1EZ. Stratim.
V LMilliiS. f snio. 18. (Bilja 1917.
L. lefo.
■i
iMr   H^^H ^^^^     l^B    ^^HH hH wš   wK^F HhHh B^h          HH ^b HHi^H H^l ^H ^H^^   HH^^  '
.Slovenski Narod" TelJ* PO pOJtil
za Avstro-Ogrsko:
«lo !cto skupaj naprej      .    K  28*—
K)l leta       m         „     .    .     .   U*—
:etrt leta     „        .     .   •    .    7*—
ia mesec    ,         ,     .    •     .    2*50
za Nemčijo:
ćelo leto naprej    .    .    .    .    K 33 —
za Amerlko in vse druge  dežele:
cel:>   eto naprej    ....    K 38.—
•pralanjem glede inseratov se naj priloži za  odgovor dopisnica ali znamka. Bpravnlitvo (spodaj, dvoriiče levo). Knaflovm ulica St. 9, telefon it. 85.
Isfeaja T»ak 4aa tvftćor Isvis^il a«t*t|a 1« praialks.
Inserati   se  računajo   po  porabljenem   prostoru   la   sicer:   1   mm   visok,   ter
63 mm >irok prostor:  enkrat  pa 8 vin.. dvakrat od 7   vin.,  trlkrat   po 6  v.
Poslano  (enak  prostor)   16  vin.,   n.irte  ia  zahvale  (e.nak  prostor)   10 vin.
Pri večjih lasercijati po dogovoru.
Na pismena naročiia tirez   snJjfrie vposlatve mrjJnfnc se ne ozira. „Narodna ttsimrm" tolaloa St. SS.
Upravnlštvu aa| se oo»Uja »  uroČiMa,  rekla nacije, iaserati L t. d., to je ad ninistrativne stvaru
.Slovenski Narod* velja w Linbllanl dostavljen na dom ali če se hodi ponj t
ćelo !eto naprej    .   .    .    .    K 2^*40 I pol leta...... 1320 |
I četrt leta     „        .....     6*60 I na mesec    „      .   •   •   .    »   2*20
Posameina itevtlka velja 10 vtnarfev.
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. OređaUtvo:  2aafla?a ulica «t 9 (v pritličju levo\ telefon št. 34.
Jaoosiovanska posvetavaola na Dunaja
g Dunaj, 17. julija.
Prejel sem od merođajne in dobro poučene strani naslednje po-ročilo:
»Jugoslovanski klub« je bil podal dne 2. julija na ministrskega predsed-nika interpelacijo, v kateri je nasli-kal protiustavne odnošaje v Bosni in Hercegovini in zahteval, da se mora-jo vrniti tamošnjemu prebivalstvu ustavne in državljanske pravice, in posebno to, da se takoj skliče bosansko - hercegovski sabor.
Ker se je pa pokazalo, da je po-treben razgovor z ozirom na to akcijo in tuđi z ozirom na razna vpra-šanja, ki se dotikajo bosansko - hercega vskega prebivalstva, je po vabilo predsedstvo Jugoslovanskega kluba na Dunaj elane predsedstva bosan-skega sabera: dr. Bašagiča, dr. Su-marića in dr. Dimovića ter virilnega člana Šerifa Arnautovića.
Temu vabilu sta se odzvala dr. Sumarić in dr. Dimović. — Šerif Ar-nautovič se je brzojavno opravičil, ker je zadržan vsled sej vakufa v Sarajevu. — Dr. Bašagić je izjavil, da mu ni mogeče priti na Dunaj.
Bilo je vei posvetovanj, na ka-terih je prisel v razgovor tuđi težak pciožai politiških obsojencev v Bosni in Hercegovini, o čemer so došle točne informacije, in konstatirati se je moglo popolno soglasje med Jugoslo-vanskim klubom in bosanskimi po-litlki.
To poročilo je bilo izdano sele danes opoldne, a jutranji dunajski listi so že vedeli povedati razne podrobnosti o misiji bosanskih politi-kov na Dunaju. Tako pravi »N. Fr. Presse* med drugim, da so bili pri skupnem finanenem ministru B u -rianu, ki je zagotovil, da se razmišlja o sklicanju deželnega zbora itd., in dalje, da pojdejo v Budimpe-što, kjer se bodo dogovarjali z mini-strsklm predsednikom grofom Ester-hazvjem in jnstičnim ministrom dr. Vazsonvent Vse to so prazna ugiba-nja brez prave podlage.
Kakor rečeno, ta posvetovanja so bila strofo zaupna in adeleženi politiki nišo izdali nikomur niti be-sede.                     *
Prav nemilo je dimi! tukajšnje jugoslovanske kroge uvodni članek »Bosna na razkršču. — 11-lustrissimus« v sarajevskem »Hrvatskem Dnevniku« (listu za »interese bosansko - hercego-
vačkih Hrvata«). — Dr. Dimović je pravoslavne vere, ki je v našem ju-goslovanskern narodu navadno zuna-nji znak srbstva. Toda čaši so prešli, ko smo se na jugu smeli še prepirati med seboj, ako se kdo prekrižuje tako ali malce drugače. Zdaj imamo važnih vprašanj, ki čakajo rešitve. Zato jako neradi pitamo take članke in razprave, kakršna je gen* omenje-na, in to še posebno radi dejstva. ker sta došla imenovana gospođa na Dunaj na povabilo Jugoslovansk.ga kluba. Da ni došel še tretji in za Mo-liamedance še šerif Arnautović. je pač dovolj. npravičeno. Toda imenovana gospoda sta imela doma raz-notera posve to van ja. kate-rih  rezultate sta  prine>!a na  Dunaj.
Sicer pa svečano iziavlja isti »H. D.« doslovno: »Mi prihvaćamo, kao što čitav hrvatski narod katnlijke vjeroizpovijesti. dcklaracijj južnih Slovena na carevinskom vijeću, kao uvjet našeg političkog obstanka i kao jedinu realnu bazu za naš politički razvoj.«
To je dobro povećano in radi pri-znavamo, da je ta odkrita izjava v veliko toiažbo. Toda pnpomniti moramo, da je gr.sp. Dimović popol-noma istih nazorov in težeij in da vse njegovo delo med na to, da bi se nas naredni ideal uresničil. Mi ne dvomimo čisto nfč. kakor dvomi • »H. D.«, da bi se dr. D?moviću ne posrećilo, pridobiti za našn deklaracijo vse svoje somišljenike. Tuđi je povsem neutemeljena za*ne-ra »H. D.«, da bi bil dr. D. »povndnm svojih političkih razgovora v B^čn bagateli zao muslimane, koji su jedan vrlo važan faktor u našem političkom životu; razurr.ljvo je onda. akn ovi u zadnji čas poslati im poziv otklanjaju.«
Zadnja trditev se ne strinja z — opravičenjem mohamed^nsk^h č!a-nov. da ne morejo priti iz natan~no opredeljenih razlogov.
V ostalem so čaši veliko preres-ni, da bi se v javnosti prere^afi za take ničarije. Kdorkoli ima dobro volio in sposobnosti, da sodeluje ori veliki naši jugoslovanski nalomi, nam je dobro došel. In ako je resnica. kar trdi | »H. D.« sam, da ves narod sorejema jugoslovansko izjavo v državnem zboru, potem tuđi ne more n;hče do-mnevati, »da rade samo dvojica ljudi na svoju ruku«, ko se pa vendar vse njiju delo pooolnoma strinia z naišir-šim duhom naše izjave, našega programa, našega ideala, ki ga popol-noma sprejema tuđi »H. D.«
Zato pričakujemo in upamo, da bo »Hrvatski Dnevnik« s to našo lojalno izjavo zadovoljen in da bo upo-štcval našo nujno prošnjo: ne uničuj-mo komaj pričetega dela za veliko bodočnost jtigoslovanskega naroda s takimi — muharni. ki jih naši sovraž-niki povečajo v slone!
Prišli sa preklinjat, pa — blagasiavllajo.
Dancs čitamo v dunajskih in praških listih podrobnejša poročila o nedeljskem sestanku nemških zaup-nikov v Pragi. ZbraU so se nemški Volksratovci, državni in deželni po-slanci, elani gosposke zbornice, da obsodijo vse, Up.t je naperjeno proti hegemoniji nen š1;cga naroda v državi. Prišli so prekliniat — toda našel se je pameten mož, ki je iir.el poceum, jim povedati. da — bla^oslavljajo.
V nebrzdanih besedah so v Pra-gi razni govorniki izražali »ogorčenje nemškega naroda« nad zahteva-nu Slovancv glede preustroja države, istočasnrt Da so sami proglasili za sebe pravico »neomejene sa-modoločbe« in zbor nemških zaupni-kov se je obnašal kot pravcata kon-stittianta nove nemške.« iz češkega krnljestva izredane dežele «Peutsch-hohmen«. Komentar k temu sklepu j:m je rapisal nerr-ki pj^lanec Lcd-gefnan, ki se shoda osebno ni mogei udeležiti. Poslal je prireditcljem posebno pismo, v Vrter?m pravi: Proti dr;":av. pravu čc^ke krone postavljamo samostoino deželo »Deutschboh-men«, proti mrtvim mejam kronovin živo zavest ne-razdružnosti poedinih narod o v. Tuđi oficijelna ćeška državnopravna deklaracija priznava naŠ2 zchteve, ker izrecno poudarja, da ima vsak narod pravico samood-loč'e. Gre torej le za to. da dože-nemo pot, ro kateri dosežemo izpol-nitev svojih 7ahtev. To pot najdemo. ako se nemška politika osrči i n svečano prizna to, kar za-hteva za Nemce na Ce-škem tuđi Rusinom, Itali-! janom in Jugoslovanom. Ha bi krona 7 absHiitističnim aktom ^.istre^la ncrršk;m že'jam, na to sme-mo dancs še manj računati, kakor kdaj poprej. Pot k avtanimiji Nem-cev na Ćeškcm gre le preko av-tonomije vseh narodov v državi in tu in tam razširjena skrb za ohranitev kronovinskih mcj ne srne načeloma   tvoriti   n o b e n c
o v i r e za združenje narodov in njih samoupravo. Ako hočejo Nemci, da se posreći delo nove ustave, potem mora biti njihova politika energična in vodilna. Ako se razmere urede brez njih, se bodo uredile proti   njim.
Tako posl. Lodgeman, ki pravi svojim rojakom: Zbrali ste se, da prekolnete, kar zahtevajo drugi, v isti sapi pa zahtevate za sebe isto. Ali ne vidite, da ste s svojim avto-nomističnim načelom sankcionirali avtonomistične zahteve vseh drugih narodov? Ali menite, da je danes mogoče priznati Nemcem, da sami odločajo o svoji usodi, Slovane pa tiščati pod stari jarem? Ne preklin-jajte, kjer morate blagoslavljati! In v Lisodnem času svari posT. Lodgeman nemške politike: Opustite politiko odpora proti vsemu, kar ne odgovar-ia načelu nemške hegemonije ter pomislite, da bo nacijonalni problem razrešen, če ne z vami, z vašim so-delovanjem, pa brez vas in p r o-t i  vam.
Lodgemanova neizprosna logika nemških zaupnikov ni prepričala. Zamislili se nišo niti nad poročilom po-slanca Pacherja. ki jim je moral povedati, da je cesar prepričan o potrebi preureditve notranjih razmer v smislu narodne samoodločbe in sa m o u p r a v e. Vztrajali so trdo-vratne pri tem, da imajo Nemci pravico, si urediti svoje narodne zadeve po lastni volji, ne pa Slovani. Skle-nili so, da mora dobiti nemški narod v državi še večie svoboščine, jarem, ki tlači Slovane, pa da mora postati še neznosnejši.
Neusmiljeni duh časa bo raz-drobil praško resolucijo v prah. Pri-nesla bo nemškemu narodu nova razočaranja. Nam je dobrodošla: v ogniu njenega narodnega sovTaštva in njenega šovinizma kujemo orožje m i.
*
Prvi del praške nemš.v. r^jlu-cije, ki je bil včeraj v našem listu konfisciran, se glasi: V sporazumu z nemškimi državnozborski-mi poslanci, elani gosposke zbornice in bivšimi deželnozborskimi poslanci s Češkega izražajo zaupniki nem-Škega naroda svoje najglobokejše ogorčenje, da vlada v zadnjem času neprestano izpostavlja v nevarnost moč in silo državne oblasti, zakone in interese države, za katere obstoj in bodočnost je doprinesel in še do-prinaša nemški narod nelzmerne žrt-
ve na blagu n krvi. Ta vlada ni le pristala na to, da so bili najhujsi zločinci na državi odtegnjeni pravični kazni, ona je tuđi pripustila, da je bilo pomiloščenje kot odpust kazni falsificirano v glorifikacijo zločincev, ka-terih krivda je dokazana. Taka vlad-na politika podpira v češkem narodu tista stremljenja, kl so sokriva izbru-ha svetovne vojne, ki so v vojni ogrožala našo obrambno silo in ki sedaj odkrito deluje za mir, kateri bi odgovarjal ciljem sovražnih zavezni-
kov, ki hočejo monarhijo razkosati.
*
Proti cenzuri.
g Dunaj, 17. julija. Ustavni odbor bo imel pojutrišnjern še eno seja (potem bodo štiritedenske počirnice, ker odide predsednik    dr. Mataja v Švico), v kateri    t>ride na razgovor sedanja cenzurna praksa.  Povod  so dali včerajšnji pobeljeni večerniki dunajski vsled poroč!l o zaupnem sho-du v Pragi. Takoj popoldne po kon-Tskaciji so bili pri dr. Seidlerju   za-stopniki   nemšk n   strank   in   obeh zbornic. Dobili so pojasnilo, da je to konfiskacijo odredila neka dr;t o1 last. — No  nato so že zaplenjen? poročila nekoliko počrtali in izšla s»> ć. :ies  zjutraj  v  vseti glavnih listih. Tako znajo Nemc» varovati svoje interese! In mi Slovani?
teti proti kompromisni nolilikl
»Venkov«, glavno glasilo češke agrarne stranke, ki ima v Češkem Svazu največji vpliv, piše v nedeljskem uvodniku: Pisali smo že neko-likrat, da na5 fundamentalni program ne bo izpolnjen in izveden Čez; noč in da je treba potrpežljivosti in vztrajnosti, predno dospemo k njega razrešitvi. Vse je sedaj odvisno od tega, da ne odnehamo, da ne delamo kompromisov, ne popuščamo in se ne obotavljamo. To nam nalaga naša čast, naša bodočnost. Naši nasprotni-ki napnejo gotovo vse svoje sile, da bi nas zvabili s trdne smeri na pot cenenih pogajanj — toda baš sedaj, ko smo pred ćelo Evropo rekli, kaj hoćemo, moramo ostati trdni in vztrajni. Da so se našli tuđi v čeških taborih ljudje, ki so hoteli primerjati sedanji čas s Hohemvartovo dobo in nas gnati k zeleni konferenčni mizi, je sicer pomisleka vredno dejstvo, toda sedaj po nemški proklamaciji bodo morda i ti politiki ozdravljeni svoje slabosti in malodušnosti. Ponavljamo: treba vztraiati in ne odne-hati. Naša doba se bliža.
LISTEK.
