Št. 33. V Ljubljani, 18. avgusta 1906. Leto II. Izhaja vsako soboto in velja po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K. Posamezne številke po 10 v. Na naročbe brez denarja se ne oziramo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani Breg štev. 12. GLASILO POLITIČNEGA IN GOSPODARSKEGA DRUŠTVA ZA NOTRANJSKO V POSTOJNI. Inserati se računajo za celo stran 36 K, za s / 5 strani 26 K, za 3 . strani 18 K, za 'l. h strani 9 K, za 1 10 strani 5 K. Pri večkratni objavi primeren popust. Mala naznanila po 20 vin. od petit-vrstice. JVTeseena priloga: »Slovenski Tehnik**. Zahvala. Dne 12. avgusta 1.1. se je ob mnogobrojni vdeležbi slovenskega naroda odkril v Postojni pesniku in glas¬ beniku Miroslavu Vilharju veličasten spomenik. Tudi popoldanska ljudska slavnost je v vsakem oziru vspela kar najsijajneje. Podpisani odbor si šteje v prijetno dolžnost, da izreka vsem onim, ki so z izdatnimi prispevki ali na drug način pripomogli, da se je mogel postaviti v tem kratkem času M. Vilharjev spomenik, najsrčnejšo zahvalo. Osobito se zavaljujemo damskemu veseličnemu odseku, kateremu je načelovala preblagorodna gospa županova Marija Pikel, za obilni trud in vsestransko vzorno vodstvo priprav za ljudsko veselico; blag. gospodu prof. dr. Josipu Tominšku za slavnostni govor; vsem p. n. društvom, ki so se vdeležila slavnosti ; vsem darovalcem krasnih vencev; slav. pevskemu društvu „Postojna“ in vsem drugim pevskim društvom, ki so pod spretnim vodstvom gospoda kapelnika Lorenca Kubište precizno proizvajala slavnostno kantato; godbe¬ nemu društvu postojnskemu, ki je prepustilo odboru za ta dan brezplačno svojo društveno godbo; vsem p. n. zaupnikom po raznih krajih, ki so odbor z nasveti in dejanji podpirali; „Trgovsko-izobraževalnemu društvu 1 ' v Trstu; uredništvom časopisov, osobito „Slovenskega Naroda 11 , „Edinosti“ in „Notranjca“; sl. tel. društvu „Sokol“ v Postojni, kakor tudi gg. rediteljem za vzdr¬ ževanje reda pri slavnosti in popoldanski veselici; sl. trškemu oskrbništvu, ki je postavilo slavoloke in mlaje; sl. jamski upravni komisiji, ki je drage volje znatno znižala vstopnino v jamo za slavnostne udelež- nike, in ki je brezplačno prepustila odboru žico, žarnice in obločnice za električno luč; blag. g. veleposestniku in veletržcu Frančišku Jurca za brezplačno prepustitev potrebnega lesa v svrho oprave veseličnega prostora; blag. g. hotelirju Alojziju Burger za brezplačno pre¬ pustitev travnika kjer se je vršila ljudska veselica; bi. g. trgovcu Antonu Ditrich, ki je posodil za ljudsko slavnost potrebnih steklenic in kozarcev, in potrebnih predmetov za upeljavo električne razsvetljave; bi. gospej Jerici Dekleva in vsem drugim cenjenim damam in gospodom, ki so odboru podarili mnogovrstnih cvetic; vsem p. n. darovalcem dobitkov in vsem cenjenim tvrdkam, ki so z izdatnim znižanjem cen svojih izdelkov pripo¬ mogle, da je ljudska veselica v gmotnem oziru povoljno uspela, posebno tvrdki Teodor Frohlich na Vrhniki za podarjeno pivo; konečno vsem drugim, ki so na kateri¬ koli način pripomogli, da je slavnost tako sijajno uspela. Odbor za M. Vilharjev spomenik v Postojni, dne 15. avgusta 1906. Josip Lavrenčič, Anton Dietz, predsednik. tajnik. Vilharjeva slavnost v Postojni. Prekrasno brez vsakega nesoglasja je vspela Vil¬ harjeva slavnost. Zato ne moremo otvoriti svojega poročila drugače, kot da čestitamo odboru za Vilharjev spomenik in njega predsedniku k temu izrednemu uspehu. In če je na prvem mestu našega lista izrekel odbor zahvalo vsem drugim, moramo opozoriti mi na hvalo najvažnejšemu činitelju, ki je postavil spomenik — predsedniku in vsem odbornikom. Mislimo, da prav tolmačimo čnvstva ne le Postojne, ampak cele Notranjske, če poročamo, da jim je vsem iskreno hvaležna. Kakor da smo se dogovorili z vremenskimi silami, tako krasen dan je napočil 12. t. m. Nebo je bilo čisto in ažurno, da bi tekmovalo z opevanim nebesnim obokom južnih dežela. Hladila nas je kraška sapica. Da, ta preklicana kraška burja! Nestrpno se je vpirala v zaveso, ki je zakrivala svetu spomenik prvega kraškega sina in radovednica bi nam ga bila najraje že predčasno odkrila, ki je bilo treba več dolgo čakati. Jutranje ure Stran 344. NOTRANJEC Letnik II. so brž minile med zadnjimi pripravami. Lepo okrašena in vsa v trobojnicah je vsprejemala Postojna svoje goste. S posebnimi vlaki je prišlo nad 300 Tržačanov in Nabrežincev in preko 800 Ljubljancev. Vsprejem je bil, iskren in sprevod v trg veličasten. Oko je žarelo radosti južnim bratom, ko so videli, da je Postojna edino le slovensko-trobojna, komaj kje so tako odločno doslednost opazili naši Ljubljanci in si želeli, da bi bilo tudi pri njih tako. Nad vse je ugajala Postojna bratom Čehom, ki jih je bilo ta dan v Postojni 200. Iz okolice so prihajali Notranjci trumoma v okrašenih vozeh ali pa kar krepko peš z zastavo na čelu. Vspre- jeli so jih slavoloki, ki so glasili „Slavo Vilharju 1 '. Ob 11. uri je kakih 4000 ljudi napolnilo prostrani prostor krog spomenika, med njimi sledeča društva: iz Ljubljane „G-lasbena Matica", „Ljubljana"*, „Slavec“*, „Merkur“, ,,Ljubljanski zvon" in akademično društvo „Prosveta“, tamburaši „Triglav“; bralna društva iz Dol. in Gor. Logatca, iz Orehka*, Zagorja*, „Tabor“ iz Lozic in iz Lokev, „Sloga“ iz Št. Vida, Čitalnice iz Starega trga, Rojana*, Vipave*, Planine*, Planine, Po¬ drage*, Postojne*, dalje ,,Sokol" iz Postojne* in Ilirske Bistrice, tamburaško društvo „Sloga“, Dol. Logatec, „Ljudska knjižnica Nabrežina", pevska društva Košana, Orehek, Javornik* Postojna, Sežana, »Slovenska dijaška zveza", »Pisateljsko podporno društvo, Gasilna društva iz Zagorja* Dol. Logatca", Hruševja, Postojne* Planine, Star. trga, »Edinost" iz Ajdovščine, Rokodelsko pod¬ porno društvo v Postojni, Glasbeno-dramatičko društvo * Z društveno zastavo. Listek. Kmečka vstaja. Zgodovinska povest iz 16. stoletja. — Hrvaški spisal Avgust Šenoa. (Dalje.) Lepa je noč, majeva noč, tiha kot sen. Črička še čuješ v travici, ne čutiš na licu vetreca, zvezde migljajo na čistem nebu. Po cesti od Zagreba proti Susjedu se pomika kmetski voz. Prišel je že do savskega brega pod Susjedom. Seljak, ki žene konja, ustavi, da zavre kolesa. »Kaj je Ilija? Kje smo?" vpraša črno oblečeni mož, ki je sedel v vozu. »Tu na bregu pod Susjedom, gospod župnik, je hud klanec. Treba paziti, da nas ne odnese v Savo." Prijazno sta se pogovarjala kmet Ilija Gregorič in stari župnik brdovski Ivan Babič, ki se je vračal iz Zagreba z zdravili, ki jih je bil nakupil za bolehne župljane v Zagrebu. Govorila sta o gospe Uršuli, zakaj zapušča Susjed. Župnik ni vedel odgovora in prigovarjal Iliji, ki je tožil nad bedo kmetov, naj strpi. Že sta bila prav blizu Brdovca, ko zakliče na¬ enkrat izza grma nekdo : »Stojte!“ Ilija z eno roko Opatij a-Volosko. Narodni Razdrčani so prišli s slavno Vilharjevo zastavo. Na govorniški oder je stopil slavnostni govornik dr. Tominšek in v izbranih besedah slavil Notranjca, popisoval dušo notranjskega ljudstva kot zakladnico najlepših misli in del. Prvi in največji, ki je dvigal v prid vsemu narodu iz te zakladnice, je bil naš Vilhar. Govornik je podrobno opisal življenje in trpljenje Vil¬ harjevo in ga proslavljal kot pesnika, skladatelja in politika. Ko je padla zavesa, je iz tisoč grl zadonela »Slava" Vilharju, topiči so pokali, zastave so se kla¬ njale. In izpolnjena nam je bila prelepa želja — Vil¬ harjev spomenik stoji prost pred nami. Na visoko kraško skalo je postavljeno oprsje pesnikovo. Da, prav tako je bilo Miroslavovo obličje, prav tak njega izraz! Z višine nas motri odločno in ostro, ali delamo za svoj rod, kot je zanj žrtvoval on. Značilno izbran stih kliče iz skale: »čujte gore in bregovi, da sinovi Slave smo!“ Spomenik s primerno preurejeno okolico je nov kras in dika Postojne. Zato pa je mogel predsednik Vilharjevega odbora Josip Lavrenčič s ponosno zavestjo završenega dela, omenivši na kratko umetniško zgodovino spome¬ nika, ki dela čast kiparju Repiču, arhitektu Jagru in mojstru Cahariji, pozvati in naprositi župana postojn¬ skega, da vzame spomenik v varstvo, načelnika trškega oskrbništva pa, da ga vzame v oskrbo. — Župan Gregor Pikel je izrekel iskreno zahvalo odboru in vsemu naroda, ki je omogočil, da je Postojna dobila v svoje* osrčje Vilharja, obljubil je prav iz srca svojih Občinarjev, ki mu bodo vedno složno sledili, da bo ču- potegne za vajeti, z drugo pa seže po malo puško, ki jo je imel za pasom. »Kdo si," zakliče Ilija jezno, »kaj mi plašiš konje?" »Nisem ni Turčin ni hajduk, ampak poštena duša," odvrne tujec. »Pomozi mi bog in sveti Nikola, odgovo¬ rite mi, kar vas bom vprašal." »Govori", pravi nato župnik. Možak pristopi. Zdaj si mogel videti, kakšen je : visok, suh z dolgim koščenim licem in orlovskim nosom, brke črne, razgaljena prša pa temna kot orehova skorja. Na glavi je imel črn kalpak, čez rame mu je visela suknja. Bil je močno oborožen z noži in puškami. »Jaz sem Marko Nožina, vojak ,uskok' iz Sošica, pošilja me moj gospodar Jožef Turn iz Kranjske, da ponesem pismo gospodinu banu. Ne vem, kaj je, a na meji se nekaj meša, čeravno je sklenil cesar s Turčinom mir. Biti mora važno pismo. Utrudil sem se in rad bi prišel pod streho. A tu je vse, kakor poklano, kakor da je bosanski paša tri dni in tri noči tukaj vladal in vse potrebil. Trkam tu in tam, a nikjer odzdrava, ampak le psi me napadajo, kot da me je rodil Antikrist. Moral sem ostati zunaj. Ne ostavite me v nočni rosi." Župnik se je tačas umiril, Ilija pa vpraša: »Če si Marko Nožina, pa povej, kje si se vojskoval." Letnik II. NOTRANJEC Stran 345. vala Postojna spomenik kakor zrnico v očesu. Enako obljubo je v navdušenem govoru oddal tudi načelnik trškega oskrbništva A. Litrich, ki je poživljal Slo¬ vence, ki pojdejo mimo spomenika, da posnemajo Vil¬ harja v značajnosti, da se spomnijo, da so sinovi Slave, vsem skupaj pa zaklical, da jim bodi geslo »Naprej", kakor je „Naprej“ bilo glasilo Viharjevo. Ko je še gost-Hrvat izročil pozdrave Hrvatov, so pevci najrazličnejših pevskih društev zapeli pod vod¬ stvom vrlega kapelnika Kubiste krasno kantato »Miroslavu Vilharju", ki jo je uglasbil Vilharjev sin Fran Serafin Vilhar. Ko so mogočni akordi prešli v melodijo „Po jezeru" je občinstvo pevcem pritegnilo in v končnem klicu »Slava Tebi Miroslave" se je po¬ polnoma združilo ž njimi. — Živahno pozdravljen je Vilharjev sin izjavil narodu iskreno zahvalo, da je tako počastil očeta. Vilharjevega brata Ivana se je spomnil v kratkem nagovoru dr. Hinko Dolenc. Sedaj so se položili venci na spomenik, društva so se zvrstila in v slavnostnem sprevodu z godbo de- filirala pred spomenikom. Postojnski hoteli in restavracije so prav dobro rešile težko nalogo, postreči ogromnemu