Koroška Kronika
IZDAJA P. W. B. - BRITANSKE ZASEDBENE SILE V AVSTRIJI
Številka 4	Celovec, 10. avgusta 1945	Cena 15 grošev
Dvojni preobrat na Daljnem vzhodu
Atomske bombe na Japonsko - Sovjeti napovedali vojno
Radio Tokio poroča, da je življenje v Hi« rožimi uničeno. Osebe, ki so bile na pro« stem, so zgorele .druge pa je ubil zračni pritisk. Japonske oblasti ne morejo pove« dati, koliko ljudi je mrtvih. Vsaka, pa naj si bo še tako površna cenitev je nemogoča.
Najmočnejša bomba sveta, tako svana atomska bomba, je bila v nedeljo vržena iz ameriških letal na japonsko oporišče Hiroshima zapadno od Kobe.
Se naslednji dan šo Se valili gosti oblaki prahu in dima. itad mestom. Skozi te oblake so brneli £e novi ameriški stroji, težko ob-ložsrtt \ navadnimi bombami, obmetavat nadaljnja japonska mesta. Za poglavitne cilje so si izbrali industrijske naprave okrog To-kija in Yokohame.
Ves svet je poln pričekovanja ,kdaj in kje bodo na Japonsko padle naslednje atomske bombe.
Nova atomska bomba presega po svojem učinku vse do sedaj znano razstrelivo. Njena eksplozivna moč je dvatisočkrat večja kot angleška lO.OOOkilska bomba, ki je bila do sedaj najbolj učinkovito orožje v zračni vojni. Predsednik Truman je k t#nu dogodku rekel:
„Uporaba novega orožja bo velikega pomena za nadaljevanje vojne na Japonskem. Neprestani opomini Japoncem, naj ne nadaljujejo vojne, so s tem prejeli strašno potrdilo."
V	uradnem poročilu predsednika Trumana so bile podane še druge podrobnosti o izdelavi bomb in o zamudnem raziskovalnem delu.
IZUM SE JE POSREČIL NA ANGLEŠKEM
Malo ur za predsednikom se je oglasil angleški ministrski predsednik Attlee ter podal izčrpno izjavo o isti iznajdbi, ki postavlja svet pred ogromno novo. dejstvo. Prav za prav je na usta ministrskega predsednika Attlee-ja govoril nihče drug kakor Churchill sam. Ta je, preden se je od vlade umaknil, -apizal pregledno pore čil;' o 'znanstvenem delu, zamudnih poizkusih in drugih tehničnih pripravah, ki so končno dovedli do orožja .kakršnega človeški rod ne pomn.i
Churchillova listina razodeva ,da so se prvi načrti v vsej tajnosti snovali že leta 1939. Delo je slonelo na znanstveno podprtem spoznanju, da se ob razkroju atomov (najmanjših delcev kake tvarine) sproščajo silovite energije. Poleti 1941 je odbor angleških strokovnjakov na zaupni seji ugotovil ,da bo mogoče, še pred koncem vojne izdelati atomske bombe.
BOMBA SE JE IZDELALA T AMERIKI
Vodilne vojaške osebnosti so zahtevale, naj se delo pospeši. Prezident Roosevelt je dne 11. oktobra 1941 predlagal, naj se poskusi in priprave nadaljujejo v Ameriki, kjer zračni napadi ne bodo mogli ovirati dela. Ne da bi svet kaj slutil, je skupina najsposobnejših angleških strokovnjakov odpotovala v Ameriko ter se tam lotila velepotez-nih poskusov ob sodelovanju ameriških so-trudnikov. Leto dni kasneje so bili že tako daleč, da so obratovale prve tovarne za novo orožje. Dragocene sirovine, ki so bile za proizvodnjo neobhodno potrebne, je dajala Kanada. Tako so tri vlade složno sodelovale v prevažni zadevi, o kateri se svetu niti sanjalo ni.
Pač pa so Nemci namigovali na skrivnostno orožje, ki da ga sami pripravljajo, in res so njihovi napori obrodili znatne uspehe, kakor priznava Churchill. „Z božjo pomočjo je znanost zaveznikov nadkrilila vsa nemška prizadevanja." In tako je nemška oboroževalna industrija daleč zaostajala, dokler ni končno za vselej obtičala.
KAJ PRAVIJO UČENJAKI
Dr. Robert Wood, profesor fizike na univerzi v Baltimore (Amerika) je prepričan, da pomeni novi izum temeljit preobrat za svet vobče. „Se deset let," tako izjavlja „pa vsi moderni motorji bodo le še spomin na preteklost."
Drug profesor, dr. Volrath iz Kalifornije, je mnenja,, da v bodoče premog in nafta kot pogonska sredstva ne bosta več veliko pomenila. Danes sta še znatna vira energije, jutri bo drugače .
V	listu „New York Times" neki strokovnjak razmišlja o tem, kolik preobrat je najnovejša vojna povzročila ne samo v državnem življenju ampak tudi v znanosti in gospodarstvu. Najsilovitejša novotarija, atomska bomba, bi morala sedaj postati učinkovit pripomoček za uresničenje trajnega miru med narodi
STRAHOTNA MOČ
Med zavodi, na katerih so delali prve poskuse, zavzema univerza v Oxfordu (An-glia) častno mesto. Neki fizik te univerze je dejal, da so v atomski bombi zgnetene energije, kakršne so skrite v soncu. Radi teh skrivnostnih energij sonce nenehoma žari in siplje na vse strani luč, toploto in kemične žarke. Sto- in stoletja so se alkemisti trudili, da bi iztaknili kamen modrosti, s katerim bi se dal svinec spremeniti v zlato. Danes so se te sanje presenetljivo uresničile, dasi v drugačni obliki. Strokovnjak je namignil ,da se pri izdelovanju atomske bombe uporabi kot temeljna snov tako zva-ni uranij, to je zelo redka kovina. Pridobiva se enako kakor radij iz uranove smolnašte rude.
ORJAŠKE TOVARNE r
Treba je preoblikovati ogromne količine rude, da se pridobi malenkostna drobtina uranija. Predsednik Truman je v svoji izjavi pretekli ponedeljek povedal, da je bilo spočetka pri poskusih okoli atomske bombe zaposlenih 125.000 učenjakov, tehnikov in delavcev. Mnogi teh so se čudili, da gre v tovarne toliko snovi, a vrača se iz njih sko-roda nič. Pač se je nekaj vrnilo, samo da je bilo komaj vidno, zato je pa imelo v sebi strahotno moč. Več kakor dve milijardi dolarjev so požrli poskusi in je požrla izdelava atomskih bomb.
NOVO OROŽJE BO V SLUŽBI MIRU
V poročilu prezident Truman naglasa, da je pri ameriškem kongresu izposloval ustanovitev posebne komisije, ki bo imela nalo-
Vlade štirih velesil so dne 8. avgusta izjavile, da so se odločile, Avstrijo dokončno ločiti od Nemčije. Vlada dr. Karla Rennerja, ki že delj časa posluje na Dunaju, se pooblašča, da razširi svojo pristojnost na vso Avstrijo. Varuštvo zaveznikov pa ee ostane.
Rennerjeva vladal,po vršila svoje posle, dokler ne pride v Ävktriji do svobodnih volitev. Potem se bo «po volji naroda sestavila dokončna vlada. Dokler se to ne zgodi, ostane Avstrij3 razdeljena na štiri zasedbene predele, od katerih bo vsak pod posebnim vojaškim komisarjem. Ti komisarji bodo tvorili „Zavezniško svetovalstvo Avstrije”.
Posebna komisija se bo nemudoma lotila trojne naloge:
1.	Avstrijo urediti kot ozemlje zase, ki nima nič skupnega z Nemčijo.
2,	« Ustanoviti osrednjo avstrijsko upravo.
go, da nadzira proizvodnjo in uporabo atomskih bomb. Komisija bo tudi-razmišljala o tem, kako bi se dalo novo orožje najkoristneje uporabiti za utrditev miru na vsej zemeljski obli.
UČINEK PRVE ATOMSKE BOMBE
Po najnovejših vesteh z Daljnega vzhoda je mogoče nekaj več povedati o strahovitem učinku atomske bombe, ki je padla na mesto Hirožima. Te-le vesti prihajajo iz glavnega stana generala Spaatza:
Ko so se oblaki in sopare po mogočni ’ eksploziji nekoliko razkadile, so mogla iz-vidniška letala napraviti posnetke kraja, kamor je atomska bomba priletela .Iz posnetkov se razvidi, da je predel v obsegu mestne občine celovške (dobrih 10 štirijaških kilometrov) docela razdejan. Po(eg tega je nastala še precejšnja škoda v bližnjem ozemlju. Lahko se reče, da Hirožime ni več.
Polkovnik Pavel Tibbets je poveljeval letečo trdnjavo, ki je vrgla skrivnostno bombo. Pripoveduje, da je bilo letalo že nekaj milij oddaljeno, ko se je bomba razpočila. Učinek je bil tako silovit, da se je posadki zdelo, kakor da je letalo zašlo v točo težkih flak-izstrelkov. Kar so potem mogli videti, je bil orjaški steber dima, za katerim je Hirožima izginila. Dim je silil 12.000 m visoko.
Fotografski posnetki kažejo, da je strašni pritisk stavbe naokrog kratkomalo odpihnil.
Le ogrodja posebno masivnih bunkerjev, ki so služili kot zavetišča, štrle zakrivljena v zrak. Domneva se, da se je ob razletu bombe sprostila blazna vročina, kakor če prileti na zemljo meteor.
3. Pripraviti pogoje za svobodne volitve kakor tudi za sestavo nove vlade na temelju takih volitev.
Ta sporazum so sklenili na sestanku zavezniškega posvetovalnega odbora za evropske zadeve v Londonu in vlade velesil so ga zdaj odobrile.
Nova začasna vlada na štajerskem
Novo začasno deželno vlado, ki jo je sestavil Reinhard Machold, so priznale angleške oblasti Č-lani vlade so pričeli uradovati dne 9. avgusta.
£>b prihodu angleških čet na Štajersko, je bivša deželna vlada pod vodstvom M a-cholda podala ostavko. Po nalogu polkovnika A. C. Wilkinson-a je dobil mandat za sestavo nove vlade zopet Machold.	|
SOVJETSKA UNIJA V VOJNI Z JAPONSKO
Vsem tem udarcem se je pridružil še eden:
Radio Moskva je predsinočnjim nakratka javil ,da je Sovjetska Unija od četrtka dalj« (9. avgusta) v vojni z Japonsko.
Ljudski komisar ža zunanje zadeve Molo« tov je sprejel obisk japonskega poslanika V Moskvi ter mu sporočil, da so zavezniki Sovjetsko Unijo naprosili ,da se vojne proti Ja« ponski udeleži. Sovjetska Unija da misli ostati zvesta zaveznikom, zato smatra za svojo dolžnost, da se vabilu zaveznikov od« zove.
Sovjetska vlada je vlado Velike Britanije in vlado Zedinjenih držav o tem koraku oO« vestila. Odločitev Sovjetske Unije je deležna popolne pohvale s strani zaveznikov.
BESEDILO VOJNE NAPOVEDI
Sovjetski komisar za zunanje zadeve Molotov je v sredo, dne 8. avgusta 1945, japonskemu poslaniku Satu izjavil:
Ker se je Japonska branila, uvaževati ultimat, ki so ji ga velesile poslale iz Potsdama, je Sovjetska Unija sklenila, da se udeleži vojne zoper japonsko napadalnost. S tem želi sovjetska vlada skrajšati vojno, zmanjšati število žrtev in prispevati k hitrejšemu miru. Sovjetska vlada se sklicuje na izjavo, ki so jo dne 26. julija 1945 soglasno podale velesile. Prepričana je, da na ta način pripomore svetu do skorajšnjega miru in pospeši odrešitev narodov, ki še vedno ječe pod težo trpljenja in žrtev.
Zunanji komisar Molotov je poslanika Sala h koncu obvestil, da izroča ob istem času sovjetski poslanik Marik japonski vladi v Tokiju podobno izjavo sovjetske vlade.
Volitve v Evropi
V	raznih državah Evrope se pripiavljajo za volitve, ki se naj vrše še letos. Skoroda vsem osvobojenim narodom se je dala obljuba, da bodo mogli na volišča. Na dlani je, da bo od teh volitev odvisen razvoj naše zemljine v bodočih letih.
V	Bolgariji bodo volitve v sobranje dne 26. avgusta. — Na Ogrskem nameravajo, kakor vedo povedati najnovejša poročila, prirediti 'volitve že dne 15. avgusta. — Na Češkoslovaškem se je volilni boj že začeL
—Na Poljskem bi tudi radi volili, ker je pa še toliko Poljakov razkropljenih po vsem svetu, je vlada sklenila, da bo volitve razpisala šele po vrnitvi vseh teh sto in sto ti-sočev rojakov. — V Jugoslaviji so se tudi že lotili volilnih priprav.
Manj jasen je politični položaj v Franciji, Belgiji,*Italiji in na Grškem. V vseh teh državah rešujejo še razna ustavna vprašanja,
Rennrr^ia vlada po smeiiUhlh priznana
Razmere na Runafu in zavezniška zasedba mesla
Popis Avstrijcev v Angliji
Dne 1. julija se je pričel v Angliji popis vseh tamkajšnjih Avstrijcev. Trajal bo do konca avgusta. Namen tega popisovanja je, da si angleške oblasti preskrbe potrebno statistično gradivo za vrnitev tistih Avstrijcev, ki bi želeli priti domov. Enako tako je tak pregled potreben oblastem v Avstriji.
.......... ......................... J
Pomanjkanje kuriva
Povsod v Evropi bo letos pozimi primanjkovalo kuriva, tudi pri nas. Britanska vojaška vlada je zato naslovila resen opomin na prebivalstvo. Na premog ni računati, ker bodo železnice, tovarne, plinarne in pekarne sproti porabile, kar se bo premoga nakopalo. Ostane torej les in tega ima Avstrija dosti.
Radi vojne je ostal najboljši čas za sečnjo neizrabljen. Letos je le še kakih sto dni pripravnih za gozdarsko delo. Oblast snuje obsežen načrt, ki naj zagotovi prebivalstvu preskrbo z drvmi. Upati je, da bo mogoče v pol toliko časa kakor navadno dodelati dvojno količino drv. Treba je le, da vsi sodelujejo. Če se ne najde dovolj rudarjev in gozdnih delavcev, bo vojaška vlada pošiljala nezaposlene osebe in delavce iz manj važnih obratov v premogovnike in gozdove.
