YU ISSN 0040-1978 LETO XXXIII., ŠT. 7 Ptuj, 21. februarja 1980 CENA 5 DINARJEV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA O aktualnih nalogah v kmetijstvu (stran 3) Človek, delo in varnost (stran 4) Nepozabni dan borca Rade Ivetiča (stran 5) Ptuj - prometno vozlišče (stran 6) Modna kreatorka Vera svetuje (stran 8) Steklina na pohodu Nevarna kužna bolezen stekli- na se vse bolj približuje tudi ob- močju ptujske občine. Njeni gla- vni prenašalci so lisice in psi. V našo državo se je prenesla iz so- sednjih držav. Iz Avstrije čez Ko- roško, pojavlja se že na območju občine Ravne na Koroškem, in iz Madžarske. Primere okužbe so že zasledili na območju občine Va- raždin, zato sta zaenkrat nepo- sredno ogroženi krajevni sku- pnosti Cirkulane in Zavrč. Izvršni svet skupščine občine Ptuj je na seji, 13. februarja 1980 že sprejel odredbo o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izko- reninjenje stekline, ki velja za ce- lotno območje občine Ptuj, upo- rablja pa se v vseh tistih krajevnih skupnostih, ki so neposredno ogrožene, kar ugotovi pristojni veterinarski inšpektor iz uprave- za inšpekcije občin Ormož in Ptuj. Podrobneje o določilih, ki jih prinaša odredba o ukrepih proti steklini, preberite na zadnji strani. Milan Jager, dipl. veterinar in načelnik uprave za inšpekcije občin Ormož in . Ptuj nam je po- vedal, da je najuspešnejši način preprečevanja, zatiranja in izko- reninjenja stekline v tem, da bomo stalež lisic, glavnih prena- šalk stekline, znižali na minimum. Na uplenjenih lisicah marsikje ugotavjajo garje, toje znak, daje lisic preveč, zato je predvsem na- loga lovcev, da v okviru svojih lovskih družin gredo v odločno akcijo za pokončavanje lisic. Prav tako pa je potrebno ob sodelova- nju vsega prebivalstva zmanjšati število psov in mačk. Če bi se na- mreč razširila steklina tudi na naše območje, bi bili najnevar- nejši prenašalci te nevarne kužne bolezni na človeka prav mačke. Zato bo treba kar najbolj do- sledno upoštevati in izvajati ukrepe, ki jih prinaša omenjena odredba. • F F S SKRBJO IN ODGOVORNOSTJO v petek, 15. februarja seje sestal na redni seji organizacijski in častni odbor za pripravo ku- rentovanja s karnevalom v Ptuju. Ocenili so razpoloženje med občani in delovnimi ljudmi ob težkem zdravstvenem stanju predsednika republike tovariša TITA in soglasno sklenili, da letos kurentovanja v Ptuju ne bo. Takoj so o tem po telefonu obvestili etnografske skupine, ki so se pripravljale za nastop v Ptuju. Temu vzgledu so sledili tudi drugi organi- zatorji raznih pustnih prireditev, ki so prav tako napovedane prireditve odpovedali in prekinili s pripravami. Tako je pustna nedelja in enako samo postni torek minil brez tradicionalnega živ-žava po ptujskih ulicah. Prav tako ni bilo maskiranih skupin po vaseh in javnih lokalih. Ob tem je treba posebej podčrtati, da so se tako odločili organizatorji samoupravno, da so se tako vedli naši delovni ljudje in občani sa- mozavestno, po svoji lastni odločitvi. Čustva vseh občanov je najlepše izrazila kmečka že- nica iz I/larkovec, kije rekla: »Veste, če je oče v družini bolan, se za člane družine ne spodobi, da bi se medtem veselili. Tovariš Tito pa je nam vsem še mnogo več kot oče!