navalu gostov. Po obedu se je velik del gostov podal v jamo, kmalu po 4. uri pa je že bilo zopet zbrano na prav lepem in primernem veseličnem prostoru za »Ogersko krono" celo občinstvo. Med 10 šotori, kjer so dame razvile svoje delovanje, se je brž razvila vesela in ljubeznjiva zabava. Komaj sta pretekli 2 uri in že so bile dame prodale vse listke za dobitke. Reči se mora, da bi se skoro izplačalo še dalj igrati na to sorazmerno dobitkov zelo bogato lote¬ rijo, kajti skoro vsakdo je odnesel kak čeden dobitek domov. Čast damam, ki so zbrale toliko dobitkov in tako znale prodajati, da je bilo podjetje »solidno", ob enem pa je v 2 urah neslo — 860 K! S tem pa ne kratimo zaslug lepim in pridnim sodelavkam po drugih paviljonih. Auerjevo in FrOhlichovo pivo sta našli obilo odjemalcev, jestvine so se naglo prodajale, tako tudi razglednice in smodke, na plesišču je mrgolelo plesalcev, čeravno se je uvedla na ples občutna pristojbina. In če slednjič pripomnimo, da je Vrhpoljec-»Kindermacher" marsikje z uspehom začaral može razposajence, da se je Dolenjec uspešno boril z antialkoholiki in vipavski »Jelen" pokazal vidno, kaj zmore, — naj zaključimo* to poročilo, saj nas je bilo Notranjčev na slavnosti toliko, da po njih vsak drugi lahko izve, da mu je lahko žal, če ga 12. t. m. ni bilo v Postojni. Pri¬ pomnimo še, da se je veselica izvršila brez najmanjšega nereda. Težko so se ločili gosti od Postojne. Družba za družbo je na večer postajala pred Vilharjevim spome¬ nikom, — Čehi so mu zapeli svoj »Kde domov muj", Slovenci pa njegov „Po jezeru". Nam vsem pa ostane Vilharjeva slavnost vedno v spominu. Politične vesti. Logaška skupščina in udanostna izjava, ki je na njej izostala, še zdaj razburja javnost. Več kot 4 / 5 skupščinarjev se je izreklo proti udanostni izjavi iz * O političnem pomenu slavnosti bomo še pisali. »Za mnogo me vprašaš," odvrne uskok, »saj drugega ne delam. Povem ti, da sem pred sedmimi leti pobil pagana Fehata pri Jelini pod Alapičem in Lenko- vičem. To je spomina vredno, za malo streljanje se ne vpraša." ,,A kdo je bil vojvoda", vpraša zopet Ilija. »Bil je Ognjan Strahinič." »Dobro je, ali si pa poznal vojaka, ki biva v naši vasi, a je rodom iz Like." »Sem, misliš na Matijo Gušetiča. Njegova sablja ni poznala milosti." Nato zakliče Ilija: »Moj si, vidim, da govoriš resnico. Matija mi je pravil o tebi, da si junak in poštena duša. Sprejmem te za gosta. Sedi k meni." In peljali so se vsi skupaj na Ilijin dom, kajti tudi župnik se v pozni noči ni rad vrnil na dom, kjer so ga pričakovali šele dva dni pozneje. Kata je moževe goste lepo vsprejela. »Snemi orožje, prijatelj", pravi Ilija, »dosti si ga prinesel." Marko vrže zdaj suknjo, torbo, pas na skrinjo in prisloni puško ob oknu. Nato se vsede poleg župnika v kot. Tačas pa sta dve plavi glavici pomolili iz postelje kakor miški iz moke, a ko jih uskok pogleda, se zavle¬ četa brž pod odejo, a tretja glavica, ki se pojavi izza peči, se ni preplašila. Bil je to črnolas šestleten dečko. Roke sklene za hrbtom, se postavi pred brkatega Marka in ga začne mirno motriti. »Čegav si sinko", vpraša vojak malička. »Jaz sem Stjepko Gregorič", odgovori mali resno. »E pa te Bog poživi, sinko. Ali si priden? Ali znaš moliti?" »Znam", odgovori deček, „a kdo si ti?" »Jaz sem vojak." „A čemu ti bo puška." »Da streljam ž njo Turčine." »Vidiš * ono puško", pokaže mali s prstom na Gregoričevo puško, „i moj tata je streljal Turke." »Pojdi sem sinko", reče vojak in vzame dečka na koleno. Med tem prinese gospodinja Kata večerjo. »Hajd v posteljo", pokara Kata sinčka, »zate ni zdaj večerja, ampak postelja." »Pustite ga“, prekine Kato vojak in pogladi malega, »naj sedi pri meni mali junaček. Lep je, vrgel se je po mamici." »A ni mu treba, da vam dela sitnost, ko ste trudni", ugovarja kuma Kata vesela Markove pohvale. (Dalje prih.) Stran 346. NOTRANJEC Letnik II. enostavnega vzroka, ker ne uvidijo, kak smisel bi imela. Zdi se jim to ob sebi umljivo. Čuje se pa. da si sedanji prvomestnik Zupan, čeravno mu je velikanska večina skupščinarjev dala čutiti, da nasprotuje udanostni izjavi, na skupščini sicer ni upal o njej izpregovoriti. da pa je po skupščini podal udanostno izjavo, če že ne skupščine, pa vsaj vodstva. Opiral se je baje pri tem na sklep vodstva, a to ne velja, kajti nastop skupščine je vsak tak sklep ovrgel, če se je res glasil tako, da se v slučaju, da skupščina udanost izreče, vodstvo samo pokloni. Vprašamo sedaj, ali je res, da je prvomestnik Zupan podal udanostno izjavo na tak način, da se je mogla umeti kot izjava ,,Družbe 1 '? Ce je res, potem se je prvomestnik klanjal le v svojem zasebnem imenu, ker v drugo ni bil pooblaščen. Vpra¬ šamo dalje, ali je res, da je prvomestnik že pred skupščino naznanil glavarstvu, da se pride skupščina priklanjat? Če je to res, potem ima prvomestnik lepo mnenje o parlamentarizmu. Zakaj se potem sploh skli¬ cuje skupščino? V interesu „Družbe“ opomnimo še: V ,,Družbi" je dvoje vrst članov; eni so mnenja, da mora „Družba“ pošiljati udane brzojavke, kakor kako vete¬ ransko društvo, drugim to ne gre v glavo. Večino imajo slednji. Kakor hitro so v tem načelnem vprašanju mnenja nasprotna, veleva vodstvu takt, da se temu vprašanju izogne s tem, da ne draži članov nasprotnega naziranja. Po slovanskem svetu. Hrvati so dobili novo vlado. Trije pristaši nove smeri na