V slehernem gospodinjstvu naj se do skrajnosti štedi. Kar imate premoga ali boste še dobili, ga porabite le deloma! Nekaj ga hranite za dni, ko bo 20 do 30 stopinj mrazal
Angleški in amerikanski dopisniki, ki so prispeli na Dunaj, poročajo, da je 72% hiš na Dunaju neporabnih za bivanje. Glavne vodne naprave so tako poškodovane, da se mora sedaj, to je tri mesece po končanih bojih, dovažati voda z vozovi. V celem mestu so odtočne naprave v 1200 krajih poškodovane in v istem številu vodne napeljave. Mnogo poškodb na teh raznih napravah je bilo popravljenih, a vendar so vodne napeljave okužene zaradi umazane vode.
Mesto je bilo zelo poškodovano, toda nobeden del mesta, ki je dajal prestolnici svetovni zračaj baroške arhitekture, ni bil tako poškodovan, da bi se ne dal popraviti.
Požari- in eksplozije so poškodovali stolnico sv. Štefana, opero ter gledišče „Burg", toda obzidje je ostalo nepoškodovano ter je ohranilo zunanje lice, tako da bo mogoče vse te stavbe obnoviti.
Cesarska palača je praktično nedotaknjena. Na Schönbrunn je padla ena bomba. Dunajski „Rathaus" je bil le malo poškodovan.
Palača poslanske zbornice, katere neokla-sičen stil ne odgovarja dunajski arhitekturi, je bila deloma uničena.
Cerkev sv. Karla, ki je en izmed najbogatejših baroških stavb, je ostala nedotaknjena.
Palača predsedništva vlade, kjer je bil umorjen Engelbert Dollfus, je, čeprav poškodovana, še vedno v rabi.
I Del mesta, ki je bil najbolj poškodovan, J» Franc Jožefovo obrežje, ob kanalu Donave^ kjer so se vršili hudi boji med Sovjeti in ia« branimi nemškimi četami.
Tudi delavske četrti, posebno one, ki sp» dajo k sovjetskemu področju, so bik težko poškodovane.
Hiša Karla Marxa pa, ki leži na ameriškem področju, katero je sezidala socialistična dunajska vlada pred šestnajstimi leti, da bi nudila udobna stanovanja z zelo nizko najemnino 5000-im delavcem, je skoraj nepoškodovana. Ravno tako je ostala nepoškodovana pred 10-mi leti, ko je bila bombardirana po ukazu Dollfusove vlade.
Zaradi teh slabih razmer je razumljivo, da se je pred enim mesecem razširila epidemi« ja, in da se je 250 oseb zateklo v bolnica zaradi tifusa.
Dunajčani in Rusi delajo vse mogoče, da očistijo mesto, toda ta naloga je zelo težke. Delo je otežkočeno radi pomanjkanja delov-nil sil. Krajevne oblasti so vpoklicale člane nacistične stranke in njihove družine, da odstranijo in očistijo ruševine, ki so nakopičene po vsem mestu.
Dunajčanom dobavljajo živež zlasti Rusi, bližno 43 tisoč ton žita, 2,7fi<0 ton sladkorjaj ki so od preteklega meseca maja poslali prix 400 ton mesa, 225 ton kave, 2700 ton soli 14 2500 ton maščob.
Nemške dajatve
„Velika trojica" je v Potsdamu sklenila, da bo morala Nemčija državam, ki so zaradi vojne utrpele izgube in škodo, toliko povrniti, kolikor bo v njenih močeh.
Sovjetska Unija dobi pravico, da se polasti nemških tovarniških naprav v Vzhodni Nemčiji. Zato se pa Sovjetska Unija obveže, da bo poljske odškodninske zahteve potolažila iz svojega lastnega deleža.
Zedinjene države in Velika Britanija kakor vse ostale upravičene države si vzamejo odškodnino iz zapadne polovice Nemčije. Poleg tega je tem silam na razpolago denar, ki ga ima Nemčija naloženega v tujini.
15% naprav, ki jih premore nemška kovinska, kemična in strojna industrija zapad-no od Turingije, je pridržanih Rusiji, zato bodo pa iz Sovjetske Unije dobavljali živila, premog, gnojila, cink, les in petrolej v enaki vrednosti.
10% takih naprav dobi Sovjetska Unija, ne da bi za to morala kaj plačati ali dobaviti.
V šestih mesecih se ugotovi, v kolikem obsegu Nemčija lahko brez škode prenese omejitev svoje industrije. Prenos tovarniških naprav se začne čimprej ter mora biti v dveh letih pri kraju. Kontrolni svet ob sodelovanju Francije določi, katere tovarne se bodo na račun vojne odškodnine preselile v zmagovite države.
Potsdamska konferenca še je dalje zedinila o uporabi nemške trgovinske mornarice.
Kraljevec (Königsberg) pripade Sovjetski Uniji, enako tako pas vzhodnopruskega ozemlja, ki je potreben, da se luka veže s sovjetskim zaledjem.
Evropski begunci se vračajo iz Londona
Begunci iz Evrope, ki jih je med vojno zaneslo v Anglijo, se sedaj na tisoče vračajo. Zlasti se to pozna v Londonu, odkoder se je že 12.000 tujih državljanov izselilo. Več ko še enkrat toliko jih pa čaka, da bi mogli v domovino. Odhod toliko tisočev ljudi pomeni znatno olajšanje za londonsko prebivalstvo, saj postanejo stanovanja v znatnem številu zopet prosta.
Indsko odposlanstvo na potu v Anglijo
Indska demokratična stranka za neodvisnost, ki jo je pod nazivom „S war a j" ustanovil vodja indskih delavcev Irmnada Mehta, je sklenila ,da odpošlje v Anglijo pooblaščence ,ki bi naj z novo angleško vlado poskusil* noaaiania za ustavne pravice v orid
čele dne 1. septembra, rrva se bosta morala zagovarjati Goring in Ribbentrop. — Razprave, ki se bodo vršile v Nürnbergu, bodo trajale več tednov.
Nadaljnji nacisti prijeti
Trebljenje naci~ma na Koroškem In Štajerskem še ni končano. Vsak teden odkrivajo in zapirajo vrsto ljudi, ki‘so igrali v hitlerizmu pomembno vlogo.
V naslednjem prinašamo nekaj imen: Reichsamtsleiter in SA-Obersturmbann-führer Alfred Leitgen .nekdanji pribočnik Hitlerjevega namestnika Rudolfa Hessa.
Generalmajor orožništva Rudolf H a n d 1.
- SS-Sturmbannführer Dr. Werner D«e 1 p i n.
SS-Sturmbannführer Josef H e 1 f r i c h.
SA-Obersturmbannführer Wilhelm Stelze 1.
SA-Brigadeführer Thomas K o z i c h.
HJ-Bannführer Josef Egger.
SA-Sturmbannführer Otto Wernitz-n i g g iz Hermagora.
Dr. Fritz Pfleger iz Klagenfurta.
Preselitev 12 do 14 milijonov Nemcev
Dopisnik Reuterja javlja iz Berlina:
Iz vzhodne Nemčije, ki stoji pod poljsko in češko upravo se je pričelo izseljavanje 13 milijonov Nemcev.
Zavezniške oblasti bodo imele velike tež-koče s prehrano teh ljudi.
Zadeva feldmaršala von Brauchltscha
Posebni poročevalec lista „Sunday Obser* ver" sporoča, da odbor Združenih narodov za kaznovanje velikih vojnih zločincev bo kmalu pričel pregledovati slučaj feldmaršala von Brauchitza ,ki je bil poveljnik in vodja nemeke vojske do decembra 1944. Von Brauchitsch je eden izmed feldmaršalov, ki se ne nahajajo v internaciji kot vojni ujetniki, temveč živi z družino na kmetiji blizu Eutina v Holsteinu.
Pogoji italijanskega premirja
V septembru 1943 je Italija sklenila premirje, pogoji so pa ostali deloma tajni. Britanska vlada je nedavno izjavila, da trenutno žmagalci še nimao namena .objaviti pogoje, ki so jih Italiji naložili za premirje. Splošno se domneva, da se bo delo za mirovno pogodbo z Italijo kmalu pričelo. Po sklepih potsdamske konference se koncem avgusta sestane v Londonu svet zunanjih ministrov velesil in vse kaže, da bo mirovna pogodba z Italijo njegova prva naloga.
Poslanica feldmaršala Mon!gomery-)a
Vrhovni poveljnik britanske posadke v Nemčiji, feldmaršal M o n t g o m e r y, je objavil poslanico nemškemu prebivalstvu. V njej se med drugim bere:
„Trije meseci so minili, odkar je Nemčija položila orožje in so zavezniški narodi prevzeli oblast v vaši deželi. Zavezniki streme za tem, da Nemčijo do kraja razorože in nacizem docela iztrebijo. Da se ta cilj doseže, je potrebno delo, ki gre prav v podrobnosti. Moj namen pa je, da vam pustim toliko svobode, kolikor se to da spraviti v sklad z vojaško varnostjo in nujnostjo.
Po malem se bodo spone, ki oklepajo tiskovno svobodo, rahljale. Tudi si zavezniki prizadevajo, da podpro razmah svobodnih
strokovnih zvez nemekega delavstva, v kolikor to zasedbeni red dopušča. Prav tako mislijo zavezniki pospeševati razvoj političnih strank na demokratični podlagi. Povsod v Nemčiji naj se tvorijo krajevne samouprave, pri čemer bodo zavezniki pazili, da stopijo na mesto odpuščenih nacistov možje, ki po svojih političnih in moralnih lastnostih jamčijo, da bodo znali prispevati k demokratičnemu preporodu nemškega naroda. Zima bo polna težav. Pripravljeni moramo biti, da bo primanjkovalo premoga, stanovanj, vozil in drugega. Nima smisla, če si pred tem dejstvom zastiramo oči. Nemško prebivalstvo bo moralo v bodoči zimi trdo delati, če bo hotelo živeti."
Vojna je draga rec
Ko se je letos v maju babilonski stolp hit-ierizma s šundrom podrl, so se znašli zavezniki pred ogromnim kupom razvalin. Med razvalinami se je pa skrival marsikateri uporaben vojni plen. Tako se poroča, da so zavezniški častniki odkrili zaupne listine, ki vsebujejo številčno gradivo o nemških izgubah do 30. novembra 1944. Angleški štabni častniki, ki so spise proučili, zagotavljajo, da ni razloga, dvomiti o pristnosti in točnosti tega gradiva.
Gre torej za uradni seznam nemških izgub in ta nam razodeva, da je nemška oborožena sila pustila na bojiščih skoroda dva milijona mož (natančno število: 1,911.300). Poldrugi milijon našteva nemški seznam kot pogre-šance in 278.200 kot vojne ujetnike. Nadaljnjih 43.352 so vojaške oblasti tekom vojne odslovile kot nesposobne, 722 pa jih je zbežalo.
Ce govorimo o uradnem seznamu, tedaj delamo to le radi nekake praktične udobnosti. V resnici obsega statistični plen cele skladanice spisov in seznamov. Med njimi so tajne listine, ki obravnavajo zanimive podrobnosti, Med drugim se bere, da je bilo 9523 nemških vojakov po prekem sodu obsojenih na smrt in ustreljenih. Na nekem seznamu je napis nečitljiv, ker ga je nekdo s tušem zamazal. Kar je ostalo, so imena 270
mož. Kakor se domneva, gre za vojake, ki so jih dolžili veleizdaje ter jih usmrtili. Vsega skupaj se nabere, če sezname seštejemo, nepregledna armada štirih milijonov ljudi, ki jih je hitlerizem po nepotrebnem daroval molohu vojne. Res se bo marsikdo še vrnil, saj so všteti tudi ujetniki, a žrtve so to vendar, ker ne bo med njimi niti enega, ki ga ne bodo težili ‘spomini na več ali manj bridko trpljenje. Že dolga odsotnost od doma in sorodnikov pomeni bolečo odpoved.
Poudariti velja, da se nanaša ta pregled n% dobo od začetka vojne do 30. novembra 1944. Vojna se je pa še vlekla svojih pet mesecev in izgube v tem času tudi niso mogle biti skromne.
Na zapadni fronti je Nemčija izgubila
461.000	mož (mrtvih, pogrešanih in ujetih), v Afriki 102.000 mož, v Italiji 145.000 mož, na Balkanu 36.000 mož, na vzhodni fronti pa je vojna vihra zahtevala nič manj kakor
1.419.000	mrtvih in 907.000 pogrešanih.
Suhopotna armada je naštela 1,709.739
mrtvih, mornarica 51.774 mrtvih in zračna sila (Luftwaffe) 149.787 mrtvih.
V Nemčiji so poznali še eno fronto radi zračnih napadov na zaledje. Na tej domači fronti je prišlo ob življenje kakih 65.000 vojaških oseb in tisoč jih je izginilo. Kot vzrok navajajo uradni zapiski bombne napade zaveznikov, a puste veljati še „druge vplive".
h
«.ti
-----«I*m n;jj( i/oinih
pA-
j .lajiso!) znanih vojnih zločince? iz ' K vrst t-. istov se nahaja v nekem majnnea I itoiulu a Luksemburškem, kjer čakajo na j
svojo oDsodDO. Med ujetniki so: uonnz, GÖ-ring, Jodl, Keitel, Kesseiring, Blaskowitz,
Frick, Seyß-Inquart, Ritter von Epp, Daluege,
Alfred Rosenberg, Krupp von Bohlen, Streicher, Robert Ley, von Papen, Darre, Walter Funk in prejšnji madžarski državni upravitelj Horthy.
Posebni poročevalec londonskega lista „Daily Telegraph" podaja naslednjo sliko o življenju teh ujetnikov.
Da bi ujetniki ne izvršili samomora, jim ni dovoljene imeti samoveznic, vezalk, naram-mnic in pasov. Kot jedilni pribor jim služi samo žlica brez noža in vilic. Vsa steklena okna, kjer ujetniki stanujejo, so odstranjena in nadomeščena s celuloznim steklom. V spalnicah ni niti ogledal niti žarnic niti električnega toka. Jasno je, da ujetniki ne dobivajo nobenih britvic in brivskih nožev.
Dva nemška vojna ujetnika brijeta svoje nekdanje poveljnike. Vsak ujetnik ima vojaško posteljo ,trdo žimnico in lesen stol.
V sobah je mrzla tekoča voda. Vsako soboto se ti ujetniki kopajo s toplo vodo. Vsak dan jim čistijo nemški vojaki-ujetniki sobe, vendar se ne smejo ž njimi razgovarjati. Vojaki ne smejo tem 52 glavnim ujetnikom storiti nikake usluge.
s., v r’rr-. 'h vojni", -v	čila
so po večini kruh in sočivje.
Ak:	.■ '-„-bc povji;: i. moorišča ali
kak drug visok ooisKovalec, morajo ujetniki takoj vstati ter se vzravnati v brezhibno držo. Činov ni več. Bivši državni maršal se kot ujetnik nagovori: „Göring”.