« Priprave na letošnji sprejem udeležencev vlaka Bratstva in prijateljstva 1980, ki bodo prišli v Ptuj 5. junija iz pobratenega Arandjelovca v SR Srbiji, so že stekle. Koordinacijski odbor za pripravo in sprejem vlaka, ki deluje pri predsedstvu OK SZDL v Ptuju se je že dvakrat sestal in razpravljal o nekaterih dogovorih, ki so bili sprejeti na republiškem koordinacijskem odboru in pred- sedstvu. Tako bo letošnje število udeležencev 940, v glavnem pa bodo to gostitelji naših ljudi, ki so bili izseljeni med vojno, potrebno bo vključiti več mladih, kulturni program pa bodo pripravile doma- če skupine, to je skupine gostite- ljev. Naši delovni ljudje in občani se bodo v letošnji sprejem dragih gostov iz Srbije vključili še posebej odgovorno in v duhu nadaljnjega razvijanja bratstva in prijateljstva, tako odprtega srca in rok — kot so jih med vojno sprejele družine ter / njimi delile poslednji košček kruha. Kot gostitelji morda vedno ne uspemo izraziti vse tiste gosto- ljubnosti, ki smo je včasih sami deležni, pa vendar se bomo potru- dili, da bodo tudi gostje iz Srbije s prijetnimi vtisi zapustili naš stari Ptuj in se k družinam, ki jih bodo te dni sprejele v svojo sredo, še radi vračali ob vsaki priložnosti. Program ob letošnjem sprejemu udeležencev vlaka bratstva in prijateljstva zajema vrsto sloves- nosti zlasti pa prisrčni sprejem ki bo v četrtek, 5. junija ob 17. uri, ko jih bo pozdravil predsednik OK SZDL Ptuj — Franc Zadra- vec, obenem pa jim bomo v Ptuju pripravili še prisrčen kulturni program ter jih nato razporedili pri družinah — gostiteljicah. V Ptuju pa bomo sprejeli tudi uradno delegacijo iz pobratenega Arandjelovca. Ob tej priložnosti bo tretji dan bivanja v Ptuju tudi skupna seja ter ogled ene izmed delovnih organizacij ter kultu kulturnozgodovinskih znameni- tosti našega mesta. V program je vključen tudi ogled spominskega parka v Mostju ter položitev venca k spomeniku padlim borcem Slovenskogoriške — Lackove čete. Poleg tega pa si bodo na krožni vožnji ogledali še nekatera območja Slovenskih goric in Haloz s krajšimi sprejemi v posameznih krajevnih skupnostih. Ciostje i/ SR Srbije se bodo od Ptuja poslovili v nedeljo, 8. junija. mš Čeprav nam je zima z občasnim sneženjem v prvih dneh tega tedna še »dopovedovala,« da se od nas še ni poslovila, vendar to ni oviralo šolarjev, da ne bi za kratek čas odložili težkih šolskih torbic in se pomudili z nabiranjem zvončkov, ki ob potokih in na senčnih legah še na gosto poganjajo svoje bele glavice iz tal. Ti iznivani zvončki s čdHilico bodo naSli novo domovanje na domačem vrtu. Ali bodo pognali v novem okolju? Foto: M. Ozmec SLOVENSKA BISTRICA Iz ocene preteklosti naloge za naprej v organizacijah /družciicga dola in v drugih samoupravnih sredinah na območju občine Slovenska Bistrica te dni prehajajo v zadnje obdobje sprejemanja zaključnih računov. To je tudi najustreznejši trenutek, da v vseh sredinah ocenijo rezultate delovanja v lanskem letu in na podlagi tega postavijo temelje razvoja v prihodnjem obdobju, tako za letošnje leto kot za drugi srednjeročni plan. Pri oceni gospodarskega razvoja v letu 1979 v občim z zadovoljstvom ugotavljajo, da so kljub različnim težavam naredili pomemben korak naprej pri gospodarskem razvoju, čeprav z vsem še niso zadovoljni, saj je fizični obseg industrijske proizvodnje zaostajal za predvidevanji, vendar so dosegli pomembne uspehe pri razvoju družbenoekonomskih odnosov in pri poglabljanju socialističnega samoupravljanja. Vse to je tudi podlaga, da bodo realno začrtane naloge družbenega razvoja v letošnjem letu dosegli tako na področju kmetijstva, ki postaja vse pomembnejši proizvajalec hrane v Sloveniji, kot v industriji, ki je še vedno najpomembnejša gospodarska panoga v občini. Viktor Horvat Skupna seja vseh zborov občinske skupščine GRM02 v petek so se sestali na 18. skupni seji delegati zbora zdru- ženega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ormož. Seja je imela dva dela. V prvem so bili prisotni še predstavniki družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih sku- pnosti