BassBti za hišo in dom.
(Po raznih virih priredil I. M a j d i č* 1917.  Založila  Katoliška  bukvama.)
Slovenskemu občinsn^ v svarilo napisal  Medicus.
(Konec)
Prav enako uspešno in nezniot-Ijivo zdravi pisatelj škrofulozo, ki je
__ kakor znano — tuberkuloza žlez.
»Čaj iz orehovih listov je jako dobro in znano sredstvo proti bramorjem (škrofljem).«
»Ako imaš mehur v g 1 a-vL Vzemi gaJuna, pehtrana in lim-bergarja (ing\^er), stolci vse skupaj in stupo po malem uživaj »uho. Cim večkrat, tem boljše bo.«
Čeprav sem zdra\Tiik, pa vendar ne vem, kak mehur je piscu tu v mislih Le dva obolenja provzročata v resnici mehur v glavi, Cysticerois collulosae in Echinococcus, prvo pra-šačja, drugo pasja ikra, ki se v zelo redkih slučajih pojavljata tuđi pri človeku in nastaneta na ta način, đa predrejo ličinke dotične trakulje (Ta-enia solium in Taenia echinococctts;
črevesno steno, pridejo tako v krvni obtok in s tem v razne organe n. pr. v jetra ali možgane, kjcr se ra/vi e ikra v ohliki mehurja. Dijagnoza ta-kega mehurja je izredno težavna in ćelo izkušen zdravnik more pon' vadi le konstatirati, da se v e^avi razvija neka zatcklma. katere zmčnj pa ni mogoče določiti. Kako nai ljudstvo spozna tak mehur v <?lavi? Ali je pi-sec o tem kaj premišlja!?
»Za gliste. Vzemi 6 dks: pelina, 1 dkg sežganega jelenovega rocru in nekoliko zajčjega žolča. Vse to zmešaj z medom in napravi prilepek na trebuh. T o je najboljše zdravilo za otroke.«
Človek ne ve, ali naj bi se na glas smejal ali togoval nad tako ne-razsodnostjo. Uboiro ljudstvo, ki se ti dajejo taki nasveti? Kako naj pa prilepek na trebuhu vpliva na gliste v črevesu? Te se ne bodo dale niti najmanj motiti v svojem rajanju po črevesih. Saj podgan v kleti tuđi ne odpravljamo s tem, da namažemo hišna vrata ali pa zunanje zidovje 3 strupom! 2alostno, da moramo rabiti take primere.
Vse pa prekaša nasleanj! na-svet:
»Prva pomoC, če te je ugriznll pes. Rano Je treba takoj drfcniti s solio, tobakovim pepe- *
lom in moćnim milom, sredstva, ki so hitro pri rokah. Tuđi i z m i v a -njez urinom je priporoč-I j i v o.«
Kakor se razvidi iz ttga nasve-ta, je pisec tuđi pristaš in prijatelj srednjeveške »Dreck«-mcdicinc. O«i !:od naj hi mož vedH. da izpiranie ran z urinom, ki je bilo pred deset-letji v rabi pri nevednih ljudch, ni le gnjusno. temveč tuđi skrajno levar-no početje! Od kod naj bi mu bilo znano, da se z urinom tanko prenese-jo nevarna spolska obolenjaT Kje naj bi bil zaznal, da n. pr. ljudje, ki so preboleli tifus, z urinorn lahko še tedne in mesece izločujejo kužne bacile! Mož, ki piše o zdravstvu, vendar ne more biti o kaj takem poučen!
Kot dokaz, kaj vse se nam danes ponuja v tisku, še p«r primerov.
»Ako se komu vnamejo jetra. Stolci prav drobno makove-ga semena, zmešaj ga z medom, ka-teremu prideni nekaj rožnega olja. Napravi si prilepek na prsi.« — Morda bi prilepek na obratni strani tele-sa jetrom ravno tako pomagal, kakor prilepek na prsih? Nekaterim Ijudem pa je prilepek na glavo naj-bolj potreben. Ali nisi tuđi ti tega mnenja, pisatelj?
tAko ima kdo kamen. Po- *
suši 1 i s i č j e krvi, stolci jo v Stupo in jo po štiri noževe konice hkrati uživaj. — S k i 1 j e n j e. Priveži na zdravo oko dvojno čmo svileno krpico tako močno, da se ne premika in da moreš uporabljati le škileče oko. Škiljenje navadno v 14 dneh preneha. — Ako je komu za-v d a n o. 1. Zlate korenine, cvetje in scrne namoči na vinu in pij. To pre-žene strup. 2. Stolci želoda in zaužij stupo na vinu. 3. Vzemi balzama na vinu in pij. 4. Ako imaš pri roki sve-žega encijana in hrena, ju skuhaj, zribaj in popij na vinu. Ako pa imaš suh encijan pri rokah, pa napravi iz njega stupo in jo použij s hrenom na vinu.«
Dober tek! Pisatelj tu menda po-stepa po znanem Hahnemannovem reku »Similia similibus curantur«. Zavdanim zavda! (kajti po Pleterš-niku zavdati ne znači le »jemanden vergifteru temveč tuđi »ein Zauber-mittel efngeben«).
Kaj pa poreče k tem zanimivlm zdravijom, ki so vsi prirejeni na vinu, protialkohoino društvo Sveta vojska? Vino je menda še najučinko-vitejša sestavlna teh zdravil; osreće-ni pacijenti saj lahko potrdijo, »da čutljo vpliv«.
Kak veščak na zdravstvenem polju je pisatelj, kaže tuđi tale njego-
ga trditev: »Znamenja, ki ka-Žejo, ali si bolan ali zdrav. Če je tvoje perilo, ko je oprano, takš-no, kakor bi bilo novo, in če prijetno diši, potem si zdrav. Če pa je perilo rumeno, če ostane rumeno tuđi po pranju in če diši neprijetno, potem si bolan. Suha koža, velika žeja in nenormalno bitje žile so znamenja bo-Iezni.« Kakor se vidi, borno morali perice klicati k zdravniškim konzili-jem. In zdravnik, ki ima dober nos, bo najhitreje zvohal vse bolezni.
Kako površno in brez vsake kritike skrpucani ali skoraj gotovo iz kake zastarele knjige prepisani so t! zdravstveni nasveti, opazimo na vsaki strani. Tako pravi pisec na strani 349: »Pegast obraz. Traj-nega sredstva proti pegam na obrazu ni. Razna zdravila pomagajo le delo-ma.« Na strani 350 pa trdi: »Pe ge na obrazu. Pege na obrazu pre-ženeš, če jih mažeš z limonovim sokom, v katerem raztopi še prej žlici--co soli. Grizlo in peklo te bo, toda potrpi, veselje bo tem večje, ko ne bo več peg.«
Kot curiosurn naj še navajam, da najdemo sredi vseh teb nasvetov, ki se tičejo le človeka, naenkrat tuđi neko sredstvo >proti grizi telet«. Morda se pisatelj na tem polju kaj bolj spozna.
otran z.
.SLOVENSKI NAKUU*.   anc   18   iulija 1917.
162. stev.
Hi eradno pario.
Dunaj, 17. juli ja. (Koresp. urad.) Uradno se razglaša:
V2HODNO  BOJIŠČE.
Udajajoč se pritisku nemških in avstro - ogrskih čet, so zapustil! Rusi vceraj Kaluš in zapadni breg Lom-nice. Zavezniki so jim sledili. Južno od Kaluša je prišlo mestoma do hudih bojev.
Pri Ldzianih se je razbilo 6 ruskih razbremenilnih sunkov v odpo-ru hrvatskih batalionov. Pri Land-strevu in Novici smo pridobili prostora.
Sicer niti ni z vzhodne fronte niti iz Albanije poročati ničesar no-vega.
ITALIJANSKO   BOJIŠCrZ.
Na Colbriconu so e!-:sp!c dirale Italijanske mine. Naše napadalne čete so zasedle rupo.
Sef generalri€ga štaba.
NAŠE  VEĆERNO  POROClLO.
DunaJ, 17. julijc (Koresp. urad.) Iz vojnega poročevalske^a stana po-ročajo dne 17. julija zvečer:
V vzhodni Galiciji smo pri Novici in Landstrevu nadalje pridobili prostora.
fleilo ni poradio.
Berolin,   17. julija.    (Kor. urad.) \Volffov urad poroča: Veliki glavni stan.
ZAPADNO   BO.H5CE.
Armadna   skupina   prestol.
Ruprehta  Bavarskega.
Ob obali so Angleži po čez dan živahnem ognju zopet napadi i Pri Lomhartzvdu. Zavrnili smo jih. Ob fronti od Noordsbooia do \Yarneiona se je stcpnjevalo bcino delovanje artiljerije do precejšnje sile. Tuđi na obeh bregovlh Scarpe je bilo živahno. Sovražni izvldni šunki so se razbili pri Messinesu, Halluchu, Gav-rellu, Bullecourtu in severno od St. Quentina. Armadna  skupina  nernške-
g a prestolonaslednika.
Dopoldne so ob cesti Laon-Soissons vdrla napadalna krdeia ne-fcega hanoverskega poika skupno s pljcnirjl po art*i?]enj$kcm napadu v franeoske crte, razstretfla so kritja ln topove v jarkih ter se povrnile s številnimi vjetniki in strojnim! pa-škami v lavine jarke. Pri Courteconu smo včerai poroci z nenadnim napadom vzeii nadsljni kos franeoske pozicije. Števiio vjetnikov fe vsled tega v tem odseku naraslo na preko 450 Francozov. Kratko predno se !e stemnilo, je Priče 1 sovražaik na mah najsflnefše obsirc'Jevati pozicije med pristavo Maival in Cernvera. Nato se fe pričei proti tej fronti silen, v go-stih masah izvršen napad, ki se je brezuspešno z najtežiimi izgubaml razbil v ognju topov in v bifžinskem boju. Vse nedavno zavzete pozicije so trdno v rok^h pre?zkusene vzhod-nopruske divizije. Severno Rehnsa se je ponesrečil franeoski sunek proti Jarkom Južno od Bo«s Soulains, ki smo Jih hi'i osvojili. N?d2ijni ^unek smo poilačiii z ognjem naših pušk. Na hribu Poeni v zapadni Champagni se je Turinžanom posrećilo v srdiiih boiih z ročniroi granatami pregnati Francoze iz preostalega kosa naše stare pozicije ter odbiti vec pretina-padov. Na Jevem bregu Može se ja pričei opoldne najljuteiši artiljerijski
ogenj proti visini 304 in crtam ¥ bB-žini. Naš unićujoći ogeoj na fraaco-ske jarke in zbirališča je zadušil sovražni napad. Le malo ljudi fe prišlo iz jarkov. Danes opoldne le topovski boj tamkaj znova narasel.
VZHODNO   BOJISCE.
Armadna   fronta    general-
feld maršala     princa   L e o -
polda   Đavarskega.
Živahno bofrio c'elovanje pri Ri-ftl, Dvinsku in Smorgonu traja. Ob jasnem vremenu ie bii ob Narajovki ogenj mocficsi kakor zadnje dni. Južno Dnjestra so zavzeli renski pol-fci gozdno ozemlje severno Kalupa. Ker so tndi i. zapada prodirale nem-ške sile, so Rusi izpraznili inesto in so se umaknf'i kar nafhitreje na južni breg Lomnice.
S frent treneralnega polkovnika nadvojvode Josipa in generalfefd-iv arš^ia von \iackensena ni poročati nić bistvenega.
MAKEDONSKO   BOTlSCE.
Položai le nefzpremenfen.
Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludendorif.
NOISKO   VECEKNO   POROClLO.
Beroiiii, 17. julija. (Koresp. urad.) WoifiTov UT2Ć porDća:
Veliki glavni stan, dne 17. julija zvecer.
Na zapadu so se vršili boji  na  levem   bregu Mose.
Na vzhodu nobenih posebnih  dogodkov.
Ros! gfgpni m Lonko.
Danaj, 17. julija. Rusi so doživeli včeraj ne samo taktlčen, marveč tuđi operativan poraz. Morali so opustiti svoje pozicije pri Kalušu na zapadnem bregu Lomnice. ki so jih ravno pripravljali za mostišče. Sunek jih le zađel popolncma nepričakovano. Priprave za forsiranja najdolnje Lomnice pri Bluclnikih in v sineri Perc-linska so bile s tem občutno motene.
Dunaj, 17. julija. (Koresp. urad.) Iz vojntga poročevabkega stana po-rečajo: V noći od nedelje na ponede-Ijek je zapustil sovražnik KaluŠ. či-gar vzhodni rob leži sedaj v naših pozic'Jah. Sele dva kilometra severo-vzhodno od Kalu5a. na visini Pcćrni-!:aie. so se Rusi zoret ustavili. Crta ob Lornnici je popolnoma v naših ro-kah. južno od Ka'uše gredo naše crte ćelo preko reke ter preko Dobrcvo-lanov na visino Kaničovo. kar je za nadaljnji potek naših operacij nepod-cenljive vrednosti.
Berofln, 17. julija. Na vzhodni fronti je ležal dne 16. julija dopoldne inočan ogenj na naših pozicijah ju^o-vzhr.dno od Idziancv. Na^rej tipnjo-če^a sovražnlka smo z ognjem pre-p:na!i. Enako so se razbili popoldne sovražni šunki. Ražen mesta Kaluš, katero so Rusi Dod našim pretisun-kom hitro zapustHi, so tuđi že izgubljeni deli naše pozicije vzhodno od Landstreva in na vzhodnem robu Oobrovolanov7 zopet v na?5i nosesti.
V  Karpatih je bilo artiljerijsko delo-vanje časih živahno, zlasti južno  od ceste v Oituz.    Več sunkov patrulj smo z  labVoto  zavrnil«.   V  Romtmni je bil osrenj v okolici Tulče in Fun-denna Časih stopnjevan. Zopetno ob-streljevanje kolodvora Tecuciu je zopet nrovzročilo eksplozije,    katerim so sledili obsežni požari.
RUSKO »JRADNO POROCILO.
13. julija.   Zapadna  fronta.
V smeri iz Vladimira Volinjskega južno od Kisjelina  so  napadli sovražni   od-delki s   podporo   artiljerijskega   ognja naše pozicije ter   vdrli   v   naše   jarke.
Mislim, da je doveij besedi in primerov! Taki duševni proizvodi, kakor je I. Majdičeva poglavje o domaćem zdravijenju, ne niorejo in ne smejo ostati brez ugovora, zaradi tega sem se odločil, napisati te vrsti-ce. Njegovi nasveti za domaCe zdravljenje bijejo zdravi pameti v obraz in so v stanu, resno oškodova-li občinstvo. Marsikdc, ki bi se rav-nal po teh nasvetih, bi svoje zdrav je sele prav izpodkopal, marsikdo ti zamudil čas, v kaierem je^ njegovi bolezni pomoč še mogoča Će bi čio-vek namenoma hotel spisaii knjigo, ki naj ljudstvo še dalje vzdrži v temi nevednosti in praznoverja, bi svoje naloge ne mogel bolje resiti, kakor je to storil I. Majdič s svojim po-glavjem o domaćem zdravijemu. To njegovo delo mora diskreditirati kulturno stremljenje Slovencev in tujec bi z upravičenjem lahko dvomil o naši omiki in presveti, če bi taki duševni proizvodi ne našli glasnega in cdločnega odpora. Nerazumljivo mi je, kako se je moglo malo let po lepi, priznanim zdravstvenim in higijeni-škim načelom odgovarjajoči razpravi o zdravstvu v S. M. Lidvine Purgaj knjigi »Gospodinjstvoc v istem za-iožništvu pojaviti tako šušmarstvo.
