialdemokrati.
-f Razmejitev z Rumunijo. Kakor javljajo iz Pariza, sta naš poslanik Spalajkovič in rumunski poslanik An-tonescu izročila francoskemu ministrskemu predsedniku Poincearčju enako j se glaseči noti, s katerima v -' 1
v Sofiji svoj odgovor na našo drugo in poslednjo noto glede vpadanja bolgarskih komitašev "v Makedoniji. Bol-
vtS. isti dan že kon:ert pevskega tnora
»Ljubljane*, javlja koncertna poslovalnica Glasbene Matice v Ljubljani, da je
carska vlada v svojem odgovoru po- preložen ta koncert na poznejši čas. sebno poudarja, da stremi za sporazu-1 Javna produkcija pevske šole prof. mom z našo kraljevino in da je pri- , dr. Kozine se vrši danes v dvoram fil-pravljena po vseh svojih močeh ustre-(harmoničnega društva. Pn produkciji na-či našim zahtevam. Bolearija pristaja stopijo trije učenci. Mladi bantonist se
• »	i____r.	___ Uin i ti rvnl _ v\ i a rr r\xr t»loc
na to. da nam pomaga pri akcijah na meji. kjer prehajajo bolgarski komite ši na naše ozemlje, in je pripravljena odstraniti svoje obmejne organe, ki so
podpirali vpade komitašev. Ta nepričakovani preobrat v držanju bolgarske vlade si tolmačijo v Beogradu tako. da si želi Bolgarija pridobiti naše simpatije z ozirom na svoje zahteve glede avtonomije Tracije in izhoda na Egejsko morje.
—	Sprememba v poljski diplomaciji Kakor javlja varšavski »Kurier* iz vladnih krogov, bo praški poslanik dr. Erazem Piltz odpoklican in imenovan na njegovo mesto dunajski poslanik grof Lasocki.
—	Kralj Konstantin v pregnanstvu.
tAgcnce Havas* javlja iz Pariza, da je kralj Konstantin s svojo obiteljo in sprem stvom dospel na grški vojni ladii »Pa-tria* v Palermo. Pred svojim odhodom iz Aten pa je revolucionarni vladi izročil noto, da zapušča svojo državo samo pod pritiskom izrednih prilik, a ko mu bodo razmere zopet dopustile, se povrne nazaj. Revolucionarna vlada njegovega akta ni hotela vzeti na znanje.
uči šele eno leto in pol — njegov glas se izredno hitro razvija in pridobiva na obsegu. Gdč, Herma Ančih, katere glas dobiva barvo dramatičnega soprana, se uči šele tri leta. Tenorist Peter Buria poje komaj dve leti in vživa štipendijo državne opere v Ljubljani. Sporedi produkcije se dobe na večer v dvorani. Prostovoljni prispevki za kritje stroškov so lahko oddajo pri vhodu.
Umetniška šola v Beogradu razpisuje natečaj za stalno nameščenega profesorja ornamentalnega slikanja in stiliziranja v zvezi z dekorativnim slikarstvom. Plača 1400 Din na mesec. Prošnje je poslati upravi umetniške šole do 20. oktobra t. L ter je priložiti nekaj del iz omenjene stroke (originalna ali reprodukcije) ter izpričevala strokovne šole. Kandidata imenuje profesorski zbor te šole. a potrdi ga minister prosvete.
Sovjetska literarna cenznra je prepovedala ponatis Dostojevskega »Besov* češ da so satira na revolucijo.
Ljubljanska drama.
Petek, 6 oktobra: »Romantične duše*. Izv.
Sobota, 7. okt. »Romantične duše*. C. Nedelja, 8.: »R. U. R.». Izv. Ponedeljek, 9.: »Hlapci*. D. Torek, 10.: Zaprto. Sreda, 11.: »Jack Straw» Izv. Četrtek, 12.: »Romantične duše*. C. Petek. 13.: »Jack Straw». E. Sobota, 14.: »Hedda Gabler*. D. Nedelja. 15.: »Hedda Gabler*. Izv. Ponedeljek, 16.: »Hedda Gabler*. A.
Ljubljanska opera. Nedelja, 8.: »Prodana nevesta*. Izv. Torek, 10.: »Triptychon» E. Četrtek, 12.: »Lakme*. A. Sobota, 14.: »Carmen*. B Nedelja, 15.: «Madame Butterfly*. Izv.
9., 11., 13. in 16. t. m. ostane opera zaprta.
*
Gostovanje ljubljanskega dramskega gledališča v Celju. Dramatično društvo v Celju je sklenilo te dni z ravnateljstvom ljubljanskega gledališča pogodbo, glasom katere bo gostovalo osobje ljubljanskega dramskega gledališča po možnosti dvakrat mesečno v Celju. Vmes bodo igrali domači diletantje. ki so doslej držali celjsko mestno gledališče s svojim prav lepim igranjem na prav zadovoljivi višini. S tem. da se repertoar domačih igralcev izpopolni s težjimi in za vprizoritev težavnejšimi igrami Ljubljančanov, se bo nudil celjskemu občinstvu v sezoni 1922/23 izreden umetniški užitek. Pričakuje se zaradi tega pravega razumevanja za velike žrtve, s katerimi se obremenjuje v svoji podjetnosti celjsko Dramatično društvo kot najemnik
mestnega gledališča. ______________Dramatični odsek Sokolskega dru-
se triaseci nuu s	. imenuištva na Viču otvori svojo letošnjo sezo-
svofh vlad prosita za francosko arbi-|no v nedeljo dne 8. oktobra 1922 ob S. tražo "lede trasirania sporne meje v juri zvečer in vprizori znano veseloigro
Banatu. Francija naj imenuje arbitra, ki bo odločeval potem tudi o drugih nesoglasjih, ki bi se eventualno pojavila "pri nadaljni določitvi mej v Banatu
-Charleveva* teta*. Vstopnice se dobe v predprodaji pri br. Uranu na Glircah in br. Jeločniku v Rožni dolini. Podrobnosti bodo razvidne na lepakih.
Zdenke Gregnrič. Kon- j
r
Sturm 14, Danai : Ilirija. — Nogometna tekma med dunajskim S. K. »Sturm 14* in Ilirijo se vrši v nedeljo S. L m. ob 16. uri na prostoru Ilirije pred drž. kolodvorom. Vstopnina: sedeži 15 in 8 Din, stojišča 5 Din, članske, dijaške in vojaške vstopnice 3 Din. Predprodaja vstopnic v nedeljo od 10. do 12. ure pri blagajni na prostoru.
Službena objava LNP. V nedeljo dne 8. t. m. se vrše sledeče prvenstvene tekme: na igrišču S. K. Ilirije ob 10. uri; Jadran : Slovan. Sodi g. Jerala. Službujoč odbornik g. Kregeij. Blagajno ima Slovan. Popoldne ob 15.30 na igrišču 5. K. Primorja Sparta : LASK. Sodi g. Hus. Službujoč odbornik g. Marussigg. Blagajno ima Sparta.	Tajnik O.
Kolesarske in molocikiistične di-ke ljubljanske *llirije», ki so bile preteklo nedeljo radi slabega vremena odpovedane, se vrše prihodnjo nedeljo, 8. t, m. Dopoldne ob 10. bodo na Dunajski cesti med 2. in 4. km dirke za hitrostw> prvenstvo na 1 km za motocikle in kolesa, popoldne ob 3. pa se bo vršila tekma za prvenstvo Ljubljane s Karlovškc ceste po vozni cesti na Grad; cilj bo v »drevoredu. Razvrstitev motociklov v ljatego-rije je enaka kakor za dirko na 10 km. — Prijave s prijavnino (20 Din tsi moto-cikliste, 2 Din za kolesarje) do sobote ob 23. na klubovo kavarno »Prešeren*. Dirke se v slučaju zelo neugodrirssa vremena zopet prelože. — Danes ob 20. v mali sobi restavracije »Slon* sestanek tekmovalcev in vodstva. Udeležba nujne potrebna! Odbor.
Dosedanje stanje nogometnega prvenstva I. razreda v Gradcu !e nastop: no: 1. Sturm (6 točk). 2. GAK. (4), 3. AAC. (2), 4. Amateure (1), 5, Hakoah (1)
Lahkoatletske tekme zai prvenstvo Poljske so se vršile pretekSo nedeljo v Varšavi. V teku na 5000 m je zmagovalec Ziffer izboljšal dosedardi poljski rekord na 16:20.	...
Spielvereinignng Fiirtfr v Španiji. Revanžna tekma bavarskem moštva proti Sp. C. Santander je kcmčala z zmago Bavarcev s 6 : 1. Kakor znano, si je tudi pri prvi tekmi Sp. "V. Fiirth proti istemu klubu priboril zmago s 5 : 1.