ter krajevnih skupnosti, posvečena pa je bila 70-letnici rojstva častnega občana vseh ob- čin v SR Sloveniji Edvarda Kar- delja. O življenju in delu velikega revolucionarja, graditelja sociali- stične Jugoslavije in enega na- jbližjih sodelavcev tovariša Tita je govoril predsednik SO Ormož Mirko Novak. Osrednja točka dnevnega reda je bila razprava o predlogu reso- lucije o politiki izvajanja družbe- nega plana občine Ormož za ob- dobje od 1976—1980 v letu 1980. Po uvodni obrazložitvi Franja Križmančiča. predsednika IS SO Ormož, so v razpravi delegati opozorili na obveznosti in kon- kretne naloge, kijih pred združe- no delo oziroma pred vse gospo- darske in politične dejavnike po- stavlja resolucija, ki pa je seveda rezultat prilagajanja zveznim in republiškim stabilizacijskim ukrepom. Med drugim so v razpravi de- legati opozorili, daje potrebno ob razpravi o zaključnih računih de- lavcem predložiti tudi spremem- bo gospodarskega načrta za le- tošnje leto, kar bo nujno glede na omejevanje investicij, predvsem tistih, ki so vezane na uvoz tuje opreme. Izvajanje nalog iz reso- lucije bo spremlja! poseben ko- ordinacijski odbor na nivoju ob- čine in republike. Nadalje je bilo v razpravi opo- zorjeno na težave, ki jih bodo omenjeni ukrepi pogojevali predvsem na nerazvitih območ- jih. zato bi bilo potrebno to dej- stvo upoštevati pri kreditni poli- tiki in torej nuditi tem območjem določene olajšave. Ugotovljeno je bilo tudi. da bodo stabilizacijska prizadevanja rodila željene sado- ve le v primeru, če bodo delovni ljudje spoznali, daje uspeh v na- jvečji meri odvisen od njih samih. S poglobljeno razpravo v ZK, SZDL in v sindikatih je potrebno doseči visoko zavest delovnih ljudi tako. da bodo sami opoza- rjali na nepravilnost, da bodo sami vplivali na slabe delavce in se zavestno borili proti neupraviče- nim bolniškim izostankom in tako dalje. Predlog resolucije z dopol- nitvami iz razprave so zbori sprejeli na ločenih sejah. V nadaljevanju seje so delegati poslušali poročilo sveta za pre- ventivo in vzgojo v cestnem pro- metu o nekaterih problemih ces- tnega prometa v občini Ormož, sprejeli so program dela skupšči- ne in zborov za leto 1980, ter družbeni dogovor o ustanovitvi družbenega sveta za družbeno- ekonomski razvoj in ekonomsko politiko občine Ormož in druž- beni dogovor o ustanovitvi druž- benega sveta za vprašanja poli- tičnega sistema in samoupravnih odnosov občine Ormož. JB Spominska slovesnost ob 70-letnici rojstva Edvarda Kardelja Foto: J. Bračič V boj za uresničevanje spr^tih nalog Tako kot drugje v Sloveniji, so tudi skupščine občin Ptuj in Ormož v minulem tednu sprejele svoje resolucije o pohtiki uresničevanja družbenega plana v letu 1980. Okvire tem resolucijam sta začrtali zvezna in republiška družbenoekonomska resolucija, ki načelno pa tudi v podrobnostih na posameznih področjih urejata najpomembnejše go- spodarske tokove. V občinskih resolucijah, ki izhajajo iz ocene doseženih rezultatov v prvih štirih letih izvajanja družbenega plana in iz ocene obstoječega stanja, so opredeljene pomembne podrobnosti kdo, kaj, kje, kako in koliko mora napraviti, da bomo dosegli zastavljene cilje go- spodarske in družbene stabilizacije. Skladno z oblikovanjem in usklajevanjem občinskih resolucij so tekle tudi aktivnosti v samoupravnih interesnih skupnostih, v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih, da v svojih načrtih zapišejo in postavijo na stvarna mesta vse tiste naloge ki so jim mero in obseg določili v občinskih resolucijah; obenem pa, da z medsebojnimi dogovori in sporazumi uskladijo vse te naloge. To so predvsem naloge s področja