Ce se založništvo količkaj zave-da svoje velike in važne naloge, osobito napram duševno tako   izobraz-
nemu in hitro napredujoćemu narodu, kakor je slovenski, rnora ožigo-sano knjigo takoj spraviti iz prometa, oziroma preskrbeti novo izdajo, v kateri poglavje o domaćem zdravijenju ali iznusti ali ga pa da prede!ati po zdravniku - veščaku. Saj smo Slovenci že doživeli, da se je ćela izdaja iz uprav enostranskih naeibov in maknkostrnh vzrokov spravila \z prometa. Tu pa se gre za naš kulturni ugled in za korist našega ljudstva! Apelirali na kolege, ki so v zvezi z založništvom in upam, da bodo moji sodbi Ie pritrdili. Ti pa bralec, po-svari in pouči vsakogar, v kogar po-šesti bi videl to nesrečno knjigo!
Omenil sem že srednjeveško *Dreck«-medicino, ki je cvela v času, ko so se z zdravstvom pecali razni mazači in vedeževalci in ko se zbog strogih kazni in prepovedi pe-ščica izučenih zdravnikov še ni upala, delati obdukcije in studirati anatomijo in tako posrledati v naravno delavriico človeSkega življenja. Kot medicina* smo v zabavo radi brali smešne zdravstvene nasvete onih časov. Eden teh nasvetov mi je ostal v spominu: »Ohrensausen. Ctwas Eselskot mit Rosenol ins Ohr gc-traufelt schafft Linderung tnid lici-lung«. Prav na tem niv6u in nič višje ne stoje zdravstveni nasveti L Maj-diča, priobčeni leta 1917.
Doile rezerve pa so vr^le tovrainika nazaj ter zopet obnovile položaj. Tekom 12. t. m. so se nadaljevali boji ob Lomnici. Blizu iiliva Lomnice so prestopile naSe čete na levi breg ter se polastile višin na crti Dnjestr - Pu-kašovce-Bludniki. Po trdovratnem boju pregnili sovražnika tuđi z višin seve-rovzhodno od Kaluša. Vaši Studzianka in Podorki na levem bregu Lomnice so naše Čete zasedle. V okolici Kaluša je vplenil polk Ćerčensk s si ja j ni m napadom štiri težke topove. Jugozapadno od Kaluša na fronti Landstren-Ldziani - Krasna se bore naše čete S sovražnikom, ki krije dohod cd Lomnice preko čest Rozniatov Dolina. Pre-hode na tej reki pri Perehinsku so naše čete zasedle. Na ostali fronti ogenj pušk. V boju 11. t. m. smo v.eli 10 častnikov in 850 mož, veči noma Nemce, ter vplenili 5 težkih to pov in 10 strojnih pušk. — Rom unska in kavkaska fronta. Položaj je neizpremenjen.
14. julija. Z i p a d n a fronta. Ob dolenjem toku Lomnice, zlasti od Kaluša naprej do bliva reke ogenj pušk. V oko'Ici mesta Kaluš je izvršil sovražnik dva napada iz Mo-ščiška in iz doline pri L-gartstaln z namenom. da vrže naše čete, ki drže Kaluš. Zavmili snrj oba nabada. V hojih za Kaluš je padel polkovnik Timofijev, poveljnik polka iz R^ga-t?na. Jugozapadno od Kaluša smo za-scdli vas Novico. Na ostali fronti no-bene izrremembe. — Rom unska in kavkaska fronta. Nićesar poročati.
Za preklnfenie ofenzive. Berolin, 17. julija. Odsek dclav-skega in vojaškega sovjeta je sklenil mrinifestaciio za prekinjenje      ofenzive.
Uporni ruski polk.
BeroSin, 17. julija. Drustf petro-gradski artiljerijski polk je bil crtan iz li^te niskih polkov zaradi političnih doRodkov.
NOVI  RUSKI  MINISTRI.
London 17. julija. (Kor. ur.) Reu-ter poroča 16. t. m. iz Petrograda: Fir.ančni minister in naučni minister ter minister za javno pomoč so od-stopili. Prokopovič je bil imenovan za ministra za trgovino in industrije, Čarnovskij za naučnega ministra.
Vojna z Italilo.
ITALUAN5KO URADNO POROClLO.
16 j uli ja. Včerai smo razvijali na vse; fronti Veliko bojno delovanje. Zvečer smo izvršili potem, ko smo bili držali sovražne crte pri Vrsiču v iameljskJ dolini pod ljutim ognjem, kljub hndim reakcijam uspešea sunek v zoni jugozapadno točke 247. Pozicije sovražnika so bile zasute in uni-čene. Vplenili smo nekaj strojnih pušk, munioje in raznega vojnega orodja. Pripeljanih je bilo 275 vjetnikov, med njimi 11 oficirjev. Na trentinski fronti in na karniški fronti je naša artiljerija zadela sovražne barake na prelazu Moncitello (Tonale), provzročila požare in razpršila oddelke v nizini Laghi, na planoti Tonazzo in na hribu Višu v Zajezerski dolini. Na julijski fronti smo izvedli koncentrični o^renj na Bilje in Bodrež. Naperili smo jako natančen bobnajoči ogenj na sovražne jarke med Kanalom in Morskim in razkropili kolone tovornih avtov ii> trenov. Danes ob zori je izvršila močna italiianska bombardiraioča letalska skupina, eskortirana po lovskih aparatih, vpad za sovražne crte vzhodno Sela. Številne Čete so bile opažene in bombardirane. Naša letala so se vrnila ne-poškodovana kljub sovražnemu odbi-jalnemu ognju. Naši letalci so zbili jeden izmed sovražnih aparatov, ki so se bili dvignili, da nas preženeio na tla. Zjutraj so metala sovražna letala bombe med Sočo in Krasom, ki so provzročile nekatere izgube in lahko škodo.
Italiianski letalci nad Idrijo.
Iz nekega pisma dne 9. julija: Dan 7. julija je bil dan groze in strahu za Idrijo. Sedaj se nam jasnijo grozote vojne. Eni pravijo. da je bilo 6 italijanskih letal nad Idrijo. drugi pravijo, da jih je bilo 11. Kmečki ljudje so jih hoteli videtl še več. O dohodu italijanskih letalcev nismo bili nič obveščeni in nihče ni bil pripravljen na te grozote. Bilo je ob pol 3. popoldne. Kar zaslinimo močno ropotanje, enako tovomemu avtomo-bilu, ali ker je ropotanje vedno enako, skočim k oknu in vidim na trgu več ljudi, ki opazujejo, pa ne vidijo ničesar . .. Pok, strašanski pok. Sipe pri sosedu zažvenketajo in se vsuje-jo na cesto. Kar v nogavicah skočim po stopnicah v klet, kjer so bili že naši ln kakih deset drugih ljudi, iščo-čih zavetja. Zopet zagrmi in zopet tresk. Hiša se kar strejp. Ljudje raz-burjenU rdeči od razburjenja, drugi bledi strahu. Tiščali smo se skupaj, od blizu in daleč je grmelo. Neko 20fetno dekle. ki je tuđi pribežalo k nauif Je gromovito jokalo. boječ se za
domaće, ki so begali po cestah. Po 5—7 minutah je minulo in slišalo se je samo zamolklo streljanje naših topov z gore Sv. Magdalene, ki so obstreljevali letalce. Potem so se vsuli ljudje na cesto, razburieni, ob-jokanih obrazov. V našo blizino, k sosedom, je padlo 6 bomb, vseh sku-paj gotovo nad 40. Vedno še dobijo kako v gozdu ali kje dalje proč . . . Ko so nas prvič obiskali italijanski letalci, pred par meseci, smo se sme-jali, ali sedaj. Tisoč sreč, da ni bilo nikake žrtve. Par oseb je bilo ranje-nih nekaj malega.
Dogodki na morju.
ANGLEŠKI  NAPADI V NEVTRAL-
NIH VODAH.   —   VEČ   NEMŠKIH
TRGOVSKIH       LAĐU       IZGUB -
LJENIfL
Ymuiden, 17. julija. (Kor. ur.) Pet nemških tovornih ladij, ki so se bile odpeljale iz Rotterdama, so bile po noči pri Egmontu napadene od trefr angleskih rušilcev. Trije parniki so na begu nasedli, enega so Angleži z granatami zažgali, oba ostala par-nika so Angleži vplenili. Ker se je vršilo zasledovanje v nizozemskih teritorijalnih vodah, so se odpeljale nizozemske vojne ladje na ono mesta. Granate so padale tik do nizozemske obali. iMornariška oblast je pričela s preiskavo.
Haag, 17. julija. (Kor. ur.) Uradno se poroča, da je bilo 19 do 20 tor-pedovk. ki so napadle skupino nemških tovornih ladij ob nizozemski obali. Štiri nemške ladje so bile potopljene, tri so nasedle, dve so od-peljali na Angleško. Od nasedenih ladij gorita dve.
Amsterdam, 17. julija. (Kor. ur.) Skupino nemških Jadij, ki so jih Angleži napadli, je tvorilo najbrže devet enot. One ladje. ki so nasedle, bodo zopet dvignili. Od posadk je bilo šest moz ubitih, enega pogrešajo. Granate angleskih vojnih ladij so padle opetovano na nizozemska tla, med drugim na taborišče za nemške interniran ce v Bergnu. Nekaj živine je bilo ubite. — »Allgemeen Handels-blad« piše: Vojni nastop angleskih vojnih ladij je bil jasno flagrantno kršenje naše nevtralnosti, kar je tem hujse, ker se Angleži nišo pomišljali izvršiti to dejanje kljub temu, da je obstojala nevarnost za naše prebi-valstvo, ker so namerili topove na našo deželo, naše hiše in pristave.
Hotranla kriza ea Nemta
Zaupniki »Neodvisnega odbora za nemšici mir« so sprejeli resolucijo, ki pravi: Neodvisni odsek za nemški mir odločno protestira proti od dr-žavnozborske večine nameravanemu slabotnemu miru. Sprejetje te reso-lucije bi ne skrajšalo vojne, marveč jo neskončno podaljšalo, ker bi oja-čilo voljo do vojne in zmage pri so-vražnikih, pri Nemcih pa to voljo uničilo. Sporazumni mir, kakor ga ima v mislih večina državnega zbora, bi vrgel Nemčijo iz vrst velesil ter provzročil gospodarsko padanje in splošno bedo, zlasti delavskih slo-jev. Odbor odreka pod popolnoma drugačnimi razmerami voljenemu drža\Tiemu zboru pravico, da bi tako zaigra! bodočnost nemškega naroda.
»Tageblatt« ugovarja lnozem-skim trditvam, da je izprememba na kanclerskem mestu zmaga reakcije in aneksijonizma.    Res so veleindu-
strijalci In Vsenemci vrgli Bethman-na, a to je le zmaga nad posamez-
nim človekom in ne more zadržati neizogibnega razvoja. O zmagl anek-sijonistov bi se dalo govoriti le, če bo državni tajnik zunanjega urada po njih volji. V notranjosti države mora napredovati ideja nove razdelitve moči in odgovornosti.
Stališče centruma baje ni gotovo in je mogoče, da zapusti sedanjo večino. Govori sef da bo novi državni tajnik zunanjega urada dr. Helfferich.
Nemški   državni   kancier   orati mirovni resoluciji?
Berolin, 17. julija. O stališču no-vega državnega kanclerja napram mirovni resoluciji strank večine piše »Berliner Tageblatt«; Zdi se, da je dr. Michaelis izpremenil svoje stališče. Sicer je pripravljen podati v svojem nastopnem govoru izjave, ki naj bi nekako od-^ovarjale zmislu resolucije, do sedaj pase ni iziavil,dabibil pri pravljen sprejeti reso-I u c i j o v e č i n e. Če bi resolucijo odklonil, bi imel takoj v prvi seji državnega zbora veliko večino proti sebi. Centrum, napredna ljudska stranka in socijalni demokrati so o<t-ločeni, da se ne vdado, marveč da glasujejo za resolucijo, ki bo spre-jeta. kakor je pričakovati, z 280 glasovi. Ne bi bilo ravno posrečeno, če bi se hotel državni kancier takoj prvi dan postaviti očitno proti današnji večini ljudskega zastopa.
Enako stališče zavzema socijal-nodemokratični »Vorwarts«, ki svari kanclerja, da naj ne hodi »srednjo pot«, potem bi bil Bethmann II. Michaelis bi s tem dokazal, da se ni ničesar učil iz zgodovine, če bi smat-ral srednjo pot, na kateri ]e njegov prednik omagal, za pravilno. Upati je, da je dovolj podučen o debatan v glavnem odseku, da ve, da tam o aneksijonizmu, ki v javnosti samo še navidez živi, ni nobenega sledu več. Kot previđen mož ne bo hotel na tem mehurčku splavati v zrak.
»Lokalanzeiger« opozarja na gotovo rezerviranost kanclerja ter pravi: V državnozborskih krogih nika-kor ne računajo s pravim programa-tičnim govorom, marveč le z nastop-nim govorom, v katerem bo kancier pač označil svoje stališče napram notranji in zunanji politiki, a si ne bo dal trajno vezati rok, ker bi mu iz-premenjeni položaj, ki utegne priti danes ali jutri, potem ne dovolil svojega stališča primemo izpremeniti.
NOVA   NEMŠKA   MIROVNA  PO-NUDBA?
Rotterdam, 17. julija. »Morning-post« poroča iz Kopenhagna: Tu vlada trdno mnenje, da bo v bližnjih dneh iz Berolina ententi poslana nova mirovna ponudba. Nemški krogi so prepričani, da ponudba miru brez aneksij in odškodnin bo ugodno spre-jeta s strani entente.
Ameriika vojska«
Ženeva, 16. julija. »Agence Ha-vas« poroča »Matinu« Iz Washing-tona z dne 8. t. m., da je vlada skle-nila sklicati takoj en milijon mož pod orožje. Izžrebanje se bo pričelo 10. t. m. Vojni minister je mnenja, da bo do 1. septembra v instrukcijskih ta-boriščih 1,600.000 mož pod zasta-vami.
Iz Washingtona poročajo, da bo nemudoma odposlanih prvih 500.000 mož na Francosko, da se tam lzvež-bajo. V ta namen bo rekvirirano vse ameriško trgovsko brodovje,
lapor i poslaocem Klolalem.
Ko je bil poslanec Klofač v so-boto 7. julija ob 4. popoldne izpuščen iz dunajskega garnizijskega zapora, je govoril ž njim češki urednik Si-mek. V zunanjosti se poslanec Klofač ni dosti izpremenil, dasiravno so tri v vojaški ječi prestana leta pustila svoje sledove. Razveseljiva pa je njegova duševna čilost in njegov neumorni humor. Najprej se je vršil temeljit razgovor o vsej notranji ln zunanji politični situaciji, nakar si je urednik Šimek izprosil odgovor na tri vprašanja.