Preplavanje kanala Vx Manche. Ameriški plavač major Patte?;son je 26. septembra poskusil preplavati kanal la Manche, pa je moral vsled nizke temperature vode po štirih uflah opustiti svoj
Koncert ge. ^.ucinvc vjiv. —.— . ----- -- --- .	- , , .,
- Mi ln Bolgarija. Bolgarska vlada cert ge. Zdenke Gregurič je bil prvotno poizkus V tem času ,e "Preplaval 11 m,l je izročila našemu* odpravniku poslov (določen na dan 9. oktobra, ker pa se I (27.70 km).	_
Rosnsarstišne diels
Dramatična slika v treh dejanjih. Spisal Ivan Cankar.
(K današnji premieri v ljubljanskem dramskem gledališču.)
Enkrat je bil dr. Mlakar, slovenski advokat, državni, deželni poslanec, predsednik, pokrovitelj in častni član na vseh slovenskih koncih in krajih, »pojem in vsebina narodne prosvete*. Močan, blizu štirideset let star, eleganten, sijajen govornik, cinik, neugnan babnik, brezvesten in nemoralen sebičnik. »Nikdar ni iztegnil roke za koga drugega, kakor zase, za svojo slavo, za svojo moč. Imel je priložnosti vsak trenutek, vpliva dovolj. denarja na razpolago, da bi komu koristil, a služil je le sebi in svoji zabavi. Zgodilo se je morda včasih, da je služil tudi drugim. Ali to je bilo Ie slučajno.*
Ko pa se je navžil življenja, ga je Bog udaril: »udaril ga je s sentimentalnostjo, in to je nevarna bolezen.* Otresel se je lepe, bujne, strastne ljubice Olge, ki si jo je privedel iz Trsta, ter se je zaljubil v bolno suho siroto Pavlo, sanjarsko ie*»£nico.
Poleg Pavle se je «čutil nizkega in omazanega, in ljubil jo je, kakor še ni ljubil nikdar nobene ženske. Kadar je mislil nanjo, se mu je zdelo, kakor bi vstajal pred njim drug svet, ves jasen ln solnčen, poln nedolžnosti in ljubezni, daleč daleč od tega zaduhlega življenja, pod čistim, svobodnim nebom...* Trezni advokat in prebrisani politik, cinični Don Juan ie naenkrat solzav zatelebanec.
Notar Vrančič pravi: »Mlakar je romantična duša. kakor vsi tisti, ki stoie
najglobokeje v blatu, a gledajo v nebo in sanjajo o lilijah.*
In mladi odvetnik dr. Strnen trdi: »Kdor gleda pazno krog sebe, sreča lahko veliko takih romantičnih duš. Ko bi jih posadil med zvezde, bi si želeli še višje. Zmerom vidijo pred seboj neko drugo, idealno življenje, neko čudovito svetlobo in stegujejo roke za njo. Zato ni čudno, da se jim blešči in da padejo, kadar čutijo, da so najbližje svojemu idealu.*
Slovenski prvak dr. Mlakar je torej moralna propalica — vsi Cankarjevi prvaki, poslanci in voditelji naroda so dosledno lopovi —; sam se zaveda svojih pregreh !n hudodelstev ter prav nič ne taji, da «imajo ljudje čisto prav, kadar se zgražajo nad njim.*
Mlakarjev tekmec, sladki dr. Delak spletkari in govori o Mlakarjevi lenobi, cinizmu, propalosti in njegovem pohuj-šljivem življenju. Zaljubljeni Mlakar re-signira, kajti poslej hoče živeti le čistemu idealu, Pavli!
Ko pa pride dr. Delak k dr. Mlakarju z zahtevo, naj se mu umakne sam, naj mu odstopi svoje mandate in zleze osramočen v kot, tedaj se zbudi v Mlakarju stari borec. Zdaj pa nalašč ne! Boj do skrajnosti!
Vsi Mlakarjevi pristaši omahujejo, ostavljajo svojega premogočnega vodnika, ga hudobno kritizirajo in smešijo. Mlakar pa ne odneha, in njegove kreature izvršujejo njegove ukaze kot strahopetni hlapci. Pravkar je strašni prvakar še govoril sanjaTsko, kakor mlečnozob študent, in hipoma bije zopet okrog sebe, kakor bi se zbudil iz spanja.
Pavla se počuti v hiši profesorja Maka kakor v mrtvašnici, in «kakor bi ho-
dili okrog nje sami mrzli okostniki* Teta Makovka jo namreč sekira, ker so Pavli Mlakarjevi pisarji priredili pod-oknico in ker lazi za njo dr. Strnen. Kar dva čestilca ima jetičnica, Mlakarja in Strnena; po mestu se celo lažejo, da je Mlakarjeva ljubica, a ona poseda doma potuhnjeno po kotih, molči in gleda v tla. Ker ni dovoli lepa — trdi teta — se dela interesantno mučenico, da jo pomi-luje svet in sramoti Makove.
In svoji prijateljici Ivanki Vrančičevi pove Pavla, da »si želi v svobodo, daleč stran, da bi ne gledala več zoprnih obrazov*. Zaupa jej. da ljubi dr. Strnena. On jo »osvobodi teh ljudi, tega življenja, tega zaduhlega zraka.* Dr. Strnen odide v Trst, kjer odpre svojo odvetniško pisarno, in ona pojde ž njim. Ivanka pa naj jej pomaga uiti. In Pavla uide s Strne-nom v Trst. — Medtem ko družba obira dr. Strnena in dr. Mlakarja, nastopi dr. Delak, ki pove, da se je histerični Mlakar vendar zopet odločil resignirati na mandate. Takoj za njim pa pride tudi dr. Mlakar; dr. Delak pove, da je videl Strnena s Pavlo v kočiji na poti na kolodvor. Med splošno konsternacijo izjavi zdaj Mlakar, da se je temeljito premislil še tretjič:
»Radovall ste se prezgodaj... Jaz sem se varal poslednji krat. Ne mislite, da me je ljubezen uničila in napravila otročjega... Jako mi je žal. če sem vam prečrtal račun, ki ste ga že stavili na mojo sentimentalnost... Veselite se, gospod doktor: — kakor nekdaj, gazila bova dalie isto blato!*
Dva meseca pozneje se vrši besna volilna borba. Dr. Mlakar in dr. Delak si stoiita kot kandidata nasproti. Na obeh sfrsneh se deluie z obrekovanjem, župa-
njem, pijačo, pamfleti, zlasti pa z domovino in narodovim blagrom. Agitatorji ironizirajo in smešijo oba kandidata, pristaši kolebajo in so pripravljeni na vsakršno izdajo. Nihče nima iskrenih somišljenikov; vse vodi le špekulacija. Le dr. Mlakar zaupa v svojo zvezdo in pripravlja za zvečer triumfalno požrtijo.
Notar Vrančič pove, da se je Pavla nenadoma vrnila iz Trsta domov in da je v bolnišnici, kjer bljnje kri. Razočarala Je Strnena, ker ona »spada pač v prav tisto vrsto romantičnih duš, kakor Mlakar.* Strnena sploh ni ljubila, nego je le hrepenela stran, kam drugam. Strnen pa je to njeno hrepenenje zlorabil in ko se je pervezno nasitil, je bil srečen, da se je jetičnice iznebil.
Ko ie torej Mlakarjeva zmaga že gotova mu «prijatelji* povedo, da je Pavla tu in da pričakuje smrti... Dr Mlakar pa plane: »Povejte mi, kje je, da Ji poljubim roke in jo prosim odpuščanja! Jaz sem jo pogubil; njena duša je bila odsojena meni, a pahnil sem jo od sebe. Ona hrepeni po meni...* Prvak kandidat, ki govori sredi volilne borbe v tem stilu, se zdi seveda vsem prismojen. On pa teče v bolnišnico. Vsi delajo križ čezenj. »Blazen je,» pravijo; »čemu je bil ves boj. vse spletkarjenje in beganie.* Zdaj ie le še vprašanje: »Kako se izviti iz zagate?* Mlakar privede Pavlo nazaj.
Teta Makovka pripoveduje družbi, kako je Pavla zbežala iz bolnišnice, kako jej je »kri kapala iz ust* in kako jej je na stopnicah prišel Mlakar naproti m se mu je Pavla vrgla v naročje...*
Mlakar požene iz sobe vse, teto, ljubico Olgo, ki jo je bil medtem znova pobral s ccste, a tudi svoje pristaše in agitatorje. Pod oknom nastane v tem hipu voitie.
vedno glasneje in števflneie: »Slava! Živel Mlakar!* — A Pa.vla omahne na di-van: »Srečna! Objemi me, ne ostavi me!» dahne še in umre. PfjGtenec Mlakar kleči ob njej. Pa priteče agitator s klicem: j »Zmagali smo!* — Mlakar odgovori:
»Mrtvi ne rabijo mandatov!* in zastor pade.