Poročevalci tiska zaveznikov so videli Ribbentropa v kotu čitalnice, Göringa in Kesselringa pa na vrtu. Göring je shujšal za 10 kg, vendar je izjavil aemški zdravnik, ki ga zdravi, da je Göringovo zdravstveno stanje zelo dobro.
Schwerin-Krosigk in Meissner sta se raz-govarjala na hotelski verandi. Sama sta sedela Streicher in Ley, oba oblečena v ame-rikanske vojne uniforme. Ribbentrop in knez Philipp von Hessen sta bila pred kratkim opozorjena, naj držita svoji sobi bolj v redu. Knez Philipp je bil ponovno opozorjen, da ne sme jemati jedil s seboj v sobo.
Ujetniki morajo ob 6. uri zjutraj vstati in biti ob mraku zvečer v svojih sobah. Ako niso pri zaslišanju, lahko poljubno uporabijo prosti čas. Edina zabava so Dönitzu in njegovim prijateljem karte, ostali pa igrajo šah ali damo.
Vsako jutro se po skupinah učijo angleški. Poučujeta jih general Warlimont in viceadmi-ral Bürkner.
Ujetniki ne smejo pisati pisem niti sprejemati pošte.
l'slaino vprašanje v Jugoslaviji
Prve dni avgusta je v Belgradu zboroval kongres zedinjeni hnarodov 'Jugoslavije. Za predsednika jugoslovanskih narodov so izvolili maršala Tita. Tito je nato v govoru, ki ga je naslovil na navzoče, naglaeal, da je demokratična vladavina za Jugoslavijo najprimernejša. Zdaj se bodo morali narodi na jugoslovanskih tleh odločiti, ali so za monarhijo ali ne. Možna je pa samo ena odločitev. Monarhija bi bila kar nič v skladu z novim duhom Jugoslavije. Demokratične ustanove, ki jih je ustvarila Jugoslavija, bi bile v nevarnosti. Edina ustrezna vladavina je torej republika.
Odgovor na to je iz Londona nemudoma dospel. Dne 8. avgusta je v Londonu kralj Peter objavil Jugoslovanom proglas, v katerem omenja govor maršala Tita pred jugoslovanskim narodnim kongresom. Kralj Peter ugotavlja, da pomeni ta govor nič več in nič manj kakor dokončno odklonitev sporazuma, ki sta ga svojčas podpisala maršal Tito in ministrski predsednik Šubašič.
Medtem je napravil maršal Tito spretno potezo: razširil je parlament.
V začasno jugoslovansko narodno skupščino, znano pod kraticami AVNOJ, je vstopilo 124 novih poslancev. Od teh je 36 pripadalo nekdanji narodni skupščini v Belgradu ,kjer so stali v opoziciji proti Sedanjemu ministrskemu predsedniku Milanu Sto-jadinoviču (1935—1939). Ostale nove člane so po daljših pogajanjih določili voditelji demokratičnih strank. Tako so prilili AVNOJ-u nekaj demokratičnega olja v smislu političnih strank, ki si od prej laste tak naziv. Kljub vsemu je narodna skupščina republikansko usmerjena, ker pripada ogromna večina poslancev Ljudski fronti. Milan Grol, ejien’ izmed novoimenovanih ministrov .načeluje skupini 26 novih poslancev. Sam stoji izven Ljudske fronte.
Amnestija v jugoslaviji
Tisoči Jugoslovanov, kateri so bili radi sodelovanja z okupatorjem ali podobnih zločinov že aretirani ali obsojeni k prisilnemu delu, so danes zopet na svobodi. Na pobudo maršala Tita, ki je obenem ministrski
@o vsem sveiu
Vrhovno poveljstvo 11. amerške oklepne divizije, je danes javilo aretacijo Victor .von Karoly, ker je bil obtožen, da je leta 1934 usmrtil kancelarja Engelberta Dollfusa.
*
Poljska vlada je naslovila na poljske vojake, ki se še mude v tujini (n. pr. v Italiji), toplo vabilo, naj se odločijo za vrnitev v domovino. „Junaki iz Narvika, Tobruka in Cassina!" veli proglas. „Združite se z junaki iz Varšave in Gdanska!"
*
Kakor poroča londonski radio, so začeli zopet voziti vlaki med Dunajem in Italijo.
*
Londonski radio ve poročali, da bodo britanske čete prevzele pet nadaljnjih dunajskih okrajev. V ta namen se vrše pogajanja med britanskimi in ruskimi vojaškimi oblastmi na Dunaju.
*
Izvršilna zavezniška komisija za internirance je javila, da je od 400.009 oseb, ki so bile iz Francije, Belgije, Norveške in Holan-ske deportirane, umrlo 350.000 oseb.
Od 234.000 odpeljanih Zidov iz istih dežel je bilo najdenih pri življenju manj kot 10,000 in od 563.000 političnih jetnikov jih je ostalo samo 39.000.
*
Feldmaršal Smuts, načelnik južnoafriške vlade, je izjavil, da mora Južna Afrika vsa živila, v kolkor jih more le malo pogrešati, poslati v Evropo, da se prepreči lakota.
*
26.000tonska francoska vojna ladja „Strasbourg", ki se je v novembru 1942 v toulonski luki prosttfkroljno potopila, je bila zopet dvignjena na površje. Po temeljiti popravi bo znova služila svojemu prvotnemu namenu.
*
Ameriška vojaška sodišča v Nemčiji so dosedaj obravnavala 15.000 primerov. Všega posluje v vseh štirih zasedbenih pasovih Nemčije nad sto sodišč pod alijirano kontrolo.
*
Švicarski radio obvešča, da je bilo uradno javljeno, da je dovoz življenskih potrebščin v Švici nezadosten in ne dovoljuje nikakega poviška obrokov. Veljajo izjeme za obroke otrok.
*
jana zapustila Svivc dc ■	' -.. zveh
Radio Praga siri vest, da so ameriške vojaške oblasti izročile nekdanjega državnega ministra za Češko in Moravsko Karla Hermana Francka češkoslovaški vladi.
Izgube Francije v tej vojni
Reuter javlja, da po uradnem obvestilu, ki ga je danes izdalo francosko ministrstvo o vojni škodi, iznašajo civilne izgube povzročene v Franciji v tej vojni dvakrat toliko kot pa vojaške.
Umorjenih je bilo 450.000 civilistov in 200 tisoč vojakov, medtem ko iznaša število civilnih ranjencev 350.000 in vojaških 230,000.
Obvestilo javlja med drugim, da bo Francija zahtevala odškodnino da bo izvedla financiranje pokojnin in odškodnino civilnim in vojaškim osebam za škodo povzročeno med vojno.
šlezijski premog
Šlezija je prebogata s . premogom. Cenijo, da hrani elezijska zemlja v globini kakih tisoč metrov nekako 60 milijard ton dobrega premoga. Bilo bi ga torej dovolj, samo kako ga pošiljati v vse. kraje, kjer bodo pozimi potrebovali? Sovjetska Unija je, kakor se čuje, obljubila pomoč: dala bo vagone.
Letos v januarju so skušali Nemci premogovnike razdejali, toda Rusom je uspelo, da so vdrli prej, kakor so bile nemške priprave za uničenje končane. Tako so važni šlezijski zakladi črnega diamanta ostali človeštvu š» dalje dostopni. To utegne v letošnji zimi neštetim ljudem rešiti življenje..
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuinijiimmmimiiiiimiiimmiiiiimiimiimim
predsednik in minister za narodno obrambo, je JNOF izdal zakonski predlog, s katerim stopi v veljavo takojšnja amnestija. Ta odredba velja za vse one, ki so bili v različnih formacijah, vštevši četnike generala Mihaj-loviča. Izvzeti od amnestije so ustaše, „Hr-vatski teroristi", vsi tisti, ki so bili v službi srbskega nacističnega voditelja Ljotiča, člani Kulturbund-a, gestapovci, dalje člani fašističnih organizacij in očitni vojni zločinci.
Krajevne volitve v Sloveniji
Tanjug javlja, da, so se 30. julija pričele v Sloveniji volitve za narodne in krajevne osvobodilne odbore.
Odstotek volilcev, ki so se udeležili volitev, je zelo visok.
Po prvih vesteh je v Ljubljani, Mariboru, Novem mestu in drugih krajih več kot 90% volilcev volilo za kandidate osvobodilna fronta.
Cvetje in ki
Polkovnik pripoveduje/^^. 6...
Napoleonovega veterana Remy-a so danes pokopali. Zvečer so se pri vinu zbrali njegovi prijatelji. Bili so sami stari vojščaki.
„Mar ni' čudno," je dejal enooki capitaine, „kako je oča Remy pogodil svojo usodo?"
„Pogodil?" so vprašali drugi.
„Saj veste, lani smo pokopali ubogega Ma-reta. Lahko bi nas bil vse preživel, saj je bil najmlajši. Ko sva se vračala s pogreba, mi je šepnil Remy: ne bo minilo leto dni, pa pojdem za njim. Kar čudno je, kako je mogel vedeti, kaj ga čaka."
„Včasih se človeku res prikradejo slutnje", je potrdil malobesedni Thiebault, ki je imel za sabo osem velikih bitk.
„M-m!" je zmajal z glavo njegov sosed. „Slutenj ni. Če živi človek svojih 70 let, mu tjšči v glavo toliko misli, da se ena mora kdaj uresničiti. Vse gre naravno."
„Ker mi govorite o slutnjah, gospodje," se je oglasil colonel Garsault, „sem se spomnil dogodka, čudnega dogodka — najrajši bi vam ga zamolčal."
Seveda jim je s tem tako razburil radovednost, da so priklicali še en vrč dobrega vina na mizo. Polkovnik Garsault je moral izprazniti kozarec, potem bi bil moral še enega, pa ni mogel. Zato je rajši pripovedoval:
„Pomladi 1809 so se uprli Tirolci in čete našega cesarja Napoleona so morale iz de: žele. Toda brž so se vrnile in zraven sem bil tudi jaz. Poslali so me — bil sem takrat stotnik — s šibko kompanijo v odročen kraj. hneli smo dosti straženja na vse strani, sicer pa dovolj udobno življenje. Na eno sem pazil, na snažnost. Sovražil sem in sovražim mrčes kakor nič na svetu, zato sem svojim ljudem venomer zabičeval: Ljubite čistočo, ne trpite tujih gostov na sebi!
Prebivalci so živeli v veri, da ne bomo prav dolgo ostali. Ker so boji drugod po deželi še trajali, smo morali biti previdni — no, Garsaultu ni bilo treba nobenih naukov. Imel sem srečo, da sem ujel zaupnega sla, ki je raznašal tajna navodila po vaseh. Tako sem izvedel, da se za bližnji čas pripravlja nova vstaja. Umljivo je, da sem moral višje poveljstvo nemudema o tem obvestiti. Toda kako? Stali smo globoko v gorski dolini, cesta se je vila skozi soteske. Domačini, ki jim moj plen ni ostal prikrit, bodo gotovo prežali. Moral bi bil poslati kar vso posadko na pot, a te pravice nisem imel. Sklenil sem, da odpremim sergenta Vialarta ponoči samega ,po stezah čez gore k bližnji komandi. Vialart je poznal ozemlje, bil je zanesljiv dečko.
Pokličem ga, povem mu, za kaj gre,'in mu naročim, naj se zvečer pri meni javi, da dobi listine na pot. Mož me posluša, kakor se spodobi. Iznenada pa opazim, da se mu obraz spremeni. Nekaj kakor strah ga spreleti, oči se mu večajo — trajalo je malo trenutkov, potem je bilo vse dobro. Vprašal sem ga, ali morda čuti, da nalogi ne bo kos. Mož se je vzravnal in nekam užaljen je hotel odvrniti: „Capitaine —"
Dne 8. avgusta 1845 se je v Vetrinju tik Gelovca rodilo dete, ki so mu rojenice ob zibelki dodelile usodo kakor malokateremu: usojeno mu je bilo, da postane knez koroške glasbe in kralj koroške pesmi.
Tomaž Koschat je doraščal ne morda ob polnih loncih. Oče mu je bil skromen bar-var v vetrinjski suknarni in mati je bila ' prav tam zaposlena. Ali Tomažek je nosil v , duši zlat dar: to je bila preprosta, životvor-na izvirnost mlade duše, ki je videla povsod | sonce in je bila v večnem živem razgovoru z zemljo in nebom, z drevesi in živalmi, z vsem stvarstvom. Že takrat mu je v duši vse vriskalo in pelo, samo vedelo še ni, kako bi se izpelo v svet.
Lep glas grajske gospodične Josipine pl. Moro, ubrano petje cerkvenega zbora, ki ga je Morova vodila, vse to je napravilo globok vtis na mladega Tomaža. S 16. leti mu je že uspela prva skladba. Bil je cerkveni napev „Tantum ergo". Samo, da je na pevce ta skladba čudno vplivala — pri skušnji so postali Židane volje, vriskali so in naposled so celo zaplesali.
Tomaž Koschat bi bil moral postati duhovnik, zato je šel v Celovec študirat. Navdušeno je pel v zboru benediktinske cerkve, ia kadar so ljudje vedeli, da bo pel, so kar vreli v božji hram. V tej dobi je ustanovil ..Vetrinjski kvartet".
Bolj in bolj je čutil, da nima zvanja za duhovniški poklic. Ker mu je vetrinjski gra-fičak pl. Moro prigovarjal, naj postane kemik, in mu je tudi obljubil pomoč, se je SO letni Koschat odpravil na Dunaj. Tam ga T* čakalo stradanje, ker je podpora iz domovine usahnila — kriva je bila neka Ijube-
„Že dobro," sem zamahnil z roko, ker sem uganil, kje sem ga ranil, — „že dobro! Ser-gent Vialart je edini v kompaniji, ki ga pustim na tako pot."
Zvečer je moj sergent skrivaj odrinil.
Naj vam zdaj‘povem, da sem dan poprej napodil svojega slugo Benoita, ker sem bil packo začasil, ko je oblizoval posodo, v kateri mi je nosil jed. Nadomestil sem ga z Blaiscm, ki se mi je zdel ubogljiv, dhsi nekoliko navihan ‘ant.	"
Teden dni po Vialartovem odhodu se je upor res vnel. Ne brez izgub smo se pretolkli do svojega polka, ki se je umikal proti Bavarski. Tedaj sem zvedel, da moj sergent ni dospel do cilja. Kje neki je obtičal? To se je razjasnilo pol leta kasneje. Po Schön-brunnskem miru je francoska armada zopet vkorakala na Tirolsko, jaz sem pa prejel ukaz, naj doženem, kaj je s sergentom. Visoko v gori smo našli v skalnati globeli s kamni pokrito truplo. Bilo je Vialartovo, Kljub strohnelosti sem ga prepoznal. Menda je bil zašel v past. Tedaj sem se spomnil, kaj ga je čudnega spreletelo takrat, ko sem mu dajal navodila. Morda se je moža hipoma polotila slutnja, da ga vede pot v gotovo smrt?