Urednik Šimek: Kaj misliš © amnestiji?
Poslanec Klofač: Po mojem mnenju nišo bili pomiloščeni tišti, ki so bili radi političnih deliktov obso-jeni ali v preiskavi, temveč pomilo-ščena so bila vojaška sodišča. V tem me potrjuje dejstvo, da je bila amnestija proglašena sele potem, ko so zbornični odseki že sklenili razve-ljaviti cesarske naredbe v vojaški jurisdikciji.
Urednik Šimek: Kaj nameravaS storiti sedaj neposredno, ko so te iz-pustili?
Poslanec Klofač: Samo ob sebi umevno je, da se bom peljal sedaj najprej k svoji rodbini, ki biva v Vi-sokem Mytu. Potem bom obiskal zdravnika. Po treh letih. prestanfli v
162. štev.
„SLOVENSKI NAROD*, dne 18. julija  1917.
Stran 3.
ječi, je treba, da si dam temeljito preiskati zdravstveno stanje in da si uredim življenje po zdravniških na-svetih. Sam čutim, da sem potreben strokovnjaške zdravniške ordinacije, ker so najmanj moji živci moćno tr-peii in bojim se, da mi bo tuđi srčna bolezen narekovala lečenje v kakem zdravilišču, v tem slučaju bom iz-bral Luhačovice. Upam, da bom po leti našel tam nernoten mir. ki ga nujno potrebujem.
Urednik Siinek: Ne morem si pa predstavljati, da bi se mo^el dolgo odtegniti političnemu življenju v tem času.
Poslanec Klofač živahno: Seve-da. kakor hitro mi bo poletna pavza in mir nekoliko pomagala. Tuđi jaz si ne morem predstavljati, da bi ne pripomogel v tein strašno velikem času z vsemi svojimi močmi k ures-mčenju onih ciljev češkega naroda, katerim je vedno vreljalo moje življenje in kateri so tako lepo označeni v izjavi čeških pisateljev.
Z večernin* vlakom se je oni dan poslanec Klofač odpelial v Visoke Mvto.
=  Z ljubljansko cenzuro ie križ.
Niti na njeno sveto pismo (oziroma sveti pisnu) graško »Tagesposu in »Grazer Tagblatt« se žc ne mnremo več zanesti. Vč^rai nam je rdeči svinčnik pobrat prvi del politične re-solucije. ki je bila sprejeta na shođu nemških zaupnikov v Pragi. Zgodilo se je to \z dveh vzrokov: prvič ie Rdeči svinčnik čita!, da je bila ta re-soiucija dcloma koniiscira;ui. urugič pa se je iz praških večernih listov (z dne 16. juiija) na lastne oči prepričah da je temu res tako. Zato je imtanč-no izmeri!, do kam šega graška bela pega in je naiančno t^jo veliko liso napravi! tuđi v našem listu. In veu-dar bi se to ne bilo smelo zgoditi. Zo-pet iz dveh vzrokov: prvič je bila konfiskacija Tnedtern žc preklicana in drugič je bila resolucija v včeraj-šnjem (17. julija) juiranjem ^Grazer Tagblattu* v polncm obsegu znova natisnjena. Gospod Plajbezen je torej vršil svoje rdeče de!o očividn:) samo zato. ker je kot prisicn tiradni šimel zopet enkrat za celih 12 ur zaostal za svetovno zgodo vino. Kadar je cenzura krivična, zlobna, enosiran-?ka, jo je huđo prer?ašati. neznosna pa postaja, kadar stona v ospredje tista njena lastnost. ki je pri čioveku. kakor pravijo. žc nekafca nakaznica na nebesko veselje. Ker si ne moremo predstavljati, da "ni hita resolucija praškega nemškega srioda I e za s lo venske liste prercvedana. jo danes ponovno objavi jamo.
■ -= Gospod Je £redo — slovenski narod pa ostane. Pod tern naslovom poroča mariborska > Straža o raz-merah na Štajcrskem: Čudne spre-rnembe se vrše v zadnjih tednih; spominjajo na dogodke iz leta !914, s katerim so v zvezi. Graška voja.ška komandanta ništa več na svojem mestu: znani major - avćltor Secli-ger se še nek^c sprehaja in nreinišlju-je o svoji zlati dobi ob začetku vojne; oberst žandarmerije r>l. Konstantzer je šei na daljši dopust, iz katerega se ne novrne več. ker je že nastavljen naslednik. Šli so k svojim <>čakom vsi ministri, ki so bili sokrivi onega trpljenja našega slovenskega ljudstva: odstopila sta vojni in domobranski minister. Kaj pa je z ^n a-mestnikom C larvi em? Čudno je, da je v Gradcu r.amestnik grof Clarv še vedno v službi. Kaj se je vse že govorilo o njem! Kaj se je pritoževalof Verdar se še drži na svojem mestu. Sicer smo pa prepri- I čani. da rnožje kakor Clary.pl. VVeiss in Netoliczka ne moreio dolgo ura-dovati med slovenskim ljudstvom. Boljše je. da se prej prostovolino umaknejo. kakor da bodo odmaknje-ni. Dokler so ti gospodje v svojih službah. se bo slovenski narod vedno sporninial na dogodke v letu 1914.
= Legalna pet rešitve češkega vprašanja. V parlamentu se je bavi! češki agrarec Bradač s sklekom Ce-škega Svaza glede udeležbe čehov v pododboru ustavnega odseka. rekoč, da to mora odobriti se največji narodni tribunal. narodni odbor. Češki narod ni nikdar priznal kompetence parlamenta za rešitev vprašanja, ki se tiče češkega naroda. Zgodovina daie Čehom pravico, da se postav-Ijajo na staHšče. da se češko vpraša-nje more resiti na edino legalni poti cd naroda k vladarju.
— Interpdscfia radi provokacije s strani poikovnlka Lesonickega. Z Dunaja poročajo: Socijalistični poslanec Chorvat je izročil domobran-skemu ministru interpelacijo radi provokacije s strani polkovnika Le-sonickega. poveljnika domobranstva v Litavi na Moravskem. V tamkaj-šnjem gledališču se je igralo v korist Rdečega križa. Poikovnik je kupil dve vstopnici sicer. ali izjavil, da to gledališče je samo za hlapce in de-kie. V Cholinu je rekel. *.!a po vojni ne bo noben pes več lajal češko, to- *
terpelant vpraša, hoče li domobranski minister zabraniti take nespođob-nosti oficirjev.
= »Hrvatska ujedinjena opozicija.« Budimpeštanski »Viiag* poroča: Hrvatska pravaška stranka (Frankovci), seljačka stranka (Radl-čevi pristaši) in »disidenti« starčevićanske stranke (to je gospodin Zagorac) so sklenili se združiti kot opozicija proti hrvatski deželni upravi (vladi) in hrvatsko - srbski koaliciji ier so tem obvestili tuđi ogrskega (!) ministrskega predsednika grofa Esterhazya. — Ujedinjena: apozicija, ki oddaja svojo vizitko načelniku ogrske vlade «kai ima opozicija v hrvatskem saboru opraviti z o g r s k i m ministrskim predsedni-koin?), ni nikak novum. Frankovci, Radičevci in gospod Zagorac, ki ie svojo politično karijero tako žalostno' zaključil z zavezništvom s frankovci, so tvorili že ves čas ednotno družbo, ki nikalcor nima pravice se nazivati »ujedinjena^ opozicija. Pravo, pošteno nacijonalno opozicijo v hrvatskem saboru tvorite skupini, ki ništa pri »ujedinjenih«. to so Starče-vićanci in pa oba deklaranta iz hrv.-srb. kaolicije posl. Budislavijević in \ alerijan Pribičević.
?G!i iz niisadil: W.
Odlikovanja v finančni službi.   Z
zlatim zaslužnim križem na iraku hrabrostne .svetinje je odlikovan uavčni asistent Ivan A ut cr. S srebrnim zaslužnim križeni s krono na traku hrabrostne svetinje so odlikovani: finančne straže respicijemi: Fran Cotman, Andrej K 1 e in e n c, Jurij J u g, Josip B u t i n a r, Josip P e k 1 e v a in finančne straže nad-pazniki: Ivan Lah, Riharć Župa n in Alojzij R u n o v e c. S srebrnim zaslužnim križem na traku hrabrostne svetinje je odlikovan fi-nanČne straže paznik Martin Jeze r n i k. Vsi odlikovanci službujejo v območju primorskega finančnega ravnateljstva.
Iz Riheir.herga. Jeseni bode leto. kar je bil Rihembcrg izpraznjen in nad noldrugi tisoč ljudi Šio je iskat si novih pribežališč. Čimdalje boli in čim skrbneje se pa obračajo na svoj dom, želee si skoraišrnega povratka, zlasti oni iz Steinklamma. Posarr-ez-nik' so se tuđi povmili. naselivši se v bližnjih Bujah ali na Preserjah, od keder obdelujejo svoja zemljišča in nadziraj) izpraznene hiše. V zr.dniem času pa je občina v dogovoru z £-a-varstvom vložila prošnjo, da se do-voli povratek vsetn občinarjem. Ker je Rihemberk izmed evakuiranih ob-čin najoddalieneiši od bojne crte in ker sovražnik r»e more napredovati, upati je. da se naši begunci brzo po-vmejo domov. da se še obrani, kar se še da obraniti in da bi opravili jesensko setev ter spravili kaj zadnjih pridelkov. Omeniti moramo, da ne-katere hiše so dobro ohranjene, da ćelo zboljšane, a večina .*e pa v sla-bem stanju: istotako je z zemijišči: ob cestah in v bližim* so dobro obJe-lana, oddaljena pa, zlasti najbolji visoko ležeči vinogradi so pa vzlic našemu prigovarjanju ostali r.edotak-njeni t. j. neobvezani, rcokopani in neškropljeni. Vsled dols ir.ijne suše in vročine so poljski pridelki pičli, iz-redno lepo pa kaže vinska trta. V sedanjem deževnem in hladnejšem vremenu se grozdje najlepše razvija. Bojimo se samo, da ta zlati pridelek ne priđe ves v roke lastnikom, am-pak veliko več se zg:>di tako, lakor s Črešnjami, drugim sadjem in se-nom. ki je kar čez noč nestalo... Doma in v blizini ostali domaćini oh-čutimo vojno bridko in delinio osodo z ubogim? begunci. •— Omeniti je. da sovražne granate rcdkeje ;)riletajo v Rihemberg in da je Ie par hiš bilo za-detih to leto. — Za zboljšanje razmer naših beguncev, zlasti onih v ^»tein-klammu je občina v zvezi z glavar-stvom ponovno posredovala pri upravi taborišča in obrr.ila se je tudl za pomoč pri drža'vnem poslancu g. dr. Gregorčiču, kateri naj b" obenem pospesil tuđi prizadevanje za povratek revežem v domovino. — Vsak begunec naj sedai sestavi zapisnik svojega premičnega imetja doma. Tak inventar ohrani zase. oziroma posije en iztis tuđi občini, da se po-tem po vojni doseže primerno od-škodnino izgubljenega ali pokvarje-nega blaga. Zapisnik podpiše lastnjk in priči. — Občinski urad posluje še vedno v svoji pisami v Rihembergu, župnijski urad pa je v Bujah pri Sv. Martinu. istotako je začasno pošta premeščena v Buje. — Končno naše begunce iskreno pozdravljamo in želimo na skoraišnjo svidenje »v deželi rajskimi-! — B r e i s k f.
Lačni psi v Dalrnaciii. Iz nekate-rih krajev v Dalmaciji poročajo, kako tulijo lačni psi okoli in iščejo hrane. Vedno bolj so nevarni. Nekemu posestniku so obklali jagnje. S te-žavo jih je pregnal, jagnje ie zaklal in ga dobro skuhal i reklo se mu je, da pečeno bi bilo zdravju škodljivo.
Ljubljana, 17. julija.
Župan gosp. dr. Ivan Tavčar otvori sejo ob 6. popoldne, konstatira sklepčnost, imenuje za overovatelja zapisnika podžupana gosp. dr. T r i 1-1 e r j a in občinskega svetnika gosp. Kregarja ter sporoči, da so svojo od;m tnost opravičili občinski svet-niki g^r. B e 1 i č, B o n a č in Hudo-v e r ii i k. Na to naznani, da se je ob-činski svetnik gosp. B o n a č v vzne-šenih besedah zahvalil za izrečene nm čestitke.
Višja obrtna šola v Liubljasi!.
Župan gosp. dr. Ivan Tavčar naznani nato dopis, ki nm ie došel od c. kr. deželne vlade, ki ima to - Ie vsebino:
C. kr. ministrstvo za javna dela je odobrilo z o d 1 o k o m z dne 19. j u n i j a 1917, š t. 37.557 XXI. b aktiviranje stavbhe strokovne sole ter vis je obrtne sole mehanično - tehnične sme-ri na državni obrtni soli v Ljubljani. — pri čemer pa se sicer vzdržuje določbe za zavod z odločbo z dne 29. septembra 1911, št. S5.1 XXI. b (tuuradno obvestilo z dne 4. oktobra 1911. št. 26.252) provizo-rično odobreni program, — p o č c n -ši s šolskim letom 1917/18. Na obeh učnih oddelkih se bodo morali zaporedni razredi drug za drugim otvoriti.
Za oba učna oddelka veljajo v naredbi z dne 24. jnnija 1912, št. 26.130 XXI. a, prcdpisani sprejemni pogoji.
Poduk na stavbni strokovni soli se mora urediti po nprmamem učnem nacrtu, obseženein v odredbi z dne 17. decembra 1909, št. 166 XXI. a, poduk na višji obrtni šo!i mehanično. tehnične smeri pa po normalnem uč-ntm n?črtt!, obseženem v ministeri-jalni naredbi z dne 21. junija 1S77, št. 7-103. s to izpremcmbo, ć!a se
!. tedensko število ur na obeh cddclkih v učnem jeziku ter v zem-Ijepisju in zgodovini v vsakem razreda skrčf za eno uro;
2.  da je v obeh učnih oddelkih podr": v nemsčini v vseh    razredih ob vezen ter se mora vršiti v enaksm številu ur,    kakor    poduk v učnem jeziku;
3.  da izostaneio pr^tetične šolske vaje tako doirro, da se vrnejo   nor-malre razmerc.
O tem se obvešča mestni magi-^trat z destavkom, da sprejema mi-nirtrstvo za javna Uela od kranjske-ga deželne^a odbora in od mestne občlne ljubljanske nameravano usta-no^,*:tev ustanov v svrho" obeh učnih oddelkov z zadovoljstvom na znanje.
Enako vzame rninistrstvo za javna dela na znanje od tamoŠnnh zastopnikov v razgovoru dne 21. rn:-rca 1917 v imenu rricstne občine ljubljanske podano izjavo na znanje, da hoče za čas do zopetne uporabe poslopja državne obrtne sole nositi eventualno potrebno sianarino za oba nčna oddelka nroti eventualni povrnitvi iz odškodninc, pričakovi:-ne od vojne uprave, za sedanjo uporabo poslopja državne obrtne sole, kakor tuđi da hoče iz inestnili sreč-.stev oskrbeti razsvetljavo, ter si pri-držuje, da se v danem slučaju sklicu-je na to izjavo.