Hrvaškem, tedaj ' opozicijonalci, so postali oddelni predstojniki. V jeseni se skliče sabor in nova vlada mu predloži svoje misli v obliki zakonskih načrtov, od katerih pričakuje Hrvatska svoj preporod. — S r b i j a še vedno krepko vstraja v carinskem boju z Avstrijo. — Na Ruskem so se začeli na mnogih krajih, osobito med vojaki krvavi upori zaradi razpusta „Dume“, a vladaje dozdaj zmagovita. Dopisi. Iz Vipave. Naš trg je doživel še malo tako ve¬ selih dogodkov; kot je letošnji, ko obhaja naše gasilno društvo svoj 25-letni jubilej. Letos je poteklo 25 let odkar so naši zavedni predniki ustanovili to potrebno društvo. Dolga je ta doba, društvo lahko z ponosom zre v preteklost, ker je zaradi svojega 'vestnega iz- polnevanja dolžnosti uživalo vsestransko spoštovanje. Vsi sedaj željno pričakujemo 8. sept., ko misli društvo na prav slovesen način proslaviti svojo 25-letnico. Na predvečer slavnostnega dne bo serenada po trgu, na strmih pečinah ,,Starega grada" bodo pa pokale rakete in umetalni ogenj bo rasviiljeval prijazno okolico. Slavnosten dan bo otvorjen s sv. mašo, ako bo le ta dovoljena od cerkvenega predstojništva. Po sv. maši bo sprejem došlih gostov, razdeljenje kolanj, in obhod po trgu. Ob 1. uri bodo otvorili gasilci z narodnjakinjami ples, istočasno bodo otvorjeni paviljoni, kjer se bodo prodajale srečke razglednice, sadje, cvetke i. t. d. Ob d. uri bo začetek večerne zabave: koncert vojaške godbe, petje in igra; nato bo zopet ples. Pi’i sprejemu kakor tudi pri poznejših točkah veselice bo svirala vojaška godba iz Gorice in sodelovala bodo dekleta v narodnih nošah. Vojaška godba bo svirala tudi na plesišču „Pod kostanjem" ; v gostilni g. župana bo pa igrala nabrežinska godba. Dne 7., 8., 9., sept. bo „Pod skalo" kegljanje na dobitke. Ako bi pa bilo vreme neugodno, tedaj nam je blagovolil preblagorodni gospod grof Lanthieri prepustiti grajske prostore. Vabimo torej kar najvljudneje vse prijatelje zabave, naj nas posetijo. Vsem dragim posetnikom kličemo torej: „Na veselo snidenje dne 8. sept. v zavedni Vipavi! • Iz Ornega vrha nad Idrijo. Dne 5. in 12. t. m. smo slišali v cerkvi oznanilo, da bo po litanijah po¬ poldne zanimivo predavanje, ki se naj ga v obilnem številu udeleže možje in mladeniči. Pouka željni črno- vrški občani so se res vabilu odzvali v tolikem številu, da je bila dvorana — pardon, nizka zatehla soba do zadnjega prostora zasedena. Ob napovedanem času je stopil na oder neki mlad gospod v spremstvu tovariša. Da bi izgledal bolj učen, je nosil velika očala. Brž pa smo spoznali, da to ni nikak profesor in sploh ne učena, ampak zelo plitva glava. Z nekega papirja je začel jecljati in stokati o potrebi in koristi katoliških organizacij. Očala so mu bile bolj napoti, kajti ovirale so ga v branju, med ,.govorom" moral je čeznje po¬ gledovati. To pa ni bilo „zanimivo predavanje", ampak vabitev na — III. ,,katoliški" shod. Bral se je program „katoliškega“ shoda, mogoče v svrho, da ga črnovrški brumni možje potrdijo. V njem sta dve prav zanimivi, a nedosegljivi točki, prva, da se naj reši sv. očetu izgubljeno ali ugrabljeno deželo in naj se ga reši iz ,,stiske" in „sužnosti“ (rečeno ni, kako — ali z mečem ali z denarjem — večkrat smo že čuli, da ima papež najmanj toliko denarja, da lahko 3-krat našo celo deželo kupi, potemtakem moramo misliti, da nas hočejo menda nekega lepega dne peljati v Italijo v boj). Nadalje naj pridejo šolske oblasti in šole pod disciplino duhovnikov, šole morajo postati strogo ,,katoliške" (kakor da bi bile zdaj paganske ali luteranske), učitelji bodo morali pod nadzorstvom župnikov, kaplanov, morda tudi farovških kuharic poučevati, ter mežnarji in konsumskimi knjigovodji (blagajniki bodo namreč duhovniki vedno sami). — S kvantami take vsebine in smisla je dolgočasil „predavatelj“ poslušalce, ki so drug za drugim zapuščali dvorano. Za njim je nastopil njegov tovariš in nerazločno ter naglo bral z nekega papirja, kaj ne vemo, le toliko smo umeli, da naj pri¬ demo na „katoliški -4 shod. Tako je reč nehala brez šuma. Govornika sta odhitela na malico v župnišče, imela sta menda žepe ravnotako prazne kot želodec, da sta se celo pivu v hladni Plešnerjevi uti morala odneči. — Vemo, da to resnično Notranjčevo poročilo spet zbode klerikalne kolovodje in da se utegne kaplan Letnik II. NOTRANJEC Stran 347. spet na leči zadreti nad tem listom. Oni dan je pravil na leči, da se je „Notranjec“ norčeval iz rožnovenske slavnosti. Kdor pa je bral oni dopis iz Zadloga, ve prav dobro, da je le ožigosal zadloškega podžupana. Iz obredov se ni norčeval, naj bo pobožen, kdor more ali hoče, a dolžnosti in prevzete naloge zato ne sme zanemariti. — Prav nesramno in grdo je od du¬ hovnika, da psuje na svetem mestu poštena dekleta, ki niso v Marijini družbi, da so že vse skusile. Le glejte, Vi kaplan, da Vaše družbarice drugim ne bodo sramote delale. Vsaka dobra reč se sama hvali, zato ne delajte nepoštene reklame za svojo robo. Domače vesti. Vence na vznožje Vilharjevega spomenika so položili: „Zveza slov. pevskih društev 1 ', „Slovenska Matica", pevsko društvo „Ljubljana“, občina Postojna, trg Postojna, postojnski Sokol, pevsko društvo „Postojna“ bralno društvo Orehek, Narodna čitalnica v Postojni, damski veselični odsek, ljudska knjižnica Nabrežina, Bralno društvo Rakek, Košansko pevsko drnštvo, dalje Vilharjeva rodbina in vnuki