2IVL7EN7E IN SVET
TEDENSKA REVIJA — PRILOGA PONEDELJSKEGA JUTRA
V LJUBLJANI, L FEBRUARJA 1936.
6T. 5.
KNJIGA IS
POMLAD - S
• nedvoumen znak zime smatramo goloto listnatih dreves. Prav za prav bi si mo» »ali misliti, da je zelo neracio« nalmo, če so drevesa zoper
. _ zimske nadloge ščitijo na ta
način, da enostavno žrtvujejo evoje tiste. No, v resnici ne gre za nobeno izgubo, kajti drevo je še pravočasno izvleklo iz listov vse dragocene, za njegovo življenje neobhodno potrebne snovi in jih naložilo v svoje prostorno deblo. Hranilne snovi se tu nabirajo v podobi škroba ali pri nekih drevesih tudi ▼ podobi mastnega olja, zato mo ramo razlikovati tudi »škrobna« in »oljna drevesa«. V prvo skupino spa« dajo n. pr. hrasti ki črešnje, v drugo pa iglavci in Kstovci z mehkim lesom: oreze, Bpe in drugi. V listih jim proti Twm ostanejo samo snovi, ki so se т njih nabirale poleti kot nekakšno brc. me, torej je za drevo samo dobro, da z odpadom listov izgubi. Cesto menimo, da rase jo ▼ tropskih ozemljih vedno zelena drevesa. To je zmota. V vlažno topli Niponski je n. pr. kakšnih sto vrst dreves, ki so vsa* ko leto za krajši ali daljši čas gola. V tropskem pragozdu tega seveda ne opažamo tako očitno, kajti različna drevesa se ogolijo v različnem času in gola ostanejo večinoma le za nekoliko dni — včasi pa seveda tudi pol leta. Zadnji primer velja recimo za vzhod« noafrišld kruhovec, ki odmeče svoje liste v začetku suhe letne dobe in vi» j o potem, pet šest mesecev samo njegovi veliki sadeži na njem.
NavzKc velikanski podnebni razliki med Vzhodno Afriko in Evropo ni po vsej priliki glavni smisel odpadanja 1W stov naših dreves ta, da se listi obra« nijo zimske pozebe, temveč ta, da bi drevo v tej letni dobi ne izgubilo pre» več svoje vlage. To je videti že iz tega, da imajo zimzeleni iglavci samo maj« hne, e precej debelo kožo oblečene »igle«. A še drugi razlogi so za to pod« meno. Tako »zmrznejo« neke občut« Ijive rastline, kakor melone in tobak, že pri temperaturi dveh do treh sto« pinj nad ničlo — toda v resnici ne zmrznejo, ker je takšna temperatura še vedno dovolj nad ledenim mrazom, temveč se — osušijo. Pri tej tempera« turi jim namreč korenine ne morejo ж& <кжЦ Ож dekn/ati, tako cU za*
REDI ZIME
staja dovod mokrote iz zemlje. Če po« skrbimo za to, da eo korenine v za* dostm toploti, ostanejo te rastline sveže še pri temperaturi pod ali cede stopinje nad ničlo.
Seveda pa rastline tudi lahko »zmrz* mejo«, toda občutljivost za mraz je pai različnih rastlinah kaj različna. Dočiim prenesejo mirte in oranže kvečjemu 2 do 4 stopinje pod ničlo, zmrznejo ciprese šele pri 9, trte pri 21, bukve pri 25, jablane in hruške pri 33 stopinjah pod ničlo. Okrog Ver« hojan&ka v Sibiriji, ki je veljal še pred kratkim za najbolj mrzlo točko na svetu (temperature 70 in več sto« pinj pod ničlo!), rase jo v pravih goz« dovih breze in macesni. Ta drevesa torej nekaj prenesejo. Tudi zeli in steblike zdržijo včasi čudež. Tako la« hko marjetica v cvetočem stanju trdo zaledeni, ne da bi ji to najmanj ško« dovalol Nordenskjoldova eksp edicij a z »Vego« je našla polarni zličnik s cveti in plodovi pri 45 stop. mraza na griču, preko katerega so prosto divja« li vsi tečajni viharji. Komaj je polar« na zima odšla, je rastlina spet začela rasti, kakor da se ni nič zgodilo.
Proces »zmrznjenja« lahko zasledu« ješ pod drobnogledom. Pred vsem so majhni ledni kristali, ki se stvorijo v rastlinskem telesu, vzrok, da rastlina umre. Ti kristalčki rasejo namreč na račun vode, ki jo odjemljtejo stani« cam, da se te skrčijo. Tudi zmrznje« nje je torej neka vrsta izsušitve.
Rastlinam seveda ne nedostaje za« Sčitnih naprav zoper mraz, kajti dru« gače ne bi vse skupaj prenesle niti ene zime. Pred vsem gre za to, da pre« prečijo nastanek omenjenih lednih kri« stalov. Če hoče avtomobilist prepre> čiti, da mu voda v hladilniku ne zmr« zne, ji doda glicerina ali podobne te« kočine. Voda s takšno primesjo zale« deni šele pod ničlo. In res so tudi pri nekaterih rastlinah ugotovili to pri« mes glicerina v vodi, pri drugih spet sladkorja, kar ima podoben učinek. Tako si lahko razlagamo znano dej« stvo, da postane krompir sladek, če je pozebel. Skušal se je zaščititi s tvorbo sladkorja . . .
Rastline na mnoge načine varujejo svoje nežne poganjke m popke pred mrazom, pred vsem z debelimi koža« mi in p'n.'^i Pri divjem kostanjn so
rjave luskine nad popki naravnost im» pregnirane z lepko, nepropustno snov* jo. Ce odstranimo te luske, zagledamo pod njimi belo, klobučevini podobno plast. Šele za tem dvojnim plaščem so zeleni popki. Mnoge zeAi izginejo čez
me. V tem zimskem času pripravljajo počasi, našim očem nevidno, vse po« trebno, da bodo mogle v prvi pomla* di pognati z vsemi silami Kako maio pa je ta čas zanje čas »zimskega epa« nja«, je najbolje razvidno is tega, da
zimo v zemljo, kjer tvorijo z rezerv« nimi snovmi natrpane gomolje in če« bule. Nekatere rastline, n. pr. podle« sek, se pri tem zarivajo v zemljo na čuden način. Imajo korenine, ki se la« hko poljubno krčijo in vlečejo s tem koreniko globlje. Vsi takšni in podob« ni zaščitni ukrepi skrbe za to, da pre« nese večji del rastlin tudi najhujše zi«
FRANCOSKA STROKOVNA GLASILA
Na Francoskem izhaja 260 listov za prehrano, 277 za denanstvo 39 za urbanizem, 36 za zavarovanje, 39 za bibliografijo, 19 za les, 4 za kavčuk, 23 za ke. mijo, 134 za trgovsko organizacijo, &6 za elektriko, 27 za zemljepie in zgodovino, 24 za tiskarstvo, 48 za pravoznan-stvo, 252 za zdravilstvo, 32 za metalur. gijo, 68 za vzajemnost. 11 za papirstvo, 8 za petrolej, 4 za gasilstvo 25 ®a stenografijo, 20 za ženski pokret, 21 za sta. no vanje 12 za magnetizem, 18 za tkal-stvo, 44 za javna dela. 200 za Širjenje katoliške misli, 44 za proteetanstvo, 4 za hifiniike im 3 za pogrebniStvo.
KADILCI IMAJO MRZLE PRSTE
AmeriSka raziskovalca J S. Wrigbt in D. Moffat sta opazovala, da povzroča že ena sama cigareta znatno ohladitev koncev prstov na rokah in nogah. Tudi pri kadilcih lz navade se toplota na koncrh prstov po cigareti takoj zniža za.1-2 do &£ stopinj C.
zadostuje nekoliko toplejših in vlaž» nih zimskih dni, da pričnejo kliti čez noč — daleč od pomladi Baš Letos smo imeli od božičnega časa dalje do« volj prilike opazovati, kako na videz speča narava v resnici samo preži na ugodnejše vreme, da prične prav bud> no živeti.
Pa razpravi dr. H. Eckerta — k j.