V smislu uvodoma omenjene mi-nisterijalne odredbe se ofcenem naro-ča ravnateljstvu državne obrtne sole, da stori vse potrebno tako pravo-časno, da se bos ta oba prva razreda hrez zamude otvorila ob določenem Lermljiu.
Župan gosn. dr. Ivai? Tavčar naRlaša v svojili siadalinjih izvajanjili veliko važnost teh oddelkov ne samo za mesto satno, marveč za vse slovenske pokrajine in za ves jug. Iz-r»rosi si t^.l^ad^o odobritev za podano izjavo. Ga bo mestna rbčina presV.rbela prostore pod r.ogojl, zro-rai navedenim!, čemur občinski svet radsvoljc pritrdi, ter končno izreče najprisrčnejšo zahvalo vsem onim. ki so se potrudili, da so Ljubljani pre-skrbeli tc!:o važne zavode, gg. sek-cijskemu načelniku Haasu, dvor-nemu svetnfku U e i n o 11 u in dvor-nemu svetmku p!. Š u k 1 j e t u.
2upan gosp. dr. Ivan Tavčar prebere nato seztiam daril. dosluh rrestni občini. katera se v našem listu sproti izkazujejo ter predloži do-sTc knjige, mnd njimf !:niigo s statis-tičnimi podatki o tednu Rdecega križa, ki nagla sa. da se ie v razmeroma ne bogati kranjski deželi nabrala v ta namen ogromna vsota 232.474 K 74 vin.
Župan odgovarja nato na neka-tere interpelacije, tako da sta pri pe-rišču na Ambroževem trgu odprti samo dve pipi ter izteče vsled tega na dan samo 80 hl vode, dočim se je je prej potratilo 300 hl. Tuđi glede Ljudske mesnice se je našla odpomoč s tem, da se ob sobotah odpira klav-nica že ob 4. zjutraj.
Župan proti tendencijoznemu poročanju.
Župan gosp. dr. Ivan Tavčar nadaljuje: Polagam posebno važnost, da pri tej priliki izpregovorim o poročllu, kl ga je prinese! neki list
0  zadnji seji občinskega sveta ter se dotični odiomek glasi:
»Dr. Tavčar odločno ugovarja poupori delavcem v visini 30(1 kron, češ, da nhna denarja za delavce in da se je žanje že veliko storilo. Pre-tnišljujc naj se. kako naj se dobi žanje kaka bonifikacija.-
Ne prihaja mi na misel, da bi f.rcsrnal poročevalce, ki ml ne poročajo po godu iz te dvorane, nagla-šam pa, da se mi zdi vendar nekoliko krivično, če se moje besede tako tendencijozno zasučejo, in je ta način poročanja dokaz za onega poroče-valca. da tiči še globoka v onih na-vadah, ki so vladale med nam! pred prleetkom vojne. Občinski svetnik g. :\1 a r i n k o je predlagal za delavce iste doklade, kakor za uradnike, ter je noročevalec tu storil to hudobijo, da je zasukal moje besede tako, da se sliši. kakor da jaz nočem dati za vse inestne delavce niti 300 kron. To ni moja navada in mislim, da se mest-ni delavci prav nič ne morejo prito-žiti proti temu, kako nastopam proti njim. Tuđi odstavek o bonifikacijah je popolnoma izkrivljen. Toliko v za-vrnilivi krivice, ki je nisem mogel niolče prezreti.
Zapisnik zadnje seje se odobri.
Ma^ist. višji koinisar ?osp. G o-v e k a r poroča o prošnji Frana C e-
1 e s t i n a, kateremu se podeli    do-movinstvo v Ljubljani.
Pod predsedsivom podžupana gosp. Trillerja utemeljuje nato župan gosp. dr. Tavčar dva svoja nujna pred loga.
Kanal v Marmontovi ulici.
Kratko pred sejo je dozorelo vprašanje kanala v Marmontovi ulici. Tam je odkrit jarek. ki gre preko travnikov v Gradaščico. Kanal se mora tu zgraditi še letos. Čudno dej-stvo je, da stavijo naši posestniki rajsi svoje hiše v vodo, kakor na suho ljubljansko polje. Tako se je razvila za Mirjem prav lepa Marrnon-tova ulica, t^da kleti so vedno polne vode. Lastniki so si tam napravili kar na lastno roko jarek. po katerem se sedaj oretaka vsa gnojnica. Svoj čas bi bil stal tak kanal 8000 K, danes pa bi stal v lastni režiji 12.000 K, pogoj, da se ta kanal zgradi, pa je, da se vsi hišni posestniki zavežno, da ta jarek zasujeio in zvežejo svoje hiše z novim kanalom. Delo se ho s kratkim rokom za gornji znesek raz-pisalo in če se ne dobi ponudnik, se bo izvršilo v lastni režiji. Sprejeto. Vojaska nastaniiev v Spodn.li Šiški.
Na predleg župana se izpremeni v zadnjem občinskcm svetu storjeni skle^> tako, da se določi tuđi za Spod-r«jo Siško iiastanitvena pristojbina za vojaštvo na podlaci najemsčine in ne po ploskvi.
Proračuni.
Proračun mestnega vodovoda — poroča obč. svet. gosp. R u ž i č k a — izkazuje 295.000 K potrebščinc in 375.000 kron pokrit ja, torej probitka 80.000 K, ki pripade ves mestnemu amortizacijskemu zakladu za loterijsko posojilo.
Proračun mestne elek-trarne (poročevalec isti) izkazuje 648.100 K pokritja in 597.630 K 92 v I^otrebšeme.
Proračun ' mestne^a užitninskega zakupa — po-roća obč. svet. gosp. Likozar — izkazuje pri siroških 185.478 K 35.478 kron v breme zakupa.
Mestni   pogrebni zavod
—  noroč. obč. svetnik gosp. Mali y
—  izkazuje 142.436 K 39 vin. potreb-ščine in 182.550 K pokritja.
Poročiio o. proračunu mestne p r i p r c g e se odstavi z dnevnega reda.
Mestna   zastavi jalnica
—    poroča obč. svetnik gosp. Fran-c h e t t i  —  izkazuje  pri potrebščini 23.970 K  proračunski  prebitek  2030 kron, ki naj se norabi v pokritje pri-manjkljajev preisnjih let.
Mestna k 1 a v n i c a — poročevalec podžupan gosp. dr. T r i 1-1 e r — potrebuje 77.894 K ter ima poknija 8^940 K.
Mesčanska imovina (isti poročevalec) izkazuje proračunsko potre^čino 63.749 K in pokrit je 72.154 K.
Ubožni zaklad — noroča Dodžupan — ima potrebščine 197.S73 kron ter računa s prisnevkom zaklada v znesku 94.429 K, da se vzdrži ravnovesje.
P e h o t ii a v o j a š n i c a — poročevalec isti — izkazute pri pokrit-ju 71.322 K Drebitek 6781 K.
Loterijsko posojilo — poroča podžupan go$t>. dr. T r i 11 e r
— bo pri Dotrebščini 227.370 K aktivno s 112.814 K.                                  i
Podžupan gosp. dr. T r i 11 e r nasvetuje nadalje zvišanje portal ^ pristojbine od aA% najemnine ir.i 1\f'2fo najemnine od vsakega nr, najnižja pristojbina pa naj znaša 5 k. Sprejeto s kvalificirano većino. Proračun ljubljanske inestne občin\
Podžupan gosp. dr. T r i 11 e r predstavi občinskemu svetu ravnatelja gosp. V o 1 c a, ki bo podal o proračunu mestne občine, če treba, pojasnila ter predlaga, da se občins! ; svet odpove običajni generalni debati, ker bo pri specijalni debati dr-na možnost, izjaviti se o posameznili točkah. Sprejeto.
Župan gosp. dr. Ivan Tavčar odredi nato specijalno razpravo te; posnamemo iz proračuna, podanega cd podžupana gosp. dr. Trillerja, najvažnejše številke.
Splošna mestna uprava izkazuje 741.991 K potrebščine in-39.000 K pokritja. Po nasvetu gosp. podžupana se zviša funkcijska pristojbina okrajnemu načelniku na Barju od 80 K na 240 K, draginjska doklada uradnikom in slugam, pro-racunjena na 53.008 K. pa se zviša z czirom na to, da je država svojim uslužbencem doklade radikalno zvl-šala in z ozirom na to, da mestna občina ne more zaostati za državo, na 153.008 K.
Uprava mestne imovl-n e izkazuje pri potrebsčini 59.786 K prebitek 53.510 K.
Mestna podjetja bodo prinesla svoj prebitek 210.000 K.
Mestne davščine izkazu-jejo pri pokritju 510.S32 K prebitek 502.600 K.
Občinski dolgovi Izkazu-jejo 527.443 K potrebščine in 41.OSO K pokritja.
Ceste, ulice, trg! in sprehajališča se ob potrebšči-i ni 30.000 K za podaljšanje ceste preko predilnice izkazujejo ob pokritju 1141 K s primanjkljajem 286.659 K.
Zdravstvo bo zahtevalo 122.001 K, pokritja pa je Ie 60.100 K.
Dobrodelstvo izkazuje pri primanjkljaju 152.979 K pokritja 6100 kron, za ustanove za vse srednje sole v Ljubljani se določi vsota 1500 K. Občinski svetnik g. Jeglič, ki ie vložil resolucijo za zavetišča, to resoluciia zopet odtegne, ker mu župan pojasni, da se je za zavetišča skrbelo iz apro-* vizacijskega zaklada in da se bo V: to svrho ta zaklad tuđi v bodoče prl^ tegnil.
Za šolstvo bo treba 185.194 kron, pokritja pa je 33.009 K.
Za znanost, umetnost lit prosveto je proračunjenfh 12.168 kron potrebščine.
Za obrt in trgovin.0 se izkazuje potrebščina 21.098 K ter primanjkljaj 16.598 K- Potrebščina za' ustanove na c. kr. državni obrtnj soli, proračunjena prvotno na 1000 K, se zviša na 4000 K, ker sklene občinski svet po predlogu podžupana g. dr. Trillerja, ustanoviti za prvo šol-sko leto novih šolskih oddelkov, 6 ustanov po 500 K z ozirom na veli-kanski pomen višje obrtne sole, ki bo med drugim imela namen, vzgajati subalterne častnike tehniske stroke ter nas bo osvobodila tujih, posebno i talijanskih moči in nudila domaćim mladeničem dobre eksistence.
Vojaške naprave izkazujejo pri pokritju 163.902 K prebitka: 35.410 K.
Končno se je pod novim naslovom »Razno« zbralo za 61.604 K pctrebščine za podpore društvom in za nekatere nakupe, a pokritje se je računalo Ie s 50 K.
Proračun mestnega zaklada za čas od 1. julija 1917 do 30. junija 1918 izkazuje torej po-treb-sčine 2,314.788 K in pokritje 1 milijon 183.110 kron. torej primanjkljaj 1 milijon 131.678 K.
Ta primanjkljaj je treba pokriti. Konsekventno se držeč načela, da ie .35'' občinska doklada premajhna, dci bi moglo mesto izhaiati in kljub od^ kloniinemu stališču deželnega odbora, ki že dvakrat ni odobril tozadev-nega sklepa občinskega sveta, predlaga, da se naj pobira na vse neposredne državne davke, Izvzemši esebno dohodnino, 50% občinska doklada, ki se proračuna na 800.000 kron. Dasiravno bo opozicija zavze-mala odklonilno stališče in dasiravno uvideva, da utegne imeti zvišanje doklade na hišno najemščino nepri-jetne posledice ter je vzpričo stano-vanjske draginje težko naprtiti višji đave-k. je vendar na drujsrt strani upo-števati, da bo odstotek, ki bo odpadel pri 15% zvišanju doklade na vsake-ga, prav majhen. Stališče hišnih po-sestnikov. da naj bi se zvišala obr-tarina, dohodarina in plačarina, manj naj bi se pa zvišal najemninski da-vek, je sicer pravično, izključeno pa je, da bi se to dalo danes, ko je ves naš davčn sistem v preporodu, izvesti. Prihodnje leto, ko bo velikanska reforma davčnega sistema končana, bo čas in prilika, da se bodo breni; na bolj pravično razdelila, zlasti ?■■ bo gledati na to, da bo dobilo meii več dohodkov iz užitnine. Dežela Ur. danes iz svoje užitnine prav lepe d:
S-a   -.11    4.
.SLOVENSKI NAROD«, dac 18. julija 1917.
162. Stev.
hodke. zakaj bi se to pd meshi ne dalo doseći.
Nadalje predlaga podžupan, da naj se vse anuitete od občinskega po-sojila pri Mestni hranilnici ljubljanski, ki zapadejo v proraCunskem letu 1917/18 in ki so proračunane y po-trebščini 258.04S K, mesto plačila v gotovini, pokrijejo zaeasno s kapita-lizovanjem pri upnici.
Končni primanjkljaj v znesku 73.630 K pa se ima začasno cokriti iz i-lcgajniških prebitkov.
Sklepu o dokladi je izposlovati v smislu občinskega reda pritrdilo de-želnega odbora.
Županu se dovoli glede vseh po-sameznih točk potrebščine in pokrit-ja v okviru vsakega posameznega poglavja viriment.
Obcinski svetnik gosp. P a m -mer se izreka proti 15rc zvišanju občinskih doklad ter nasvetuje obda-čenje voznih listkov cestne železnice ter želi, da se pritegne tuđi dobiček Mestne hranilnice. Sicer pa s tem predlogom nikakor noće izreci občm-skernu zastopu nezaupnice, ker mora priznatu da je obcinski zastop in zlasti župan, v aprovizacijskih zadevah, ki so danes najvažnejše, deloval nara vn ost vzorao.
Podžupan gosp. dr. T r i 11 e r opozarja, da bi davek na vozne list-ke cestne železnice ne razbremenil iztlatno proračuna. Po svojih statutih pa iMestna hranilnica danes se ne srne prispevati k stroškom mestne občine, pač pa pripade občlni ves čisti dobiček, ko bo rezervni zaklad presegal 5c,c vseh vlog. Vsled rapid-nega naraščanja vlog, ki dosegajo 65 irJlijonov, bi bilo treba 3 milijonov rezervne^a zaklada, danes pa ga ima komaj polovico. Namig. da naj se Mestna hranilnica zadovolji za občin-r.ke dolgove z ono obrestno mero, ki jo ima za vloge, prištevši majhen režijski prispevek, je dober, s tem pa se oni moment, ko bo imela Mestna hranilnica 5°cni rezervni zaklad, zo-pet odloži. V mirnem času je upati, da se bo mc-gla doseči iznremem^a pravil Mestne hranilnice, da ji ne bo treba imeti tako velikega rezervnega zaklada in da se bo stekal čisti debi-ček v mestno blagajno.
Župan gosp. dr. Ivan T a v č a r doda, da se mu zdi za Mestno hranil-nico rezervni zaklad 2 milijonov za-ćosti velik.
Pri glasovanju je bila sprejeta 35^na doklada soglasno. dodatna 15^-na doklada s kvalificirano veči-no ter vsi ostali predlogi sog-asno.
Po poročilu občinskega svetnika gosp. L i ko z a r i a se proda M. Zu-pančičevi, Andlovcu in Steianu ne-kaj sveta po 8 K m2.