investici, kreditov, izvoza in uvoza, razmerja v delitvi dohodka, skupne, splošne in osebne porabe, področje cen in stabilizacije tržišča. Podobna naloga nas še čaka v fazah sestave in sprejema družbenih planov za srednjeročno obdobje 1981 — 1985. Stabilizacijske rešitve moramo trdno vgraditi v vse plane novega srednjeročnega obdobja, če hočemo doseči dolgoročno ekonomsko stabilizacijo, saj nam bodo prav letošnje izkušnje dobra podlaga za stvarno opredeljevanje ciljev. Ob tem pa moramo zjavnimi razpravami dati možnost, da bodo lahko delavci v svojih temeljnih organizacijah, delovni ljudje in občani v svojih kraje- vnih skupnostih imeli možnost povedati svoje mnenje, daje ta mnenja, predloge in napotila v kar največji možni meri treba tudi upoštevati. Toda ostanimo pri nalogah, začrtanih v resolucijah za letošnje leto. Po široki razpravi v samoupravnih organih in v delegacijah, enako tudi v družbenopolitičnih organizacijah, smo jih v delegatskih skupščinah sprejeli, postale so za nas zakon, ki gaje treba tudi dosledno spoštovati in se njegovih določil držati. Sedaj ni več prostora za razpravljanje o tem, ali bomo katero od začrtanih nalog izvajali ali ne, ali se bomo držali okvirov začrtanih meril in podobno, temveč je treba le uresničevati dogovorjeno, uresničevati z zavestno disciplino vsi in povsod tudi takrat, če so morda začasno prizadeti naši ožji interesi. Prav tu pa se mora naš samoupravni sistem potrditi v tem, kar smo zapisali že v prvih dokumentih, da samoupravljanje pomeni tudi dol- žnost, ^ne le pravico, da pomeni red in disciplino, ne pa samovoljo in nenačrtnost. Samoupravljanje pomeni tudi kolektivno delo, ki je v medsebojni porazdelitvi odgovornosti za odločitve in v odgovornosti za njihovo uresničevanje. Predvsem pri uresničevanju se namje v dosedanji praksi največkrat zatikalo. Ko sprejemamo odločitve, smo vsi navadno še kar enotni, pri izvajanju teh odločitev pa je marsikje prevladoval oportunizem. Leto 1980 pomeni za nas resnično prelomno leto, ko moramo zaustaviti neugodna gibanja v našem gospodarstvu in potrošnji, kar nam bo omogočilo, da bomo lahko trdneje in varneje stopali naprej. To pa bomo dosegli s kar najodgovornejšim izvrševanjem nalog, ki smo jih po demokratični poti sprejeli, s svojim boljšim, kakovostnejšim delom, ki ga moramo znati mdi bolj ceniti. Prav na tem področju se lahko in se tudi morajo potrditi prednost našega samoupravnega sistema. FF 2 - DRU2BA ll\i GOSPODARSTVO 21. februar 1980 - Stabilizacijski programi bolj deklarativni? F^osplo^evati tega ne gre. Pa vendar je v ptujski občini precej temeljnih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti, kjer so stabilizacijske in varčevalne programe bolj kot ne deklarativno zapisali. V večini primerov programi niso finančno ovrednoteni, povdarek pa je na zmanjslenih delavcev, ki so prišli iz drugih republik, se jih je le 172 zaposlilo ^ posredovanjem skupnosti za zapo- slovanje, torej le 13,4 V ptujski občini je v preteklem letu iskalo zaposlitev povprečno mesečno 791 oseb, kar je za 8,7 % manj kot v letu 1978. Konstantna značilnost za ptujsko občino je neusklajenost ponudbe in povpra- ševanja po moških delavcih. Pred- vsem primanjkuje delavcev grad- bene in kovinarske stroke ter delavcev brez poklica. Premalo možnosti za zapo- slovanje pa imajo ženske in mladina, zato je zaposlovanje i/ven občine še vedno aktualno. Skupnost za zaposlovanje ugotav- lja, da je treba prav zaradi tega nameniti večjo pozornost vključe- vanju mladine v ustrezne šole. To pomeni, da je potrebno glede na potrebe združenega dela usmerjati mlade v deficitarne poklice. 