Ta pojav povzroča, kakor menita Wright in Moffat, nikotin. To je strup, ki krči vse drobne žilice telesa. S tem pa, da se žilice v koncih prstov skrčijo, se krvni obtok v teh oddaljenih delih telesa zavira In sledi ohladitev. Pomen lega odkritja je v tem da bo mogoče odslej s preprostim poskusom ugotoviti, v koliko krči nikotin te žilice pri človeku, od tega pa bo tudi odvisno, dali bo zdravnik pacientu prepovedal kajenje aH ne (Iz »Umachau in VVissenschaft u. Technik«)
RIBJI DE2
Ob koncu lanskega Ista je v Frenkesto-nu na avstralski obali, kjer stoji pristanišče Melbourne padla z neha cela ploha io-lieastih ali zdrizastih živalic in pokrila vs» eeete. Prirodoslovci eo živalce preiskali pod povečevalnikom in dognali da gre za klo-bučnjake ali morske (oeipne) klobuke, torej za meduze ki jih preprosti Anglei imenuje >jellyfish« in Francoz »poiseon-ee-16e«. Ob sončnem vzhodu je vsa gomirliava poginila. Prinesel jo je vsekakor močan sunek vetra is morja.
____ _ _____KOSTANJEVIH POPKOV
Rjave nepremočljive luskine Ščitijo nežni popek (na levi). Ce ЈШ odstranimo (na desni), najdemo pod njimi bel In gost plaSček
TEKOČE
PETROLEJ DOLOČA IMPERIA
tali jamsko a'beskiski spor je o priliki mednarodnega nastopa za ali proti petroiejskim sankcijam sprožil neverjetno zanimanje za ta dragoceni proizvod naše zemlje. Svetovni lasti posvečajo po cele strani vprašanju, katerega aktualnost je potegnila za seboj vse javno mnenje.
Dolgoletna borba za petrolejske vrelce, v katero so Mi doslej posvečeni le redki izvoljenci, mednarodni finančnik in Stalini zaupniki velesil, je dosegla v poslednji fazi minulega leta svoj višek.
Padla je zavesa in iz zakulisnega ozadja je stopila pred strmeči svet kruto stvarnost, kako sta prav za prav konkurenčni boj in zarvist posesti kamenega olja podžgala tolikšno vneimo diplomacije velesili. Smrdlljivo »tekoče zlato« je izprtčalo svojo visoko vrednost prav v dobi, ko so se vodilne drža" ve zaradi presihajočih vrelcev vrgie na ljubosumno, mrzlično iskanje novih zalog petroleja, brez katerega ni napredka motorizirane industrije, ne uspeha modernega vojevanja.
Naš obzornik ie ob 75 letnici prvega navirtanega petirolejskega vrelca v Amerfki in še kasneje, v dveh poučnih člankih seznanil Statelje z razvojem dandanes tako pomembne svetovne industrije. *) Postanek kamenega olja v zemeljskih plasteh, njegovo izrabo v zdravilne, svetlobne, gradbene, verske in celo vojne namene v starem svetu, ki sacer prave vrednosti nafte ni poznali, je bil tedaj do/oljno pojasnjen. Oglejmo si le še brezobzirno borbo petrolejske industrije za posest svetovnih nahajališč, da izluščimo dokončno spoznanje visoke oene tekočega zlata, zaradi katerega se ie bilo tako zaostrilo razmerje na tleh evropskega mozaika.
Kameno olje nahajamo skoraj povsod na zemlji kot prirodni proizvod, kemično neenoten, pomešan z množino žvepla, vodika in kisika. Zelenkasto rjava, ceflo črna, smolhiata tekočina je gosta pa spet redko tekoča in lažja kot voda. Pirozoroa snov močno kuni svetlobo in fluorescara. Kot gori-
*) Glej članka Zia, knj. 8. str. 381 in knj.
ft.eti.sai.
ZLATO
STIČNO SVETOVNO POLITIKO
vo daje 10.000-- 11.000 kalorij, najboljši premog antracit le 8.000.
Prvotno pridobivanje petroleja je bilo zelo primitivno. Na površju zbrane mlakiuže so črpali s preprostimi napravami Pozneje so v ležišča kamenega olja izkopali jame ali tesne jaške, iz katerih so zajemali petrolej. Šele ko je 1859. polkovnik Drake v Titusvlle v Penstl'vaniji na vrtal prvi artezijski studenec v petrolejsko polje, se je pr,dobivanje nagio širilo.
Prvi vrelec, kd je bil ie n^kaj metrov pod površjem, je nudil okrog 1500 1 na dan. Odtod so se vrtanja nadaljevala v državah New York, tlinois, :njiana, Obio, Zaipadina Virginjja in ^aliforn.ja. Takrat še nihče ni slutil, kako ogromen razmah bo zavzela tedaj skronvna podjetnost v kasnejših desetletjih. Nikjer še ni bilo avtomobilov, n** letal. Preko-oceanski parn.ki so mirno puha.i pie-mogov diim na prepotmke. Le br'.ivke naših prednikov, pa petrolejke na voga-Ih ulic so podžigale podjetne ljudi, da so za zmeren zaslužek sledili vrhmim plastem zemeiljskega olja. Pod znožjem Kavkaza in v Kalifom ji so zrasli primitivni stolpi, prvi zametki kasnejših mogočnih črpalk.
Ko je 1860. začel Francoz LenoLr z izdelovanjem pogonskih strojev na plin se je petrolej čez noč uveljavil. Dunaj-čan Siegfrid Markus je pet let kasneje sestavil prvi avto na bencin. L. 1885 je postavil Daiimler vozrlo na oljni pogon, 1886. pa Benz svoj bencinski motorni voz v promet. Ko je bil 1890. izumljen še Dieselov motor se je vrednost petroleja kot pogonsko sredstvo še boij dvignilo. Petrolejska mrzlica je zajela svet in nekronani kralj tekočega zlata Rockefeller, je z mogočno Standard OM Co. zasedel plodonosni prestol široko razpredene industrijske mreže. Že v 1. 1900 je spravilo podjetje na dan 8„586,000.000 litrov ali 85'1' tedanje svetovne proizvodje kamenega olja.
Dvajseti vek je prinesel pravo revo" lucijo v petrolejsko proizvodnjo. Silen napredek tehnike., nagel razmah avtomobilske in letališke industrije sta visoko dvignila proizvodnjo vseh mineralnih siirovin. Svetovna produkcija petroleja, ki je I. 1900 zavzela 20 milijonov ton, se je 1909 podvojila, 1916

že potrojila. V početiku 20. veka ie bila
Rusima še na prvem mestu s prutvu oi * svetovne proizvodnje. L. 1909 je ruski delež zdrknili na 23"", odstotek Zedinje nih držav pa se ie dvignil na 60'". L. 1916 je izčrpala Rusija le še 16, USA pa že 64u/o. Kasneje je nekaj časa Rusija na svetovni petrolejslki udeležbi sploh izpadla, produkcija USA pa se je dvignila že na 70'".
L. 1920 je bilo stamje svetovne proizvodnje kamenega olja naslednje (v miliionih sodov po 159 1):
D S A	413.4	Penija M
Mehika	169.8	Mjeka t
Nit. Indij«	16	Peru 2.7
Brit. Indij«	8.6	lUpou (Formom)
Romuni j«	7 A	
Naglica,	s katero	so se izkoriščale
zaloge petroleja v naslednjem desetletju, število vrelcev in ogromna produkcija v primeri s potrošnjo je omogočila stvarjanje velike industrije, ki je zaradi potrebe tega proizvoda, lahkega prevoza in upravljanja ozko povezana z napredkom moderne civilizacije. Kemija in tehnilka sta omogočili hitrejši, modernejši način destilacije, poenostavile in izpopolnile so se črpai-ne naprave.
Parohrodna društva), posebno preko-oceanska so prisvojila pefoiej za pogon strojev. Brzi parniki so pridobi!) na prostoru, delovmi moči in snažnosti. Parnik, ki ie prej porabil 6000 ton premoga, nailoži zdaj le 3600 ton oljnega goriva. Povečala se je nosilnost iadje, zmanjšala posadka.
Države, posebno pomorske, so za mrzlično oboroževanje v zraku in na morju iskale zmerom večje potrebe petroleja. Umevno, da si je tudi Anglija kot največji pomorski imperij zasagura-la ležišča dragocenega olja. 2e pred vojno je ameriški Standard Oil Co. napovedal konkurenčni boj veliki londonski koncem Royail Dutz-Shell, Anglo Persian Cie pa si je po vojni zagotovila izkoriščanje bogath ležišč prvovrstnega petroleja v Iraku. Od 14. okt. 1931 že teče iraška nafta po 1500 km dolgih ceveh preko puščave v Haifo ob Sredozemskem morju, s kapaciteto 4 milij. ton na leto. V zvezi z nizozemskimi trusti so si Anglež1 zagotovili znaten delež na petrolejskiih vrddh Niz. Indije, vel'ke prednosti pa žanje iniciativa angleškega kapitala tudi v Romunji. Egiptu vsej Ameriki, Južni Afriki in Avstraftji.