Romantične duše? Ako je veternjaštvo, reznačajnost in bolrno hrepenenje po novem vsebina romantike, potem so do malega vse nastopajoče osebe romantične. Čim globlje tičlš v blatu, čim večj! lopov, popolnejši iamozganec, tem večji romantik si. Ako je to resnica, potem živimo v silno romasatični dobi, in Cankarjeva drama je zelo aktualna.
Cankar sam je smatral svoj dramatični prvenec za nezrelo delo, ki ga is treba predelati. Dovolil ga ni niti natism-I ti 2e pred 20 lertL No Schwentner se m pregrešil proti avtorjevemu spominu, ko je izročil to dramo javnosti, in Cankarjevemu ugledu ne škoduje, ako Cankarju pritrjujemo, da »Romantične duše* niti idejno niti vsebinsko niti po obliki nisr zrele.
Odveč je govoriti, da je prvak a ia Mlakar neverjeten in neresničen, da ni in ne bo med Slovenci nikdar živel. Morda se najde kak Strnen. ki si v svoji perverznosti poželi še jetičnice. Vse ostale tipe poznamo iz drugih Cankarjevih dram in norel; vsi ti hinavci, zahrbtne-ži, dvoreznimi so njegove stalne figure, in tudi Frc® je Ščukin slabši brat.
Zanimiv -pa je ta prvenec, ker kaže, da je ostal Cankar dosleden v svoji mrz-nji ln ljubezni, da je bil izvrsten stilist, spreten v dramatski tehniki in duhovit ironik že v svojih začetkih. Sagittanus.
Domače vesti
*	Kraljic "arija v Ljubljani. Na svojem po : i iz Pariza je kraljica Marija včeraj ob 6. zjutraj v posebnem vozu orijentekspresa dospela v Ljubljano. Na davnem kolodvoru so se kraljici Mariji poklonili gg. podna-mestnik dr. Vilko Baltič, general Do-kič z adjutantom pukovnikom Stano-jevidem in policijsld ravnatelj dr. Gu-stin. V Zagreb je dospela kraljica Marija ob 9. dopoldne, prestopila tam v dvorni vlak in je zvečer prišla v Beograd, kjer jo je sprejel na kolodvoru kralj Aleksander. Oficijelnega sprejema ni bilo.
*	Minister dr. Žerjav v Ljubljani. Včeraj popoldne je prispel v Ljubljano minister za socijalno politiko doktor Žerjav v spremstvu svojega tajnika Lukiča. Na kolodvoru sta ga sprejela podnamestnik dr. Baltič m ■načelnik oddelka za socijalno politiko
'A. Ribnikar.
*	Imenovanje. Primarij kirurškega oddelka ljubljanske bolnice dr. Josip Stoje je imenovan za primarija in operatorja ua splošni bolnici v Ptuju.
*	Izpremembe v državni služb!. Pisarniški oficial pri višjem šolskem svetu Nikola Obradovič je imenovan za pisarniškega adjunkta v IX. činovnem razredu. — Policijska kanclista Lavoslav Li-puš pri policijskem komisariatu v Mariboru in Adolf Fink, dodeljen okrajnsmu glavarstvu v Ptuju, sta imenovana za policijska oficiala v X. činovnem razredu na sedanjih službenih mestih. — Kon-eeptni praktikant dr. Amon Šraj je od oddelka za notranje zadeve premeščen k okrajnemu glavarstvu v Konjicah.
*	Inšpektorat finančne kontrole. Oblastni inšpektorat finančne kontrole v Ljubljani je z včerajšnjim dnsvom začel poslovati ter je s tem dnevom prevzel od delegacije ministrstva financ v Ljubljani, nadalje od finančnih okrajnih ravnateljstev v Ljubljani in Mariboru vse osebne, ekonomske in administrativne posle finančne kontrole.
*	Zlata poroka. V Celju sta dne 3. oktobra obhajala zlato poroko gospod Jakob Janič, posestnik Kapunovega grada in njegova soproga Charlotta v najožjem obiteljskem krogu. Cerkveni obred se je vršil, kakor pred 50 leti, v podružnični cerkvi Marija Gradec pri Laškem. Poročil ju je takrat ženinov stric — znani domoljubni dekan Ivan Zuža.
*	Uradniška pragmatika. Na sredini Beji zakonodajnega pododbora se je naprej razpravljalo o novi redakciji čl. 91 do 100 uradniškega zakona, Cl. 91 je bil ponovno vrnjen sekciji. V pododboru so zahtevali nekateri člani odločno, da državni uslužbenci sploh ne smejo biti člani upravnega odbora ali nadzorstva kakega treovskega. ali finančnega zavoda ali" uradniških nahavljalnih zadrug. Cl. 100 je bil sprejel v novi redakciji, ki se glasi: Pravica službenih prejemkov, kakor tudi ostale pravice in dolžnosti tečejo od dneva imenovanja v službi; v slučaju, da uslužbenec nastopi službo šele po 15 dneh od dneva imenovanja, mu teče pravo službenih prejemkov od dneva, ko je nastopil službo. Cl. 101 je bil sprejet po načrtu. V členu 102 se je beseda v »prisotnosti® zamenjala z besedo »pod nadzorstvom*. Zadnji stavek člena 103 se izpremeni tako: »Državni uslužbenci imajo vsako leto pravico na dopust. ki znaša za uradnike do 5 let službe 15 dni, do 15 . let 25 dni, do 25 let 35 dni, nad 25 let 45 dni. Za poduradni-ke in sluge: do 5 let službe 10 dni. do 15 let 15"dni, do 25 let 25 dni, nad 25 let 30 dni. Predstojniki uradov odločajo po predpisih pravilnika, kdaj more usluž benec nastopiti svoj dopust, Cl. 104 je bil sprejet po' načrtu. V 61. 105 je bil črtan prvi odstavek. Sprejet je bil nadalje člen 105 a, o brezplačnem zdravljenju. — Poročilo o včerajšnji seji pododbora prinesemo na 1. strani med brzojavkami. ako ga pravočasno prejmemo.
*	Za vpokojene učitelje. Ministrstvo za «oc. politiko sporoča, da je končno rešeno penzijsko vprašanje onih učiteljev, ki so bili umirovljeni med 1. julijem in 31. decembrom 1919. Priznana jim je penzija na podlagi dinarske plače. Razlika se jim izplača tudi za nazaj.
*	Novi bankovci. Zadnje dni je krožila, po časopisih vest. da bo Narodna banka v kratkem spravila v promet nove v Ameriki izdelane 100 in lOOOdinar-ske bankovce. Ta vest ni povsem točna. Narodna banka je prejela doslej iz Amerike samo lOdinarske bankovce, katere je že izročila prometu; za lOOdinar-ske je prejela sedaj šele vzorce, za 1000-dinarske pa je poslala v Ameriko šele načrte. Novi bankovci pridejo torej šele prihodnje leto v promet.
*	Odhod drja. Kraigherja iz Ljubljane. Opozorjeni smo bili. da g. dr. Kraigher ni za stalno zapustil Ljubljane. Podal se je na Nemško v svrho specialnih strokovnih študij ter se potem vrne v Ljubljano.
*	Dinarski uradni kurz za oktober.
Glasom odredbe finančnega ministrstva ■znaša uradni dinarski kurz v mesecu oktobru za vse listine, ki se glase na zia-to tujo veljavo: za 1 napoleondor 267 Din, za 1 amerikanski dolar 69 Din. za 100 francoskih frankov 520 Din, za 100 švicarskih frankov 1275 Din, za 100 grških drahem 173 Din. za 100 italijanskih lir 278 Din, za 1C0 nemških mark 4.65 Din, za 100 češkoslovaških kron 223 dinarjev. za 100 madžarskih kron 2.80 Din, za 100 bolgarskih levov 45 Din, za 100 rumunskih lejev 46 Din, za 100 španskih peset 1043 Din. za 100 holandskih eoldi-
narjev 2345 Din, t& 100 danskih kron 1450 Din, za 100 avstrijskih kron 0.095 Din in za 100 poljskih mark 1 Dtn.
*	Zvišanje dnevnic orožnikom. Minister notranjih zadev je od finančnega ministrstva zahteval kredit za zvišanje dnevnice orožništvu, da se po možnosti zboljša njegov gmotni položaj.