7al pa jc v ptujski občini še vedno precej mladih, — kljub prizadevanjem na področju poklicnega svetovanja, — ki se odločajo za poklice, kjer je že nekaj let prisotna sufici- lariiost kadrov. Pri zaposlovanju delavcev, ki se vračajo i/ tujine pa so težave pred- vsem pri bolnih in ostarelih osebah in pri ženah brez urejenega otro- škega varstva ter pri osebah, ki čakajo na ustrezno zaposlitev ozi- roma na obrt. Obenem pa želijo delavci tudi maksimalno izkoristiti pravice i/ naslova scKialne varno- sti. Delegaii bodo na skup- ščini sprejemali poleg poročila o delu v preteklem letu tudi program dela /a letos. Tako bodo razprav- ljali ludi o delu skupnosti na po- dročju zaposlovanja in posredo- vanja zaposlitev. Skupnost si bo v tem letu prizadevala za evidenti- ranje in objavo vseh del in nalog /aradi posredovanja in zapo- slovanja brezposelnih delavcev v O/D. Okrepiti pa bo poskušala sodelovanje z organizacijami združenega dela pri oblikovanju kadrovske politike v zvezi z zapo- slovanjem, usklajevanjem kadrovskih bilanc in pri aktivnem strokovnem izobraževanju. Obenem pa velja zapisati, da se (organizacije združenega dela vse premalo odločajo za s(xiclovanje s skupnostjo za zaposlovanje, po drugi strani pa so kadrovski pr(\erami v združenem delu še vedno pomanjkljivo in slabo pri- pravljeni, ponekod pa jih sploh nimajo. N. D. Poklicna kmetijska šola prehaja v tehniško v preteklem letu Posebna izo- braževalna skupnost za agroživil- -tvo ni .prejela prehoda Poklicne poljedelsko-živinorejske šole Irunišče v tehniško kmetijsko Šolo. V letošnjem letu pa so za ta prehod ponovno zaprosili ob pod- pori družbenopolitičnih or- ganizacij in izvršnega sveta ptujske občin-ke skupščine. Izgledi kažejo, Ja bomo v tem uspeli. To pa pomeni, da bomo v okviru .rednjega usmerjenega izobraže- vanja pridobili tudi kmetijske tehnike, kar bo pravgotovo velika pridobitev. Naloge in zahteve sodobnega kmetijstva namreč zahtevajo vedno več znanja, tudi teoretičnega, kar v praksi pogojuje hitrejši napredek. Kot je znano, je do preselitve v nove prostore v Centru srednjega usmerjenega izobraževanja, pokli- cna poljedelsko-živinorejska šola domovaia v starem gradu na lurnišču, kjer so bili pogoji vse prej kot primerni. Po tej plati so se pogoji neprimerno izboljšali. vendar pa so se poslabšali pogoji za praktično delo, predvsem zaradi oddaljenosti. I o pomanjkjivost pa di)kaj Uspešno premaguje ob pomoči kmetijskih delovnih or- ganizacij in zasebnega dela kmetijstva, ki so v tej smeri pokazali veliko mero pripravljeno- sti, saj praktični del pouka med drugim poteka tudi na usmerjenih kmetijah. Takšno sodelovanje bo potrebno tudi vnaprej ob tem pa bo potrebno poskrbeti za praktični del pouka v bližini šole. Radi bi namreč uredili takoimenovano v/orčno kmetijo z vsemi dejavno- stmi, ki jih potrebujejo pri prakti- čnem delu. Zato bo potrebno v tej smeri pripraviti program investicij, ki po mnenju kmetijskih stroko- vnjakov ne bo zahteval velikih finančnih sredstev. Ob tem pa bo potrebno izkoristiti tudi vse ostale možnosti za praktični pouk in oglede, ki jih v ptujski občini ne manjka. Skratka, tudi to plat izo- braževanja z našo pripravljenostjo in delom lahko zagotovimo. Pogoje za prehod poklicne šole v tehniško torej imamo, ali pa jih lahko zagotovimo, sedaj pa se moramo vsi zavzeti, da to tudi izpeljemo. Člani sveta za dru- žbenoekonomske odnose v kmetij- stvu pri predsedstvu OK SZDL so vsa ta prizadevanja podprli in iz svojih vrst imenovali komisijo, ki ho sodelovala pri nadaljnem delu. 1. kotar Delo v kmetijstvu jjihteva vedno ve( znanja (foto z. kodrif) Delegati kreditne banke Maribor, poslovne enote Ptuj obravnavali poslovanje enote za leto 