Šest let kasneje smo stali pripravljeni, da bi šli naskakovat angleške postojanke. Bilo je pri vasi Waterloo v Belgiji. Vedel sem, da je pri mojem polku — bil sem že polkovnik — vse v redu, vendar sem še enkrat obhodil vrste. Prijaham za hip k stotniku Vaudancourtu, ki je bil postal sergent namesto Vialarta, a se je potem na pohodu proti Moskvi neverjetno odlikoval, da je enako neverjetno tudi napredoval. Tisti dan je bil nenavadno bled.
„Kaj vam je? Bolan?" ga vprašam.
On pokima žalostno: „Pa prav danes! Zakaj ni vrag počakal še en dan?"
„Določim vam namestnika."
Branil se je, a jaz sem dejal odločno: „Capitaine, če ne pojde zlepa, vam bom moral ukazati. Ne maram se kasneje kesati, kakor se še danes kesam zaradi Vialarta." Pripovedoval sem mu o sergentovi slutnji. Tedaj je šinilo preko bledega lica mojega capitaina nekaj živahnega, oči so mu zažarele.
„Colonel —!" mi je zašepetal. „Vi torej še vedno ne veste?"
„Kaj bi naj vedel?" sem se začudil.
„Vidim, da vam moram slednjič jaz povedati resnico, ko vam je nihče ni hotel. Vialart nam je pravil, kaj je grozotnega doživel, ko je stal dva koraka pred vašim obličjem."
„Grozotnega?"
„Ko je stal pred vami —. Colonel, smem govoriti?”
„Nič smele — morate!"
„Videl je na lastne oči, kako vam je prilezla izpod ovratnika tolsta stenica."
Prijel sem ga ves osupel za roko, a on me je pomiril: „Brž se je zopet zatekla tjakaj, odkoder je bila prišla."
„Preklicani Vialart!" sem se razhudil. „Molčal je ko klada!"
zenska zgodba. Oče je umrl, mati pa se je sama jedva preživljala.
Tedaj je bila sreča Koschatu mila. Po naključju se je seznanil z dvornim kapelnikom Esserjem in po njegovi zaslugi je posta) član pevskega zbora dunajske opere.
’* «Ksaz. iioseh&s
Omenjena ljubezenska zgodba se je v tej dobi zanj žalostno zasukala — dekle ga je zapustilo. To ga je hudo potrlo, a prav ta
globoka bol ga jo poveličala v umetnika. Takrat je ustvaril ono ganljivo pesem
a s ] e
„Če ga pa je malone zadela kap!"
„Po kompaniji je znal raznašati! Ali se ni našel niti eden, da bi prišel k meni?" sem se ljutil.
„Mila nebesa, kdo si je pa upal? Komu bi bili vi verjeli?"
„Parbleu!" me je presunilo. „Saj me je srbelo tisti popoldan. Celo preoblekel sem se. Slugi sem naročil, naj uniformo pregleda."
„Ta sluga Blaise se je kasneje mnogo bahal, da je ujel stenico."
Prebledel sem — vem to, dasi se nisem mogel videti.
„Tudi kazal nam jo je," se je muzal Vau-dancourt.
„Falot! Zakaj je ni pokazal najprej meni?"
„Na vero, colonel — dečko je bil brihten in ni šel iskat vašega srda. Živalco je vtak-
V odročni vasi je živel mož, ki so ga imeli vsi radi, saj je pripovedoval tako lepe pravljice.
Zjutraj, ko se je napotil na polje, ali zvečer, če se je vračal z dela, so se zbirali kmetje okrog njega ter ga prosili: „Pripoveduj nekaj! Povej nam, kaj si danes zopet doživel!" Pa je pripovedoval:
„V gozdu sem srečal škrata. Piskal je na piščal, zraven je plesal. Okrog njega pa so se sukali 'sami skrateljčki, toliko jih je bilo."
Kmetom je to bilo premalo. Hoteli so še več slišati, zato so prosili: „Še! Še pripoveduj! Kaj neki si še doživel?"
„Na obrežju sem videl tri morske vile, česale so si modrikaste lase z zlatimi glavniki.”
Kdo ne pozna znamenite romarske cerkve, ki kraljuje nad Gosposvetskim poljem kot spomenik davnih dni. Gospa Sveta med vernim koroškim ljudstvom še ni pozabljena, še manj pa med koroškimi Slovenci. Ob delavnikih seveda mogočna cerkev nima mnogo obiskovalcev in zato je zvon konec prejšnjega tedna privabil le malo vernikov k deveti maši. Globoka tišina je vladala v božjem hramu, ko je pristopil mašnik k oltarju. Tiha maea kakor vsak dan ...
Nenadoma pa so zadonele orgle. V prelivajoče se akorde je kmalu posegel glas, čist in jasen kakor srebrn zvonček. Pod visokimi oboki mogočne cerkve je plavala pesem, posvečena Mariji. Krasna melodija Schubertove „Ave Marije" je dvigala srca; glas, ki je pel, pa je izdajal velik dar in umetnico. Poslušalcu v klopi se je zdelo, da je ujel poseben praznik. Ce ne bi bil v cerkvi, bi bil mislil, da je pred filmskim platnom in da mu poje filmska zvezdnica. — Pesem je utihnila, glasovi orgel so utonili v tišini prostrane cerkve. Verniki so sledili najsvetejši daritvi
„Verlass’h", ki je kmalu zaslovela po vsem svetu.
45 let je: pripadal Koschat dunajski operi. V teh dolgih letih je zlagal pesmi, kakor je to vedela in znala le njegova od lepote navdahnjena duša.
Tomaž Koschat je umel svetu izraziti ono, kar počiva v koroški pesmi kot skrit, zamolkel zaklad:	čustvenost, mehka otožnost,
pritajena bol.
Dne 19. maja 1914 je veliki sin koroške zemlje umrl na Dunaju. Prenesli so njegovo j truplo v Celovec in ga ob ogromni udeležbi naroda položili v častni grobnici na pokopališču v Annabichlu k zadnemu počitku.
Tam, kjer teče bistra Žila...
Ob bistrih vodah Žile in mirnem, temnozelenem vodovju Drave je zasijalo novo sonce. Slovenski rod, teptan in preganjan od nacističnih valptov, se je zopet dvignil.
„Tisoč pet sto in več let krvaviš, a izkrvavel nisi,” bi rekel Cankar. Res, izkrvaveli nismo. Niso nas izbrisale nacistične ječe, ne koncentracijska taborišča, pa tudi rablji „Tretjega Reicha" nas niso iztrebili. Mi še stojimo, neomajni v svoji veri in ljubezni do svoje slovenske zemlje.
Draga zemljica naša! Iz tvojih razoranih njiv diha naša ljubezen, kakor lahna jutranja meglica se dviga do obronkov naših gora. Naše petje, spremljano od žuborenja potočkov, drami naš rod k novemu življenju; tok mogočne. Drave pa nas bodri k delu za obnov onaše domovine. Ni nas mnogo, a mi, ki smo, smo delavci, — smo kovači in bomo kovali „od zore do mraka, od mraka do dne." Pod vodstvom našega zastopnika dr. Tischlerja, ki se ni ustrašil težkih dni, bomo neumorno delali vsi za enega, eden za vse. Nihče od nas ne bo stal ob strani. Vsi
nil v škatlico ter jo nosil s seboj, prepričan, da ga bo ta talisman ščitil pred kroglami. Res ga ni nobena zadela, toda to veste, ko smo pod ognjem ruskih topov silili čez Berezino, je nastala na mostu strahovita gneča in Blaise je padel v ledeno reko. Z njim vred se je pogreznila tudi-----"
„Hvala Bogu!" sem se oddahnil.
Prišlo je znamenje za naskok. Morala sva se- raziti. Ko sva se rokovala, mi je hlastno dejal: „Vaša čast ni trpela, cdlonel. Živalca ni bila vaša. Maščevalni Benoit vam jo je spustil v uniformo, ko jo je poslednjič čistih Sam tega sicer ni pravil, toda kompanija ga je poznala, in kar ve vsa kompanija, to menda drži."
Odvihral sem v bitko. Dve uri kasneje sera ranjen obležal in boj je bil zame končan. Dobri capitaine Vaudancourt se iz meteža ni vrnil."
Colonel se je malo zamislil potem je pri* pomnil: „Življenje se z nami včasih čudno' igra. A najbolj čudovite igre si privošči vojna. Le pravi vojak to prenese. Ponosen sem na svoje rane. Kar se pa one živalce tiče, zakaj bi se sramoval? Vojak sem. Gloirel Gospodje, pijmo!"	A. Z,
In vsi kmetje so ga imeli radi, saj jim -je znal pripovedovati tako ljubke pravljice.
Pa se je nekoč zgodilo, da je ob jutranjem svitu zapustil vas ter se napotil na obrežje. In glej, tam zazre tri morske vile, ko si ravno češejo modrikaste lase z zlatimi glavniki.
In ko stopa dalje, globoko noter v gozd, zasliši zamolkel glas piščali. Gre dalje za glasom in hipoma zagleda v zelenem sb-mraku, skozi mrežo mnogih vej, resničnega škrata, kako pleše sredi samih škrateljčkov. Zvečer se je vrnil v vas in kakor po navadi so ga obkrožali kmetje, proseč ga: „Pripoveduj nam nekaj! Kaj neki si danes sopet doživel?"
Ali on je zamahnil z roko:
„Nič," je dejal.
in pred koncem so vnovič zabučale orgle. S kora je zapela pevka Pomočnici Kristjanov še Gounodovo Ave Marijo. Zopet je prevzemala pesem srca in jih dvigala k Bogu.
Ob koncu je prišla mala družba s kora. Nekdo je pristopil k tuji. družbi in začel razgovor s pevko, ki je tako lepo povzdignila mašo na navaden delavnik. Ko sem odhajal mimo družbe ,sem slišal, da govori pevka — slovenski. Radoveden sem obstal in počakal, da pozvem, kdo je pevka. Ustavil sem tujca, ki je govoril s pevko, in vprašal. Začuden me je pogledal in dejal: „Kaj ne poznate znane filmske zvezdnice Elfi Mayerhofer vsaj iz filmov?" — „To že, toda če je to bila res ona, povejte mi vendar, odkod zna slovenski? — „Kaj ne veste, da je Elfi Mayerhofer pred leti, ko še ni bila znana zvezdnica, živela v Mariboru," mi je odgovoril tujec in pristavil: „Od tam se tudi poznava in zato sem jo ogovoril, ko sem jo videl prihajati s kora!" Pa recite, če nimamo pri Gospe Sveti včasih res zanimive obiske.
smo poklicani k delu. Dolžnost nas vseh je, da dom, katerega nam je razdejal vihar, zopet pozidamo. Zidali pa bomo načrtno in z Božjo pomočjo, da bo hiša trdna in udobna. In zopet bo nad nami sijalo sonce, Bog se bo ozrl na nas in rekel: Tukaj žive veseli ljudje!	J. Č.
Nasmeh Mone Lize
■ Slovita umetnostna zbirka Louvre v Parizu hrani že od nekdaj čudovito sliko italijanskega mojstra Leonarda da Vinci. Ko j® septembra meseca leta 1939 vojna presenetila svet, so brž zaklade iz Louvra porazme-stili po vsej Franciji. Poskrili so jih v kakih 60 podzemskih obokanih prostorih. Tako je našla Leonardova Mona Liza zavetje v kleteh montalskega gradu v okolici Lyona. Kasneje, ko šo se pričeli zračni napadi, se je bilo bati, da bodo mnoge umetnine uničene. Res je včasih le malo manjkalo, pa bi bilo to ali no delo kakega slovitega umetnika za vselej propadlo.
Vlada v Vichy-u je sicer skušala v Anglijo sporočiti, kje se hranijo umetnine, a ni uspela. Nazadnje se je našlo par pogumnih mož. V čolnu so drzno veslali čez Rokavski preliv, da poneso v Anglijo poročilo o francoskih umetninah. Dva cela tedna so prijatelji v Franciji čakali vesti, ali se je vratolomno podjetje res posrečilo.
In glej, teško pričakovana vest je nekega dne dospela! Napovedovalec angleškega radija je spregovoril štiri besede: „Mona Liza se smehlja". To je zadostovajo — v Franciji so vedeli, da se neprecenljivim zakladom francoskih muzejev ne bo nič žalega zgodilo. „Mona Liza se smehlja" je pomenilo, da so Angleži dobili sezname skrivališč in da bodo bombe padale ‘drugam
7)c)/ttaž JC&Sehat / k
stoletnici njegovega rojstva
Legenda /
Spisal Oskar Wilde.
Presenečenje pri Gospe Sveti
Ljudska visoka šola na koroškem
(Prevod članka, ki ga je spisal ravnatalj deželnega urada dr. Karel N e w o 1 e)
Naše vzgojstvo boleha, teže ga hibe. Sko-roda vsak človek prehodi šolo in ta šola ni slaba. Mnogi imajo za sabo srednjo šolo, celo univerzo. Znanja torej nič koliko po deželi. In vendar — puhlih glav se ne manjka.
Duhovna in nravstvena neslgurnost je večja kakor kdajkoli. Le malo jih je, ki bi se trudili, da v okviru svoje izobrazite samostojno sodijo in da si pridobe čvrsto moralno podlago.
Ta nesamostojnost ljudi ne daje baš najboljšega pričevanja šolam. Kaj pomagaj če zna vse ljudstvo brati, pisati, računati — a ljudska duša je bolna.
Izobražen ni človek, ki vihti' izpričevalo, ampak človek, ki si je nauke zares prisvojil in ki ve, kako naj jih v življenju uporabi. Svetovno naziranje, ki ga prejmemo po pridigi ali predpisu, velja malo. Treba si ga priboriti v trdem delu, potem je kakor drevo, ki kljubuje viharjem življenja. Avstrijsko ljudstvo je v preteklem desetletju učakalo take viharje — in čvrsta podlaga, na kateri mora počivati življenje, se mu je pri tem izpodmaknila. Zdaj bo treba dobršen del ljudstva premagnetizirati, da pridejo prave vrednote življenja znova do veljave,
Ali po šoli ta življenska podlaga ne more priti. Kar priznajmo resnico: šole lahko učijo človeka praktičnih veščin, n. pr. branja, pisanja, računstva, tehnike, zdravilstva, ži-vlnozdravnlštva**4td Več ne morejo nuditi. Ca pride včasih drugače, je pač izjema.
Pa bodimo srečni in veseli, da se kljub temu nikoli ni manjkalo ljudi, ki jih je dlčila izobrazba v Goethe-jevem smislu. Na takih ljudeh sloni kultura.
Nekaj se pa da v šolskem oziru vendarle storiti. Ustvariti bi se dala Šola, ki ne obeša človeku kakšnih „pravic", marveč mu gre na roko, ko išče poti do človečnosti.