*	Svarilo. Z dežele nam poročajo, da razni agenti silijo v naše ljudi naj podpišejo akcije zagrebškega »Jugosloven-skega novinskega d. d.». Opozarjamo naše somišljenike, da je to društvo lastnik »Slobodne Tribuno in »Jugoslavije*. Nakup akcij se tudi z gospodarskega stališča nikakor ne priporoča.
*	Jubilej dela. V ljubljanski zvonami strojnih tovarn in livarn je praznoval te dni zvonarski mojster g. Karel KruSič 401etnico svojega službovanja v tem podjetju. Ob njegovem sodelovanju, oziroma pod njegovim vodstvom je bilo vlitih 3900 zvonov. Strojne to vame in livarne so jubilantu podelile uradniški čin, delavstvo pa mu je izročilo lepo umetniško darilo.
Lesene hiše v Beogradu. Naša vlada je na račun reparacij zahtevala od Nemčije material za zgradbo lesenih hiš.
V	poslednjem času pa je Nemčija zabra-nila izvoz, smatrajoč, da so cene prenizke. Toda naša vlada je takoj intervenirala, da se izvoz čimprej odobri, ker je Nemčija po mirovnem ugovoru na to obvezana. Sedaj je večji del lesenih hiš že dospel v Beograd in bo v kratkem montiranih 85 stanovanj, ki se bodo razdelila po posebnem pravilniku ministrstva za socialno politiko.
*	Za one delavke ljubljanske tobačne tovarne, ki so bile iz različnih razlogov brez penzije odslovljene, je ministrstvo za soc. politiko izposlovalo pri monopol-ski upravi, da jim je priznala pravico na penzijo.
*	Pobiranje ponočnega davka v Celju.
V	Celju se pobira ponočni davek od gostilničarjev, oziroma kavarnerjev. Mesto je nastavilo samo kontrolni organ, ki pa je premalo energičen in gostov sploh ne vpraša po listkih. Nekatere gostilne zaradi tega ne vpoštevajo od pokrajinske uprave za Slovenijo za mesto Celje izdano naredbo glede pobiranja ponočnega davka. Kakor se sliši, je mestni urad poklical kontrolni organ na odgovor in bo proti vsakemu gostilničarju in kavarner-ju, ki s pasivno resistenco oškoduje mestne finance, uvedel kazensko postopanje.
*	Radicev koledar zaplenjen. Stipica Radič je izdal za leto 1923 koledar »Bo-žičntca*. ki vsebuje propagandistične protidržavne sestavke. Državno pravdni štvo v Zagrebu je ta koledar zaplenilo.
*	Smrtna kosa. Včeraj zjutraj je umrl v Ljubljani g. Fran Breskvar, hišni posestnik v Krakovski ulici. Bil je vojni invalid in je podlegel bolezni, ki si jo je nakopal na raznih frontah. — V Škof-ji Loki je umrl poštni upravnik g. Anton Jurkič. — N. v m. p.!
*	Tiskovna pravda. Pred kasacijskim sodiščem v Zagrebu se je vršila predvčerajšnjim zaključna obravnava o tožbi g. Albina Prepeluha proti uredniku g. Zvo-nimiru Bernotu zaradi razžalienja časti.
V	»Ljudskem glasu* je dne 12. oktobra lanskega leta izšel uvodnik »Politično lopovstvo*, zaradi katerega je g. Prepe-luh vložil tožbo. Pri prvi obravnavi je bil g. Bernot obsojen na 1000 kron globe, vendar sta se oba pritožila na kasa-cijsko sodišče, ki je dne 4. oktobra g. Bernota popolnoma oprostilo, ker se mu je posrečil dokaz resnice.
*	Obsojeni šusteršičijanec. G Korbar, bivši klerikalni diktator m Sp. Hrušici in vnet privrženec šusteršičev, je lani vložil po svojem zastopniku in prijatelju dr. Peganu tožbo zaradi žaljenja časti proti g. Anžiču, ki se je v neki družbi izrazil, da je Korbar »ociganil in ogoljufal svojo občino pri denarju, sladkorju in moki*. G. Anžič pa je nastopil dokaz resnice, ki je popolnoma uspel. Vsled ogromnega dokaznega materiala se je pravda vlekla eno leto. zaslišanih je bilo obilo prič in vršile so se štiri razprave. Včeraj dopoldne je bila pravda končno dovršena in je g. sodnik Stojkovič razglasil oprostilno sodbo za g. Anžiča.
*	Narobe svet! Prejeli smo: Na ljubljanski univerzi študiram filologijo. Tri leta sem se s težavo preril. a sedaj ko ne bo več akademične menze. in tudi ne vem, ali dobim kje kako sobico ali ne, ?e bonm iti v Ljubljano. Ako se bom hotel preživeti, se oblačiti ter si nabavljati učne pripomočke, bom moral tro-šiti mesečno vsaj 3000 kron! Vsled tega mi rojita dve težki misli po glavi. Prva .je, kje dobim toliko denarja, druga pa, kako bom vračal izposojeni denar za študiranje, ko me prihodnje leto čaka mastna suplentovska plača mesečnih 1700 kron. Ali ni to narobe svet? Danes smo 4. oktobra in se nisem še odločil, ali sploh pojdem završit svoje študije ali ne, kajti to podjetje me v dobi »socialne pravičnosti* vodi naravnost v bankrot!
*	Čudna depeša. Beograjska mestna uprava je predvčerajšnjim prejela od občinskega načelnika v Sjenici sledečo depešo: »Poiščite v Beogradu bančnega uradnika Dragoljuba Milojevida. ki je prej bil tukaj rezervni kapetan. Izvršil jc pet umorov. Aretirati ga je treba z močno stražo*. — Beograjska uprava ga je takoj poiskala in zagonetnega kape-tana navzlic zatrjevanjem, da je nedolžen. do nadaliniih obvesti' oosadila v
zanor.
• Nemškutarenje v BreHcah. Iz obširnega poročila posnemamo: Gotovo je po vseh mestih in trgih na Štajerskem zadnje čase opažati, da nemSkutarii zopet ponosnejše dvigajo glavice, toda nikjer menda se nemškutarjenje ni zopet tako razpaslo kakor v Brežicah. Greš po glav nem trgu, sreča vaš stare, še preveč znane obraze nekdanjih poveličevalcev avstrijskega trona: ob prevratu so skrili svoje polževe roge in bilo jim je priza/-neseno. Danes pa zopet švabčarijo na debelo in kar brez razlike spola, sloja in starosti. Da pa bo tem klavernim junakom in posebej še njihovim boljšim polovicam, ki si hočejo menda z izziva-jočim Svabčarenjem zopet pridobiti staromoden renomč. dostojno ustreženo, pridemo prihodnjič z imeni. Gospod ured nik, pripravite prostora!
NerednostI pri gorenjski električni centrali. Kakor doznava »Kmetijski list* iz Žirovnice, so prišli pri tamkajšnji električni centrali na sled velikim sleparijam. Nekoliko monterjev je bilo baje že aretiranih.
*	Ustanovitev ljudske kuhinje v Su-botici. Da se ublaži beda subotiških revnih slojev, je sklenila mestna uprava, da ustanovi ljudsko kuhinjo. Doslej je bila v Subotici samo židovska kuhinja, ki pa je bila pristopna tudi siromakom ostalih veroizpovedrnj. Ustanovitev ljud ske kuhinje .je našla med tamošnjim prebivalstvom splošno odobravanje.
*	Zavoda za oskrbo umobolnih. Zdravstveni odsek za Slovenijo je odredil, da se imenuj bivša blaznica-hiralnica, nastanjena v poslopju prisilne delavnice, odslej službeno »Zavod za oskrbo umobolnih v Ljubljani*, blaznica na Studencu pa »Zavod za oskrbo umobolnih na Studencu*.
*	Smrt v Savinji. V Savinji je te dni utonila 221etna Marija KoŠič iz Črete; Vračala se je na večer z božje poti pri Šmihelu proti Šmarjeti ter v Vrtečah pri Laškem zabredla v Savinjo, ki je tamkaj precej globoka. Brez pomoči je našla smrt v valovih Savinje.
*	Smrtno obstreljen prota. Iz Belovara poročajo o težki nesreči, ki je zadela pravoslavnega svečenika proto Joco Mar koviča. Ko se je peljal po cesti skoz neki gozd, kjer se je vTšil lov, zadela ga je kroglja, ki je bila namenjena divjačini. Prota je smrtnonevarno zadet in ni upanja, da bi okreval.
*	Poizkus samomora. V torek dne 3. oktobra popoldne je skočil v Celju s Kapucinskega mosta v Savinjo Ivan Mikol alias Medved. Dasi je bila voda vsled povodnji še deroča, se je gostilničarju Božiču in bivšemu okoliškemu redarju Kuneju vendarle posrečilo Medveda rešiti. Prepeljali so ga v celjsko bolnico.