Angleška konkurenca na svetovnem petroiejsiKem tržisCiu. pa je pognala amerišKe nnuste na iov za novimi vrelci. Standard Oil in Shell, Američanu in Angleži so vrgli milijarde denairia v nove investicije in iz petrolejskih ležišč USA, Mehike, Trinidada, Kolumbije, Venezuele m Argentine so bruhale silne zaloge kamenega olja na dan. Še L 1918 je n. pr. Venezuela proizvajala 300.000 sodov, 1926. že 37,226.000, 1927. celo dvakrat toliko, 63,390.000 sodov petroleja. V Kolumbiji, kjer so pričeli vrtati šele 1921. so že 1926 spravili na površje 6,400.000, 1927 kar 14 milijonov sodov nafte. Vrelci na Trinidaidu so dosegli višek 1927., 5,380.000, Argentina pa je vzela zemlji samo v L 1926 8,190.000 sodov žlahtne tekočine.
Naglo se je dvignilo izkoriščanje petroleja tudi v Romuniji, Poljski, Rusiji, Perziji in Vzh. Indiji. Orjaška zakulisna borba koncarnov ameriškega nekronanega carja RockefeMerja in pe-trolejskega Napoleona Deterdinga v Angliji je postavila v 1. 1928 naslednje zaporedno razmerje odstotne udeležbe na svetovni petrolejski pro,:zvodnj5:
]. П B A	fie.eo 5. IVrrijs	i.te
8. Rueij«	6.5П	6. Romuni)«	2-77
S. V«menre»»	8.06	7. Nit. Indij*	2J4
4. Mehika	3.71	8. ostale diržatrre	5.53
Takšno razmerje brezobzirnega iz-mozgavanja zemlje pa je končno vendarle sprožilo usodno vprašanje, kako bo z n,apred!kom moderne industrije, če bo petroleja prezgodaj zmanjkalo? Pomorske velesile, posebno Zedinjene države, so smatrale za svojo dolžnost, da zavro petrolejsko mrzlico in prisilijo velepodjetja k zmernejši, donosnejši '.izrabi že presihatiočih rezerv kamenega olja.
D	A	L	J	E
IZVOR PAPIRJA
Andrž Blum je nedavno izdal ilustrirano delo: Les Origines du papier, de l*im-primerie et de la gravure (Pariš, Tour-nelle), kjer morda kot prvi znanstvenik spravlja v stik začetke tiskarstva in grafike z začetki papirarstva. Nadalje nepristransko preiskuje svoj predmet in daje vsakemu svoje. Posebno se je poglobil v vprašanje o pričetku papirja v Evropi: po njegovem je tu v zgodnjem srednjem Teku ves papir iz Aziie uvoženo blago in papir se znatno razširi šele v 15, stol. Kdo je »Izumil« tiskarstvo? To vprašanje je pustil odprto Izbor slik (241) razodeva kotenito poznavanje v stroki.

JAMES
K DVESTOLETNICI BOJST
evetnajstega januarja 1736. ee
je rodfl ▼ škotskem mestecu
Greenocku obubožanemu tr»
_ gcrvcu Wattu sin. Očetu eo
tedaj prav gotovo niti ni sanjalo, da bo ta sin proslavil njegovo ime za vse čase.
Mladi Watt je kazal zelo mnogo zanimanja in spretnosti za tehnične za« derve, zato ga je oče dal v uk nekemu finemu mehaniku v Londonu. Zavoljo svojega slabotnega zdravja pa je že po letu dni ostavil to mesto in se to« nfl na Škotsko, in sicer т Glasgow, da bi se tam osamosvojil. Ta načrt pa mu ni uspel, ker so ugovarjali ceni, češ da je bila njegova učna doba pre» kratka. Taiko je sprejel po sili mesto univerzitetnega mehanika. Njegova plača je bila kaj skromna, z zemlje« merstvom in podobnimi stranskimi zaslužki je moral skrbeti, da je rinil naprej. A vendar mu je bil ta obrat eamo v korist. Seznanil se je z mnogi« mii profesorji in znanstveniki, pred« vsem s tedaj zedo znanim fizikom Bla* cloom, katerega učenec je postal.
II 1764. so izročili Wattu model ta« ko zvanega Nevvcomenovega stroja, da bi ga popravil. To je bila neka vrsta primitivnega parnega stroja kakršne so uporabljala v angleških rudnikih za črpanje vode. Med popravljanjem je Watt spoznal na stroju vsakovrstne napake in se takoj spravil na delo, da bi stroj izboljšal. To delo je postalo njegov življenjski smoter.
Watt torej prav za prav ni izumi* telj parnega stroja, temveč ga je sa* mo izboljšal — a to seveda v tolikšni meri, da brez njegovih izboljšav in do* datnih izumov gotovo še dolgo časa ne bi imeli pravega parnega stroja. Razvojna zgodovina parnih strojev se* ga prav daleč nazaj, celo do 1. 120. pred našim štetjem, ko ie Heron iz Aleksandrije izumil igračko na »par« no turbino«. Mnogo je bilo potem izu« miteliev, ki so Heronovo idejo izpo* polnili. V 17. stol. so znanstveniki govorili o »horror vacui«. prozo pred brezzračnim prostorom Na ir«ndo takšnih domnev je odločilno vplival Penialni masdeburški župan Otto von Gtiericke. ki je zna! spraviti zračni pritisk in brez zračnost v medsebojno
W A T T
SLAVNEGA IZUMITELJA
JAMES WATT
odvisnost in ju uporabiti za pridobi« vanje energije. Denis Papin je šel še dalje z uporabo zračnega in parnega tlaka. Po njegovih izumih korak do tehndčno*mehanične uporabnosti par« nega tlaka ni Lil več dolg. D^va izuma sta tu predvsem pokazala pravo smer: parna črpalka Angleža Thomasa S a« veryja in atmosferični stroj Angleža Ne"wcomena Kakor smo že povedali, je bil zadnji stroj, ki je Jamesa Watta pripravil do izuma prvega res upo« rabnega parnega stroja.
Pomanjkanje finančnih pripomočkov ga je oviralo v njegovem delu in je zato začel Iskati dobrega finančnika, da uresniči svoje ideje. Seznanil se je z bogatim in podjetnim trgovcem Mat« thewom Boultonom in je L 1774. osno« val ž njim v kraju Joho pri Birmin« ghamu tovarno za izdelovanje parnih strojev. L. 1775. sta dobila moža nov patent za Wattov stroj z veljavnostjo 25 let. Ko je ta patent potekel, je bil Watt že bogat mož. L. 1800. je stopil v pokoj. Učakal je še zmagoslavni po« hod svojega izuma 1788 je tvrdka Boulton in Wati začela gradit' parne stroje za kovanje denarja, 1791. so obratovali že parni mlini, 1807. je spla« vala prva parna ladja po Hudsonu, 1814. je stekla prva parna lokomotiva, ki jo je zgradil Stephenson. 19. avg.
1819. je James Watt za ▼edno zatisnfl evoje oči. V Westmimstereki opatiji so mu rojaki poetavili spomenik, ki ga •lavi kot obogatitclja domovine in do«
hro tvorca čJoveSfcva. Spomenik pose!> ne vrste mu je postavil znanost, ko je uvedla njegovo ime kot označbo mere za električno energijo.	kj
ALI SE PTICE LJUBIJO?
Ie preratfi gledamo na življenje ptic in posebno na njih ljube« žensko življenje z liričnim
—očesom. H. Friedmann iz \Vas« ■mngtona pa je s svojimi raziskovanji dognal, da temelji ptičja ljubezen pred vsem na instinktu m da jo je komaj primerjati s človeško ljubeznijo, kajti dmgače bi n. pr. ne bilo mogoče, da pčtajo krilati starši samo svoj najgla* snejši zarod, tiste mladiče, ki se rine« jo najboJj naprej, kadar priletijo star« šš k gnezdu. Tako se dogaja, da sla« botnejše živalce od gladu pomirajo — baš nasprotno nego pri ljudeh, ki svo« jim bolnim in šibkim otrokom izkazu« jejo največ pozornosti. Ptičji starši se tudi ne žalostijo mnogo, če jim kakšen mladič pogine, dogaja se nemara, da slabotne in obolele ptičke celo pome« čejo iz gnezda.