Na predlog občinskega svetnika gosp. Smole ta priđe neki svet ob Cesti na Rožnik zaradi raznih po-nudb na javno dražbo.
Obcinski svetnik gosp. dr. No-v a k poroča o ureditvi ceste k Sv. Križu, kar bi stalo 53.414 K 32 vin. Stroški se odobre, crračba ceste pa se sedaj se opusti. Dodatno se sprej-ine tuđi resolucija občinskega svetnika gosp. Franchettija. da naj se spe-lje električna ce^tna železnica do no-vega pok^ralisča.
Obcinski svetnik gosp. Ložar Interpelira zaradi pobiranja smeti in zaradi oddaje petrolja gostilničarjem.
Tajna sc|a.
Olede ureditve službenega raz-merja uradnikov in uslužbencev prej-šnje ljubljanske delniške. sedaj mestne plinarne, se sklene, da ostane v vc'javi razmerje, kakršno je bilo pr d prevzemom plinarne.
»Slovenska Matica44.
V ponedeljek, dne 16. julija ob 6. zvečer se ie sestal v ljubljanski mest-ni dvorani po skoro treh letih »Slovenske Matice« odbor na redno sejo. Predsedujoči sklicatelj, predsednikov namestnik vitez Grasselli je zbrane odbornike pozdravi! in jim ^otem oznanil nastopni ' a z p ; s c. kr. dežclnega predsedni-štva za Kranjsko z dne 8. ju-Ija 1917 št. 172n/pr.:
»C. kr. deželno pred se d-ništvo je z odlok om z lr». septembra 1914, š t. 1130 pol. temeljem § 24. z a k. z JncK novembra 1867, d r ž. z a k. š t. 1.34 raz pustilo društvo »Slovenska Matica- v Ljubljani, ker je prekoračilo svoj statutariini d e 1 o -krog in ker več ne ustre-za pogojem svojega pravne g a o b s t a n I: a; zajedno ustavilo U* c. kr. deželno p r e d s e d ni> t v o vsako n a • daljnje delovanje društva.«:
»C. kr. m i ,i i s t r s t v o no-tranjih zadev glasom odio k a z d n e 22. j u n i j a 1917, s t. 17.306/M. I. ex 1914 pritožbi proti  temu  ni  ugodilo.*
»Ker pa društvo do t e -d a i ai dalo povoda za gra-
jo  radi   prekoračenja  svo-| j e £ a   statutaričnejta   delo-
kroga, opusti ministrstvo notranjih zadev potrdi-tev odločbe razpusta ter le posvari društvo z z a -pretnjo h u j š i h posledic § 24 z a k. ? d n e 15. n o v e m b r a 1867, d r ž. z a k. š t. 134 v s 1 u č a j u z o p e t n c :; a protizakonite-ga delovanja.«
»Obenem se potom c. kr. policijskega ravnateljstva, oziroma potom c. kr. iinančne prokurature potrebno odredi, da bode društvu mogoče neomeje-no razpolagati z društvenim  premoženjem.
C. kr. deželni    predsednik;
A 11 e m s.«
Predno se je pričela razprava, sta podala odbornika državni posla-nec dr. Ravnihar in društveni pravni konsulent Župan dr. Tavčar obsirna pojasnila o tem, kar se je zgodilo v preteklih trch vojnih letih za rešitev »Slovenske Matice«. Na-posled se je društveni pravni konsulent podrobno bavil z vsebino gori navedenega razpisa c. kr. deželnega predsednistva za Kranjsko, osvetlil imenovanje Matičinega kuratorja in poročal o gospodarstvu s konfisciranim premoženjem »Slovenske Matice« ter o zadnjem stanju tega prerno-ženja. Odbor je v vseh točkah pritr-dil izvajanju svojega pravnega kon-sulenta in ga soglasno pooblastil, da poskusi kar je mogoče in ukrene, kar bi utegnilo biti potrebno, da doseže za Matičino imovino restitutio in in-tegrum in društvo obvaruje vsake škode. Dalje je odbor sklenil, da je zlasti takoj storiti primerne korake glede »Zemljevida slovenskih dežjU, da ne bode izgubljen znatni denar, ki ga je »Slovenska Matica« že založila za to znanstveno delo.
Ker bode moral zdaj takoj začeti funkcijonirati društveni upravni aparat, je pozval odbor preišnje^a tajnika Milana P u g I j a zopet na njegovo mesto ter poveril blacrajriištvo in upraviteljstvo Matičine niše prejšnje-mu blagajniku odborniku K o d r u. Izpraznjeno rnesto II. predsedniko-vega namestnika je na odborovo prošnjo prevzel odbornik vladni svetnik dr. Poza r; volitev društverega predsednika se bode vršila po pri-hodnjem občnem zboru »Slovenske Matice« pri katerem se izpopolni odbor.
Da bode Čim prei mogoče skli-cati občni zbor in pričeti z rednim društvenim delovanjem treba pred-vsem nabirati društvenike in v to svrho povabiti vse prošnje društvenike ki so plačevali letmno, da zopet zglase" svoj pristop in po^ljcjo letnino (4 K) za leto 1917, obenem pa je apelirati na vse slovenske rodoljube, da pristopijo društvu. M a t i č a r j i, k i so plaćali letnino za leto 1914. dobe knjige za to leto, katerih natis se je preki-n i 1 vsled razpusta. kakor hitro   odbor   stvar   uredi.
Končno je izvolil odbor posebno poverjeništvo ža prevzetje prerničr.e društvene imovine, kakor rokopisov, deloma dotiskanih knjisj, knjižnice in zaloge. To poverjeništvo sestoji iz obeh predsednikovih namestnikov in iz odbornfkov D i m n i k. d r. Gro-šelj.   Koder in Zupančič.
Dostavek. »Matice Slovenske* predsedstvo prosi uredništva vseh slovenskih časonisov, da h'rgo-volč ponat'sniti gorenje o^nanHo in oprostiti, da se i\rr> ne posTe prepis te^a oz^arila. ker društvena pisarrn seveda se ni urejena.
Dnevne vesti.
—  Odlfl-ovanje treb bratov lj:.^-ffanske rodbine. Ivan F i n k, stctVk. in rTrvin, fregatni poročnik. sta odlikovana s stenunr laudis     z     mrči; Konrad, enoletni prostovoliec. je odlikovan z železnim križecm in imenovan praporščakom. Ražen ten sta bila še dva brata. Emil in Leo, oba častnika, že preje odlikovana;  Emil je padel v boju.
—  Odlikovan po smrii. Enoletni prostovoljec  kadetni   aspirant      Ivo Lilleg iz Ljubljane, ki je padel 14. junija na visoki planoti Sette      Co-muni, je odlikovan s srebrno hrab-rostno svetinjo prvega razreda.
—  Z zlatlm zaslužnim križem na traku hrabrostne svetinje z meci je odlikovan momariški komisar prve-ga razreda Pavel B i b e r; v drrgič pa momariški    praporščak     Feliks B i b e r s srebrno hrabrostno    svetinjo.           #
—  Z ljubljanske pošte nam piše-jo: Tukajšnje pošte poduradnik Av-gust M e gu š a r ter poštni sluga Le-opold B o ž i č, ki sta priieljena neki glavni vojni pošti, sta bila odlikovana za marljivo službovanje z železnim krilcem s krono   na   traku hrabrostne svetinje. Ccetitamo!    — TpvarišL
— Umri )• po dolgl mučni bolez-ni trgovec gospod Av^ost A ff n o 1 a.
Pokojnik je bil vri narodnjak in zelo priljubljen v vseh krogih; sodeloval je tuđi z vnemo in z navdušenjem v političnih bojih in si pridobil za zina-go narodno-napredne stranke pri raznih volitvah znatnih zaslug. — Blag mu spomin!
—  Obrtno gibanje meseca junija v Ljubljani. Meseca junija je pri mest-nem magistratu priglasilo 9, odglasi-lf> pa 15 strank svoje obrti. Priglasili so: Teodor Kom, Poljanska cesta 8, vodovodna instalicija. Anton Krisper, Dunajska cesta 33, trgovina s kolonijalnim, materijalnim in specerijskim blagom ter deželnimi pridelki na debelo. Ana Oblath, Domobranska cesta 5, trgovina s Čevlji in čevljarski-mi potrebsčinami.      Matilda Robida, ' Oosposka ulica 10, žensko krojaštvo. Katarina Rozman,   Rimska cesta 22, žensko krojaštvo. Ivana Gračner, Cesta na Južno železnico 1, prodaja pa-pirja, razglednic, pisalnih in kadilnih potrehščin ter galanterijskega blaga. Fran Derenda, Frančiskanska ulica 8, trgovina z manufakturnim in galnte-rijskim blagom. Albin Vodišek, Spod-nja Siska 223, trgovina s sadjem    in sadnim moštom na debelo, ter Fran Sennig. Marijin trg 2, trgovska agentura in komisijska trgovina. Odglasili so: »Balkan«, llnnaiska cesta 33, ko-misijsko in špedicijsko podjetje. Marija Mandelj, Stari trg 28, rnodistov-ski obrt.     Fran Mole, Sv. Florijana ulica 1, trgovina z mešanim blagom, l.uka Jenko, Trubaricva ulica 2, čev-ljarslci obrt. Anton Karei Kregur, Sv. Petra cesta 25,   trgovina z mešanim blagom, izvzemši v S 38/5, o. z. ome-iTjcno blago.     Ne?a Jasene, Stari trg lla, prodaja moške obleke. Teodor Korn, Josip Stadler. Poljanska cesta št. 8, vodovodna instalacija. Avgust Bačak, Studentovska i'!ića 13. trgovina s kolonijalnim blagom na debelo. Neža Urankar, Pogačarjevr trg. bra-njarija. Alojzija Rozman,    Sv. Petra cesta 47, Drodaja živil in slaščic, ter piva v steklenicah. Ivana Praprotrik, Sv. Petra cesta 75, žensko krojaštvo. Ivan Dežman,     Kopitarjeva ulica 6, prodaja     vegetabilij, ter Ferdinand Nežina, KriževMška ulica 7, trgovina z mesarom blagom.
Iz S*v injske doline nam piše slovenska gospodinja: Z veseljem po-zdravliamo in se veselimo tuđi mi vse-£a, kar se bo priborilo v prilog be-jruncem in drugim v vojni tako priza-detim osebam. S srčnim veseljem čitamo vsak dan vaš list, kako se naši ljudski zastopniki borijo skrajno in z združenimi močmi v državnem zboru za naše pravice, ter jim kličemo tja na Dunaj: le tako naprej, spremila vas blagoslov in bvaležnost trpečega ljudstva ! Vse se že veseli, da srne slovenski delavec, kmet in obrtnik upati na boljše čaše, da naši študentje ne bodo več zapostavljeni, da bodemo dobili v urade svoje ljudi, da borno svoji na svoi zemlji. Mnogo še trpimo, a po-trpežljivo, ker upamo, da tuđi sloven-skemu ljudstvu zasije enkrat boljše solnee. Od ust do ust gre tuđi govo-rica med priprostim ljudstvom, da se vladar živo zanima za vse narode v državi, tuđi za Slovence in naše brate. Beda je tuđi pri nas vedno -večja, saj ne dobimo marsikaj! Kave ni več, kar posebno me ženske zelo, zelo pogre-šamo (govori pa se, da je v naši dolini še marsikatera vreča surove kave!), ni petrole;a, moke dobimo tako malo, da se nikakor ne da shajati in še ta slaba, blago je vse tako drago, da si ljudje prav nič več ne morejo kupovati oblcko, posebno tišti, ki živijo naiveč od podpor popolnoma, a nič se marsikdo bo;i, da bo v kratkom brez oblačila. Marsikaj pa bi se dilo izborati in od naših poslancev priča-kuiemo, da bodo tuđi v bodoče pazni vnnihi ljudskih koristi. — Za drva in premog je tuđi tukaj slaba; če hoče kdo kai dobiti, mora dati moke, kave ali jaje. Toda kje vzeti? Posebno hudo s** roc^ t'Stim, ki živijo od same vo-jflške podnore, tndi glede zabele. Kmetje n;majo sedaj niče?nr odveč, olja pa ni v trgovi nali. — Te dni se tuđi z veseljem in solzami hvaležnosi spominja vsak človek v naši dolini prcsvitlega vladarja, ker se po njegovi velikodušni pravičnosti vrne tuđi k nam nekaj trpinov iz ječ, kamor so jih spravile grde denuncijacije in osebuo sovraštvo. Pozdravljeni naši narodni trpini! — Več savinjskih žena in deklet.
Letovfšće Goisern zaprio za !etovi§čar e. Vsled odredbe c. kr. namestništva v Uncu je občina Goisern v letu 1917 zaprta za tujski promet.
Na prUatnem učnem zavodu Legat v Mariboru na Dravi se pri-čno z 2. okt. t. 1. novi tečaji za ste-nografijo, strojepisje, pravopisje, na-stavek, računstvo in lepopisje. Traja-jo 6 mesecev. Prospekti zastonj, Pojasnila od 11—12 dop. Maribor Vik-tringhofova ul. 17 I. nadstropje.
Prlstopaf ie kot tlanl k „Uečem« krila11!
Aprovizacija.
+ Razdelitev masa na rudače izkaznice. V četrtek, dne 19. julija popoldne bo mestna aprovizacija raz-deljevala iz svojega skladišča v cer-kvi sv. Jožefa goveje meso na rudeče izkaznice po 2 K kilogram. Določa se naslednji red: Od 1. do pol 2. ure itev. 1 do 150, od pol 2. do 2. štev. 151 do 300, od 2. do pol 3. štev. 301 do 450, od pol 3. do 3. štev. 451 do 600, od 3. do pol 4. štev. 601 do 750, od pol 4. do 4. štev. 751 do 900, od 4. do pol 5. štev. 901 do konca. Po-leg rudeče izkaznice je prinesti s seboj tuđi izkaznice za meso. Razpored za razdelitev mesa na rudeče izkaznice 7aznamovane s črko A se še objavi.
-f- Razdelitev prekajenega mesa za uradniške skup ne. V Četrtek, dne 19. julija popoldne bo mestna aprovizacija razdeljevala iz svojega skladišča v cerkvi sv. Jožeia za uradniške skupine prekajeno prašičje meso po znižani ceni. Uradniška skupina I. in II. dobi meso po 4 K. skupina III. po 4 K 80 v in skupina IV. po 6 K 40 vin. za kilogram. Določa se naslednji red: Od 5. do 6. ure priđe na vrsto I. skupina, od 6. do pol 7. II. skupina, od pol 7. do 7. III. skupina, od 7. do pol 8. IV. skupina. Poleg uradniške izkaznice je prinesti s seboj tuđi na-kaznico za meso.