z napisom ,,očetu in tastu —• Josipina in Ludovik" ter „Staremu očetu". Poziv. Oni, ki imajo morda še kake tirjatve in račune zadevajoče Vilharjevega spomenika in del na veseličnem prostoru naj se zglase najdalje do 24. av¬ gusta pri odboru za Vilharjev spomenik v Postojni, ker se na poznejše oglase vsled sklepanja računov, ne bo moglo več ozirati. Vence, ki so jih položili Vilharju Damski veselični odsek, občina in Čitalnica postonjska je umet¬ niško izvršil umeteljni vrtnar g. Wider v Ljubljani. Seja občinskega odbora postojnskega je bila pretečeni četrtek. Prebral se je zapisnik zadnje seje in rešilo točke dnevnega reda. Pri raznoterostih je bilo stavljenih več predlogov in vprašanj, tako med drugimi predlog, da naj se vnovič vloži na pristojnem mestu prošnjo zaradi telefonske govorilnice v Postojni. Gosp. odbornik Fr. Gerstenmayer vpraša župana, kaj je vkrenil odsek, ki je bil v eni zadnjih sej voljen, da poizveduje glede primernih stavbnih prostorov za zgradbo meščanske šole in v kakšnem štadiju se sploh nahaja ta šolska zadeva. On opozarja, da ni več upanja, da bi prišla stavba letos pod streho, drugo leto pa tudi ne bo mogoče pripraviti pravočasno šolskih pro¬ storov pred početkom šolskega leta. Zato utegnejo na¬ stati nepotrebne neprijetnosti in zadrege. Gospod župan prosi občinskega svetovalca g. Arkota, da o tem po¬ roča. G. Arko pravi v svojem poročilu, da se mu čudno zdi zakaj c. kr. okrajni šolski svet toliko časa ne skliče udeležencev šolskega okraja, ki imajo sklepati glede prostora in šolskega poslopja. Občinski odsek, katerega omenja gospod odbornik Gerstenmeyer, je glede stav¬ benega prostora poizvedoval in bo svoječasno o tem poročal. Samoobsebi se razume, da so bile te poizvedbe potrebne le v informacijo našega občinskega zastopa, katerega nalog bo na dan razprave varovati koristi našega trga, Take poizvedbe ne bi smele biti povod za zavlačevanja in bi ne smele ovirati delovanja c. kr. okrajnega šolskega sveta, kateremu izključno pripada inicijativa v tej zadevi. Sedaj je treba rešiti vprašanje, kje in kako naj se pridobe potrebni šolski prostori za meščansko šolo, bodisi s prizidkom, kate¬ rega bi napravil naš krajni šolski svet ali pa z zgradbo samostojnega šolskega poslopja. O vsem tem imajo sklepati interesentje (občinski odbori celega političnega okraja) in baš zato je skrajni čas, da jih c. kr. okr. šolski svet skliče k posvetovanju. Po danem pojasnilu sklene občinski odbor, da naj se c. kr. okrajni šolski svet naprosi, da čimpreje razpiše dan tozadevne raz¬ prave, da se reši to nujno zadevo. Postojnsko jamo je obiskalo 12. t. m. 270 članov društva „ Jules Verne" iz Prage, popoldne pa 1432 ude- ležnikov slovesnega odkritja Vilharjevega spomenika. Knjižic „Spomenica Miroslavu Vilharju", ki jih je založil o priliki odkritja Vilharjevega spome¬ nika dotični odbor se dobi v Šventnerjevi knjigo- tržnici v Ljubljani in tudi pri odboru v Postojni. Kakor čnjemo namerava odbor poslati večje število knjižic nekaterim zaupnikom po Notranjskem, da jih razpeča¬ vajo med ljudstvo, kateremu so namenjene. Pešizlet iz Postojne čez Predjamo, Razdrto, Senožeče v Divačo napravi ob ugodnem vremenu v nedeljo dne 19. avgusta družba postojnskih planincev s svojimi ljubljanskimi prijatelji. Duhovniške spremembe v Notranjski. Kaplan g. Matevž Šušelj v Vipavi gre v Zagorje ob Savi, na njegovo mesto pa pride g. Franc Gabršček iz St, Ru¬ perta. G. Josip Lavtar gre iz Vrhnike v Št. Peter pri Novem Mestu. V Razdrto pride kot ekspozit g. Josip Mencinger, g. Anton Merkun pa iz Razdrtega v Mengeš. Kaplan g. Alojzij Vole gre iz Trnovega v Šmarje pri Ljubljani, na njegovo mesto pa pride g. Janez Cuderman iz Velike Doline. Za pogorelce na Studencu so nabrali leto¬ viščarji v „Grand Hotelu" v Postojni 145 K. „Košansko pevsko društvo" priredi dne 19. t. m. v Dol. Košani vrtno veselico v prid društveni zastavi. Na vsporedu je: petje, tamburanje, burka: „Pravica se je izkazala", srečolov, šaljiva pošta, ple¬ zanje na mlaj, ognjemeti i. t. d. Dragi Notranjci! Pri¬ hitite ta dan v obilnem številu v Košano, da bode društvo čim preje razvilo svoj prapor. Začetek ob 4. uri. Vabilo k tomboli, katera se vrši v nedeljo, dne 19. avgusta 1906 pred rojstno hišo Miroslava Vilharja v Planini. Začetek ob 4. uri popoldne. Tablice za tom¬ bolo po 20 vinarjev. Ker je čisti dohodek namenjen za gasilni dom, se preplačila hvaležno sprejemajo. K obilni vdeležbi vabi odbor prostovoljnega gasilnega društva. Lovski bataljon št. 20 pride 20. t. m. za jeden dan v Studeno. Stran 348. NOTEANJEC Letnik II. Običajnih vojaških kontrolnih shodov letos ne bo. Vojaške oblasti so menda prišle do prepričanja, da se z njimi ne dosega zaželjenih uspehov, pač pa da so za rezerviste precejšna nadloga. Za rezervne častnike pa ostanejo taki shodi še vedno v navadi. Nesreča. Dne 9. avgusta našla je neka ženska 55 let starega samskega vpokojenega finančnega paznika Janeza Primca iz Velike Bukovice št. 27 mrtvega v Eeki. Imenovani je potegnil dne 2. t. m. svojo pokojnino pri davčnem uradu v II. Bistrici ter še dne 5. avgusta popival po raznih gostilnah v Trnovem. Od tega dne so ga pogrešali, najbrže se je, ker je bil močno vinjen, ponesrečil. Požari. Dne 11. t. m. je opazil jetniški paznik Jeglič v Orehku, da gori v Studencu. Hitel je tja z 20 jetniki ter obvaroval s svojim energičnim postopanjem