Tudi v družbenem življenju ptic ni« ma nebogljena m ranjena žival nobe* nega upanja na podporo, nasprotno, takšna žival spravlja svoje »tovariše« v besnost, da jo napadejo in umorijo. Pri kolonijah morskih lastovk bi člo« ▼ek dobil vtis, da vse druge živali ž a« hijejo, če obleži ena meid njimi po kakšnem napadalcu ranjena ali ubita. Toda Friedmann daje drugo psiholo« ško razlago za ta vtis. Po njegovem mnenju se čuti vsa jata kot enoto in če v tej enoti zmanjka kakšnega čle« na, se ji vidi enota pač razbita, šele čez nekaj časa dobi kolonija občutek nove note, tedaj pa je na izgubljeno žival prav gotovo že davno pozabila. Ta naziranja eo v popolnem skladu i mnenjem lipskega psihologa Felixa Kruegerja, ki domneva, da obstoji pri primitivnih ljudeh podoben občutek skupnosti. Tudi Darwinovim teorijam ustreza trdi življenjski boj med pti« cami, ki žrtvujejo brez sentimentalno« sti vsako žival, ki ni v polni meri spo« sobna življenja.
Nekaj drugega pa ugovarja Darwi« novim nazorom, namreč podmena, da je pestrost samca ob parjenju nekak« šno njegovo »poročno oblačilo«. Fried« mann je opazoval, da razkazujejo pti«
6ji samci svoj okras tudi tedaj, če sa> mice ni v bližini. In tudi samice nima* jo očitno nobenega zanimanja za to razkazovanje moškega krasa, kajti ne dado se motiti v svojem iskanja Њ-veža. če se prikaže načičkan samec. »Poročno oblačilo« ni bržkone nič dn»» gega nego pripomoček za strašen.je, in sicer ne samic, temveč ostalih sam* čevskah tekmecev.
Medeni tedna pa so pri nekih ptV čjih vrstah v resnici mični. Živali se medsebojno pitata m druga drugi po» lagata najboljše kose »pod zob«. A tudi ta pojav, ki je videti s človeške« ga stališča tako razveseljiv, temelji dozdevno na samem instinktu, kajti čim partner umre, ga drugi partner že pozabi — kvečjemu če ptici ne epa* data v tisto vrsto, ki sklepa dosmrtne zakone, kar je v ptičjem svetu sicer redek primer. Tedaj traja žalost pač dlje.
Ta raziskaranja, H ЈЉ Je Friedmann vršil na Smithsonovi univerzi, so za spoznavanje ptičjega življenja res zaslužna že zato, ker utegnejo odpra* viti lirični kič v človeški misli okrog tega življenja.	acj
P. Roeentreter: SNEG NA STREHAH
ZIMSKA ZGODBA
CVETKO GOLAB NADALJEVANJE
omoči se Je France zbudiL Veter se je zaganjail v streho, duri so hreščale, zazdelo se mu je, da nekdo joka za hišo. Vzdignil se je napol pokonci in na-
_ peto poslušal. Tudi žena se je
zbudila.
—	Kaj pa je, zakaj vstajaš?
—	Zdelo se mi je, da mati jokajo. Pogledat bi šel-
Žena se je hfladno zasmejala:
—	Pusti jih, naj se jim malo ohladi vroča kri. Ne morem jih več trpeti, zmerom so gospodarili nad menoj.
—	I, saj veš, da so stari, hradio jim je, da so morali dati vse iz rok.
—	Kaj pa misfliš! Ali naj bi večno gospodinjili, jaz pa bi jim bila za deklo! O ne, zalkaj sem ti pa prinesla njivo za doto in dve skrinj! pšenice! Ali zato, da ne bi imela nobene pravice pri hiši?
—	Saj nič ne rečem zavoljo tega, аЛ pomisli na ljudi! Ako ae kaj zgodi materi, bom vsega jaz kriv.
—	Kaj boš toriv, kaj bi se jim zgodilo! Oh, kolikokrat so že šli ponoči to pot! Kodiko pa je do Reze! Se uro ne, z zavezanimi očmi jaz pridem.
—	Seveda, ali mraz je, led in burja, stari so, lahko bi se jim kaj pripetilo.
—	Zakaj so pa šli!
—	Vseeno grem pogledat.
Žena se je zopet zasmejaia:
—	Pa pojdi • ako bi se rad prehladih
V naglici se je napol oblekel in stopil
na prag. Veter še ni ponehal, ostre snežinke mu je zagnal v obraz in ga zarezal v lice.
—	Mati, ali ste tiukaj ?
Poklical jo je boječe in Skramežljivo. Njegov glas se je v tihi noči jasno razlegal. Ker ni bilo odgovora, je šel okoli hiše, skušal razgledati vsak kot in je odprl duri na skedenj:
—	Mati, ali vas ni?
Okoli ogla je zaječal veter, nad njim je zašumeda slama in mu padla pod noge. Stopil je po poti med vrtom, gledal in poslušal. Ker ga je pričelo zebsti, se je vrnil v hišo.
—	Nikjer jih ni, menda so šli res k Rezi.
Oddahnil se je, lažje nra je bilo pri srcu, ko je pomislil, da so mati na gor-kem.
—	Se bo že naredilo ,đa ne bođo ljudje preveč govorili Saj so res lahko ne-
BHBS K GORAH '
kaj časa pri Rezi, četudi ima Se manj kot
jaz. Zato pa ima otrok polno hišo.
Skoraj ga je nekoliko zaskrbelo, kaj je z materjo, pa se je spet potolažil. Zaspati ni več mogel in ni se še zdanilo, ko je bil na nogah. Zunaj je še zmerom pihala burja, suh sneg je nađetaval in bilo mu je težje pri srcu. Ni ga strpelo doma in v naglici je skočil čez prag, da ga ne bi vHela žena Pot je bila zame-tena in vdiralo se mu je do koien, ko je gazili sneg. Videl je komaj pred se, ko je meril pot proti vasi, kjer je bila amo-žena sestra.
—	Seveda bo tam, saj skoraj ni mogoče, da bi mati zašla. Ali vseeno mi bo nerodno, le kaj bi rekel? Malo bo huda, ali zlepa jo bom spravil spet domov. Mogoče pa ostanejo pri Rezi, saj tam se tudi najde delo zanje.
V mislih mu je hitro prešla pot V strahu in veliki zadregi je stopili pri sestri v hišo. Pogledala ga je začudeno.
—	Ali ni matere pri vas?
—	Matere, ali naše, ali jih ni doma?
Osuplo je gledala braita in previjala
otroka v zibeli.
—	K tebi so odšli snoči, kar na tepern jim je prišlo v glavo, še poslovili se niso, se je izgovarjali. Prestrašil se je, da so mu kolena zadrgetaila.
—	K meni jih ni bilo, že pod leta jBi nisem videla.
Tudi sestra se je prestrašila. Spustila je otroka, da je zajokal.
—	Kam bi bili neki šli?
—	Križana nebesa, pa v tem snegu! Saj bi lahko zmrznili, ali pa padli čez brv, sedaj je spolzko.
—	Mogoče so pa že prišli, nazaj grem domov, ali pa greva skupaj. Bi oba po. gledala, ako bi zašli tam v gmajni.
—	Počakaj malo, da se ogrnem. AH ste se sprli, ali jim je ona kaj rekla?
—	O, nič ni bilo takega, stari so, pa j5m je kaj dosti.
—	Vso noč jih ni bflo domov? Le kako si jih mogel pustiti!
Odšla sta v sneg, pogledala za vsak grm, in France je bil že skoraj vesel, ker jih ni bilo niti pod brvjo. Iskala sta ves dan, in že proti večeru je na S1 a Resa maler, ki se je zatekla v staro in *'c4o d-cvo.
Od rrt.aza je trepetala fei bi!a je vsa tirečcna.
—	Т-Ч. da, majhna je moja hi ?ca in mrzla, pa se ne morem segreti. O J tukaj n;e ne bo spodila ona. Pa sem !e na boljšem.	•
—	Mati, kako pa govorite?