*	Umor ali nesreča? Kakor smo že poročali, je utonil pri zadnji povodnji celjske okolice v potoku Koprivnici železniški delavec Fazarina. Ker so sorodniki pri utopljencu konštatirali večje Tane na, glavi m ker je izginila pri njem tudi ura in 1000 kron, so sumili, da ga je kdo umoril. Pri raztelesenju pa se je konstatiralo. da je umor izključen. Gotovo je alkohol zahteval zopet svojo žrtev.
Zasačen defravdant. Beograjski policiji se je posrečilo, da je v Mali Sredi ni izsledila in aretirala defravdanta Dra-goliuba Rapajiča, uradnika Anglo-petro-lejskega društva v Beogradu, ki je bil izginil z zneskom 200.000 Din, katere mu je izročilo društvo v svrho plačila v zemunski carinami. Pri Rapajiču so na šli še 18.000 Din, pri neki go«pej v Zagrebu pa je imel še 140.000 Din skritih.
*	Tat, ki ni imel sreče. V Majdičevi trgovini železnine v Celju je vlomil v noči od torka na sredo nekdo v glavno blagajno. Pri spodnjih vratcih je našel slučajno ključ in je navrtal blagajno od spodaj, ne da bi mogel priti do tresorja, kjer se je nahajalo precej denarja. Nato je iz dnevne blagajne odnesel okoli 400 kron. S to neznatno vsoto se mu je sicer posrečilo odkuriti, a oko postave je bi-io takoj za njim. Ze tekom popoldneva so aretirali vlomilca v osebi nekega Roj-ea. ki je bil med vojno zaposlen kot hla pec pri MajdiSu. Gotovo bo obžaloval, da mora za tako malenkostno vsoto kašo pihati.
*	Incident na svatbi. Na neki svatbi v Prevo.jah se je pripetil neprijeten incident. Fantje so zahtevali od ženina 50.000 kron odkupnine; vsota pa se je ženinu zdela previsoka, vsled česar je poslal fantom le 120 kron, katere pa so mu fantje vrnili in pridejali še 2 kroni. Da se maščujejo, so fantje pripeljali na svatbo maskirano kamelo i lončeno glavo. Vnel se je hud prepir in fantje so se morali pred razdraženimi svati neju-naško umakniti. Neki fant je pred »umikom* zagnal med svate lonec, ki je zadel štiriletnega otroka in ga močno ranil. Zadeva se bo reševala pred sodiščem
Žena obstrellla svojega moža. Poročajo nam iz Zidanega mostu: PTed tednom dni smo poročali, da se je tukajšnji elektrik Štefan Laznik obstrelil, hoteč izvršiti samomor. Sedaj pa je komandir tukajšnje orožniške postaje dognal, da je Laznika obstrelila njegova žena. ki je poskušen umor tudi priznala. Izročili so io sodišču v Laškem
Gospodarstvo
IZVOZ SVINJSKEGA MESA Poiasnilo k tar. štev. 9. in 11. izvorne carinske tarife.
Ker so nekatere carinarnice napačno tolmačile in uporabljale določbe tar. št. 9. in 11. izvozne carinske tarife (carinjenje zaklanih svinj, mesa v razsolu in mesnatih izdelkov), je Generalna direkcija carin v sporazumu z ministrstvom za poljedeljstvo in ministrstva za trgovino in industrijo izdala carinarnicam sledeča navodila:
1.	Meso v razsolu (salamuri) se ni-kako ne more cariniti kot sveže ali solje-no meso, ampak samo kot mesni izdelek, ker je tako meso vsled namakanja v razsolu v svojih notranjih sestavinah popolnoma spremenilo svojstva svežega mesa, ki se ne more več povrniti in se torej mora smatrati samo kot predelano meso.
2.	Mastni deli, slanina, ki se nahaja na šunkah, rebrcih Itd., ki so bile v razsolu, pa se izvozijo kot take ali pa v prekajenem stanju, se ne morejo odstraniti od mesnatih delov, ker so sestavni deli šunk, rebrc itd. ne glede na to, se tako blago pripravlja samo od mesnatih svinj, ne pa od pitanih, ki se od njih dobiva večinoma mast. Potemtakem se mora tako blago, akoravno z mastnimi deli. slanino in kožo, brez izjeme smatrati kot mesni izdelek in se ne sme zahtevati, da se s takih izdelkov mora odstraniti koža in neznatna količina masti (slanine).
3.	Pod zaklanimi svinjam! se imajo razumeti svinje očiščene, pa tudi brez notranjih delov, črev, glave in spodnjih delov nog, ker se taki deli hitro kvarijo in samo radi tega pogostoma odvajajo in posebno predelujejo in izvažajo.
TRŽNA POROČILA.
Zagrebški žitni trg. Predvčerajšnjim se je ponujala v Zagrebu z vojvodinske postaje (za 100 kg v kronah): pšenica p0 1400 — 1500, rž 1200 — 1400, koru za 1200 — 1320, oves 1000 — 1100, fi žol 1300 — 1600, moka št. 0 2200 — 2550, št. 2 2100 — 2450, št. 4 2000 2350, št. 6 1800 — 2150, št. 7 1400 — 1600 št. 8 1000 — 1200, otrobi 650 — 8C0. Promet slab, dovozi neznatni, ten denca nespremenjena.
Zagrebški tedenski sejem (4. t. m.) Dogon slab, poset slab brez tujih trgovcev. Cene v kronah za kg žive teže: voli I. 3 S— 41, II. 26 — 28, III. 18 — 24 krave II. 18 — 20, III. 11 — 16, mlada živina 24 — 28, teleta 1. 58 — (60), II. 54 — 56, III. 48 — 50, svinje I. 75 — 81, II. 70 — 75, III. 62 — 66. Seno se je tržilo po 800 — 850 — 920, otava 800 900, detelja 950 — 1000, slama 650 700, šaš 600 — 650 K za 100 kg. Konj je bilo malo. Pitane svinje, zaklane in očiščene so se tržile po 86 — 88 K za kilogram.
Dunajski živinski trg. Na živinski trg v St. Marxu je znašal dne 3. t. m. dogon 39S6 komadov klavne živine. Iz domače države jih je bilo 718, iz Madžarske 2916, iz Jugoslavije 1S8, iz Ru-munije 164 komadov. Notirali so za kg žive teže v avstrijskih kronah: voli 10.000 — 15.600, krave 9000 — 15.000, biki 9000 — 14.000, bivoli 5500 — 8000, slaba živina 4000 — 8500.
HMELJ.
Nemški hmeljski trg. (V. brzojavno
poročilo.) Niirnberg, 3. oktobra.. Mirno, prodanih 350 bal, prima za 500 M ce neje.
svojih pogajanjih z »AssociatloB natio* nale*, ki se je dala pobližje poučiti o beneškem sporazumu, ki naj bi zaaigural Južni železnici pod garancijo soudeleženih držav minimalni dohodek 20 mili-onov zlatih frankov. Predsednik je sklepal po dobljenih informacijah, da francoski prioritarji niso več tako zelo nasprotni beneškemu sporazumu, temveč ga bodo po gotovih privoljenjih s strani Italije vzeli na.jbrie za podlago pri nadaljnjih pogajanjih. Finančni položaj družbe označuje predsednik za zelo ne-povoljen. Povišanje tarife na avstrijskem delu južne železnice z dne 1. oktobra bo sicer prineslo nekaj 100 milijard Ka več dohodkov: s tem pa je krito le pribl. 3 četrtine obratnega deficita na tem delu proge. Tudi madžarska mreža posluje z zelo velikim primanjkljajem. Italijanska mreža, katero ima italijanska državna uprava sama v obratu, ne obremenjuje družbe jugoslovanska mreža Južne železnice deluje z obratnim prebitkom. — Po gajanja v Južni železnici so odgodena na november. Provizorični režim se podaljša na marc.
Nov vzorčni sejem v Jugoslaviji. Iz Novega Sada poročajo, da je tamošnja trgovinska zbornica sklicala za 8. oktobra posvetovanje, na katerem se bo vršil razgovor o organizaciji vzorčnega sejma, ki se naj bi vršil leta 1923.
Inozemska moka v Osljekn. Iz Osi-jeka javljajo, da se tam prodaja že italijanska in ameriška moka. Italijanska je za 8. a ameriška za 6 kron cenejša, nego domača moka.
= Zabranjen nvoz naše goveje živine v Češkoslovaško. Zaradi kuge na gobcih in parkljih v na?i državi je češkoslovaška vlada zabranila uvoz naše goveje živine. Ta zabrana pa ne velja za klavne živino.