ta kraj večje nesreče. V bližini pogorišča je bilo shranjenih 1000 stot. sena, da se je to seno vnelo, bila bi najbrže cela vas pogorela. Tudi nekega mutastega moža je rešil Jeglič skupno z orožniškim postajevodjo iz Eazdrtega smrti. Bil je namreč v sobi, koje okna so bila z železjem zamrežena. Požarna hramba iz Hruševja, ki je prihi¬ tela na lice mesta, se je vrlo izkazala. Jeglič, kaznjenci in požarna hramba iz Hruševja vsi zaslužijo odkritega priznanja. Narodno gospodarstvo. »Živinoreja in mlekarstvo". Pod tem naslovom je zbral Anton Pevc, „mlekarski zvedenec“, nekaj podatkov kot navodilo za podružnike slovenskih mle- karen. Listi hvalijo knjigo na vse pretege. Eesnično marsikaj porabnega je znešenega vanjo, a v gospodar¬ skem slovstvu treba biti veliko bolj stogo kritičen kot v leposlovju. Podrobnejšo kritiko prinesemo pozneje. Najboljše sredstvo zoper krvavo uš, ki je tako škodljiva sadnemu drevju, je razredčen karbolinej za sadno drevje. Namazati je treba z njim vse kotičke in mesta, kjer zapazimo zalego, krvavih uši. Zelje poškodujejo rade gosenice kapusovega belina. Uspešno se da rabiti zoper to golazen živinsko sol. V to svrho je treba zvečer potresti s soljo gredice, kjer raste zelje, da jo črez noč raztopi rosa. Takih gredic gosenice ne obiskujejo. To postopanje se po potrebi in ob primernem vremenu lahko večkrat ponavlja, saj je sredstvo ceno in neškodljivo. Če se poškoduje škorja sadnega drevesa ali če se mu odlomi veja, dobi drevo lahko raka. To bolezen je silno teško odpraviti, zato je treba ranjeno drevo skrbno negovati. Vsaka najmanjša rana na drevesu se mora takoj zamazati. Gnoj od govede, pomešan z ilovico, je najboljše mazilo za drevesne rane. Kako se prepreči napenjanje pri ovcah in kozah. Napenjanje pri ovcah in kozah je vedno po¬ sledica nezdrave krme, ki jo dobi žival v hlevu ali na paši. Napenjanje lahko preprečimo, če smo dovolj pre¬ vidni. Ker je detelja, grah in fižol za napenjanje najbolj nevarna, moramo paziti, da prežvekovalci sploh nikoli ne pridejo do njih, tudi po ječmenovem strnišču ne smemo pasti, če ni žival dobila poprej nekoliko suhe krme. Če se žival pase na bujnem travniku, je prav potrebno, da jo nekoliko preganjamo. Pokošeno travo in drugo zelenje naj se daje le po malem. Poleti ne smemo dajati samo zelenja, vedno naj se poklada tudi nekoliko suhe krme. Po rosi in po dežju ni dobro pasti. Ovenele in sparjene krme ne smemo nikdar pokladati. Prašičem pitancem je dobro dajati dvakrat na teden raztolčene sode in oglja vsakikrat po 1 žlico. Prepreči se s tem preobilo nabiranje želodčne kisline. Tehniške in trgovske šole na Pruskem. V kraljevini Pruski je danes 19 šol, v katerih se poučuje o predelovanju kovin in gradbi strojev. Te šole pohaja 3132 dijakov. Na Pruskem je dalje 33 arhitektskih (stavbinskih) akademij s 5885 dijaki, 39 šol za tekstilno (tkalsko) in druge industrije s 14.424 dijaki. Dalje se nahaja na Pruskem 1301 šola za strokovno- obrtno izobrazbo z 202.905 dijaki-obrtniki, ki so obve¬ zani k strokovnemu pouku. 94 sličnih zavodov s 23.905 dijaki obstaja za prostovoljni pouk. Trgovskih šol je 316 s 34.206 dijaki. V desetih okrožjih je uveden obvezen pouk v trgovski stroki. Obrtne zadruge, osob. peki in mesarji vzdržujejo 423 strokovnih šol s 28.124 dijaki. O zlaganju zemljišč. Spisal A. D. IV. Z zložitvijo odpomore se tudi precej pomankanju poslov in delavcev. Koliko se prihrani namreč časa in dela, ki bi ga moral pri razkosanem posestvu izvršiti, in slednjič ima posel pred gospodarjem več rešpekta in gospodar lažje hlapca več časa pogreša. V zadnjem času se pri nas zelo gmajne delijo, vsled česar odpa¬ dejo skupne paše. Ljudstvo vsled tega zelo stoka, češ da se ne bode moglo več pasti, kar bo mlekarnam na škodo, ako so pa posestva zložena, bode lahko vsak pasel, kar pa pri razkosanem posestvu ne more. To so dobre strani zlaganja, a sedaj hočemo še pogledati, kakšne so slabe strani. Teh sploh nima, a vendar ima svoje nasprotnike, ki mu podtikajo slabosti. — Težko je ljudem se ločiti od sveta, ki so ga kdo ve koliko let obdelovali predniki in na katerem so se že dolgo vrsto let trudili in ga gotovo tudi s svojimi žulji zboljšali, a zato dohiti drugi svet, ki je bil more¬ biti preje last hudega sovražnika in ki ga je morebiti zanemarjal. To je največja zapreka, ki je kriva, da se zlaganje ne širi, kakor bi se moralo. To je tista točka, s katero nasprotniki najbolj prodirajo, češ da izgubi potem vsak veselje, vsled česar dostikrat novo posestvo proda. To pa ni res, kajti mnogoletne skušnje učijo, da dobe posestniki po zložitvi do novega posestva dosti večje veselje in večjo ljubezen in da je vsak dosti bolj navezan na novo posest, kakor je bil preje na svoje stare parcele. Da, vidi se, da celo prejšnji Letnik II. NOTRANJEC Stran 349. najhujši nasprotniki zlaganja pravijo, da se za nobeden denar ne umaknejo na stare parcele! Sploh pa dobi vsak po možnosti svoje prejšnje najlepše parcele ali vsaj del istih zopet v novem posestvu. Komisija se mora na to ozirati, le na izrecno željo posestnika mu komisija prisodi brez ozira na staro posest. — So občine, kjer so nekateri deli večkrat preplavljeni. Na¬ sprotniki zlaganja trde, da je oni uničen, ki dobi na tem prostoru svoje dele; toda že postava ukazuje, da to nikakor ne sme biti in da se razdeli tak svet, na kolikor mogoče več