—	France, ne smež njej ргттШ, da sem tuikaj, nazadnje bi me pregnala. Tudi zajčke pode in streljajo.
—	Ali ne greste domov? je rekel France.
—	Nikamor ne grem, ne maram na tebe, ne tvoje žene. Kar tu ostanem pri zajčkih, ponoči smo se trije gre'i skupaj, dva zajčka sta bila pri meni in sta me grela. O, boljši so zajčki od ljudi.
Skoraj s silo sta jo spravila domov.
—	Se v tej hišici nimam miru, poiščem si drugo, kamor vas ne bo za menoj. Nje pa ne maram, bojim se je, čisto gotovo bi mi za vdal a.
Postlali so ji na ktapi pri peči, in ko je zvonilo poldne drugi dan, je zadremala in se ni več zbudila
—	Da bi le imela svojo hišico, so bile njene za&i je beseda.
X
TAKO ZVANA ZMERNOST SEMITSK1H NARODOV
Kaj ao nam pravili o treznosti in zmernosti narodov, pripadajočih sam i t.4ki pa. nogi belega plemena! Sirec užije na dan samo 170 gramov hran«, je poročal Vol« ney (Voyage en Syxie et en Bgypte, 1787) Bedum nagovarja Jeikoto v Shanfarovi pesnitvi: »Glad me grudi, jaz ga poslu. Sam, dalje hodim in ga ubijem . . .<. Egiptaki Felah, čigar skromnost je prišla v pregovor, prebije ob peščici moke iz kafrskega prosa. Kar so etnografi imenovali zmernost pri teh preprostih rodo. vih, je prav za prav le velika sposobnost, da prenašajo pomanjkanje. Kadar pa se vrne obilica, jedo dosti, celo toliko, da bi preplašili najtrdnejše evropske želodce. Bedum zameta jajce in sočivje, ki sta mu »hladna« hrana; po všeč i pa mu je bra vina, s kater0 se natlači, kadar koli nanese prilika, torej aeredkokdaj. Kaj pa Felah s peščico brašna ? Nedavna poizvedba francoskih zdravniških novin o vprašanju: »Naj jemo hitro all počasi?« je privabila nešteto odgovorov, vmes egiptakih zdravnikov. Eden njSh dr. Ahmed Hamdi Mu-sa, nam pripoveduje, da kmetje iz njego. vega kraja jedo prav polahko — taka je navada pri vseh seljakih — a da tudi obilo spravijo pod rebra. Kako bi sicer mo. gel skromen obed trajati preko dve uri ? Ta dolgotrajna kosila so v navadi pri Felahih. pri katerih Šteje marslkaka vas po več stoletnlkov. Osnova njihova je kruh, njemu se pridružujejo kuhana aH sirova živila, začimbe, česen, čebula, kumare, paprika; vse to se žveči in žveči, skoro bi rekel prežvekuje, želodčne ali črevesne bolezni so redke pri teh kmetih navzlic neznanski množini sirovih jestvin, ki jih peužljejo.

ZAKAJ N
N"j ajnovej&e raziskave 90 dognale, do. prenese cela mete drobnih bitij i nenavadno nizfce temperature. Ter i ko so trose mahu in praproti iz-- postavili za deset tir temperaturi — 271 stop. C, ne da bi zavoljo tega izgubili sposobnost klitja. Bakterije, drož-nice in nitk as te glivice so ležale po več ur v tekočem heliju s temperaturo — 272 stop., pa niso poginile in celo neka nižje organizirana živalska bitja so preživela takšne izredno nizke temperature.
Ce se dvignemo višje na stopnicah žirij en ja, postaja občutljivost za maz večja a vendarle prenese navaden poli večdnevno ohladitev na 80 do 120 »top. pod ničlo. Ribe, ki so zaledenele v lednih kladah, so zopet oživili, če so jih dovolj previdno m počasi odtajevali. Tako velika odpornost proti mrazu je mogoča seveda samo pri »mrzlokrvnih« živalih, pri toplokrvnih, psi človeku, sesalcih in pticah, pa ne, kajti njih sposobnost za regulacijo lastne temperature odtpove navalic gostim kožuhom, plastem tollšče in podobnemu vendarle, kadar so razlike med lastno m vnem jo toploto prevelike. A tudi zmogljivost tega regulacijskega aparata je velika, če si n. pr. predstavljamo, da žive Eskimi s telesno toploto okrog 37 stop. v ozračja s temperaturo povprečno 40 stop. pod ničlo in da so polarni potovalci za dalj časa prenesli celo mraz 50 do 60 stop. pod ničlo.
Kako je mogoče, da ostaja naša telesna temperatura skoraj povsem enaka tudi ▼ najhujšem mraziu okoli nas? Narava nam je pač darovala nad vse zanesljivo aparaturo, ki oskrbuje to stalnost naše notranje temperature. V obeh polovioah velikih možganov imamo namreč poseben organ, ki ga moramo smatrati za toplotni regulator brezprdmeirne točnosti in ki je »neravna« vedno na temperaturo okrog 37 stop. Ta organ vzdržuje proizvodnjo in izgubo toplote v organizmu vedno ▼ ravnotežju, kakor tisti tehnični pripomočki, ki jih uporabljamo v isti namen n. pr. pri valilnicah. Ce nam preti, da se bo naša telesna temperatura zvišala, tedaj nam oskrbi primerno ohladitev z razširitvijo toploto izžarevaj očih kožnih žil, z znojenjem m na druge načine. Če se hoče temperatura krvi znižati, tedaj požene najhitreje procese presnove in zviša na ta način toploto, ki nastaja iz notranjega sežiganja, stisne kožne žile in zmanjša tako izžarevanje.
A kakor smo rekli, deluje ta sama na sebi naravnost idealna aparatura samo do neke meje zoper ohladitev od zunaj. Če postaja učinek mraza prehud, sedaj se pojavi občutek gledu, kajti telo bi rado a pove-
AS ZEBE?
čanim sežiganjem hranilnih snovi proizvajalo Je več toplote. Loti se rezerv, ogljikovih hidratov, tol&če in v obupnih primerih oelo beljakovin, prisili človeka, da teka sem in tja, da bije z nogami po tleh, da se giblje, da bi iz vira mišičnega gibanja pridobilo toplote. Toda organizem je po zadnjih poskusih že ob koncu svoje moči. Če mraz nanj še dalje vpliva, tedaj se pojavi nad vse nevaren simptom: rdeča krvna telesca, ki so življenjsko važni nosilci plinske izmenjave, oddado svoje barvilo krvni tekočini — pričnejo razpadati. To je začetek konca. Človek, ki ga je še pravkar sililo, da »e je gibal postane truden rn otopel, zaspan in se ne more več upirati želji, da bi legel pa naj si bo na led ali sneg. Med tem rdeča krvna telesca razpadajo dalje, plinska izmenjava med ogljikovo kislino in kisikom, ki je glavni pogoj vsakega človeškega in živalskega življenja, postane nemogoča, kri se prepoji г ogljikovo kislino, ta kislina pa je strup, strup posebno za središča, ki uravnavajo delovanje srca in pljuč. Ti centri omrtvijo in tako je smrt po mrazu prav za prav smrt zavoljo zadušitve, ne pa »oledenitev« telesnih sokov kakor oledenitev vode v vodovodnih ceveh in kaikor si to stvar predstavlja večina ljudi.
Po <4r. med. m phiL G. W«ea«nere — kfc.
E. Braen: ZIMA V MESTU

IZ LITER AR
O DVEH JENKOVIH VERZIH
y Jenkovi pesmi >V brezupnoeti«, ki }e Ша objavljena L 1864., zložena pa (poGra-fenauerjevi »Zgod. nov. slov. slovstva« II. d.. 1911, str. 885.), med L 1861. in 1863^ м glasita zadnja dva verza:
»Da, če ве ruši svet okrog, propast me najda še moža'«
Verza se krijeta в Horaoijevima (IIL knjl-ga »od«. 3. oda. verza 7 — 8):
»Si fractns illabatar orbis, Impavidum ferient ruinae«
<-=že se nebo podere in zruSL bo zadeta propast moža neustrašenega). Theognis (▼ 6. stoL pr. Kr.) je že zapisal slične beseda:
»En moj 6psjta pćeoj megas uranoe eo-rJg h?perthen« = name naj se potem zruši veliko, visoko nebo (Welckerjeva izdaja »Theognidis reliluiae«, verz 796).