Jugoslovanska razpečevalna družba Alpinske montanske dražbe v Zagrebu. Pred kratkim je osnovala Alpinska montanska družba skupno 8 Stinneson in Anglo-ogrsko banko Ferro d. d. v Budimpešti z glavnico 10 milijonov Km. Te dni pa se je osnoval, kakor poročajo listi, v Zagrebu »Jugoslovanski montani sindikat* d. d. z glavnico 3 milijonov Kj. Udeleženi so Alpinska montanska družba, Hugo Stinnes, Nordijska trgovin ska in industrijska d. d. na Dunaju in njena jugoslovanska ustanova Transju-go, Dunajska lombardna in eskomptna banka ter Hrvatska eskomptna banka. Svrha te ustanove je razpečavanje izdelkov Alpinske montanske družbe in Stin-nesovecra koncema v Jugoslaviji. Za predsednika družbe je izvoljen g. Milan Turkovič, predsednik Hrvatske eskomptna banke, za podpredsednika pa g. dr. inž. Franc Herzberg. poslevodeči _ član ravnateljstva Dunajske lombardne in es-komptne banke. Podobna družba se namerava osnovati tudi v Rumuniji.
Uvedba nove litvinske valute. Po poročilu litvinske brzojavne agenture se je s 1. oktobrom uvedla nova denarna vrednost v Litvi. Denarna enota je ta-kozvani litas.
= Naš izvoz v juliju je znašal vred nost 215.957.804 Din. Skupna vrednost za prvih 7 mesecev 1922 je doseela 1..919,110.459 Din napram 1.,316.067.380 Din v istem času lanskega leta. Med v juliju izvoženimi predmeti je na prvem mestu gradbeni les v vrednosti 47,377.697 Din. Od poljskih pridelkov se je izvozilo v juliju največ koruze, to je za 13.407.720 Din. od živine Svinj, to je za 29.699.910 Din. Jajc se je izvozilo v tem mesecu za 23,865.896 Din.
= Za Izvoz vina v Češkoslovaško. V državni vinarski šoli v Mariboru se je vršil dne 1. oktobra sestanek vinskih trgovcev, vinogradnikov, zastopnikov vinarskih zadrug in vinarskih strokovnjakov. Kmetijski svetnik g. B. Skalickv je v daljšem govoru pojasnil pomen In vsebino dogovora med našo in češkoslovaško vlado glede izvoza našega vina. Poudarjal je. da se izplača izvažati le naša najboljša vina, ki morejo vzdržati konkurenco s češkoslovaškimi vini. Skle nilo se je, osnovati izvozno družbo vin skih trgovcev, vinarskih zadrug in večjih posestnikov. S sklicanjem ustanovnega zbora je poverjen g. Čuček iz Ptuja, ki skliče zbor še ta mesec v Maribor.
= Letošnja žetev v naši državi. Komisija. ki je imela nalogo ugotoviti stanje letošnje žetve v naši državi, se je vrnila v Beograd in bo poročala o rezultatu poljedelskemu ministrstvu. Referat, se bo priobčil v javnoari. Komisija je ugotovila. da je žetev v naši državi precej po-voljna in da je predvsem pšenica dobro
obrodila.
- Imenovanje tarifnega odbora v proces*, v i	metnem ministrstvu. V prometnem mini-•^Tatvina na ieleanlri. V noči od 29. jstrstvu seje ^-ov^ta^ni odbojki do
prtega
Tatvina na železnici, v noci oa z».	J '	. . , „ . .
J itembra so neznani tatje iz za- jsestoji iz 16 tov,« r--'ga železniškega voza na Zidanem kov pol.-delcev._7 t^^rnl za,top-mostu ukradli 3 zaboje sladkorja v vred
nosti 6920 kron. Sladkor je bil namenjen neki delniški družbi v Zagrebu.
* Steklega psa «o usmrtili v pondeljek na Zidanem mostu. Odkod se je nri-klatil, ni znano.
nik industrijalcev. Tarifni odbor se sestane prvikrat v početku novembra. Industrijalci so v tarifnem odboru na vsak način preslabo zastopani.
= Južna železnica. Z Dunaja poročajo: V upravnem svetu Južne železnice .je po • ročal predsednik eeneralne direkciie o
Borza
Zagreb, devize: Dunaj 0.0855 - 0.0905 Berlin 3 — 3.30, Budimpešta 2.45 — 2.75, Bukarešta 41.50 — 42.50, Italija 268 -272, London 276.50 — 281.50, Newyork 63 — 64 Pariz 477.50 — 482.50, Praga 206.50 — 209.50, Sofija 40, Švica 1181
—	1191, Varšava 0.95, valute: dolarji 61.50 — 63.50, avstr. krone 0.087, češke
krone 203.50 — 206.50, franc. franki 47250 — 477.50, marke 3.05, leji 41.50, švic. franki 1170 — 1180, lire 264 — 268. Trg. obrtna b3nka 60 — 62.
Brodska banka 68 — 75. Hrvatska eskomptna banka 161 168. Jugoslovenska banka 99 — 100. Ljubljanska kreditna banka 208 — 213 Slavenska banka 106. Praštediona 140 — 150. Rečka pučka banka 102.	.
Slovenska eskomptna banka 1762i Srpska banka 150 — 152. Eksploatacija drva 120 — 125. Goranin 120.
Narodna šumska industrija 100. Našička industrija drva 105 — 110-Gutman 342 — 347.50. Slavonija 110 — 120. Trbov. premog, družba 270 — 300.
Curih: Berlin 0.25, Newyork 535.25, London 23.68, Pariz 40.87, Milan 22.87, Praga 17.85, Budimpešta 0.22, Zagreb 1.8750, Sofija 3.25, Varšava 0.06, Dunai 0.0075, avstr. krone 0.00'/8-
Praga, devize: Berlin 1.29 — 1.49, Curih 546 — 549, Milan 123.25 — 124.75, Pariz 221.75 — 223.25, London 130.75 — 132.25, Newyork 2917.25 — 2957.50, Beograd 42.25 — 42.75, Sofija 18.55 — 18.95. Dunaj 0.0387 — 0.0487, Varšava 0.2750
—	0.3750, Budimpešta 1.12 — 1.2250, valute: marke 1.40 — 1.60, švic. franki 544
—	547. lire 1.2225 — 1.2375, franc. franki 220.75 — 221.25, funti 129.75 — 131.25 dolaril 2917.50 — 2957.25, dinarji 41.75
—	42.25, levi 18.55 — 18.95, avstr. krone 0.0387 — 0.0487, poljske marke 0.2750
—	0.3750, madž. krone 1.1250 — 1-2250. Berlin: Italija 9128.55 - 9151.45, London 9588 — 9612, Newyork 2137.32 — 2142.68, Pariz 16.254.65 — 16.295.35, Švica 40199.65 — 40.300.35, Dunaj 3.08 — 312, Praga 7390.75 — 74.09.25, Budimpešta 89.88 - 90.12, Sofija 1343.30 -1346.70.
Odgovorni urednik Fr. Brozovlč.
Lastnik ta Izdajatelj Konzorcij »Jutra*. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Liubllani,
GABRIJELA ZAPOLSKA:
Ljubezen na počitnicah
Roman.
Pita te bila iz vsega srca rada ravnala po tem nasvetu. Rada bi ostala pri svoji mamici, toda kako naj to stori, ako mama tega ne mara? ... S čudovito rahločutnostjo je Pita uganila, da je materi na poti, in to jo je navdajalo z globoko melanholijo. Razun tega je mama vedno s Poržickim, a Pita, ki se je spočetka obračala k njemu kakor k solncu, se ga je sedaj 2udno bala.
Sanjalo se jej je nekoč, da jo je vzel y naročje in jo vrgel v prepad, kjer je bilo mnogo malih deklic. Te deklice so sedele na kamnih ali so hodile po 6uhih, grdih travah in so plakale.
»Čemu jokate?* je vprašala Pita de-
Otrle so si solze s 6vojimi razpuščs-nimi lasmi in so odgovorile:
»Poslušaj!*
Pita je zaslišala od zgoraj, od roba prepada zbor mešanih glasov. Bil je to zbor žen, smejočih se žen. Ali čuden je bil ta smeh, tako strašen, da je ledenil kri v žilah. Smejali so s« ti glasovi, kakor sove — smejali se grozno, ali se smejali — smejali . <.
»Kdo se tako smeje?* je vprašala Pita.
»To 60 naše matere!« 60 odgovorile 'deklice.
In iznova so zajokale na dnu prepa-
pda in si o tirale solze z lasmi, ki so Kakor zlat ali črn plašč padali po plečih in prsih . . .