-j- Razdelitev masti bo mestna aprovizacija prihodnje dni zopet na-daljevala za vse one, ki nišo doslej deležni še nobene akcije, kjer bi dobili mast po normalni ali znižani ceni. Mast se oddaja iz aprovizačnega skla-dišča v cerkvi sv. Jožefa po 15 kron kilogram in odpade na vsako osebo pol kilograma. Določa se naslednji red: V četrtek, dne 19. julija do pol dne: Od 8. do 9. ure dobe mast odjemalci kruha vojne prodajalne na Marije Terezije cesti, od 9. do 10. odjemalci pekarije Pauer na Sv. Petra cesti, od 10. do 11. odjemalci pekarije Bončar na Sv. Petra cesti; popoldne od 2. do 3. odjemalci pekarije Balašič, Kolodvorska ulica, od 3. do 4. odjemalci pekarij Podboj in Štraus Sv. Petra predmestje, od 4. do 5. odjemalci konsumne prodajalne v Spod-nji ŠiŠki, od 5. do 6. odjemalci Okorna v'Spodnji Šiški. V petek, dne 20. julija dopoldne: Od 8. do 9. ure dobe mast odjemalci kruha iz pekarije Kavčič v Spodnji Šiški, od 9. do 10. odjemalci pekarije Tušar v Spodnji Šiški, od 10. do 11. odjemalci prodajalne Skubic v Spodji Šiški; popoldne
; od 2. do 3. odjemalci kruha pri Stupici Martinova cesta, od 3. do 4. odjemalci kruha pri Cizeju, Zalokarjeva ulica, od 4. do 5. odjemalci kruha pri
| Biažiču, Martinova  cesta, od 5. do 6.
i odjemalci kruha pri Jezersku Zaloška cesta. V soboto, dne 21. julija dopoldne: Od 9. do 10. dobe mast odjemalci kruha v konsumni prodajal-nici v Bohoričevi ulici, od 10. do 11. odjemalci kruha v konsumni proda-jalni Zaloška   cesta;   popoldne  od   2.
| do 3. odjemalci kruha   pri Staricu Sv.
| Florjana ulica, od   3.   do 4. odjemalci
1 kruha pri Vrtačniku na Karlovski cesti. Vsaki stranki se je pri oddaii masti izkazati z rodbinsko karto kruš-nega tedna 117—118. Prinesti je s seboj posodo in pripraviti drobiž. One stranke, ki dobivajo mast pri mestni aprovizaciji vsaki mesec po znižani ceni in železniški uslužbenci, katere preskrbuje   z mastjo  železniŠka
I uprava, so od predstojeće razdelitve masti izključeni. Ravnotako ne rnorejo dobiti masti vse one stranke, ki sta-nujejo v okolici in imajo rodbinske karte zaznamovane z „Okolica".
-f- Krušne komisije bodo ura-dovale v petek dne 20. julija od 8. do 1. ure popoldne. Izdajale se bodo le krušne izkaznice.
-t-  Izgubliene  izkaznice  za ži-vila. Stranke se  ponovno opozarjajo, da naj dobro shranijo svoje izkaznice za živila, ker se za izgubljene  ne  iz- j daja  nov;h.   Kdo  je  v resnici   izgubil j svojo izkaznico,  se  sploh  ne  da  za- ! gotoviti — vsled tega se tuđi novih ne   more   izdajati.   Kdor   ne  pazi na svoje izkaznice, naj pripiše škodo sam sebi  —  aprovizacija  pa  vsled   malo-marnosti strank ne more trpeti škode, osobito   ker   ni   na   razpolago   toliko blaga, da bi   se   lahko   izdajale   vsa-kemu po dvoje kart To velja za vsa- i kega brez izjeme.
I      Mzne stvari
•  Pomfloščen je bil m. dr.   tuđi glavni ravnatelj Živnostenske banke dr. Jar. Pr e i s.     Izpustili so ga iz preiskovalnega zapora v soboto.
*  Odbor za podporo pomilošče-nlh Cehov se je ustanovil   v   Pragi. Sodelujejo vsi krogi   brez     razlike strank, da pornorejo tištim nesrečni-kom, ki so prišli iz ječ, pa ne vedo kaj početi, kako se preživeti.
♦  Panika v kinematografu v la-Skem Vldmu.     Preko Lugana poro-čajo, da ie nastala v kinematografu v Vidmu panika, pri kateri je bilo ubi-tih sedem oseb, med njimi     prejšnji
tržaški obcinski svetovalec Lorenzd Bernardini, in ranjenih 35.
*    Zbiazneli   strojevodja.     List Kievljanin« poroča, da je strojevodja nekega ruskega sanitetnega    vlaka, ki je prisel s fronte, na poti v Vrdi--čev zblaznel in gnal vlak z največjo hitrostjo.      Zadel je v neki    vojaški vlak. Trčenje je bilo strašno.   Stroji in prvi vozovi so popolnoma razbiti. Okoli 250 vojakov je umrlo, ranjenih je bilo ogromno.
*   Plin  iz  rastlinskih  od pad kov. Iz Italije prihaja vest, da se poskuša radi pomanjkanja premoga produci-* ranje plina iz odpadkov koruze,   po-sejatve riža, luščin graha, odpadkov lana itd. »Prometheus« meni, da proizvod tega plina ne bo tekel     prav gladko ali v vojnem  času more pch magati v največji potrebi. Razsvetil-ni plin te fabrikacije je slabsi od one-ga iz premoga, ali dober je za pogon " plinskih strojev.
*    Nemško časopisje in kapitali-zem. Iz Bremena poročajo, da je znana tvrdka Krnpp kupila do sedaj liberalni list »Weserzeitung«.     ^>Vor-warts« pravi, da ta vest bi morala biti signal za odpor vseh   časnikarjev meščanskega časopisja, ki nišo prišli v suženjstvo kapitalističnega   trusta.
, Socijalni demokratje pravijo, da ča-sopism preti večja nevarnost s strani kapitalizma nego cenzure in da jo prišel čas za protiukrepe.
*  Romunska žetev. Zadnje ted-ne je žetev v Romuniji vedno lepša. ker je padlo dosti dežja. Posejanega je bilo zemljišča 2.66 mil. hektarjev. Romunska    žetev    znasa   približno tretjino nemške,   zasedeni   sta  dve tretjini Romunije in sicer najplodovi-tejše zemlje. Solnčarice. iz katere se napravlja olje. je nasajene 3000 oral. Zadnje čaše že se je izvozilo žita v toliki meri. da se preživi ž njim več milijonov ljudi. Več nemških pa tuđi avstro - ogrskih in romunskih   lađi! izvaža žito. Dnevno gre skozi Basiaž deset do dvanaist ladij.
*    Madžari proti begimcem   iz Bukovine. V poslanski zbornici je re-kel Origorovici   povodom raz-prave o begunskem vr2xa§anju: »Buko vinski begunci, ki so bili pri prodiranju Rusov odrezani od Galicije, so morali iti skozi Ogrsko in Romun-sko. Obtejpriliki  so  se  Madžari     napram       Bukovin-cem   obnašali   kot   najhuj-
i si sovražniki. Oni so Bukovin-cem po svojih orožnikih pokazali, kdo je njihov sosed. Prepovedan jim je bil nadaljnji transport prtljage   in
I živina, ki so jo imeli s seboj, odkup-Ijena za sramotno ceno. Ako bi bilo prebivalstvo ostalo v Bukovini, b! bilo tam na varnem, zlasti pod seda-njim guvemeriem, kl je rusinski socijalist. Na vseh groznih dogodijajih ni resnična niti ena beseda. ker je Iju-dem za časa ruskega navala bilo mnogo bolje nego se misli. Ali kadar so begunci tu. pertem smeio tuđi za-htevati, da se ž njimi dobro postopa.
Nevrastenikom, ki čutijo slabosti in težkoče v spodnjem delu telesa, pozivi naravna Franz - Josef gTenčica jako zanesljivo važno delovanje že-lodca in črevesa, kar povzroči prije* ten občutek olajšanja.
Darila.
Volllo. Gospod MatevŽ Supan, biv&i tr-govec v Ljubljani, je volil v svoji oporoki 2000 K za mestne reveie ljubljanske.
Darilo. Og. stavci tiskarne Kleinmavr & Bamberg poklonili so v počaSčenje spomina umrle gospe Ane Rfltting 12 K za vdove in sirote padlih domačih vojakov.
Ifamesto vene a na grob gospe) Ani Rfitingovi je darovala družina Ubald pl. Trn-koczyjeva za revno šolsko mladino I. mestne deške ljudske Sole 25 K, za kar se ji šolsko vodstvo v imenu šolske mladine najtopleje zahvaljuje.
Podroiaica Rdećega krlfta v Ilirski Bistrici je v roke moje soproge Zakladu za v vojni oslepele vojake naklonila znatno svoto 800 K. Za ta veledušni dar bodi požrtvovalni podružnici tuđi na tem mestu v imenu zaklada izrečena iskrena zahvala. — Generalštab, zdrav, dr. E. Geduldiger,   zdravniški šef garnizije.
V socmln Pavlu Miklavčlču. Prejel sem za .Dijaško kuhinjo" v Kranju povodom pretresijive smrti nadebudnega poročnika Pavla Miklavčiča 148 K od sledečih ŠkofjeloČanov: R. Thaler 11 K, I. Hafner 5 K, J. Guzelj 5 K, Ogoreutz 1 K, Mar. Hafner 2 K, I. Otujac 2 K, Skomorovsky 1 K, Hel. Hafner 1 K, U. Ogoreutz 1 K, Josip Deisinger 2 K, M. Dolinar 1 K,   M. Kalan 3 K,   Nečitljivi 2 K,  Potočnik
1   K, A. Hafner 2 K, Lenček 2 K, Mat. Hafner 5 K, Katar. Hafner 2 K, Elis. Dolinar 1 K, M. Krenner   6 K,   Kašman   2 K,   Plantarič   1  K, Haltada 5 K, Homan 2 K, dr. Tone Jamar 3 K, Iv. Kosir 4 K,   dr. Zakrajšek   2 K,   dr. Hubad
2  K,   Dečki   3 K,   Alb. Guzelj   1 K,   Čarman 2 K,   Sadar 1 K,   Žigon 3 K,   M. Kalan 2 K, Ig. Guzelj, 2 K,   Dolenc 15 K,   J. Kalan 2 K, M. Kalan   3 K,   dr. ini. Karol   5   K,   Božiček 2 K,   nadporočnik Alič   5 K,   Ig. Čadež   5 K, Perko   1 K,   Sever   Maks   30 K.   Od   celotne vsote se je 11 K zaračunalo za venec umrlemu. Ražen tega so darovali v spomin umrlega Ciril in Metodovi   družbi   dr. inž. Karol 5 Kt   nad-poročnik Alič 5 K,   Ig. Čadež 5 K,   dr. Simon
I Dolar 5 K. Vsem plemenitim darovalcem iskrena hvala! — Dr. S. Dolar.
T» ?!la sa hegunce. Neimenovani K. K. Sch. 5., 8. Feldkomp., je daroval za goriške begunce znesek 70 K. — Marijina družba v Brestovici v Istri se je ponovno spomnila go-riSkih beguncev :i poslala zavoj obleke. — Bla2 Hvalica je d.ruval za uradnikov trud 2 K za goriške begimce. — Iskrena hvala vsem! — Posredovalnica za goriške begunec v Ljubljani, Dunajska cesta št 38, L
162. Stcv.
»SLOVENSKI NAROD*, One 13. ju lij a 1917.
Stran 5»
Varila ma be|auut. Katoliško slovensko izobraževtlno društvo Žažar pri Vrtinild je darovalo za goriške begunce 20 K. bkrena hvala! — Oosp. prof. zivoda sv. Stanisiav* v Vižmarjih so darovali v pometf goriškim *-guncem 30 K, za kar se }im Posredovildca oajtopleje zahvaljuje,
•               o>
UpravTilStvtJ na?ih listov sn poslali:
Za Cirll - MelođOTO arvtbo: Rezi ka Otrova iz BizeljskeRt 12 K, zbrala v veseli družbi, nekateri prijatelji pokojnoga šolskega ravnatelja Alojzija Novaka v Idriji 24 K. tnesto cvetja na grob, vesela družb« na Sraarni gori pošflja po g. župniku Mirovića 17 K !n poroč. nekega poljskoga top. polka brat Čeh Aleks. U'illinger in Slovence Ivo Karam doma Iz Št Ferjana pri Gorid 15 K za temelj slovenski loli ob italijanski meji. Skupaj 68 K
Za niarrod sa ▼ voini oalenele ▼*-lake* c kr. okr. sod. v Mokronogu 40 K.
Srčna hvala!
Umrli so v LiubHani:
Dne 14. juli ja: FrančiSka Smukavec za-sebnlce, 73 let, Radeckejja cesta 9
Dne 16. ju'ija: Ivana Draksler, zasebnlca, 75 let, Radeckega cesta 9. — Ferdinand Moraš, štabni narednik, v rezervni vojaški bolnišnica ns obrtni Soli. — Fran Pogačnik. bivši slikar, hiralec, 73 let, Radeckega cesti 9.
V   dcžclnl   bolniSnici: Dne 14, jullja :  Olga Bizjak, žena želez-niSkega ekspedijenta, 39 let — Alojzlj Terček, bivii   delavec   električne   cestne Železnice,   18 let — Marijana Markovič, kuharica, 50 let
Izda]ateli In odgovorni urednik:
Valentin   Kopitar. Lastnina In tfsk »Narodne tiskarnec
■             Odda se xa tako|   —^—
ive mcblovani sobi.
Kje, pove upravništvo  »Slovensk.  Naroda«. 2354
Crn zmlct poper
ft 13 K ke, v zavojih do 5 kjj, franko bivali šče, raspoiilja tvrdka Deatefaao, Trst, Aifieri 7.                   2353
r kateri se  obratu je, s prima   krogom
edjemalcev,   v    blizini    Ljubjane,    se
proda. —  Zadnja   cena   100.000 K.
Ponudbe na uprav. »Slov.   Naroda«.
2080
T     Velika ijbera    ro^cvic   in   7%Qnovrstnih parfemov
Z>U*MSXA CSS7A &.
nemeblov. stanovanje
obstoječe iz ene ali dveh sob. kuhinje ia drugih pritiklin v mestu ali zunaj mesta, Najraie z električno razsvetljavo Primzne ponudbe „aaaMfci. sUa*Taa|« IM" na upravn. »Slov. Naroda«.                         2216
trgoviriio
e nehaj zeml|iičem in vrtom na Rranjakea ali Spod. italerskem.
Pismene ponudbe pod „TrgOTSka hifta 232S  na uprav. »S ov.  Naroda«.
' 500 Kron!
Vam plačam,  ako   moi unl--     -          ■- -     fevalec korentn Ua balsaat
ne ndrravi v 3 dneb brez bo'e »n Vaših knrfih    oćea,   bradavtc,      •fetl&ćanctT.
Cena >o čku z '^mstvenim cismo-rt 1.75 &t 3  lončki    B   4-30,  6   lončkov K 7.50.   Na
stotine zahvalnih rišem in  priznanj. Kereeny,   - "rMcefKatia)   PottfacH   I 12 307,Ogrsko.                o663
NA   SZBIRO  rošilja tuđi na  dežeto: as-»                                           '^652
f| | II P| |" plaiče, ioplce, |J I II I L kril^kostume, li I II f I »očn3halje,|ie. II I II I I ri^o.modnepred ULULL me etporrne klobuke in steznika. /elo solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
tf obllaaa. Stari trg 9. Laataa siaa.