V starem veku so se različni narodi bali, da s« ne bi nebo podrlo ali porušilo. Terencij (v II. stol. pr. Kr.) ima v svoji komadi ji »Heautontimorumenos« verz: >Kaj, če se vrnem k tistim, ki pravijo: »Kaj če se zdaj nebo zruši?« Plutarh (v I. in II. stol. po Kr.) piše v filozofskem spisu »O obličju v luni«: Kralj Farnak je brez bojazni, da bi se zemlja zrušila«. V Eddi »a imanuje konec sveta »aldar rof«, L j. »polom sveta« (Grimm, Deutsche Mythologie, 2. izdaja, 1876, IL zv., sitr.679). V Fischartovi knjigi »Geschichtklitterung« (1582) beremo stavek: »Zakaj ne polagaš kakor kraljiček krempeljčkov na glavico, da se ne bi nebo z.rušilo n a t г ? « — Livij (XL., 6. 57, 58) poroča, da so germanski Bastarni L 180. pr. Kr. v Macedo-niji, ko jih je dohitel strašen vihar, zbežali, rekoč, da se nebo ruši nanje. — Arijan (II. »tol. po Kr.) piše v svoji »Aleksandrovi Anabazi«. da so Kelti, nasaljeni ob Jonskem zalivu, Aleksandru Velikemu na vprašanje, česa se boič, odgovorili: »Bojimo se. da se ne hi nebo zrušilo na nas« (Anab. I. 5.).	J. KoStiftl.
ČEŠKA PROPAGANDA
Dr. Jedinek je nedavno objavil v francoščini priročnik češke literature, za kar je prejel nagrado Francoske akademije. Kmalu za njim se je pojavil Andr6 Tibal, germanist, ki je svoje dni pisal o Hebbedu in Grillparzerju ter obelodanil gospodarsko razpravo »La Tchčcoslovaqule« z uvodom St. Osuskega. 2e prej ie bil dal na svetlo z Mirkine-Guetzćvitchem krajše delo o svoji domovini v političnem pogledu. Tibal je po svojem poklicu sedaj v Parizu profesor mednarodnih povojnih vprašanj Evrope Ljubljančanom znani prof Renć Martel pa je priobčil svojo knjigo »La Ruth6niw subcarpathique (Podkarpatska Rus)	d. a.
NEGA SVETA
AŠKERC — SLOVENSKI ASKAB
Sedaj, ko beremo dan za dnem o junaških
in drznih bojih afriških as karov a eo rojaki, se nehote spomnimo na slovenskega askara, bojevnika »z uma evitlim mečem« — na A. Aškerca. Ta nag pesnik, ki je svojo krepko ln močno muzo, polno življenjske sile in bo-jevitosti, označil % mogočno besedo v znanih verzih:
Moja Muza nI mehkužna
bledolična gospodična; Črnogorka je, Čpartanka, deva zdrava, ognjevita...
V levi baklo, ▼ desni handlar kvišku dviga moja Muza; raze ve ti jn je teme klete hi s tirani se bojuje,
se je ob izidu prvega snopiča Pleteršnlkove-ga sloveneko-nemškega slovarja 1. 1894. hudo razburil, ko je v njem bral, da pomeni aškrc odrezek (Abechnitzel von Tuch._), obenem pa s samozavestjo poudaril, da Izhaja njegovo ime od arabsko-tur&ke besede askar, ki pomeni vojaka, junaka. Hotel je pač biti borec junak in ne odrezek.
& B.
RUD Y AR D KTPLTNG
V londonski bolnišnici Middleeer Je preminul pesnik indijske džungle in veliki literarni predstavnik britanskega Imperializma Rudyard Ki pila g (roj. 30. XXL 18S5 v Bom,bayu). Navidezno čvrst in zdrav je zapustil pred nekaj dnevi z ž ono ( Karolino Starr Balestier, a katero se je bil poročil 1892) svoje posestvo Ba-teanans Farm v grofiji Susex ter se napotil v Južno Francijo, kjer Je zadnja leta preživljaj zimske mesece. V Londonu ee je moral nenadno podvreči operaciji želodca, ki je sicer uspela toda bolnik Je moral umreti.
Kiplingov oče, angleški muzejski ravnatelj v Indiji, je skrbel, da se Je m&H Rud-yard prej naučil hindiustanščine nego angleščine Nato ga je kot enajstletnega dečka poslal v neko vojaško šolo na Angleškem, kjer je ostal šest let. Ta vzgoja Je bila zanj odločilnega pomena. Po vrnitvi v Indijo se Je mladi Kipling posvetil časnikarskemu delu in sicer tako temeljito, da se pozna to v vseh njegovih poznejših literarnih stvaritvah, zlasti pa v romanu Kim, k' je nemara njegovo najlboljše delo in katerega »Junak« je nad 2000 km dolga, ravna cesta.
Značilna za njegovo literarno delo Je okolnost, da nI mogel doseči tako rekoč nobenega uspeha, dokler niso izšle njegove knjige na Angleškem. Sicer je bil znan po
svojih voJaSkih pesnitvah, ki bo poezije
apet približale angleški množici, toda Sele z londonsko izdajo svojih džungelskih knjig si je utrdil literarno slavo v angleškem svetu ter si zasigural trdno mesto v svetovni literaturi.
RUDYARD KIPLING
Njegove knjige o džungli pisane v pesniškem jeziku, toda brez pretirane vznesenosti, so kakor čudovite slike pragozda in njegovega živalskega življenja v pestrih orientalskih barvah. Kiplingovo poznanje hindustanščine je dalo njegovemu jeziku primerno izrazitost in pristno duševmoet v prikazovanju »skrivnostne« Indije, njene prirode in ljudi Nihče še ni tako približal Indije Angležem in svetu kakor on s svojim literarnim delovanjem.
Kipling je mnogo potoval že v mladosti. Zmes hrepenenja po tujih krajih in domotožja odseva tako iz njegovega življenja kakor iz njegovih del. Ko se je po sedemletnem bivanju v Zedinjenih državah stalno naseli} na Angleškem, se je počasi na svojem posestvu >pokmetil«. Ta milieu je tudi edina snov njegovih zadnjih spisov.
Politično je bil kot pravi Anglež za sodelovanje s Francijo v korist britanskega imperializma ter je bil kot tak zlasti po veliki vojni oster nasprotnik nemške eks-panzivnosti.
Poleg mnogih drugih časti je prejel 1. 1907 tudi Nobelovo nagrado za svoje literarno delo
Od skromnih literarnih začetkov ko Je pisal zgodbe za ceneno knjižnico indiiskih železnic, od svetovno znanih džungelskih
knjig in Kima do medvojnih in zađnjth đel
se vleče v Kiplingovih stvaritvah tanjša ali debelejša nit —' sit venia varbo — snovnosti in predme tnostru ali >stvarnosti«, ki jo mnogi danes zametujejo, ki je pa bila bistveni del Kipliagove umetnosti. xi
NOVE KNJIGE IN REVIJE
K. S. S AND AN: EVROPA OB ZORI L. 1936
Pravkar je izšla knjiga, posvečena našemu ministru B. Pirriću, obsežen pregled vseh žalostnih dogodkov lanskega leta in ■vnet zagovor miru med narodi.
Na prvem mestu stoji it&lo etiopski opor. Italijanski pohod proti Abesiniji se zdi piscu pravičen, zastopa torej francosko stališče v tem vprašanju. Italija naj potegne iz črne dežele, kar potrebuje, obenem pa Ji prinese moderne metode dela (21). Oudno se na-s dotakne italijansko utemeljevanje vojaškega pohoda, češ. da Mussolini zahteva pravično postopanje s podvrženimi ljudstvi v okviru Abesinije (77, 78, 83), i» • г-» у i Ч . r » . m 1 v«
— Angliji narekuje goda sebičnost njeno stališče v omenjenem prepiru. _Avtor Je orisal balkanske države, srednjo Evropo, Nemčijo, Rusijo, Miponako, Kitajsko, Egipt, kakor se kažejo s svojimi notranjimi boji, težavami in težnjami.