Kakih sto let je tega, ko je živel na Danskem župnik Grundtvig. Danska je bila takrat precej revna in zanič dežela. Pa se je Grundtvig lotil dela ter ustanovil prve tako zvane ljudske visoke šole. Kmetski sinovi, obrtniki, rokodelci, kmalu tudi drugi so hodili v te šole. Prebili so v njih nekaj tednov ali mesecev v delotvorni skupnosti, in ko so se vračali, so bili po notranje bogatejši kakor takrat, ko so prišli. V malo letih so ljudske visoke šole preosnovale Dansko v deželo notranje kulture. Neposredna posledica tega notranjega vzpona je pa bil gmotni dvig naroda.
Grundtvigova zamisel se ni zapirala v meje Danske. Razširila se je drugam, in kjer so zrasle ljudske visoke šole, povsod so oplodile okolico.
Za nas Avstrijca postaja ljudska visoka šola zadeva perice nujnosti, Zavedati se moramo velikih vrednot, ki jih hrani naša kultura. Dati moramo tem vrednotam, da zopet ožive, in sami moramo po njih živeti. Naša ljudska visoka šola naj postane tvorno težišče čiste človečnosti, nekako tako, kakor se okoli skrivnostno privlačnih jederc tvorijo kristali.
Cilj bodi: premišljevati, razumevati, uvi-devati, da surovi boj z orožjem v roki nasprotuje človeškemu dostojanstvu in da ostane koncem konca jalov.
Resnično vodstvo v avstrijskem duhovnem življenju bo pripadalo svobodnim ljudskim visokim šolam, ki bodo človeka silile, da nenehoma samega sebe oblikuje, dokler se ne dokoplje do spoznanja. Ker so ljudje r&z: lični, bo tudi njihovo spoznanje različno, kar ni nič čudnega. V enem pa se moramo vsi skladati:
Spoštovati je treba vsako resnično prepričanje, spoštovati je treba spoznanje, da samo boj z „uma svitlim mečem" vede do prave odločitve. Kaj se pa to pravi drugega kakor vzgajati človeka v praktičnega demokrata?
Prava ljudska visoka šola bodi združena z internatom, zakaj samo življenska in delovna skupnost lahko človeka v razmeroma kratkem času izoblikuje. Tudi ne sme taka ljudska visoka šola biti sredi mesta. Proč od zunanjih vplivov vseh vrst! Učenec se mora za nekaj mesecev ločiti od svojega običajnega življenja, živeti mora v posebni duhovni skupnosti.
I Na Koroškem naj nastane vodilna ljudska jvisoka šola blizu Beljaka, tam gori na Osoj-
'ščici, s pogledom na jug. Vzvišena bodi nad hruščem in truščem vsakdanjosti. Oko naj objame vso lepoto dežele. Nad vso Koroško naj romajo pogledi, preko meje v Italijo in Jugoslavijo naj gredo — v pričevanje gledalcu, da je po volji stvarstva združen z domovino, združen s svetom.
Ljudska visoka šola naj služi domači de-Iželi, a njena naloga bo obenem, da gradi mo-'stove na jug in vzhod. Druži naj ljudi rasnih poklicev, a tudi ljudi raznih jezikov k skupni tvornosti. In ta tvornost bodi obrnjena navznoter!
Časi so razdrapani, kultura je v krizi, vse vre. Iz tega vrenja mora nastati nekaj novega. Nobena izgubljena vojna, nobena stiska ne sme pomeniti konca. Spoznajmo v nesreči vir novih rnoči! Ce bomo spoznali, kje tiče napake, bo korist večja od nesreče. Shira la tista kultura, ki sama nad seboj obupa.4^>iroke plasti našega naroda niso bile nikoliv deležne' tega, kar se zares imenuje kultura/ Odprimo jim vrata v hram kulture! Ce se nam to posreči, tedaj se bo smelo no kega dne reči, da nezaslišani polom današ njih dni ni pokopal studencev preporoda Staro umira, novo se rodi. Bolačina pa po soja pot obojemu. Tako je bilo in bo vedno
ffmtsfci in misMjsM ftmetje
Priobčujemo danes članek, ki nam ga je dal. iz prijaznosti na razpolago po-polkovnik W. N. Stewart za kmetijsko prilogo.
Avstrija in Škotska sta si slični po pokrajini in ljudeh, škotska je dežela gora in dolin, tam je veliko gozdov in deročih gorskih rek. Ljudje so strastni lovci, ljubijo strelski in plezalni šport i nsvojevrstno godbo.
Čeprav to deželo obdaja pomemben obroč industrije in premoga, ki se vleče od glavnega mesta Edinburgha do velikega pristaniškega mesta Glasgowa, sta vendar 'kmetijstvo in gozdarstvo najbolj značilni za deželo.
Tam. je ravno tako kot v Avstriji še mnogo gorskih krajev, katerim je petrolejka edina razsvetljava; tam opravlja kmetica poleg svojega moža gospodarstvo in otroci se vzgajajo v dobre kmete ali kmetice.
Tam žive ljudje, katerim pomeni vonj detelje In vonj svežega sena to, kar pomeni čebeli med. Zavedajo se težke odgovornosti, ki jo imajo kot kmetje za splošno blagostanje dežele. Oni tudi, vedo ,da so njih pridelki dar božji, ki naj služi splošni blaginji. Živež, ki ga zase ne uporabijo „pride na trg.
To je svoboden in demokratski narod. Res, tako svoboden, da si izvoli svoje duhovnike in predsednike krajevnih hranilnih zadrug s tem, da vsak občan prinese svoj preprost volilni listek.
Človek se ne sme čuditi, da so ti individualni in demokratski kmetje odklonili na-redbo, s katero so jim v preteklih 20 letih za jajca, perutnino, žito i. t. d. predpisali urad-he tržne cene. To 'jim je bil nekak poseg v osebno svobodo! Ko se jim. je pa obrazložilo, da je tak tržni red potreben) sicer narod ne pride na višjo življensko ravnino, so se temu polagoma prilagodili in danes tvori urejeno tržišče temelj za blagostanje škotskega kmeta.
Tržni red na Škotskem se ne naslanja na kakršnokoli teorijo, temveč sloni na izkustvu, V središ.ču britanskega imperija so se cene proizvodom smiselno določevale in razmahnila se je preizkušena tržna znanost, kar je rodilo gospodarske koristi na vse strani.
Na ta način 'so bili pridelki rodovitne doline reke Murray v Avstraliji, Canterburyske ovce, sadje iz Nove Zelandije, svetovno znana jabolka iz Tasmanije, grozdje iz Afrike, redilni sadeži, žitne in mesne vrste iz Kanade že davno po cenah in kakovosti uvrščene tako, da je vladalo v britanskem imperiju blagostanje že prej, predno so se te preizkušene metode od onstran morja tja prenesle.
Ko sem prišel na Koroško, da prevzamem vodstvo v gospodarskih zadevah, sem opazil, da so dohodki mlečnih proizvodov nazadovali. To je treba deloma pripisati pomanjkanju prevoznih sredstev, ki kmetu onemogočajo redno oddajo mleka pri nabi-ralnicah in mlekarnah. Nsdostatki so sedaj odstranjeni, kajti sedaj je zadosti tovornih avtomobilov na razpolago in tudi Železnica že obratuje. S tem je rešeno vprašanje prevoza. 'Ni pa še povedana vsa resnica! Kmet je namre.č mnenja ,da je s prihodom vojaške oblasti obvezna oddaja pridelkov prenehala. Pa temu ni tako! Obveznost je ostala, zakonom se je treba še vedno pokoravati. Odredba sama po sebi ni nacističnega značaja. Nacisti so bili šušmarji in mudilo se jim je posnemati gospodarske načrte, katerih vrednota je že bila davno pred prihodom nacistov v Nemčijo in Avstrijo dokazana. Nacistični sistem je za izvršitev takega načrta in za uspavanje in pospeševanje kmečkega stanu popolnoma nepotreben. Izvršitev takega načrta uspe najbolje v demokraciji, kjer delajo vsi v prid splošnosti, ne da bi se morali bati nacistične šibe. Na Škotskem so vsi ljudje svobodni in tam se
Odgovor na obrekovanja Rosenbergove knjige Mythus
Narodno-socijalistična stranka se je podrla. Zadela jo je zaslužena kazen, in če Bog hoče, se nikoli več ne dvigne in nikoli več naše solzne doline ne bo preobračala v pekel. Nevarnost je bila velika. Narodni soci-jalizem je bil kriva vera naših dni, četudi se je govorilo, kakor da se hoče svet spremeniti v raj, v resnici pa se je nameravalo zatreti -vsako vero in vpostaviti novo, samo narodno verovanje. Pravilo se je od verodostojne strani, da je Voditelj na nekem zaupnem zborovanju izjavil: „Ko zmaga Angleže, da bo Cerkev strl kakor žabo."
Zveličar v evangeliju svari:	„Varujte se
krivih prerokov, ki pridejo k vam v oblačilih ovac, pa so volkovi." Prerok pomeni tukaj človeka, ki nas hoče kaj učiti. Uči se pa lahko z besedo ali pa s pismom in knjigo. Zveličar je sicer učil samo z besedo, in apostolom niti naročil ni, da naj njegove nauke zapišejo. Apostoli pa so uvidevali pomen knjige in pisma in so nam napisali kar četvero svetih evangelij ter Dejanje apostolov, zgodovino apostolske dobe. Seve:	povedana
beseda se izgubi, pisana pa ostane in gre od roda do roda, in gre čez ves svet. To so vedeli vsi krivoverci, in so se v obilni meri posluževali pisane besede, in ko se je iznašlo tiskanje, tiska. CTisto je bilo seve znano narodnim socijalistom, ki so se tiska posluževali v najobsežnejši »meri, in so svojemu tisku 'dajali monopol s tem, da so zavzeli zase ves papir in da so prepovedali vsako knjigo, kt bi govorila proti jim, ter so duhovnikom strogo prepovedali v pridigah tudi le omeniti narodnosocijalistične pisatelje in agitatorje.
Našli so spretnega pisatelja, za denar se najde vse. Temu so naročili, zbrati vse znane in neznane očitke zoper Cerkev in vero. Ta pisatelj se je pisal Ro*senberg in knjiga, ki jo je vrgel v svet, je Mythus-bcsen dvajsete-
ga stoletja, Kaj je bilo v ti knjigi, bo bralec izvedel v sledečih vrstah tega spisa. Svet bi se za to modrost bil malo zanimal, reklo bi se, kakor že poprej tisočkrat:	„Dajte
mrliče pokopavati." Ali narodni socijalizem nam je vzel vse knjige, prepovedalo se je tiskati nove knjige, ako niso bile usmerjene po novih naukih in opremljene z Voditeljevo podobo. Tiskarnam so vzeli ves papir, stranka pa je v velikanskih nakladah izdajala novi evangelij: knjigo Borba in knjigo Basen. Potem pa je stranka vpostaviia za ti knjigi vso svojo agitacijo. Orožniki, ki so bili kedaj prej izboren varnostni organizem, sestoječ iz uglednih starih podčastnikov, ti orožniki so morali zdaj hoditi v zasebne hiše agitirat za Mythus: prihajali so v družine, prebirali ljudem neslanosti iz te knjige in jim pojasnjevali: „To morate brati, to je verska resnica!" Vsi pošteni orožniki se bodo danes sramovali ,da se je njih poštena, častna uniforma tako zlorabila. Mythus se je dajal učiteljem, in so ga prebirali v šolah, v ljudskih in v srednjih šolah, da to pohujšanje berejo mladim ljudem pozabivši na Gospodove besede: „Kdor enega teh malih pohujša, bolje bi mu bilo, da se mu obesi mlinski kamen na vrat in se, ga potopi v globočini morja." Ta tiskovni strup je sfrčal iz hiš, sfrčal iz tiskarn, ali posledic® so zaostale v srcih ljudi, kakor okus očeta v sodu, v katerem se je dalje časa hranil. Tale smrad in strup hočemo spraviti iz ljudskih src, dobro vedoči, da narodni socijalizem danes molči, ali še živi v premnogih glavah; vedoči, da ni dosti krivoverca zgrabiti in ga dati pod ključ, treba ga je spreobrniti in pripeljati zopet domu k resnici. Poučiti hočemo svoje brav-ce, povedati jim hočemo, kaj je nasprotnik trdil, in povedati, kako se treba braniti in odgovarjati.
Rosenberg začne svojo knjigo tako; „Krščanstvo sloni na neki v Siriji nastali legendi o Kristosu." To se pravi: Kar pripoveduje evangelij ni zgodovina, ni resnica, marveč legenda. Kaj pa je legenda? Bralec bo to najbolje umeval, če hm legendo pokažemo. Zgodba o svetem Krištofu je legenda. Ta zgodbica pripoveduje, da je bil nekoč v deželi kanaanski orjak, ki se je namenil stopiti v službo najmočnejšega gospoda. Šel je služit hudiču. Ko gresta nekoč z gospodarjem čez polje, kjer je stal križ, se je hudič tega križa na'daleč izognil. Zdaj Krištof zapusti boječega gospodarja in gre najmočnejšega iskat. Naleti na svetega samotarja, ki mu svetuje: Orjak si, idi prenašat popot-neke čez deročo vodo, tako boš najmočnejšemu najlepše služil. V neki burni noči pride ljub fantek in ga prosi, da ga prenese čez vodo. Nesel ga je, ali fant je bil tako težak, da ga je komaj zmogel, in se mu je razodel kot Bog sam, čigava sta nebo in zemlja. To je legenda, reklo bi se: Beri to! Lep nauk je v ti zgodbi, koristen, četudi morebiti ni resničen. To je legenda, ker nam ne pove kedaj je živel orjak sveti Krištof, nam ne pove, kje je živel. V Kanaanu je premalo. Hoteli bi vedeti, v katerem mestu? Hoteli bi vedeti, kje pa so relikvije, ali kje je grob svetnikovi? Takih legend imajo vsi kulturni narodi. V Celovcu jih je pred leti Mohorjeva družba izdala celo knjigo,
Mythus, basen, trdi „da je Kristusovo živ: Ijenje in sveti evangelij tudi le legenda. Ne, nikakor ne, evangelij je čisto nekaj drugega. Poslušaj in glej! Ko se napovedava Gospodovo rojstvo, piše sveti evangelist Lukež (2, 1.); „Zgodilo se je tiste dni, da se je izdalo od cesarja Avgusta povelje, da se ves svet popiše. To popisovanje je bilo prvo in se je izvedlo po Cirinu, cesarjevem namestniku v Siriji. In šli so se zapisat vsi, vsakdo v svo-jp mesto. Tedaj je odpotoval tudi Jožef iz
Pietro Mascagni umrl
Komponist ene najbolj uspešnih oper, avtor „Cavallerie Rusticane“,. je začetkom avgusta v 82. letu starosti v nekem majhnem hotelu v Rimu umrl. Pietro Mascagni je napisal 16 skladb, toda nobena opera ni dosegla glede originalnosti in glasbene globočine tolikega uspeha po svetu, kot njegova prvenstvena opera „Cavalleria Rusticana". Nekakšna tragika leži v tem, da je veliki glasbenik Mascagni, kateri si je kmalu ustvaril tudi kot dirigent mednarodno ime, s svojim bolj ali manj hitro dovrčenim prvim delom dosegel svetovni uspeh, katerega ni mogel potem več doseči, dasl se je resno in z vnemo trudil.