1979 Poslovna enota Kreditne ban- ke Maribor v Ptuju je v letu 1979 do konca leta dosegla dve mili- jardi in 240 milijonov dinarjev sredstev v bilanci vsoti, kar je za 599 milijonov dinarjev več kot jih je imela v začetku leta. tem \c sredstev prebivalstva za 724 miii- j()nov dinarjev, kar predstavlja 31 '/'■ vseh sredstev. Likvidnost gospodarstva v letu 1979 je prispevala k strukutrnim spremembam naložb. Krediti gospodarstva ,so pridobili predv- sem zaradi hitrega naraščanja kratkoročnega kreditiranja. Kratkoročni krediti so bili ob koncu leta 1979 za 229 milijonov dinarjev večji od stanja v 1. 1978. Pri kreditiranju jc poslovna eno- ta upoštevala medbančni spora- zum o selektivnem kreditiranju in potrebe po kreditnih sredstvih za izvoz in primarno kmetijsko proizvodnjo. Za investicijske naložbe je bilo odobreno 265 milijonov dinar- jev. kar je za 8 % več kot v 1. 1978. Največji delež odobrenih kredi- tov je v kmetijstvu, sledijo pa industrija, gradbeništvo in zaseo- na obrt. gostinstvo, promet ter ostale dejavnosti. V ostalih de- lavnostih so bili odobreni investi- cijski krediti iz namensko depo- niranih sredstev zavarovalne skupnosti. Poslovna enota Ptuj je v 1. 1979 pospeševala dejavnost samostoj- nega osebnega dela v skladu s politiko banke ter v skladu z pravilnikom o kreditiranju obča- nov za pospeševanje gospodar- ske dejavnosti samostojnega dela in obrtnikom odobrila 12 milijo- nov dinarjev kreditov za osnovna in obratna sredstva. V 1. 1979 se je povečal obseg kreditiranja stanovanjsko komu- nalnega gospodarstva, predvsem kreditiranje občanov. Zaradi strožjih kriterijev pri potrošni- ških kreditih pa je v preteklem letu nastal velik pritisk na stano- vanjske kredite. Tako je bilo v 1979 letu odobreno za 68 milijo- nov dinarjev kreditov za indivi- dualo gradnjo. Pri kreditiraju družbenih stanovanj pa se je dinamika nadaljevala z enako intenzivnostjo kot v I. 1978. Poslovanje z občani je bilo v polnem razmahu. Sredstva di- narskih hranilnih vlog na vpo- gled so se povečala'za 36'/o. vezane hranilne vloge so večje za 13 devizne hranilne vloge na v pogled so večje za 28 ''/•,. vezane za 50 /.. namensko vezane pa celo za 77'/,. V varčevanje je vključeno tudi že 76% učencev osnovnih in srednjih šol. Na vse hranilne vloge je KBM Poslovna enota Ptuj pripisala občanom za I. 1979 44 milijonov dinarjev obresti. Odobravanje potrošniških po- sojil je bilo v skladu z uredbo o splošnih pogojih za potrošniške kredite. Nova uredba, ki je bila objavljena v mesecu avgustu, je zek) povišala lastno udeležbo m s tem znatno zmanjšala koriščenje potrošnikih kreditov. Poslovna enota Ptičje s svojim poslovanjem v I. 19^79 dosegla 113.5 milijona dinarjev prihod- kov in imela 99 milijonov dinar- jev odhodkov. Na povečane prihodke je vplival utečen način plačevanja, predvsem pa plačil obresti iz preteklih let. Med prihodki so vključeni tudi obresti na sredstva vezana v obvezni rezervi pri Narodni banki. Od- hodki so večji pri obrestnih za sredsiv a prebivalstva, večje pa so tudi obresti po vezanih depozitih kjer so vkHučene obresti za reeskontne kredite, ki jih je Roslovna enota koristila prek .reditne banke Maribor. Kreditna banka Maribor, pa je v 1. 1979 dosegla skupaj 1.127 milijonov dinarjev prihodkov, kar je 29 % več kol leto poprej, odhodki pa so znašali 882 milijonov dinarjev in so večji za 23 %. Skupni dohodek znaša 246 milijonov dinarjev, ki bo naka- zan članicam banke. Dušan TOPLAK O DELU OBMOČNE VODNE SKUPNOSTI IN SIS ZA GOZDARSTVO Prejšnji petek se je v Ptuju sestal svet skupnosti podravskih občin, ki ga vodi predsednik SO Ptuj dr. Cveto Doplihar. Delegati sveta so uvodoma obravnavali informa- cijo o dejavnosti Območne vodne skupnosti Drava Maribor. Ugotovili so, da je skupnost zelo uspešno delovala, takšno delo pa lahko pričakujemo tudi v prihodnje. Nato je beseda bila o konstituiranju samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo gozdnega območja Maribor, na dnevnem redu sta bila samoupravni sporazum in statut skupnosti. Prizadevanja na tem področju so delegati sveta podprli. 