Tak je bil Pitin sen s , .
In od tega trenotka se je začela bati Poržickega. Čestokrat se jej je zdelo, da blodi med kamenjem po umazani, 6uhi travi, a daleč nekje se nekdo kakor sova smeje strašno in zategnjeno.
XXVI.
»Kdaj ee ima vršiti predstava?*
»V desetih dneh.*
Tuska je jezna namršila obrvi. Nekaka zavist je zaglodala ▼ njej. Nemirno je hodila po 60bi semintja.
»Pa zakaj morate igrati v igri? Ali bi ne mogel biti monolog?*
Poržicki je okrenil glavo. »Odbor prosi igro.*	.
»In v tej igri nastopi tudi Snapsja?* »Bržčas,* je odgovoril igralec, ki ga je neprestano deževno vreme spravljalo v slabo voljo.
Tuska je vadrhtela . .; Začno se izkušnje, sestanki, posvetovanja. Spominjala se bosta preteklih časov ... Zavist se je stopnjevala do obupa. In ta obup je zamoril v njej vsako razsodnost, ves čut za takt. Pogledala je Pito, se nekoliko obotavljala, potem je šla urno v sosednjo sobo in je zaklicala:
»Gospod Poržicki!* Tudi Poržicki se je nekoliko obotavljal. Ko pa je videl Pito zatopljeno v svoje risbe, se je odzval Tuskinemu klicu.
»Želite, gospa?* j« vprašal, ao je prišel za njo.
»Ne maram, da bi igrali s to damo!* je siknila z izpremenjenim glasom skozi zobe.
Poržicki je dvignil glavo. Pogledala sta 6i v oči in čitala v njih. Živci so jima vzdrgetali. Igralec se je ozrl proti vratom. Ona se je instinktivno umaknila k vhodu verande. Izgubila je vsako oblast nad seboj in je ponovila:
»Ne maram!* . . .
»Zakaj ne?* je vprašal Poržicki samo toliko, da je pretrgal molk. Stal je poleg njo in je pod gubami šala iskal njene roke.
»Ne maram!* . « -.
Več Tuska ni mogla govoriti, tako je bila razburjena. Solze so jej silile v oči in so kakor rosnate kaplje visele na njenih trepalnicah. Poržickemu so drhtela usta od pohlepa, da bi posušil te solze. Tuska je čutila to, in planila je na verando ter zaloputnila vrata za seboj.
Mrzli curki dežja so jej bičali obraz buren veter se je zaganjal v njeno obleko in noge. To jo je iztreznilo.
Ko je Poržicki odprl vrata, so bile njegove oči zopet dobre, mile in zaljubljene. Iztegnil je roko. Njegova lepa usta so se proseče smehljala.
»Dobro torej ... ne bom igral, ako ne marate; samo pojdite v sobo, da se ne prehladite!*
Postalo jo je sram . * . Ta človek misli, da stoji zato na dežju in v vihri,
da bi popustil, flkratu pa w je tudi spomnila, da jej dež pokvari frizuro in spere puder z njenega obraza. Urno je smuknila mimo Poržickega v sobo. kjer je Pita še vedno sedela pri svojih risbah. Po bliskovo se je ozrla v zrcalo in potegnila s pudrovim čopkom po š© mokrem licu. Potem je sedla zmedena k Piti in se je začela zanimati za njeno delo. Tudi Poržicki_ se je približai in je gledal risbo deklice, ki je predstavljala kočo Obidowske.
»Mala ima talent. Morala bi se izšolati.* je dejal.
»Da, skrbeti hočem za to,* je odgovorila Tuska ter potegnila k sebi risbo. Poržicki se je sklonil nad njo, kakor da ogleduje Pitino delo, pri tem je vdihaval vonj njene polti in njenih las. Opajala sta se drug na drugem, kakor z vonjem cvetlice. Pred njima je grizla ustni Pita vsa splašena in divja .. . — Čemu je ne pustita v miru — si je mislila.
Nenadoma je plosknil Poržicki veselo z rokami.
»Izbomo misel imam! Vi boste igrali z menoj namesto Šnapsje.* »Jaz?*
»Da, da. vi! Uverjen sem, da imate igralski talent. Življenje je najboljša dramatična šola. Sicer pa poizkusimo.*
Tuska je bila vsa v ognju. »Javno igrati? Za denar?* Strašila jo je odgovornost. Obenem pa se je vzbudila v njej ničemernost in pohlep ženske po občudovanju.
Tudi so jo mikale vaje, ki bi bile p« S jako zabavne. Ali takoj so zabrenčale tudi vsiljive muhe v njeni glavi: »Novi čevlji . . . samo ena čaša . . .
ne večerjam . . . portir mi segreje sa-movar . . . žimnice zračim.*
Kaj pomenjajo te besede, iztrgane iz moževega pisma? Zakaj se Pita boječe poglablja v risbe in se plašna in nezaupna ogiblje materinih pogledov?
Naposled se je Tuska razjezila. Kaj pa je na tem, ako igra? Ali nima pravice, tudi enkrat oddahniti in nekoliko zabavati se? . . . Mari ona ovira svojega moža, da ne more uživati svobode kakor mu drago? Naj jo uživa! In že je bila uverjena, da njen mož tudi ne ždi kar neprenehoma med «fi-kusem in samovarjem*. Spomnila se je dovtipov v humorističnih listih o slamnatih vdovcih*... — — — —
Tuska se sedaj ni več jezila nad slabim vremenom. Poržicki se skoraj ni ganil od nje. — Uvedli &o nekako — skupno gospodinjstvo. Obidowska jim je nosila obed, ki ga je Poržicki užival pri Tuski. Bel prt, prtiči, na mizi vrček s smrekovimi vejicami, skratka vse. kar more vzbuditi čut domačnosti. Poržicki je prinašal iz mesta kola-čev. sardin, vina. bonbonov. Živeli so nekakem ciganskem izobilju, ki ga doslej Tuska ni poznala,
(Dalje prihodnjič.)
Darujte za Ciril.Ketodovo
družbo!
Objave
*	Sokol v Škof ji Loki priredi v nedeljo, 8, oktobra v Sokolskem domu družabni večer. Pričetek ob 20. uri.
*	Na drž. realni gimnaziji v Kočevja Je za drugo polletje šolskega leta 1922-23 razpisano stalno ravnateljsko mesto. Prošnje naj se vlože po uradni poti pri višjem šolskem svetu v Ljubljani najkasneje do dne 15. novembra t. 1.
*	Mestni popisni urad v Ljubljani ostane v soboto zaradi snaženja uradnih prostorov za stranke zaprt. Izvzeti so le nujni slučaji.
*	Poziv dijakom, ki študirajo v Berlina. Študentje, ki pridejo letos na študij v Nemčijo, naj javijo takoj svoje tamkajšnje naslove centralnemu zastopstvu jug. akademikov v Nemčiji: Jugoslovanska studentska zadruga, Berlin, Char-lottenburg 2. Grohmanstr. 15. Obenem se obveščajo tovariši tehniki, da se je »zadrugi* posrečilo z intervencijo pri prosvetnem ministrstvu doseči, da se število jugoslovanskih tehnikov na pruskih visokih šolah poviša od določenega števila 150 za 25. Vsled tega so rekto-rati obljubili, da vzamejo že odbite prošnje za sprejem na tehniko, še enkrat v pretres. Imajo torej tovariši še vedno upanje, da bodo kljub prenapolnjenosti še vseeno sprejeti; ako že ne za Char-lottenburg pa na eno izmed ostalih pruskih tehnik. — Jugoslovenska Studentska zadruga, Berlin.
*	Društvo delovodij tn industrijskih uradnikov v Ljubljani ima 7. oktobra ob 7. zvečer v rokodelskem domu, Kotnen-kega ulica 12 svoje mesečno zborovanje. Vabljeni so vsi člani, posebno pa tovariši, ki še niso pristopili. Dolžnost vsakega zavednega delovodje je, da pristopi k društvu, ki nudi vse ugodnosti, ki se jih lahko zahteva od stanovske organizacije. — Odbor.
*	Cene divjačini v tekoči sezoni. Slovensko lovsko društvo je na odborovi seji z dne 28. septembra t. 1. določilo naslednje, za vse člane društva obvezne cene divjačini: a) srna 15 Din, jelen 10 Din, divja koza (gams) 8 Din 75 par po kg; b) zajec pod 3 kg 40 Din, nad 3 kg 45 Din, fazan 40 Din, gozdni jereb in gos po 25 Din, raca in kljunač po 20 Din poljska jerebica 15 Din in prepelica 6 Din 25 par komad.