Pietro Mascagni je bil rojen 17. decembra 1863 v Livornu kot sin peka. Oče je hotel, da bi se Pietro posvetil pravnemu študiju, toda on sam si je ustvaril svojo pot. Težavna je bila ta pot. Kot neznaten učitelj klavirja in začasni dirigent se je prebijal skozi življenje, dokler mu njegova prva opera hi odprla duri v svet. Prva predstava njegove opere se je vršila v Rimu in žela ogromen uspeh. Kmalu se je „Cavalleria Rusticana" slišala v vseh gledališčih Italije in Evrope; po celem svetu je zaslovela. Seznam oper brez „Cavallerie" ni bil mogoč. Največkrat je bila ta opera objavljena z Laon-cavallovim „Bajazzom".
Pietro^ Mascagni je večkrat gostoval na Dunaju 'in med drugim vodil tudi predstave Stagione na Hohe Warte. Mnogi so v njem videli naslednika Rossinija in Verdija. Seveda je potem Mascagni glasbeni svet nekoliko razočaral, vendar je prvo delo večnega mladeniča ostalo mlado do današnjega dne.
iiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiuiiiiniiMimiiimMimiiiiiiimm
da tak načrt izvrstno izpeljati. Dokaz temu so znanstvena dela velikih mož, kakor so to Manley Hudson .profesor za mednarodne zadeve v Ameriki, Viljem Rappard, profesor za mednarodne zadeve in bivši predsednik komisije za mandate v Ženevi, Sir Alfred Zimmer, profesor za mednarodne zadeve na „New College" v Oxiordu. Vsi navedeni pišejo o tem, da je anglosaškim deželam, posebno pa Škotski uspelo najti najboljšo pot za uresničenje svobodnih in demokratičnih idej.
Proizvodnja masti, masla i. t. d. je na Koroškem približno za 55 ton padla. Pravzaprav bi morala znašati 200 ton mesečno. To povprečje hočemo pozimi doseči. Prav tako bi lahko to, dosegli že meseca avgusta ,ker je dovolj prometnih sredstev, če bi le kmet svoj delež prispeval.
Gradnja nove Avstrije je odvisna od osebnih naporov ljudstva samega, kajti temelj In utrditev države sloni predvsem na gospodarskem blagostanju.
Doline in hribi Koroške dajajo sadove in dohodke v zadostni meri, prav tako kot hribi in. doline Škotske. Pravična razdelitev teh dobrin je odvisna od izpolnjevanja zakonov.
Svetovne zaloge se bodo v tej zimi zelo izčrpale, ker bo treba marsikaj poslati v lačno Evropo, ki še dolgo ne bo prebolela vojnih ran. Koroška pa se lahko tej krizi izogne in udobno izhaja s tem, kar ima, ravno tako kot moja rodna dežela Škotska. Ni treba drugega .kakor da se do zadnjega okoristi z domačimi pridelki in domačim mlekarstvom.
Galileje, iz mesta Nazaret, gor v Judejo, v mesto Davidovo, ki se imenuje Betlehem, da se zapiše o Marijo, svojo zaročenko." Cesar Avgust je znana oseba svetovne zgodovine, tako Cirin njegov namestnik; Sirija je dežela znana iz današnje vojske, mesti Nazaret in Betlehem še stojita. O Jesusovem življenju nam pripovedujejo štiri sveti možje evangelisti tako natančno, kakor še ni pisal noben zgodovinar življenja kakega cesarja. In ne samo sveti evangelisti, pripovedujejo tudi drugi.
Neki Jozefus Flavius je pisal knjigo o judovskih starinah in v ti knjigi piše tale rimski častnik, ki je morebiti sam videl kot fant Jezusa hoditi po Jeruzalemu. Ta piše: „V tem času živel je Jezus, - človek poln modrosti, ako ga smemo imenovati človeka. Delal je namreč čisto neverjetna dela, in ljudem je bil učenik, ki so radi sprejemali resnico. Veliko Judov in veliko poganov je potegnil nase. Ta je bil Kristus. In ko Ga je na prizadevanje naših mogotcev Pilat obsodil v smrt n-a križu, se mu tisti, ki so ga ljubili iz pričetka, niso izneverili. Tretji^dan se jim je namreč zopet živ prikazal, kakor so preroki to in tisoč drugih reči o njem nazna-novali. Do današnjega dne po njem nazvani krščanski rod ni ponehal. (Jüdische Altertümer 18,3)." Evangelij ni legenda .marveč svetovna zgodovina. Prej bi mogli reči, da je Hitlerjevo življenje legenda, ker se je razblinilo kakor dim, ki se dviga v debelih plasteh; a ko se je dvignil do gotove višine, izgine in ga več ni. „Nullius ponderis fumus" pravi sveti Avguštin: „dim ne tehta nič". Krščanstvo pa živi naprej do naših dni,, 1900 let sem že, in kakor druga prerokovanja se bo uresničilo tisto, da bo obstojalo do konest dni. Sv. Avguštin še pove: „Noben človek ne bo zbil z neba, kar je tam Bog pritrdil: soln-ca, lune in zvezd, tako noben človek na svatu Cerkve in vere ne bo razbil, ki jo je Bog pritrdil."	V. P.
KOROŠKI GOSPODAR
PRILOGA ZA PREHRANO, KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO
Km
Pr(‘s?irba • s semenskim žiiom in krompiriem
Seme, ki je potrebno za normalno izmenjavo semena, je bilo do sedaj mogoče le deloma pridobiti iz koroških pridelkov, Največji del potrebnega semena, posebno zimske in poletne rži, zimskega in poletnega ječmena in ovsa, kakor tudi pretežni del za Koroško potrebnega krompirjevega semena se je moralo dobivati od zunanjih proizvajalcev in veletrgovcev.
Za prihodnjo dobo se ne more '•ačunati na dovoz semena od zunaj,- potreba 'glede semena se bode morala popolnoma kriti iz koroških pridelkov. Iz te situacije se bodo neizogibno pojavile težkoče, glede katerih bo treba pravočasno nekaj ukreniti. V splošno orientacijo se torej opozarja na sledeče:
Vsi oni kmetovalci in poljedelci, ki so tudi le delno pridobili zdravo žito, oziroma kateri razpolagajo z zdravimi zalogami krompirja, bodo svoje seme za prihodnjo setev odvzeli iz lastnega pridelka in se bodo morali odreči menjavi semena.
Kot semensko blago’ pride v prvi vrsti v poštev priznano seme, to je seme, ki je bilo v posebnem postopanju že preizkušeno. Ocena se mora tudi letos pri žitu izvršiti na enostaven način, namreč, ne da bi se pregledalo polje. Ocena se izvrši na podlagi žitnega pridelka. Poslati se mora kot povprečen vzorec 1 kg od za setev očiščenega in za prodajo sposobnega blaga na naslov: kfoornica za prehrano, kmetijstvo in gozdarstvo v Celovcu, Kucherhof, oddelek II C 1. Na podlagi te preiskave bo pošiljatelj prejel potrdilo priznanja ali nepriznanja.
Pri krompirju se bo priznanje izreklo na podlagi ogleda polja. ■ Medtem ko bo pri zimski in letni pšenici pridelek priznanega semena zadostoval za kritje normalne potrebe, je pri zimski in letni rži, zimskem in letnem ječmenu in pri ovsu, kakor tudi, pri krompirju pridelek priznanega semena popolnoma nezadosten.
Pravico razpolaganja s celotnim priznanim semenskim blagom si je pridržala z ozirom na bodoče pomanjkanje Zborniča za prehrano, kmetijstvo in gozdarstvo. Celotno na Koroškem pridobljeno priznano seme bo dodelila razdelilcem po potrebi posameznih okrajev. Dodelitev semenskega blaga se bo vršila potom Zbornice za prehrano, kmetijstvo in gozdarstvo izključno na podlagi po-
godbe o pospeševanju pridobivanja semenskega blaga.
Potreba žitnega semena se ne bo mogla kriti s priznanim semenskm blagom, zato se mora kriti s trgovskim semenskim blagom. Za rž, ječmen in oves se bodo letos morale večje množine pripustiti trgovskega semena. Okrajni kmetijski odbori in razde-lilci bodo morali skrbeti za to, da se potreba trgovskega semena zasigura iz področja okraja, v katerem so pravočasno popisali primerne količine žita za prehrano in jih pripravili kot trgovsko seme.
Pri trgovskem semenu se bode glede čistoče, kaljivosti in kakovosti stavile manjše zahteve kot pri priznanem semenu.
Žito za prehrano ha podlagi pripustnice se sme le uporabiti za semenske svrhe. Tako privoljenje se izreče^podobno kot priznanje na podlagi preiskave povprečne preizkušnje 1 kg očiščenega blaga, ki se skupno s potrdilom o preizkušnji vpošlje istotako na Zbornico za prehrano, kmetijstvo in gozdarstvo, oddelek. II C I.
Semensko žito in krompir, bodisi da gre za priznano ali trgovsko semensko blago, ni predmet prostega gospodarstva.
1.	Dobava semenskega blaga in semenskega žita je dovoljena na podlagi dobavnega dovoljenja. Dobavno dovoljenje izstavijo za potrošnike pristojni kmetijski, vodje. Izjemo tvori nabava semenskega blaga pri pogodbenem pospeševanju pridobivanja blaga. Pospeševalni obrati bodo prejemali direktno od Zbornice nabavnice.
2.	Oddaja semenskega blaga je načelno samo pod tem pogojem dovoljena, da se vrne ista količina enakega krompirja, oziroma jedilnega krompirja. Pri žitu je dovoljena zamenjava pri krušnem žitu, med pšenico in ržjo, in pri žitu za krmo, med ječmenom in ovsom. Oprostitev od dolžnosti vrnitve je mogoča le v posebno utemeljenih izjemnih slučajih kakor: pri popolnem uničenju potom toče, pri slabih letinah, pri požarih itd. Tako dovoljenje izdaja okrajni vodja kmetov, ne pa kot je bilo dosedaj občinski vodja kmetov.
Skrb za vsakdanji kruh
Žetev je pri kraju in pričela se je že mla-čev. To je dvoje najtežjih del v kmečkem gospodarstvu, vendar polnih veselja in upa za kmeta, č& je letina dobra. Ni pa še s tem zaključeno vse delo z žitaricami. Veliko pa-žnjo mora gospodar posvečati tudi pravilnemu vskladiščenju žita. Plačilo za ves trud pri obdelavi, setvi, žetvi in mlačvi bo mnogo zmanjšano, če žita nato tudi pravilno ne spravimo.
Pravilno pa spravimo žito le, če ga vskla-diščimo dovolj suhega v suho žitnico. Vemo, da zrno ni mrtva stvar, ampak živo bitje, ki diha. Sestavni deli zrna se pri dihanju spreminjajo in žito zgublja pri tem tudi na teži in sestavni vrednosti. Prekomerna vlaga in toplota sta največja sovražnika vskladišče-nega žita, ker pospešujeta njegovo dihanje. Zato novo omlačenega žita ni dobro spraviti takoj v žitnico. Počakajmo, da se še nekoliko osuši in ohladi; premečimo in premešajmo ga parkrat. Ko se odstotek vlage v žitu primerno zmanjša (na kakih lć—17%),
Priprava čebel za zimo
Začudeno se bo vprašal ta ali oni 'čebelar: „Kaj? Sedaj že priprava za zimo, ko smo sredi poletja?"
Tako je, dragi čebelar! Sedaj je naloga vsakega naprednega čebelorejca, da svoje čebelne družine odbere in odbrane plemenjake v celoti pripravi za zimski mir in počitek. Že vse ono, kar smo v zadnji številki razmišljali o pregledu in združevanju družin, so priprave za zimo. Razen zadnjič povedanega je pa treba našim čebelarjem še nekatere stvari omeniti izmed opravil pred ajdovo pašo.
Oni dan smo na koncu samo mimogrede v misel vzeli matice. Vprašanje matic je pa prav sedaj tako važno, da se moramo nekaj izčrpneje pomuditi pri njem.
Roji so — kolikor jih je pač bilo — seveda že zdavnaj minili. Ali so pa pri rojih samih in pri izrojenih vse matice sprašene (t. j. po trotu opl.emenjene)? Saj vemo, da je stara. Že oplemenjena matica samo pri prvem foju; vsi drugi roji in vsi izrojenci pa imajo mlade, torej neoplemenjene matice. Ali ‘si Popolnoma gotov, da so se mlade matice vse »prašile? V teh dneh je zadnji čas, da se o tem zanesljivo prepričaš.
Kako? Praviš: zalego moram najti. Imaš Prav! Vendar to ni zanesljivo. Meni se je v dolgoletnih čebelarskih skušnjah že prime-r»o, da sem v panju z mlado matico v tem dasu sicer zalego našel — toda zalega je bila ha žalost trotovska. Pa je bila matica v pa-hju, videl sem jo. Kaj se je zgodilo, da je bila »alega trotovska, ki sem jo takoj spoznal po henavadno velikih ličinkah (črvičih) v čebeljih celicah, pri že pokriti zalegi pa po močno izboklih (slovenski čebelarji pravimo -grbastih") pokrovcih nad čebeljimi ce hcami? Ogledal sem si natančneje matico Ugotovil sem, da je bila na enem krilcu ne kaj pokvarjena in očividno ni mogla zleteti Matica se pa spraši izven panja med snub him poletom. Tako je ta kraljica ostala v pa hju in po n trkom času nenormalno začela ■Zalegati — sama neoplojena trotja jajčka, pružina je torej imela kraljico, a ta je bila žalibog — trotovka. Na zunaj se čebelam to stanje m vit,ao poznalo, kakor se pozna
n. pr. pri brezmatičnosti. Ce bi bil površen in bi se bil zadovoljil samo z ugotovitvijo zalege, bi bil pustil čez zimo povsem nenormalno družino, ki bi ne bila dočakala pomladi.
Iz te moje skušnje sledi nauk, da je pri od-biri družin in matic za zimo treba velike pazljivosti in natančnosti. Pa ne samo zaradi zime! Kakšna nenormalna, recimo trotovska družina še zime dočakala ne bo, ker jo bodo druge čebele med ajdovo pašo kar gotovo do kraja izropale. Vsako ropanje je pa skrajno škodljivo in zelo nevarno. Zato take družine sploh v ajdovo pašo ne smejo!