Naš idealist in ideolog je posvetil levji delež knjige papeštvu. V pogaavju »la pa-paute et la libre pensće« se vprašuje: Katera dežela je najnevarnejša z viduta vatikanske politike? Odgovor se glaai: To je Anglija kjer je protestantizem najprej zmagal in kjer ima papešdsa oblast oa 15. stol. najmanj upanja, priti na površje. Ako se torej na celini kaka država obrne proti Albiomi, jo papež takoj podpira, hoteč oslabiti Anglijo, Tako je za svetovne vojne po tajno vlekel z Nemčijo in njeno zaveznico Avstro Ogrsko. Ce Nemčija zmaga, tako so upali Vatikanci, se bo v njej katoliški vpliv ojačil. To mišljenje so Zaslutili 1914 v Švici, odtod tolika ljubezen do francoske stvari, zlasti v ženevi in Lau-sanni. Nekaj zgledov za papeževo stališče: Osservatore romano, uradni list sv. stolice, je nekoč obdolžil Italijo, češ da se je brez vzroka spustila v napadalno vojno proti Avstro-Nemcem (297); leta 1915 so nemški katoličani sredi sveč in cvetja v rimski kapeli priredili slovesen Te Deum za Viljema П na njegov rojstni dan; 14 dni prej so hoteli Belgijci ob prisotnosti velikih cerkvenih dostojanstveni-
1)	K. S. Chandan, L1 Europe i 1' a»-be de 193 6. Str. 400. France-Balkans 3 rue de 1' Are de Triomphe, Pariš. 20 frs
2)	Leposlovno je tak motiv č°dno obdelal C. Kosmač v novelici »Zločin Bernarda Tula«.
kov obhajati zadušnico po 42 duhovnikih, ki so jih ob vpadu v kraljevino postredili germanski vojaki, toda kardinal Gasparri ni dovolil, češ, da ni pravi čas za manifestacije: Belgija je graje vredna ker se je priključila brezbožni Franciji (299, 301); Vatikan si je mnogo prizadeval, da bi preprečil udeležitev Amerike v svetovnem požaru (303). Razpad ruskega carstva so vzeli na Vatikanu z zadoščenjem na znanje in hitro se je sprožila misel, da tri Ke-renskemu predlagali ruski konkordat, ali prihod boljševiStva je spremenil položaj, ugoden katoličanstvu (306).
Delo je pisano z napetostjo, to ali ono poglavie se fita kakor roman, jezik je lahko umljiv, le žal da korektura ni vzorna.
A. D.
Urednišitvo je prejelo:
DR IVO SORL1, PETDESET ODSTOTKOV, 1935. Izdala m založila Vodnikova družba v Ljubljani.
DAVORIN RAVLJEN. POT K MRTVIM BATALJONOM. 1935 Izdal« in za-ložiila Vodnikova družba v Ljubljani.
V. BITENC. ZLATI ČEVELJČKI, ilustriral J. Omahen. 1935. Izdale in založila Vodnikova družba v Ljubljeni.
PAVEL BREZNIK, TEMNA ZVEZDA (rcunan) 1935. Izda'a in založila Vodnikova družba v Ljubljani.
VODNIKOVA PRATIKA 1936. Uredil dr. Pavel Karlin. Izdela in založil« Vodnikove družba v Ljubljani.
Daljša poroči k o posameznih knjigah bodo objavljena v prihodnjih številkah.
NAŠ JEZIK
C u v s t v o. Po stsl.4oyBbCTuo (trizložno: ču-vi-stvo) ali po rusko чУнСТВО (tudi ma-iorusko čuvstvo, sh. zastarelo čuvstvo) so pri nas prav pisali čuvstvo skozi 70 let. 1851 Janežič v »Ročn. slovarju«, »L n. delu; 1858 Drobnič v »Sl.-n.-talianskem besednjaku«; 1895 Pleteršnik v »Sl.-n. si.«; 1920 Breznik v »SI. prav.« in dr. — Beseda je izvedena enako kakor uibij-stvo (stsl. in sh), rusko onificTlio in опићство. S slovni-škimi pravili slovenščini ni v nasprotju, saj imamo besede delavstvo, brivstvo, rev-stvo. — Po nepotrebnem so pisali čustvp (brez v): 1860 Cigale v D.-sl. \Vb, isti 1880 v »Terminologiji«, potem 1935 Glooar v »Si. slov. jez.« in Breznik-Ramovš v »SI. pravopisu«. Ta pisava je, kolikor vem, brez analogij. — Cutetvo je pist l 1860 Cigale v »D.-sl. Wb. (poleg čustvo), n. pr. čufstvo nravnosti »eittl. Gefiihl« — gotovo je menil, da je obrazilo -stvo pritaknjeno samostalniku čut, kar pa ni res. Levčevega »SI. prav.« iz i. 1899. in filozofskih knjig (Be-žika, Laropeta, Ozvalda, Vebra, — dr. Fr. Veber piše večinoma čustvo n. pr. v knjigah Problemi sodobne filozofije, 1923: Znanost in vera. 1923; Očrt psihologije, 1924; čuvstvo pa v knjigi Analitična psihologija I, 1924. Op ur.) nrnvaim pri rokah. — Pravilna je brez dvoma le pisava čuvstvo.
I. KoštiaL
Kvaliteten - kvalitativen. Kva-li tetno blago = prima, brezhi' no bi. (n. pr. Qualitatseisen, kv. železo); kvalitativen = kakovosten, ker se tiče (notranje) kakovosti, n. pr. kvali/afiVna kem. analiza = tista, ki se omejuje na dokaz, da so sestavine kake snovi te in take (kvalitativna analiza pa hoče ugotoviti tudi količinsko razmerje teh sestavin po teži ali po volumen u)	I. K.
Grapa je: 1. pot, ki .jo je dež izdol-bel, izpral. hudourniški jarek, gorska to-kava; 2. prekopa, zdražnica, št. 1 je delo prirode, št. 2. pa človeško delo.	I. K.
Hochstapler — gospošček. Za človeka, ki ga Nemec naziva Hochstapler in ga z istim imenom na splošno poznajo tudi pri nas. so skušali posamezni ljubitelji domačega in svojskega izražanja uvesti razne nazive: veleslepar, postopač, gizdalin, gigirl, visokostolbar (Mencinger v Abadonu), varalica (iz shrv.), visokomerec (iz ruščine, Ljub. zvon 1935, 672) itd Toda slehernemu izrazu nekaj manjka, da ne zadene pravega pomena in se zato ne more zasidrati. Ali pa bo mogel na novo predlagani gospošček (Slovenski pravopis, str. 64) izpodriniti svoje tekmece in zadovoljiti tudi dir. Iva Sorlija. ki pravi (Petdeset procentov, str. 54), da »za to pasmo (= hochštaplerja) niti lastnega imena nimamo«, nam bo povedala praksa.	S. B.
F ILATELIJA
Dre znamki se zimsko pomoi Precej pozno smo dobili dve cvumlri s pribitkom za zimako pomoč. Znamki kažeta mater s dvema otrokoma v zimski pokrajini. Izdelani sta slabo. Tisk je dvotcm-efci offeet Barva je pri znamki za 1-50 + 1 Din rjav«, pri znamki za 330 + 1-50 Din pa višnjevkeeto zelem. Naklada je 200.000
МГ&
) Danska: Anderseoove spamindoe znamke so izšle tudi v obratnih ftiolr-ih
Mehika: Za pet in dvajsetletnico revolucij« je izdala Mehika spominski znamki s slikama dveh voditeljev revolucije. Znamka po 10 centavov ▼ violičasti barvi kaže generala Zapato, znamka po 20 centavov t rdeči barvi pa predsednika Modera. Razen teh dveh znamk je izšla pmd kratkim tudi znamka za letalsko pošto po 40 ceo-t»w s »liko Aoteka.
Serija znamk, ki Jih Je izdala Nemčija za zimsko olimpiado ▼ Garmiachu-Partenkirchnu
Cene t katalogih Stara podjetja kakor Mdchel ali Senf imajo v svojih katalogih uveden sistem brutto-cen in dajejo potem na te cene velik popust. Michel ima poprečno trikrat, Senf pa štirikrat višje oene kakor znamke prodaja. Nemško maiko torej lahko računamo po MioheUj štori, po Seniu pa nekaj nad tri dinarje.
Fll*t«HJ& ▼ Zedimjenlh državah Evropski zibiirailci gledajo na svo(Je ameriške tovariše precej z viška, Razen mamj-6ega števila, ki se zbira v newyorakeim klubu »OaHeotar«, so skoraj vsi poprečni ameriški zbiralci približno tam, kjer smo bih EvTopci pred štiridesetimi leti. Ameriški zbiralec nabira vse brez izbere in kontrole. Trgovci zaslužijo ogromne de. narje z raznimi falzifikati, raketno in gotobjo pošto, tako da se moramo čuditi, kako je mogoče, da more Američan t ki Je vendar resen ta realen človek, zbirati ničvredne in včasi naravnost smešne reči. Za pripomoček rabi Američanom samo Scdttov katalog, ki pa je najsOabši med znanimi katalogi Tudi ameriške filatelisti črne revije so slabo unejevane, pa imajo vendar zelo velike naklade.