posestnikov. Ravno isto velja o toči. ki v nekaterih krajih večkrat bije. — Marsikateri menijo, da potem ne bi bilo dovoljeno, oziroma se ne bi moglo posestev ob zapuščinah deliti v manjše parcele. Po postavi se smejo posestva — torej tudi zložena — parcelirati, seveda in gotovo bodeš lažje in pravil¬ nejše razdelil veliko njivo, h kateri vodijo pota, kakor pa dolgo in ozko, h kateri niti pota ni niti pred de¬ litvijo, še manj pa po delitvi. S tem, da se še dalje deli danes že itak preraskosana posestva, se širijo servi- tute in se provzročajo prepiri in sovraštva med brati in sosedi. Tu pa bode vzkliknil zopet drugi nasprotnik: Če delimo zložena posestva, potem jih raji ne bi zla¬ gali, to je skozi okno vržen denar! Na to se vsakemu lahko odgovori: ne, to ni res! Dokaz temu sledeče: na Nemškem, kjer se zlagajo posestva že od 1. 1820. uče skušnje, da bi prišla zložena posestva, ako se bi tako razdeljevalo, ko sedaj, še le približno v 1500 letih v tako stanje, ko so bila preje, oziroma še vedno v boljše, kajti potem bode imel vsak pota k svojim par¬ celam. Odkrito rečeno pa, smo mi zoper to, da razdeli oče svoje posestvo med več sinov, kajti čez par rodov znajo postati sami kajžarji s par parcelami. Li ni bolje, da pusti oče le enega sina na domu in da druge izučiti rokodelstva ali če mu sredstva pripuščajo študirati kaj drugega? Toda to ne spada sem! (Konec prihodnjič.) Po svetu. Zidov je v Avstriji po zadnji ljudski štetvi 1,244.899, tedaj 4.75 % vsega prebivalstva. Na Dunaji jih je 146.926, v Lvovu 44.088, v Krakovem 26.671, v Črnovicah 21.585, v Pragi 26.614, v Gradcu 1617, v Tropavi 1051. Največ se jih peča s trgovino, namreč 535.247, s poljedelstvom 139.801, v obrtih jih je 351.112, v javni službi in svobodnih poklicih 198.442. Na av¬ strijskih vseučiliščih pride na 100 slušateljev 16 Židov, na tehniki celo 19. Po občevalnem jeziku se šteje k Nemcem 410.215, k Poljakom 622.235, Čehom 57.782, Rusinom 40.906, Italjanom 2940, Rutnunom 263, Srbom 63, Madjarom 165, Slovencem 25. V resnici niso Židi nobene imenovanih narodnosti, a med Slovani jih živi, kakor razvidno mnogo več kot polovica. Za kratek čas. Pošten najditelj. Vajenec pobere klobaso, ki je padla kuharici iz košarice in kliče za njo : Hej, izgubili ste klobaso, tu je, a najdnino sem si že odgriznil. Račun zidarskega mojstra: 5 kubikmetrov apna a 6 K = 30 K, 3 kubikmetre porabil = 18 K, 2 kubikmetra nazaj vzel = 12 K. Skupaj 60 K. V vojašnici. Koprol: Vaši gumbi niso čisti.— Kako se pišete? — Vojak: Klobasa. —- Koprol: No, že radi tega bi morali izgledati okusno. Listnica uredništva. Brezimnim dopisnikom v primerno uvaževanje iz¬ javljamo: 1. da anonimnih dopisov načelno ne natiskujemo, 2. da nobenega dopisnika ne izdamo. Obeh teh načel se drži vsako po¬ šteno uredništvo, — prvega, da sebe varuje mistifikacije, drugega, da varuje svoje zaupnike-dopisnike. Loterijske številke. Dunaj, li. avgusta. 85 51 77 49 84 Brno, 14. avgusta. 24 38 13 17 62 tihtBuajtB povsod »Hanin pridatek u korist družbe so. Cirila in Metoda o Ljubljani". =-■ Naroča te pri Ivanu Perdanu v Ljubljani. Darovi za Vilharjev spomenik. Gosp. Koncilija M. s soprogo, Rovinj, 4 K; gospa Kotnik Milka, Radovljica, 2 K; g. Kolar Peter, Piran, 5 K; g. Vičič Ivan, Sizzlo, Istra, 1 K; g. Paušler Miha, Piran, 1 K; g. Hrovatin Ant., župan, Vipava, 10 K; g. Meliva Anton, Lukanje, Štajersko, 6 K; g. Kobal Josip, Prem, 4 K; g. Prijatelj Matija, župnik, Slavina, 4 K; g. \Vester A., kaplan, Slavina, 1 K; gospa Bole Pavla, 1 K; gosp. Dekleva Fran, Slavina, 1 K; g. Zigman Fran, Slavina, 1 K; g. Tončič, postajenačelnik, Prestranek, 2 K; g. Verbič Fr., Slavina, 1 K; gosp. Havlin Vinko, Slavina, 1 K; gospa Boštjančič Marija, Slavina, 60 vin.; g. Križman Anton., Krško, 2 K; g. Rudolf Filip, Črnivrh, 10 K; gosp. Klemenc Matija, železn. čuvaj, Kranj, 2 K; g. Trkman Gregor, Podkraj, 4 K., g. Winkler baron Andrej, Tolmin, 20 K; gg. brata Smerdu Fran in Josip, Dunaj, vsak po 5 Iv; gosp. Urbančič Ivan, Trnovo, 8 K; g. Dekleva Fran, Slavina, 10 K; gosp. Frischkits Štefan, Celje, 10 K; neimenovan, Postojna, 10 K; g. Repič Peter, nadučitelj, Rakek, 2 Iv; g. VVartbuchler Fr., Trst, 1 Iv; gosp. Domicelj Makso poslal nabrano na Uncu po g. Ante Žagar iz Prezida 22 K; g. Kavčič Dušan, Admont, Štajersko, 5 K; g. Štolfa Josip, Sežana, 6 K; gosp. Valenčič Ivan. Trnovo, 20 K; g. Zupan I., župnik, Hrenovice, 5 Iv* gospa Schegula, Rudolfovo, nabrala od gg.: Vadnjal, c. kr. profesor, 2 K, dr. Žužek Leopold 10 K, dr. Schegula 10 Iv, dr. Žitek 4 Iv, dr. Slane 4 K, gospodični Pajnič 3 K, Vavpotič Frida 4 K, inž. Bloudek 5 K, Zurc Josip 2 K, Dolinšek, svetnik, 2 K, dr. Ogoreutz 2 K, dr. Pilshofer Anton 2 K, Vojska Vladimir 5 K, vsi v Rudolfovem; g. Debeuc Ivan, Rauber- komanda, 4 K ; g. Lenassi Dragotin, župnik v Šmihelu pri Št. Petru, po predtelovadcu 10 K ; gosp. Paternost Josip, Postojna, za prvi plakat 1 K; g. N. D., Postojna, 1 K; g. Dekleva Ivan, Ljubljana, 2 Iv; sl. gasilno društvo v Vipavi tO K ; g, Biauzani Ivan, c. kr. poštni oficijal, Trst, 5 Iv; g. Kobal Alojzij, Studeno, 10 lv; g. Zupan Andrej, Postojna, 5 K : g. Inocente Ivan, nabral na Uncu od gg.: Gnezda Franc 5 Iv, Ribarič Zoro 2 Iv; gosp. Kraigher Leopold, Postojna, 2 Iv. Srčna hvala! Odbor za Vilharjev spomenik. Stran 350. NOTEANJEC Letnik II. V hiši gospe Helue (Meh o Postojni • zobozdravnik • iz Ljubljane, Špitalske ulice št. 7 ✓ \ /• V 0. SEM V\ izvršujejo. Ordinira vsako soboto od 8. do 5. ure. jVlala naznanila. Vsaka vrstica y teh oznanilih stane 20 vin. Pri večkratni objavi se dovoli primeren popust. Denar je poslati naprej. Plača se lahko tudi s pismenimi znamkami. Landauer še dobro ohranjen se ceno proda v Postojni hišna štev. 110. Srnjaka samca, dve leti starega proda trgovec Ivan Vidmar v Črnem Vrhu nad Idrijo. Kašelj. Kogar kašelj nadleguje, naj rabi okusne in olajšujoče Kaiserjeve prsne karamele. 