*	Nekaj za tobačne trafikante. Društvo tobačnih trafikantov v Ljubljani sklicuje izredni občni zbor dne 10. oktobra t. 1. ob 7. uri zvečer v restavraciji pri Lozarju na Sv. Jakoba trgu v Ljubljani. Dnevni red je: 1.) Otvoritev izrednega občnega zbora; 2.) Poročilo odbora; 3.) Čitanje novih pravil; 4.) Slučajnosti. Trafikantje v Vašem lastnem interesu je, da se v obilnem številu udeležite istega. Omenjeni izredni občni zbor je za vse prizadete pomena, kjer se bo pretresalo na istem o gmotnem položaju trafikantov, na kak način bi se dalo pomagati do zboljšanja našega stanja. Odbor.
*	Cirkus Henry v Ljubljani nam sporoča, da je zastopnik uprave cirkusa odpotoval v Berlin po nove atrakcije, kakršnih se v Ljubljani še ni videlo. Publika lahko pričakuje najlepši uspeh. Program se naknadno objavi. Največja senzacija v Evropi!
Moderno tlakovanje ulic
V	Londonu tlakujejo zdaj nekatere ceste z gumijem; s tem je ustvarjena nova oblika tlakovanja, ki bo enako sposobna za pešce, konje in avtomobile. Ako ta gumijasti tlak odgovarja pričakovanjem, potem bo s tem izvedena uklonitev pocestnega šundra, kajti prometni šum bo s tem skoro docela odstranjen. Smatra se tudi, da bo gumijasti tlak trpežen vsaj J 5 let, torej približno dvakrat tako dolgo, kakor tlakovanje z lesom.
V	nastojanju, da najdejo izboren cestni materijal, so inženerji preizkuševali vse različne nove snovi, tako železo, steklo jn kork. Steklo so posebno pariški graditelji cest uspešno uporabljali sa tlakovanje. Steklo ima posebne prednosti in silno odporno moč. Tak tlak ie sestavljen iz
približno istega stekla, iz čegar se izgo-tavljajo navadne steklenice. Upotreblja-vajo se lahko tudi stare razbite steklenice in druge steklene črepinje. Steklo je izgotovljeno pod zelo visokim pritiskom, ima grobo površino, da ni preveč polzko in je posebno trpežno, kajti prenaša lahko pritisk štirih ton na kvadratno colo. Stroški niso previsoki. Drugi inženerji zopet hočejo ulice tlakovati s plutovino. Trdijo namreč, da ima plutovina prav slične prednosti kakor gumi, da ne prepušča vode, je trpežna, higijenična, ni polzka in prepreča vsak šum. Železo v zvezi z betonom se je tudi uspešno uporabljajo za tlakovanje. Tako je bila n. pr. v Lyonu zgrajena takozvana »oklop-na cesta*, ki se predvsem uporablja za promet težkih tovorov.
IEI
in vso drugo vrvarsko robo
prodajam zelo poceni
H. HI, hkinr. MMim al.
Zahtevajte cenike! 3432
Radi odpotovania
se takoj proda
Doherman"
8 mesecev star, črnorjave barve, garantirano prave in čiste pasme. Naslov v upravništvu 1	»Jutra*.	3414
H
Mirno stranka
(3 ossbe)
išče meblirano ali
prazno stanovanje z dueraa ali več sobami in kuhinjo.
Na višino najemnine se ne ozira ter isto plača tudi za celo leto vnaprej. Ponudbe pod „Ugodno" na Anončno družbo ALOMA COMPANY, Ljubljana, Kongresni trg 3. 3431
Zimska sezija!
Velike množine zimskega blaga
ravnokar došle. 84/IV
B. S E. UM »SSo
ILJ jL> S
spodnja krila, predpasniki, stezniki
pn
A. Sinkovic nasl. K. SOSS m
Ljubljana, Mestni trg 19.
Zahvala.
e(ane|e do SO beaedl Din. 8'—, mklli aadal]n]l(i 8 baaedl 1 Din. — Trgovakl oglaal, dopl»o»an|e, premičnin« da 20 besedi 5 Din, raaklh n«dal|n|l(i S beaedl S Din. - Plač« «> napre). (Lahka tuJ » — znamkah.) Na rpraianla m edgo»ar]e I«, »k« le ipraSanJo prlloieea anamka ra odgovor. ——
Išče ee 3433
prvovrstna samostojna moč za splošno in fino kartonažo. Reflektira se samo na izvež-bano moč, ki zamore samostojno voditi obrat. Reflek-tant je lahko tudi ženska. Ponudbe naj Be blagovolijo poslati na upravo »Jutra* pod »Eartonaža*.
Krojaški pomočnik,
zmožen vseh krojaških del, išče mesta. Naslov pove nprava »Jutra*. 3426
Pletilni stroj
št. 7 ali 8, kupim. Ponudbe na H. Tome, Sv. Jakoba trg št. 8, Ljubljana. 3439
Proda se glasovir,
zelo dobro ohranjen. L. Mor.-kart, Gor. Radgona. 3434
Psi ln dve paioi
čiste volčje pasme, tri mesece stari, se takoj prodado. Novo mesto, žandarmerijska vojašnica. 3425
25 delnlo
Slov. trg. delu. družbe prodam. Ponudbe pod »Delnice* na upravo »Jutra*. 3399
Mesečno sobo 3424
s posebnim vhodom v okolici, oziroma predmestju Ljubljane se išče. Ponadbe na upravo »Jutra* pod »Soba št. 3424*.
Železniški uradnik,
samec, išče mesečno sobo. Dotični bi mogel preskrbeti premog in drva. Ponadbe na upravo »Jntra» pod »Miren stanovalec*. 3405
Mlad trgoveo
išče sobo, po mogočnosti s posebnim vhodom in konfor-tom. Naslov na upravništvo
3307 Lepo posestvo
v velikem industrijskem kraju poleg glavne ceste pri premogokopu se proda. Posestva je dvanajst oralov. Hiša z vsemi gospodarskimi poslopji, še nova, z opeko krita, pripravljena za vsake obrt. Hiša sestoji iz sedem sob in dveh kuhinj. Poleg hiše studenec, ki se nikoli ne posuši. K temu še spada ena hiša katera še ni dograjena Proda se zaradi družinskih razmer. Naslov v upravi »Jutra*.
Hlev v Kranju
za pet do sedem konj, sobo, veliko shrambo za seno in prostornim dvoriščem, se odda najboljšemu ponudniku takoj v na em. Pripravno za iz-voščike. Ponudbe na restavracijo pri kolodvoru, Kranj.
Na dobro domačo brano
se Bprejme gospod, Naslov
IV* U14 UJ/lMr'«'«*'" — -f--*--O 4	'	-
»Jutra*. 3343 j pove nprava »Jutra*. d4<2b

Povodom preranc smrti našega iskrenoljubljenega sina, odnosno brata in svaka, gospoda
Henrika Lobeta
izrekamo najlepšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so pokojnika med boleznijo obiskovali in tolažili ter ga spremili na njegovi zadnji poti, posebno pa se zahvaljujemo preč. duhovščini za častno spremstvo, gg- pevcem pod vodstvom g. nadučitelja Sameca za ganljive žalostinke ter vsem darovalkam prekrasnega cvetja in vencev. Bog Vam vsem stotero poplačaj!
Krka, dne 5. oktobra 1922.	3438
Žalujoči rodbini Lobetoua in BroSijesa.
sta bila brez
in
sedaj tega ni treba, ker se dobe vsakovrstne
obleke za gospode, dame in otroke
v trgovini
0. BERNAT0VIČ
Ljubljana, Mestni tx*gr 5-6
Gasino (Cerole F^ive).
Sa svim atrakcijama franeuske Riviere s otvoreno
Upute daje Uprava Cercle des Etrangers, Crkvenica.
Jutrovi" romani:
Frank Heller: «Prigode gospoda Collina»
Frank Heller: ^Blagajna velikega vojvode«
Claude Farrere: «Gusarji»
se dobe v «Jutrovi» upravi, LJubljana, Prešernova ulica 54
G. Burkhardt: «Hči papeža* izide te dni v ponatisu!
Gabrlela Zapolska; «Ljubezen na počitnicah* sedaj izhaja in se povsod čita!
Najstarejša špesEisšjska tvrdka v Sloveniji =
Ljutočjarsa spesicijska pisarna	Jesenice
Podjetje a prevažanje blagi južne železnice. Brzovozri in tovorci nabiralni promet is Avstrije in v Avstrijo. Zacancjenje. Podjetje za prevafe.n,-e pohištvi.
Skladišče f posebnimi saprtuai kabinami za pohištvo. Brzojari: Baosln-er.	~ -	Interurban telefon 80.
SI