Nove znamke Jugoslavija: V kratkem bomo dobili posebne dobrodelne znamke za pomoč otroku s sliko kraljice Marije. Znamke bodo tiskane v Parizu ш bodo izšle v pnecej ve-
Mrl ^УЈ^Ж
Ma n d ž u k u o: Izšla je najvišja vrednota po 1 juan ▼ Škrlatni barvi s cesarjevo sliko.
Druga serija nemških olimpijskih ^п^ш*
Belgija: Serija žalnih 'znamk s sliko kraljice Asfiride se je razširila, da obsega zidaj že osem vrednot. Znamke so v raznih barvah, le okvir je poveod črn.
Francija: Portovna znamka po en frank je izšla na belem papirju.
Poljska: V seriji s pokra j »nekimi slikami so izšle štiri nove vrednote, po 10 grošev zelena s sliko Visokih Tater, po 20 grošev violičaeto črna z obrežno pokrajino in gradom, po 25 grošev črno višnjeve s pogledom na grad Belvedere v Varšavi in 30 grošev kanninasta z gradom Mirom.
NEKAJ ZA VSE
Nervoznim oeebaim je priporočati čatn več surovih, to je vitaminov polnih vrmkov v hrano: presnega mleka, sira. masla, kislega mleka, olja, sol-aite, kumaric, surovih paradižnikov t solati, sadje vseh vest, čebulo itd.

ZA LJUBITELJE CVETLIC
Cvetlice v februarju
Čeprav nam vreme v februarju prinaša Se vedno večinoma sneg in led, vendar čutijo že vse žive stvari, da se bliža pomlad. Tudi v naših cvetkah, naj stoje kjerkoli, se začenja po zimskem spanju giba-
ti znova. Gumijevec v sobi se preteguje in za vojni list na njegovem vrhu se pričenja napenjati, kajti kmalu bi se že rad začel razvijati nov poganjek z novimi listi. V kleti, kamor smo spravili del sobnih rastlin zapazimo v naše veliko veselje, da je naša ljubljenka, amarilis, iz svoje debele čebule iztisnila cvetno veja z debelimi popki.
Kratko, preden začno znova poganjati, je najugodnejši čas, da presadimo vse sobne cvetlice, ki v svojih dosedanjih lončkih nimajo zadostnega prostora za svoje korenine in dovolj Zemlje za svojo prehrano. Posebno sobno lipo, okrasne belu-še, nageljne, fuksije in pelargonije bi morali vsako leto presaditi ob tem času v večje lonce. Pri rastlinah, ki rasejo počasneje zadostuje presaditev na dva, tri leta.
Bližanje pomladi zavede m^ursikakšne cvetlice, posebno če niso preži mile v dovolj svetlem prostoru in je bil ta prostor pretopel. da poženejo dolge tenke, kača-ste poganjke. Tako se dogaja posebno pe-largonijam v kleten. Videti so potem, kakor da bi z dolgimi vratovi silile proti oknu. Da ne porabijo za to sedaj nobene odvišne energije, jim moramo te dolge poganjke precej na kratko porezati, naj-đlabotnejše poganjke in tiste, ki se gne-tejo pretesno skupaj, jim. pa kar povsem odrežemo.
Pomladno sonce se opira včasi pretoplo ab dvojna okna, med katerimi drugače najbolje uspeivajo mnoge naših sohnih rastlin, kakor trobemtice, gorske vijolice, hia-cinte. Zelo lahko se zgodijo prevelike temperature razlike med dnevom in nočjo med temi dvojnimi okni, te pa škodujejo našim prijateljicam prav tako kakor nam. Zato polagajmo preko noči med rastline Ш vnanje akno list častniškega papirja, ki preprečuje, da rastline ne pozebejo. In tudi kadar sonce pretoplo sije, je dobro da jih zaščitimo na isti način s papirjem, da jih sonce ne ožge.
Tvoje hiacirute, trobentice, azalije, ka-melije se bodo sedaj razcvetele. Kako bi bik), če bi jim pridružili še kakšno šmar-nico z ljubkimi belimi zvončki in sladkim vonjem? V cvetličarni si lahko kupiš njih klice v leipenkastih lončkih, zaščitene s stanlolnim pokrivalom. Položi jih v toplo sobo, pa se ti bodo že sedaj razcvetele. Pri vrtnarju pa si preskrbi odr rezane veje s popki rdečega okrasnega grozdičja, okrasne črešnje, magnolije in drugih rastlin, Ce daš te veje v topil sobi v vodo, boš doživel v njej prav kmalu pomlad.
PRAKTIČNE NOVOTE
Brisalnik za čevlje iz gumija Tu naslikani gumasti brisačnik za čevlje se razlikuje od vseh podobnih po tem, da prenese mokroto, ne da bi to Škodovalo njegovi lepoti in trpežnosti. Sestoji namreč
iz 15 mm debelih gumastih obročev, ki so postavljeni drug k drugemu. Prednost teh brisalnikov je v tem, da p ro pušča jo nesnago in mokroto ter se dado lahko očistiti. Nesnaga pada 8 čevlja skozi obroče, guma ne hrani prahu, pesek in umazanost pod brisalnikom pometeš brisalnik osnažiš z vlažno cunjo in je spet »nov« kakor prej.
Po drugi strani debeli gumasti obroči tudi ne vsrkavajo mokrote, zato takšen brisalnik ni uporaten samo pred vrati v stanovanje, temveč tudi v kuhinji. Nabaviš si ga lahko v vseh velikostih, tudi po kvadratnih metrih.
TISOČ METROV VISOKA LESTEV
Take lestvice imajo v Belgiji po rudnikih in služijo namesto vzpenjač, ako se pripeti nesreča 0 njih so razpravljali na shodu rudarjev, ki eo podrobno pretresali vrsto tehničnih vprašanj. Rudarji bi radi, da se omenjene lestve skrčijo na vsaj 406 m in da se v takih višinah priredijo plofičadi vzdolž navpičnega rova. Na tako dolgi poti — to ae ve — čuti radar potrebo, da d ta f* test odrUhu*. /
ČRKOVNICA
Crassns
En slog dveh črk: domača je iival ал
vzhodu.
Prilepi glas, da bo mogoča na zahoda. Primakni nov ji zvok — ш siva *vw ovčice planit gre zvečer. Dodaj dvozložen predlog odmakni tv«, ■nato (da zveča se število verzov prekratka moje ta pesnitve) >prevlako< iz jezika Indov ali Perzov. Dobiš devet pismeni, tri krepke zloge: moža-zverino 8 tem postavil si na noga. Ta pije kri, ugrabi sina vam in hčer, pokrajina njegova zove ae Nikjer.
ZA BISTRE GLAVE
19»
Plezanje po raSnaa
Neki zid je visok 5 m, ▼ njem so za plesanje vdelam klini v razdaljah po 20 cm. Deček, ki hoče ta zid preplizail, meri natančno 1 m. Da si dvigne na vsak klin, po-
trebuje po 1 sekundo, na vsakem klinu pa postane 2 sekundi. Čez koliko sekund bo pogledal preko zida?
200
Računska naloga Koliko znaša polovica poldruge tretjine?
201 Deblo
Drevesno deblo, ki meri v dolžino 21 m, je treba razrezati na šest enakih delov. Za razžaganje vsakega kosa potrebujemo 3.2 minute. Koliko časa bo trajalo delo?
m
ReSitev k it. 198 (Zveize a predorom skozi zemljo) Poskus nam pokaže, da je mogoče s pomočjo predora doseči zvezo, ne da bi ee črte križale, celo med sedmimi točkami na zemlji, ne samo med petimi.
8AHOVSKA PARTIJA
UREDNIK IVAN PODRŽAJ — TELEFON ST. 3126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIBNIKAR — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI, PREDSTAVNIK FRAN JEZERSEK Uredništvo in uprava v Ljubljani, Knafljeva ulica 5 — Mesečna naročnina Din 4.—j go nnn«8alrfli dostavljena Din 6.—»