Temu in onemu čebelarju se dogodi, da v modernih panjih spomladi med prestavljanjem satja v raedišče pomotoma prestavi tja tudi kak raiežen matičnik. Čebele v me-dišču se na ta način čutijo kot samostojna družina, matico lepo vzredijo, sprašijo in si ustanovijo svoj zarod. Za spodnjo matico (v plodišču) se je čebelar zanimal, sedaj pa naenkrat ugotovi zalego tudi v medišču. V panju ima dvoje — plodišč, kar ni pravilno in za donos medu kvarno. Slabšo izmed obeh matic je treba v tem primeru odstraniti, vse zaležene sate z ostalo matico vred pa namestiti spodaj v plodišču, v medišče pa nastaviti ali nezaležene sate ali pa sate s staro pokrito zalego.
Pri urejanju in zamenjavanju satja,gazimo še na tole: preveč starega in povsem mladega (čisto belega) satja ne bomo puščali v plodiščih. Na tem in onem družine ne prezimujejo dobro, razen tega je pa prestaro satje neprimerno za spomladansko zalego. Tako čisto črno in povsem neprozorno satje ima namreč manjše celice, v katerih se ■čebelja zalega ne more pravilno in popolnoma uspešno razvijati. Slabo razvita žival
—	pa naj bo tudi čebelica — nikoli ne do-naša tistega dobička, kakor dobro razvita. Sedaj je torej čas tudi za pregled in izmenjavo satja v plodiščih, kjer naj ostane lepo, rumeno-rjavkasto pobarvano, ne preveč tro-tovinasto, satje; vse drugo namestimo po mediščih, da bomo iz njega po ajdovi paši
—	če Bog da srečo, — natočili mnogo sladkega meda, nato ga pa shranili za naprej.
Dr. L. B.
šele potem je žito primerno suho za shrambo.
Za žitnice — kašče so primerni le syetli in zračni ter hladni in suhi prostori. Čim bolj suh je zrak v žitnici tem bolje je. Nad hlevom bo redko kdaj primeren prostor za žitno shrambo, ker sopara prodira iz hleva skozi strop in nam kvari žito.
Kdaj zračimo žitnico? — Jeseni in po zimi je žito toplejše kot zunanji zrak; žitnico tedaj brez nevarnosti zračimo. Spomladi se pa zunanji zrak hitreje ogreva kot žito v žitnici. Če tedaj žitnico zračimo, dovajamo topel vnanji zrak h hladnemu žitu in vlaga se vseda na žito. Žito začne pospešeno živeti in dihati ter zgubljati na teži in vrednosti. Spomladi torej žitnice ne bomo zračili. Ce pustimo jeseni ali pozimi okna žitnice odprta, le pospešujemo sušenje žita. Ko je pa zrnje enkrat dovolj suho, okna zapremo in pustimo zaprta zlasti spomladi.
Dostikrat nam naredijo veliko škodo pri žitu podgane in miši. Treba je skrbeti predvsem za to, da se ne vgnezdijo v žitnici, To preprečimo s tem, da držimo žitnico stalno v redu, da zabijemo in zamažemo vse luknje — skrivališča teh škodljivcev, Ce se podgane ali miši kljub temu pojavijo, moramo vse storiti, da jih čimprej odpravimo. Nastavimo jim takoj pasti ali strupa; tudi mačka se v tem primeru vedno izkaže kot koristna domača žival.
Zelo nevaren škodljivec vskladiščenega žita je tudi razni mrčes kot žitni hrošč (žitni črv), žitni molj (beli žitni črv) in žitni listni hrošč. Zaradi pomanjkanja prostora, teh škodljivcev tu ne moremo podrobneje opisovati. Omenimo le najbolj nevarnega. To je 3—5 milimetrov dolg rjavkastočrn -rilčkast žitni hrošč. Samica, ki živi dalj ko teno leto, navrtava žitna zrna in v luknjice polaga jajčeca, nakar jih zalepi. Iz jajčeca se razvije ličinka, ki prileze iz zrna ter se zunaj zabubi. Šele iz tega zapredka — bube pride hrošč, ki napada in uničuje nova zrna. Ce se žitni hrošč pojavi v večjem številu, ga le težko zatremo drugače kot s tem, da žito v peči ali sadni sušilnici izpostavimo približno tri ure vročini nad 50 stopinj Celsija. Te temperature hroč ne prenese in/T>o treh
Poljska miši so škodljivi
V takozvanih „mišjih letih", če imamo suho in milo vreme ter razmeroma tople zime, ki so ugodne za razmnoževanje poljskih miši, se število teh škodljivih gledalcev neverjetno pomnoži. Vsi srno že imeli priliko videti polja in travnike, ki so bili polni mišjih lukenj in kjer so majhni sivi škodljivci celo ob svetlem dnevu švigali snu tor tja. Z izpodkopavanjem in vsied požroaosti številnih miši je njiva kmalu uničena, nakar se miši preselijo na sosedna polja.
Še leto 1873 je bilo v Nemčiji mišje leto. Miši je bilo toliko, da so uničila letino celih pokrajin in da je neka tovarna iz mrtvih miši izdelovala gnojilo; nekateri izmed ljudi, ki so za to tovarno lovili miši, so dnevno lahko nalovili do 1500 komadov. Iz tega vidimo, da jih je moralo biti na milijone, čemur se ne bomo več čudili, če pogledamo, kako hitro se te živali razmnožujejo.
Poljska miš ima povprečno pet mladičev, V teku enega leta lahko dobi 17krat mlade. Tako dobi lahko en par pod najugodnejšimi okolnostmi okoli 85 mladih na leto. Ti mladiči pa so že v starosti 46 dni v stanju sami skotiti. Denimo ,da je polovica vseh miši samic, druga polovica samcev in da ostanejo vsi mladiči živi ,tedaj ima en par poljskih miši v enem letu okrog 1,000.000 potomcev. K sreči tako neomenjeno razmnoževanje ni mogoče, ker mnogo mladičev pogine in ker tudi razmerje spolov ni vedno enako. Vzemimo torej, da tri četrtine vseh potomcev pogine) potem nam še vedno ostane 250.000 potomcev enega mišjega para v enem letu.
Na podlagi poizkusov je dognano, da požre poljska miš dnevno okoli 30 g zelene hrane, to je letno 11 kg trave. Tako torej požre 250.000 miši letno 27.000 q sveže trave, kar odgovarja približno 13.000 q sena.
Kakor vidimo, bi bila škoda ki jo delajo poljske miši gospodarstvu, naravnost katastrofalna, če ne bi narava sama to preprečila. Veliko število poljskih miši1 pogine vsled različnih kug, velik del pa pokončujejo njih sovražnki v živalstvu: lisica, kuha, dehor, podlasica in mnoge ptice roparice. Kakor so točna raziskovanja pokazala, so sove vseh vrst največji uničevalci poljskih miši. Sove se namreč io 97% hranijo izključno z mišmi; na dan spravi sova 2 do 9 miši. Ce postavimo, da jih vlovi dnevno povprečno tri, uniči ena edina sova v enem letu 1100 mišj in teh potomce, ki bi uničili na travnikih 55 q sena ali na njivah 27 q žita. Proti tej velikanski koristi, ki jo imamo od sov, neznatna škoda sploh v poštev ne pride, ki jo le redko napravi sova s tem, da podavi mlado jerebico, zajca ali drugo. In kljub temu ljudje sove iz nevednosti preganjajo.
Sedaj smo v stanju, da z različnimi novimi sredstvi tudi v „mišjih letih" držimo število poljskih miši na znosni višini. Pri tem nam pomagajo različni strupi, n. pr. žveplasti ogljik, ki ga vlivamo v mišje luknje, učinkovito sredstvo je Loefflerjev bacil mišjega tifusa, s katerim na umetni način povzročimo tifus med mišmi ,vsled katerega pogine veliko število teh škodljivih glodavcev. E. B.
niiiiiiimiiiiiiiiLiiuiiiiiiiiiiiiiitiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiHiiiiiiiiiiiiimi
urah pogine. Žito je s tem razkuženo, ni pa seveda več dobro za seme. — Slej ko prej velja pravilo, da se škodljivcev tudi pri žitu lažje predhodno ubranimo kot pa jih potem zatremo. — Predno nasujemo novo žito v žitnico, moramo iz vseh kotov, zarez, razpok in odprtin odstraniti ostanke starega žita. Tudi pokvarjena mesta moramo popraviti, ko je žitnica še prazna. Le gladke stene brei razpok ne nudijo žitnim škodljivcem nobenih skrivališč. Ce se enkrat pojavijo v žitnici, jih moremo le z velikim trudom zopet odpraviti, in to šele potem, ko so nam že napravili veliko škode. Zato skrbimo, da bosta v kašči vladala vedno red in snaga. Delo, ki ga imamo s pospravljanjem in čiščenjem, se nam tu bogato poplača. Žitnica naj bo res shramba za pridelke, ne pa prostor za vso mogočo staro šaro in ropotijo, ki je kolišče golazni in mrčesa.
Dr. ing. S. J.
Avstrijski vojaki kmetovalci lahko pridejo domov
Major V. Guy, načelnik poljedelskega oddelka vojaške vlade, je naznanil, da avstrijski vojaki-kmetovalci lahko pridejo delat na svoj lastni grunt, oziroma na kmetijo, ki je last njihovih staršev ali drugih bližnjih sorodnikov. Prav tako je mogoče dodeliti vojaka-hlapca na delo gospodarju (kmetu), pri katerem je delal, preden so ga vpoklicali k vojakom. To velja v enaki meri za vojake kakor za častnike, toda samo za Avstrijce, ki se nahajajo v britanskem delu zasedene Avstrije.
V ta namen je treba sestaviti prošnjo, ki naj vsebuje naslednje podrobnosti:
1.	Krstno in rodbinsko ime dotičnega vojaka.
2.	Rojstni podatki.
3.	Poslednji vojaški čin.
4.	Poklic, ki ga je imel vojak pred vpoklicem.
5.	Natančen naslov, kje se vojak sedaj nahaja (britanski zasedbeni pas Avstrije).
6.	Krstno in rodbinsko ime prosilca, ki bi vojaka rad vzel na svojo kmetijo.
7.	Natančen naslov prosilca (pošta in občina).
9. Za katero poklicno delo v kmetijstvu je dotični vojak potreben.
9.	Navede naj se, ali sta prosilec in vojak v sorodu, n. pr.: sin, brat itd.
10.	Kratka utemeljitev prošnje.
Pazite, da boste v svojih prošnjah navedli zahtevane podatke natančno v redu, kakor ga gori berete!
Prošnjo nesite k županu ali starešini občinskega kmetijstva, da vam s podpisom in žigom potrdi točnost vsebine, Nato vložite prošnjo pri okrajni komori (Bszirkskammer) za prehrano, kmetijstvo in gozdarstvo. Ta bo poskrbela za to, da pride vaša prošnja k deželni komori za prehrano, kmetijstvo in gozdarstvo.
m%m m ivstrhi
IstoliCenfe noiega kneioškofa Dr. Köslner-|a
Visoka In pomenbna cerkvena slavnost v Celovcu
Prebivalstvo koroškega glavnega mesta in katoličani vse dežele so v nedeljo obhajali v celovški stolnici redko slavnost in sicer posvečenje in ustoličenje novega knezo-škofa.
Po sedemletni praznoti, ko-ni bilo slavnosti .posebno na kulturnem polju, so imeli pri nedeljski cerkveni svečanosti navzoči priliko, da javno izpovedo svojo vero ter prisostvujejo blagoslovu, ki ga človek redkokdaj doživi.
Radostna slika notranjosti hiše božje je pozdravila ogromno množico, ki je priromala k tej slavnosti iz daljne okolice.
Že ob 8. uri zjutraj je čakalo pred stolnico mnogo ljudi. Kot prva odličnika sta zasedla častne prostore v presbiteriju, guverner angleške vojaške oblasti, polkovnik H. B. Simson, v spremstvu podpolkovnika Clarka. Nato so sledili zastopniki deželne vlade:	zastopnik deželnega glavarja dr.
Amschl, deželni svetniki Ferlitsch, Sagai-schek in Tischler, deželni vladni ravnatelj dr. Newole, ravnatelj javne varnosti polkovnik Stossier, namestnik župana Matt, ter mestni svetniki Hofer, Dermuth in Lagger. Z napetim pričakovanjem so bili slavnostno pred vhodom sprejeti metropolit, primas solnograške škofije dr. Rohracher z novim knezoškofom Dr. Köstnerjem, oba pomožna škofa dr Adam Hefter in Sarič, celotni stolni kapitelj, prelat Unterluggauer, stolni dekan Maier, opat Gastl von Tanzenberg, šentpavelski dekan P. Thiemo Raschl in predstavniki katoliških redov Koroške, profesorji teološke fakultete, prošti iz Brež, Tinj, Dobrle vesi in Kraig-a, ter mnogo duhovnikov in dušnih pastirjev iz bližnje okolice. V nabito polni stolnici se je zbralo 4000 ljudi.
Zadonele so orgle in glas pevcev, ki jih je spremljal koroški šinfonični orkester, je zapel: „Ecce Sacerdos Magnus". Medtem se je vsa duhovščina pomikala počasi k glavnemu oltarju.
Gasilstvo preprečilo uničenje Dunaja
■Kako se je dunajsko gasilstvo v trpkih dneh letošnjega aprila obneslo, ve poročati dopisnik ameriškega lista „Nev/ York Times". Gasilci so se upirali poskusom SS-ovskih čet, da se Dunaj spremeni v eno ognjeno morje.
V poslednjih dneh hitlerizma je neki SS-polkovnik prevzel poveljstvo nad gasilstvom. Dal je kakih 70 gasilcev, ki se niso marali priključiti SS, odpraviti v koncentracijska taborišča. Nekaj so jih celo ustrelili.
Ko so Nemci dne 6. aprila spoznali, da mesta ne bodo več mogli držati, so sklenili, da Dunaj zažgo. Gasilci so prejeli ukaz, naj mesto zapuste. Večina njih se je pa poskrila, deloma so ušli k Rusom ter so se potem z njimi vred vrnili. Dne 7. aprla so granate, ki so jih Nemci na svojem umiku streljali v mesto, zanetile neštete požare. Ker je bil vodovod poškodovan, se je mogel ogenj ponekod silno razmahniti. Tudi so bili Nemci že prej tretjino gasilskega orodja odpremili v rajh.
Vendar se lahko reče, ugotavlja omenjeni dopisnik, da Dunaj ni tako trpel kakor druga velika mesta, n. pr. Berlin, Hamburg, Budimpešta ali Belgrad.