Fine
otroške oblekce
i: in krstne oprave. »
Senzacijonelna kriminalna drama
samo daaas v  sredoy In  fatri
w ietrttk  ob  4.,  pol 6., 7. 1b
9. uri zvečer ▼
„Kino Csntrnl"
Jfastop velikih množic. — Unte-tatai ogenj. — Sijajni naravni pesnetki. — Čarobni plesi. — Kokoborbe. — 09 začetka do konca napeto zaaimivo dejanje!
V petek filsnn Jfenst v Se!e>. igrokaza
„KluU deuetlti".
2t   De6ek:   st
sbw 1S ***• U■■■■>■■ ialiham, fttll
vate**  k«t  aiai— w hmkm Irfovteo.
Aaaaaufa Jaiaritai, 1*šm*k taw. St.
MILO
»        dobivate v
specijalni trgovini za milo
1I11IUU  fifiULCif ili
Ljubljana
Sv. Petru cejtn 28.
Istotam
svete, krema za čevlle, toaletna mila, praln! praški 1. t đ.
na debelo in drobno.
Gonoktein. 9
I         NajnovejŠe, izkušeno sredstvo ;   proti   kapavcu   (triperiu),   belemu
toku, črevesnemu in   mehurnemu
katari u itd.
GONOKTEIN   je   vpeljan   na ;   Če^ki kliniki dvor. svetnika vseuč. >   prof. dr. V. Janovskega. Na praški |   nemški  kliniki vseuČ. prof   dr. K. Kreibicha   Toplo ga   pnporočajo vseuč Drot. dr. J Bukovskv. vseuč prof. F  Samberger, vseuč. docent dr. J.   Odstrčil.
M U dr D Schwarz, specialist
za tajne in kožne bolezni v Pragi
piše : Gonoktein sem izkusil  čer
50 slučajev z izvrstnira usnehom, 9
posebno v akutnih slučajih —  to
i   je glavni čili našega  lečenja  Go-
norrhoe v kali izlečiti. Dajem vedno
j    prednost  Gonokteinu pred vsemi
i    drugimi    preparati,    ker   ne   učin-
|    kuje    Škodljivo  —   kakor    mnogi
!    drugi   preparati  —  na   želodec in
led viče                                         2130
Dobiva se po vseb večjih lekarnah.
Škatljica K 6'—.
|         Zahtevajte literaturo in prospekt.
Ljubljana: Lekarna Tmkoscj.
Zagreb: Lekarna „Salvator' S. Mlt-•            telbach, Jalaćlćev trg.
Proizvaja: Farmakološko - kemični  laboratorij .HERA« Praga-Vršovice 552.           j
i
Đobavatelj vofnega minJstrstva In   \ Vojno-sdravatrenega xdrni«n|a.     |
j                                                                                                                                                                          i
Sli gospodična
ka*   wu§mtlfUlci la dooiata mćftai|loa.
Prednost ima, katera igra glasovir. Mesečna plača 50 kron in vse prosto. Poizve se v posredovalnici Wovotny, »mnalska a. 14.
5Iciž 3ancar
plcsKarsK" mejjtcr
vei let pri tvrđU  Eberl, se pri-
poreča slavnenin občfnstrn kat
Invalid xa                2215
stavbena in pohlštvena
pleskarska dela.
Delavnica: Oražem, Breg št. 6.
Kupim dobno obranjen
dinasno
za približno 40 do 60 žarnic.
Prodam 2 ielezni trlbl z les«-ntnii palci fzobm ) za na lesena vra-tena približno 2m v prrmeru in zraven spadajoči 2 mali Železut tr2bi, približno 550     m  v oremeru.
ŽAOAR t iznrfen regati vsako-vrsten   les,   **%&-   se   sprelme.
Kupim kostanjev les.
Josip Ooljevdčeli v Linbljanf, Kolodvorska ulica 34.    2219
i          Sem zelo zadovoljen z Vašim cremom
i   posebno s porabo, ko sem  obrit,
!   polt ohrani prozno in nežno.
,                  B. Menšik,
!       operni pevec na Kral. Vinogradih.
■    Izdeluje: Lsboraforif Hera, Praga-
!    Vršovice, Halek. ni. 35, tel. 6443.
I    Veliki  lonček 3 K,   srednji K 150, za
I    poskušnjo  60  vin.   —   Pošilja   se po
i    pošti proti vposlatvi  znezka z dodat-
I             kom 60 vinarjev za porto.
Z a 10 g a v L i u bi j a n i: Lekarna
;    U. pL Tnakocsj.                    2084-IX.
' £jt*M4tflliXn-   ■• ***et ki bi imela
Gospodična ^%rs^
ali Hrvatskem. — Ponudbe pod „a>wal 3L/ 2340M na upravništvo »Slov. Naroda«. 2340
--------------- Spr«|me a#   ---------------
: mesarski ufenec:
pri Motschnig ▼ Podroid na Koroikam.
2336
POSESTVO v Ljubljani
se proda.             2345
Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. Proda se rsled odhoda dobroobranfeno
! —  k: o t+ o  —
i Kolodvorska unca Itv. 4, Ljubljana.
2347
BSJB^   Proda se nekaf belfn   "W
molznih koz
Ciste samske paune.        2359 Naslov se izve v upravi »Slov. Naroda«.
Stavbena parcela
1 pri  Bobiniskezn   jezera,  ▼  bllUnl  Sv.
) Janeza se pod ugodnim 1 pogo|l proda«
Pojasnila   daje Posofllnloa ▼ Radovljlcl.
2360
———   Prrovrsine ogrske   ^-^^—
igoveje SALAMI
I trajne   in  oknsne,   raiposilfa   BERN AT 1            ROSENFELD, 0y5r, Ogrsko.     2353
Losne kite
na|bol|še kakovosti po 8, 109 12, 14 in 16 kron; lasno podlogo Krepp ali Python In lasno mrežice v vseh barvah; nNlBIL11 barra sa laso in brado od Dr. Draliea rjava, temnorjava ali crna po 2 In 4 K ltd., vse io solidno, zanesljlvo blago priporoča
Štefan Strmoli
Ljubljana, Pod Trančo št. 1.
Pozor! Zaradi Tpoklloan]a r TOfaako alnibovanfe Je lokal odprt aamo sa prodalo blaga in alcer vsaki dan aamo od 9 do ]/2f in v nsdelfo od 9 do U ure dopoldan.
Za dame!             Za dame!
Najugodnejsi nakup!
ProOaJaai radi velik« uloge bluzo od aavadao do ■alBaeliega kroja
po znatno  znižanih   cenah.
Specijalna trgovina za bluze
1 AntOIlija  Sitar, Ljubljana, Selenburgova ulica 1.
VABCKOST
na. ćeli crti
označuje vestnost vsakega državljana v vojni. Kdor rabi lysoform, hrani moc in zdravje ter bo pre-stal   tuđi   bližajočo  se  gospodarsko
vojno.
Mutri pogrebni uvod « UuWjatl
AfigClS AgilOlS* r°l- SvCt§ naznanja v svojem ter v imenu vseh ostalih sorodnikov vsem prijateljem in znancem pretužno vest, đa je njen iskreno ljubljeni, predobri soprcg, oziroma oče, sin, brat, svak in stric,   g< spod
Avgust Agnola
trgovec
dane« ob 3. uri zjutraj, po đolgi mukepolni boleini, previđen s tolažili sv. vere, bognvdano  preminul.
Truplo nepozabnega pokojnika se bo v ^ctrtck, dne 19. jnlija 1917, ob 6. uri popoldne, v hiši žalosti Danajska cesta štev. 12, svečano blagoslovilo, pre-peljalo na pokopali&će na Viču ter tam položilo v rodbinski grobnici k veČnemu počitka.
Sv. maše zadušnice se bođo darovale v več cerkvmh*
V LJUBLJANI, dne 18. jnlija 1917.                                              S368
Stran 6.
»SLOVENSKI NAROD«, dne 18. JnUja 1917.
162. štev.
Priporočamo našim s   gospodinjam   z
KOLINSKO CIKORIJO
iz ediae slovenske * tovarne v Ljubljani
Zamahe
nove io stare, kupi vsako množino tvrdka    „ Ljubit anska    industrija VrebkOTlh zaieaškov JELAČIN k Ko, Ljablianiu         2278 ;
Kupi se rabljene železne
žoke
sa kole (pilote) ter večfo
prelo za grozdje. |
Ponudbe z ceno na upravn   »Slov.  : Naroda«   pod  „Pilot,   preša 2312". |
od 1 m dolgosti,   10 cm debelosti  napt~ej w deblih in pole-nih kupi po najvišji ceni tvrdka:                    lt>
J. Pogačnf is, Ljubljana, Mar. Toresije cesta 13-
zgornji de! dobro goveje usnje, z lesenlmi podplati, z varovalci usrija.
Velikosti   26—28     .    a    5 K 20 v    Velikosti   36—38     .    a    7  „  30 v 3O-34     .    ,    5  „ 90 „            „         40—42     .    „    8   „  — n
dobavlja franko po povzetju, v zavojiti na* poskušnjo a 5 kg. Tuđi sandalo z gibljivimi lessnimi t?odplah zelo poceni.
AdOlff   Bdhm,   Gradec,   Fener^acligafse 10.
Zalozda umotnilKih razoledoic
Marija Tican Ljubljana
]e ravnoltar izdala
nevo serijo 6 umetniških
razglednk, reprodukcije po
izbranih nailep^h Gasparije-
vih originalih.
Cona seriji t prvovrstal trobarrnl izpeljavi S V—■
Ra deželo se razpošilia le na zahtevo. Dobivalo se v vseti papirnih trgovinah.
I Po Na|vi$jem pooblaščenjn Njeg.  *š&% ces. in kralj. Apost. Veličanstva.
I               za skupne vojaŠke  dobnodclne namene.
Ta  c^rcarna Soferija ima 21146 dobitko* ▼ gotovom docar]a v skupnom zne%*zn 629.000 kroa.
Glavni clobitek znaia   200-000   krOII.
Zrebanje bo javno na Dunaju dne 26. ju!ija. 1917. Srećka stane 4 krone.
Srećke se dobivalo pri oddelku za dobr^d^lne loterife na Onnaja in , ITor-dere Zollamtsslrasse 5. po loteri-ih, trarikah, pri darčnlh, uožtnih, brzojiv-nlh in teleznUklh uradili, ^rl menialnicaa ftđ. Igrslnl nacrti za kupca srećk
Izastonj. — Srećke se požil'ajo poStnine prosto. Od c. kr. generalnega ravnateljstva drž. loterij (oddelek za dobrodelne ioterije).
Afiffio Raipp
HUnuil Uujuu
t umetni in trgovski vrtnar
atznan^a zl n. n. obfiBJtrn. tla s? «>ha;a njefov
C¥eflicni salon
same Pod Tranco št* 2
^       poleg Covljarskega mostu.
b Velika   zaloga   suhih   vencev.
Izdeiovanje šopkov, vencev, trakov i. i •*.
Zunanja naročila točao. Vrtnarija  na  Tržaški   cesti  št. 34.

^riporoča cenj. damam tu in na dejeii   na   Dunaju   osebno    izbrane
novosti krasnih f^IobuJ^ov  -
^= in čepić
finega okusa sa dame m derače.
ŽfS**    ^otravita   5<s sprejemajo.
?>alni   klobufa   vedno v salogu    1^?^
Solidno blago —  mj^e cene
Preš"  K    Ritini  Prei" Gn          ,   UCIlJCl Gorici.
L;        , Stari trg št. 28.
Možda io ženska I: dvokolesa
>.^y i v^                  - z=z=^'     5 staro pntvmatiko,
SivaSni ilrolu gramofoni,
oloktrlčne   iopno   svetllke   že
kcmpktne  od 2 R.
N3f&oli$e balerine.
Potebne niska cena sa preprodajaleo
JlSehamcna ddavnica
no Starem trsu št. 11 j
v jihačičevi blsi poleg goriske kleti.
fotomonufslitupo drogerija,
Selenbnrgova ulica  ftt. 5.
priporoća veliko zalogo
desinfekcijskih preparatov KđSOTI Lvsol, Lysoform,  Kreolin,   For-malin,    Formalinove    pastilje, karbelovo kislino, karbolovo apno j itd. itd.                      I
Velika   zaloga   fotografskih  i potrebičia In aparatov. |
k.                                                                                                 _______    __..                     ^^
Službena pnM.
Gospodična iz dobre hiše, ki je letos
dovršila trgovtko solo v CelTu s prav dobrim ; uspehom. ielf vsloplti v slnibo v kako već o trgovino na dežei!, nafravša na Spodnjem ŠialersUem, kjer bi b.la zraven knjigovodstva zaposlena tuđi v trgovini.
Naslov   pove   upravništvo   »Slov.   Naroda«. 2256
se sprejms tako!
v KINO IDEAL.
2332
Na debelo!                  Na debelo!
Baterije, svetlljke, žaro.
Vido Bratovž, Ljubljana^,
______Stari trg štev. 4._____«4
I Prvi llDlilianski zavod za negovanis Iepote
I ^^^  in   trgovina dišai?  ^^^
I        zaloga Schroder-Schenke preparatov  224S
I     Poljanska cesta št. 7, pritlicje.
E      Nesovanje obraza, kole* Ids, prsi, rok. I    Masala telesa in parna  kopeli obraza. i Odpravljajo se mozoli, pege, zaiedaici, ru-I mene liše, rdečica kože in nosu, ohlapna koia, I === podbradek itd. =====
I        lamam z SežeTe se dado navodila za nadaljnje samozSravlienjc.
E 718/13-52.                                                                                                 2362
Dražbeni oklie.
Na oredloct Mestae  hranilnice v fiamnihn  kot zahtevajoča stranka, bo dne 31*  avgusta 1917 predp* ob pol 10- ori pri tem sodišču, v izbi
št. 4 na noistau odobrenih pogojev dra ba sledečih premičnin:
zemlj   knjiga Zapan|e-it]lve vi. St  48 kaollnika tovarna v Crni,
cen.  vredn  st    46 474   K  25  v,   najmanjši   ponudek    23 237   K   10  v. K nepretniČnini   zenil]    knj.   Znpanjeniive   vi.   Št.   48    spadalo  sledeČe
pritikliue:  slttžccitae pravice,  vodna moč,  mdnlk In obratna
oprava  v cenilni vrednoati 31 921   K 60 v. Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaje.
C. kr. okrajno sodišče Kamnik ođđ. II.,
dne 14   iuliia  1917.

1
A & £ Skaberne
f
Mesfm ir9 St> ?&-
[Ljubljanska kreditna banka v Ljubfljianij
I   ••   Dalnlftka glavnlea »0,000.000 kroii.   ■•                                    Stl*i€3l*jeVa    tlllCS    9)tOVa   2a                                    »•«•»•»"' *»***   okroglo 1,500.000 kron. I
I                                   Poslovalnica e. kr. avstrijske državne razredne loterije.
I  Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici sedaj v Ljubljani, in Celju.  I
I-------------------------------------Sprejema-------------------------------------I
I         vloge   na   knjižice   in   tekoii   niun          I
I     ■b===^^=^=   proti «9O«ln«tMU obrtitowmin.     =■=»—^—       I
I   Kutak !■ irtdaja  m «nto vr*te«stalh papir}««, financira erarllne dobave m  dovoijuje
I    aprovizacijske   kredite*