2470 notarsko poverjenih spričeval nam dokazuje, kako uspešno se jih rabi zoper kašelj, hripavost, katar in zaslinjenje. — Zavitek 20 in 40 vinarjev. — Edino pristne so one, ki' imajo varstveno znamko »Drei Tannen«. Zalogo ima J. Hus, lekarnar v Vipavi. Cementne cevi razne velikosti so po zmernih cenah naprodaj pri Jos. Deklevi v Postojni. Učenec in učenka se takoj sprejmeta v trgovino mešanega blaga Frana Zadnek v Senožečah. Konjskega hlapca, v starosti 20—40 let, veščega tudi do¬ mačih del, sprejme takoj z mesečno plačo po dogovoru Karol Kovač, mesar in gostilničar v Starem Trgu pri Rakeku. Tržne eene "v Ljubljani. Semena: Domača detelja . . . . . od K Lucerna.» » Laneno seme . » » Fižol: Rudeči ribniški Prepeličar . Žito: Pšenica Rež .. Ječmen Oves Ajda Goveje z rogmi vred . Telečje. Svinjske . Lisičje. Kunine (belice) » (rumenice) Dihurjeve . Vidrne . Kože: Ji. ji a k & iz boljših hiš sprejme na dobro hrano ter lepo in zračno stanovanje mestni učitelj. Posebna soba ter strogo nadzorstvo. Ponudbe sprejema A. A. Prečne ulice štev. 2. II. nadstropje, Ljubljana. Notranjska posojilnica v Postojni N registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Cs Posluje vsak torek in petek od 9.—12. ure ===== dopoludne. ===== ® p @ Obrestuje hranilne vloge po 4 , / 2 °/o brez odbitka rent¬ nega davka, katerega plačuje sama. & .JL Daje posojila proti vknjižbi po 5°/o in amortizaciji najmanj l°/ 0 , na osobni kredit po 6%. a 0 @ Prošnje za posojila se sprejemajo le ob torkih, posojila se izplačujejo le ob petkih. ■h TS m m pivovarna„G. AUEP-jevi dediči v Ljubljani, Wo!fove ulice štev. 12. priporoča svoje izvrstno marčno in na bavarski način varjeno pivo ... v prid dražbe sv. Cirila in Metoda. =_ ££ Zaloge na Notranjskem so: v Idriji (založnik gosp. Franjo Didič, posestnik i. t. d.), v Št. Petru na Krasu (založnik gosp. Anton Rebec, vinotržec), v Prestranku (založnik »Mlekarska zadruga") in v Žireh _ (založnik gosp. Matija Gostiša, posestnik). .-..= - Letnik II. NOTRANJEC Stran 351. Zarezano strešno opeko RT" (Falz) navadno strešno opeko, kakor tudi zidak, žlebak in vsako drugovrstno opeko ima v zalogi Kopo! MmM opekarnar na Vrhniki (Notranjsko). _ ~ AA AA AAAAA AAA. A AAAA A AAAAA AA A A a Svetovnoznana peta: Jaar:a je odprta vsak dan ob pol 11. uri dopoludne in je izključno električno razsvetljena. Od 1. marca do 31. oktobra je odprta tudi ob pol 4. uri proti vstopnini K 5- — za osebo. Ob nedeljah in praznikih pa le K 3'— za osebo. < -- — ——— - - _ _ /V . v-y YYryryYYVYVVYYyVYVYYYVYVYYVYYYYYYV' Notranjci, rabite narodni kolek v korist družbe sv. Cirila in Metoda! MARS SE v Postojni. Akcidenčna tiskarna. i'. Knjigoveznica. r=r= Fotografični atellje. KI M KI Zaloga vsakovrstnih tiskovin za županstva, krajne šolske svete, šolska vodstva, posojilnice, mlekarske zadruge itd. Izvršuje se po naročilu vsa druga tiskarska dela kakor n. pr. letna poročila, cenike, vabila k veselicam in občnim zborom, programe, nazna¬ nila o zarokah, porokah itd., parte liste, pisma in kuverte z naslovi, posetnice, razglednice, trgovska naznanila itd. itd. Zahtevajte cenike zastonj in poštnine prosto. ™ Franc Čuden najstarejša eksportna tvrdka na debelo in drobno. Upai* in trgovec zlatnine in srebernine, delničar prvih združenih tovarn ur »Union« v Bielu, Genovi in Glashiitte. POZOR! BERITE! Hajcnejša in najfaitnjša nošnja n Amerika je s parniki ..Senernnemškepa [lnpda“ iz BREMN9 v NER-Y0RK s cesarskimi brzoparniki ^Kaiser Wiiheim 11.“, „Kronprinz Wilhelm“, „Kaiser Wihelm der <3rosse“. FreHomorska vožnja troja somo S do 6 dni. Natančen, zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navednega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino le pri EDVRRDCJ TRVCRRjO KOLODVORSKE ULICE ŠT. 35. nasproti občeznani gostilni „pri Starem Tišlerju“. Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se tikajo potovanja, točno in brezplačno. — Postrežba poštena, reelna in solidna. Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Kolorado, Mexiko, Kalifornijo, Arizona, Utah, Wioming, Nevada, Oregon in Washington nudi naše društvo posebno ugodno in izredno ceno črez Gaiveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimora in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilijo, Kubo, Buenos-Aires, Kolombo, Singapore, v Avstralijo i. t. d. Stran 352. NOTRANJEC Letnik II. Rastlinski liker rastlinska grenčica —* „Jelen“ *—^ sta sestavljena iz najzdravilnejših pla- ^ ninskih rastlin, podpirata in pospešujeta prebavo, krepita želodec in z njim celo človeško telo ter sta vsled teh svojih last¬ nosti najboljša izdelka te vrste. • • • Edini izdelovatelj: Anton Jelenec v Idriji, imetelj rastlinske destilacije „JELEN“. t. - 9 ifcg C Izdajatelj Maks Šeber. — Odgovorni urednik Mihael Rožanec. — Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.