Obnova stolnice sv. Stefana
Dunajski nadškof, kardinal Teodor Innitzer, je naslovil na avstrijsko ljudstvo poziv, naj daruje za obnovo stolnice sv. Štefana, ki se je med boji v preteklem aprilu spremenila v razvaline.
„Premagati moram notranji odpor," je na-glašal nadškof, „če se hočem spomniti mučnih dni in ur, ko so ognjeni zublji lizali staročestiti božji hram. Žalostnega dejstva, da je sv. Štefan razdejan, ne moremo več preklicati. Kar nam ostane, je bridko občutje, da je bila tolika kulturna sramota na naših-avstrijskih tleh sploh mogoča."
H koncu je kardinal Innitzer izrazil upanje, da se bo moglo v stolnici sv. Štefana kmalu zopet vršiti bogoslužje, in to zbog obilnih darov, ki jih bo dajalo ljudstvo. Avstrijsko ljudstvo je kardinal Innitzer nagovoril po dunajskem radiju.
Novi časopisi na Dunaju
Na zasedenem Dunaju je dosedaj izhajal »n sam list z naslovom „Neues Oesterreich". '■ a teden so se mu pridružili še trije listi, in s cer kot glasniki posameznih strank.
Po blagoslovjenju škofa je sledila globoko zajeta pridiga metropolita dr. Rohracherja, ki je obrazložil pomen škofovskega blagoslova in dolžnosti škofa, katere so se simbolizirale v cerkvenih obredih blagoslova novi škof prevzema vlado in deželna duhovščina pristopi k njemu ter mu priseže zvestobo. Metropolit je končal z.besedami: „Sedaj doživljamo uro milosti in srečen sem, da je moja poslednja funkcija v dragi mi škofiji ta, da ji posvetim novega škofa."
Mladina se poklonila novemu knezo-škofu
Katoliška mladina deželnega glavnega mesta se je zbrala dne 6 .avgusta ob 6. uri zve:-cer na vrtu knezoškoiijskega vrta, da se novemu vladiki pokloni ter mu izpove svojo
Generalni poročnik MeCreery na Koroškem
Generalni poročnik Sir Richard MeCreery, vrhovni poveljnik britanskih čet v Avstriji, je pretekli teden prepotoval širno okolico Celovca in Beljaka. Generalnega poročnika McCreery-a so v glavnem stanu pozdravili polkovnik H. B. Simson in drugi častniki. Po sprejemu se je generalni poročnik napotil k celovškemu, vojaškemu sodišču, da se uveri o delovanju sodne uprave.
Kasneje se je generalni poročnik MeCreery odpeljal v Borovlje, da se pobliže pozanima za ondotno obrt. Kar mu je od dopoldanskih ur preostalo časa, ga je posvetil ogledovanju naprav, ki služijo za izdelovanje pušk. Poleg puškarstva je generala zanimala še lesna obrt, ki si je stavila nalogo, da bo trg zalagala z igračami.
Puškarstvo v Borovljah, zlasti izdelovanje lovskih pušk, je močno hiralo. Zdelo se je, da konca vojne ne bo preživelo. Toda
Avstrijska socialdemokratska stranka je začela objavljati „Arbeiterzeitung". Komunisti se obračajo do ljudstva v „Oesterreichi-sche Volksstimme" in avstrijska ljudska stranka si je omislila svoj lastni list pod naslovom „Kleines Volksblatt".
Cim bodo Američani, Angleži in Francozi uredili svojo upravo na Dunaju, bodo začeli tudi oni objavljati časopise v nemškem jeziku.
Ce se jjomisli ,da šteje Dunaj dandanes poldrug milijon duš, je tamkajšnja zadrega zastran časopisja precej umljiva. Dunaj je mesto brez dnevnih listov. Kar se namreč zdaj tiska, je kakor kapljica na pesek. Dunajčani se za časopise enako nastavljajo kakor za kruh ali mleko. Kdor ne stopi prav zgodaj na ulico, nima upanja, da bo tisti dan še videl kak časopis. Cuje se, da se je na Dunaju tudi že za časopise razvila „črna borza". Zdi se pa, da prinesejo prihodnji tedni preobrat na bolje.
Dunajski otroci gredo na okrevanje
Dunajski radio javlja, da je v vodstvu stranke Avstrijske narodne stranke v Falke-nerstraße održana odslovitev 33 otrok v starosti od 6do 1 2let, ki bodo v okviru ene akcije Avstrijske narodne stranke in referata za obskrbo uživali štiritedni dopust v Kamptalu, da okrevajo. So to otroci iz delavskih družin iz 10 dunajskih okrajev, katere obskrbuje en zdravnik.
Pomoč Švice nekaterim evropskim državam
Na Dunaj je dospelo 21 tovornih avtomobilov iz Švice, s 6 tonami zdravniških predmetov, 69 ton živil in S ton drugega blaga, ki je določeno za prebivalce avstrijske prestolnice. Slično pomoč bo Švica poslala Bolgariji in Madžarski.
Prof. Renee Bovey, ki se bavi z organizacijo pomoči, se zanima tudi v sodelovanju s sovjetskimi oblastmi, da bi dobavili pomoč mnogim bivšim vojnim ujetnikom, delavcem i. t. d„ ki so sedaj v avstrijskih taboriščih. V okolici Dunaja je za okrog 50 do 80 tisoč Italijanov. Prof. Bovey je izjavil, da je dospela na Dunaj italijanska komisija, ki bo proučevala možnosti v čimprejšnji rimpatri-aciji Italijanov. Sovjetske oblasti se trudijo, da bi nudile internirancem najpotrebnejšo pomoč, ampak zaradi kritično prehranjevalnega stanja dežele nalete na zaprek«.
neomajno zvestobo. Ko se je prevzvišeni gospod knezoškof pojavil, so mu zapeli nekaj koroških pesmi. Vrstile so se pesmi in deklamacije. Preč. gosp. župnik Donaubauer iz Št. Ruperta je tolmačil čustva in želje katoliške mladine. Knezoškof dr. Köstner je v prisrčnem nagovoru na mladino izrekel zahvalo. Pripomnil je, da je ponosen na mladino, o kateri je prepričan, da je in hoče ostati njegova mladina. Prosil je otroke, naj se vedno zavedajo, do so Korošci, naj pa tudi nikdar ne pozabijo ostati Bogu in Crkvi zvesti.
Sledila je globoko zajeta slavnostna igrica, s petjem. Mladi igralci so pokazali, kolik naraven dar imajo. V zvezi z vestno pripravo jim je uspelo, pričarati ganljivo lep večer, kakršnega knezoškofijski vrt že dolgo vrsto let ni bil videl.
vojaška vlada je tudi te jpanogi posvetila svojo pažnjo, in tako se je zgodilo, da je boroveljska obrt v malo tednih zopet začela procvitati.
Prevoz civilniD oseb na vojaških vozilih
Mnoge civilne osebe, ki imajo pripustnico za prevoz z britanskimi vojaškimi vozili, zmotoma mislijo, da jih tako izkaziio upravičuje za uporabo poljubnega vojaškega vozila. Izkaznice veljajo pa samo za upo-rabö vozil, ki pripadajo isti vojaški enoti, ki je izkaznico potrdila.
V splošnem vozila britanske armade ne služijo prevozu civilnih oseb. Za prevoz prihajajo v poštev samo osebe, ki so pri kakem britanskem vojaškem uradu zaposleni in imajo primerno izkaznico. Osebje britanskih vojaških vozil sme pripuščati le upravičene civilne osebe, sicer samo zapade kazni. Izjemoma sme vojaška policija dovoliti, da še kdo.drugi uporabi vojaško vozilo.
žegnanje na Macnl
■Macna gora r Rožni dolini (1624 m nad morjem) je spet obhajala svoje žegnanje na god sv. Ane, kakor je navada več ko sto let. Lansko leto radi vojnih razmer nihče ni smel na Macen. S tem večjim veseljem so Rožani letos romali k priljubljeni kapeli. Kako so bili veseli, da so našli vse v starem redu. Posebno na god sv. Ane so se zbrali na stotine. Cenijo, da je ta dan pohitelo na goro malo manj kakor 700 ljudi.
Pri slovesni maši so peli spet priljubljene pesmi v milem domačem jeziku. Potem pa se je mladina povzpela na tri stolpe ter je uživala razgled po lepi domači pokrajini.
Posebno pomembno je bilo letošnje žegnanje, ker je združila mnogo izseljencev, ki so po dolgi odsotnosti spet doma. Iz globočine srca so peli „Hvala večnemu Bogu ..
Množestveni grahovi na štajerskem odkriti
Poslednje dni so na raznih mestih na Štajerskem odkopali grobove z številnimi trupli. Dognalo se je, da gre za žrtve nacističnega nasilja. V nekem grobu je ležalo kakih 70 mrličev. Na ta grob so naletih blizu Klöcka. Druge grobove so našli pri Grat-weinu, Eisenerzu in Straßgangu, Nekaj trupel je bilo zvezanih z jermeni. Iz vsega je razvidno, da so ležala trupla šele malo časa v zemlji. Gotovo so nacisti te ljude ubili v dneh, ko se je vojna sila hitlerizma že rušila. Sedaj uradna komisija preiskuje te obenem grozovite in pretresljive najdbe.
čiščenje šolstva na štajerskem
Alijii'ana vojaška vlada je s podporo civilnih oblasti trebila šolske zbore na Štajerskem. Nacistični elementi so morali ven. Na osnovnih šolah se bo mogel pouk že v septembVu pričeti. Če se pomisli, da je bilo 60% vzgojiteljev pod nacističnim vplivom, pomeni hitro trebljenje prav ziaten uspeh. Graška univerza ni mnogo trpela. Od 50 šolskih poslopij v Gradcu so samo tri huje poškodovane.
Donavska plovba vzpostavljena
Paroplovba po Donavi med Regensburgom in Linčem je znova oživela. Promet urejuje poseben oddelek ameriške armade, ki je pristojen za rečno plovbo in ima nadzorstvo nad vsemi rečnimi lukami in ladjami.
Uniforme se spremene v obleko
V Gmundenu na Gornjem Avstrijskem so uredili delavnico, v kateri iz nemških vo-
Dunajske novice
Oflgovor britanske vojaške vlade koroškim Slovencem
Radio Belgrad ve poročati, da so za« stopniki koroških Slovencev dne 27. julija izročili vojaški vladi v Celovcu spomenico* Vojaška vlada je brez odlašanja odgovorila, da se bodo skladno z dogovorom med za« vezniki po vsej Avstriji vršile svobodne vo« litve. Tudi na Koroškem se bo volilo, čim bo to mogoče. Vse koroške stranke bodo imele priliko, da volijo svoje zakonite zastopnika* Zato vojaška vlada ne vidi razloga, da šte> vilo slovenskih zastopnikov v deželni vladi poviša. Za pravično in nepristransko ravna« nje s slovensko manjšino je itak odgovorna britanska vojaška vlada. Vprašanje avstrij« ske meje bo rešila mirovna konferenca.
Britanska vojaška vlada je vedno priprav« Ijena, da upravičene predloge ali pritožbe slovenske manjšine prouči ter jim ugodi, kadarkoli govore za to stvarni razlogi.
Zaporni čas skrčen
Vojaška vlada na Koroškem je razglasila, da se, začenši s 5. avgustom 1945, zaporna ura premakne na 23. uro. Čas, ko brez po* sebnega dovoljenja nihče ne sme iz hiše, traja vselej do 4 zjutraj.
Vpisovanje v osnovne in meščanske šote
Vpisovanje učencev ljudskih in meščanskih šol za celotno mesto Celovec se bo izvršilo od 11. do i7, avgusta v gimnaziji na Bismarckringu (nova . zgradba). Podrobnosti se berejo na deski v vsakem šolskem poslopju Celovca.
Ukaz o učnih knjigah
Vojaška vlada na Koroškem naroča:
1.	Vsaka oseba, ki ima učne knjige, ki jih je berlinsko ministrstvo za vzgojo v dobi od 12. marca 1938 do 9. maja 1945 predpisalo za avstrijske šole, mora te knjige izročiti županu občine, kjer dotična oseba stanuje. Tudi kdor bi v bodoče kako tako knjigo dobil, jo bo moral oddati.
2.	Če imajo take knjige otroci izpod 16 let starosti, tedaj so za oddajo odgovorne odrasle osebe, pod katerih varstvom in nadzorstvom ti otroci trenutno žive (starši, varuhi, redniki).
Feldkirchen ima novega župana
Ker je bil župan Fritz B a h r poklicno premeščen, so se v Feldkirchenu sestali občinski zastopniki na volitev novega župana* Soglasno so izvolili Jožefa A d a m i - a, kamnoseka, za njegovega prvega namestnika pa sodnega višjega inšpektorja Emila Kreuzbergerja in za drugega namestnika Engelberta Kircherja, monterja mestne elektrarne. Volitvi sta prisostvovala Capt. C »• beriey, poverjenik britanske vojaške vlade v Feldkirchenu, in okrajni glavar Franc Kleinwächter. Župan Adami je odhajajočemu županu izrekel zahvalo celokupnega pr^ bivalstva.
Nezgoda
48Ietnemu Ivanu Opielki iz Spitalla ob Dravi, se je v Celovcu primerila huda nesreča. Na Beljaški cesti ga je podrl avto in mu prizadel precejšnje poškodbe. Ponesrečenca so morali prepeljati v bolnišnico.
jaških uniform izdelujejo oblačila za delavce. Uniforme najprej očistijo, potem prekroj« v obleko, ki jo bodo delavci nosili med de-j lom. Ker so s to predelavo zaposlene tudi krojačnice v mestu in okolice, nastane vsak dan znaten kup delavske obleke.
¥ Avstriji bodo sodili vojne zločince
Državni tajnik za sodstvo dr. Jožef Gerd je izjavil, da bodo v Avstriji prve razprave zoper vojne zločince že ta mesec. Med osebnostmi, ki se bodo morale zagovarjati, so številni člani nacističnih sodišč. Ko se j» začel hitlerizem podirati, so ti gospodje urd« čili važne spise, ki bi bili mogli služiti ko4 dokazilo zoper več ali manj skrite krivec
Urad za obnovo v Avstriji
Za obnovitev poškodovanih in unlčenili poslopij v Avstriji so ustanovili poseben urad za obnovo, Ta urad bo sodeloval pri preskrbi in razdelitvi delovnih moči, sir črvin in denarnih sredstev kakor tudi pri obnovi narodnega gospodarstva.
Vojni zločinci v Avstriji bodo sojeni
Prva obravnava zoper vojne zločince v Avstriji se bo vršila dne 13. avgusta na Dunaju. Štirje SA-člani so obtoženi, da so 102 ogrska Žida med prevozom v Deutsch-AJ-tenburg umorili.
Ust izhaja vsak petek. Uredništvo in uprava« Celovec, Bismarckring 13.