1. k. Referendum preložen Sp4)razumno z vodstvi družbe- nopolitičnih organizacij je delav- ski svet delovne organizacije TG A ■»Boris Kidrič<' v Kidričevem na zadnji seji sklenil, da se referen- dum. ki je bil razpisan za 21. fe- bruar preloži za približno en me- sec. Kot smo v zadnji številki Te- dnika že poročali, se bodo na re- ferendumu delavci izrekli o pred- logu sprememb in dopolnitev statuta delovne organizacije in o predlogu samoupravnega spora- zuma o spremembah in dopol- nitvah sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov. Nadalje jc delavski svet raz- pravljal prvem in drugem delu zaključnega računa za lansko leto m o osnutku plana za letos. Raz- prava je tekla še o planskih do- kumentih Kreditne banke Mari- bor. o planu kadrov, o elaboratu o inventuri in o drugih aktualnih zadevah v delovni organizaciji. France Meško TEDNIK ~ februar 1980 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 SEJA SVETA ZA 0RU2BEN0B(0NDMSKE ODNOSE V KMETIJSTVU O aktualnih nalogah v kmetijstvu Člani sveta za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu pri predsedstvu občinske konference SZDL Ptuj so na drugi seji v novem mandatu, bila je pretekli četrtek, v začetku poslušali informacijo o možnostih za uvedbo kmetijske usmeritve srednjega usmerjenega izobraževanja v ptujski občini. Praktično to pomeni, da poklicna kmetijska šola prehaja v tehniško. Ta želja je bila prisotna že dalj časa, izgledi pa kažejo, da bomo letos v naših prizadevanjih uspeli. O tem prehodu poročamo posebej. V nadaljevanju so člani sveta pregledali sklepe, sprejete na seji občinske konference ZKS, ko je le-ta razpravljala o kmetijstvu ptuj- ske občine. Ugotovitve in sprejete usmeritve bodo sestavni del programa dela sveta v prihodnje, svoje mesto pa morajo najti v vseh programih razvoja in dela kmetijstva ptujske občine. Pred tem pa je bila beseda tudi o letošnjem programu melioracij, kjer si prizade- vamo izpolniti program m poiskati ustrezne vire za financiranje da bi tako naše kmetovalce raz- bremenili velikih obveznosti. Pred kratkim, točneje 13. februarja, se je izteklo leto dni od sprejema zakona o združe- vanju kmetov, zato je razprava tekla tudi o se- danji stopnji oganiziranja zasebnega dela kmetijstva ptujske občine v skladu z zakonom in zlasti s potrebami. Znana ugotovitev je, da zasebnega dela kmetijstva še nimamo enotno organiziranega, z.ato moramo delo na tem nadaljevati tudi ob pomoči izvršnega sveta ob- činske skupščine. Manj kot 40 dni nas loči od začetka setve sladkorne pese, naše obveznosti pri zagotovitvi jx)trebnih količin pa so precejšnje. Zato so se v akcijo pridobivanja potrebnih površin zraven strokovnjakov in delavcev Kmetijske zadruge Ptuj vključili tudi člani sveta, ostali kmetijski strokovnjaki ter družbenopolitični delavci. V okviru kmetijske zadruge potekajo zbori kmetovalcev, kjer je beseda o pogojih in možnosti pridelovanja sladkorne pese. Zbori so dobro obiskani, vendar bo potrebno še veliko dela in naporov ter zlasti pripravljenosti kmeto- valcev, da bomo programe izpolnili. Zato bomo v prihodnji številki in nedeljski kmetijski oddaji Radia Ptuj objavili pogovor o ekonomičnosti in prednosti pridelovanja pese in uporabi stranskih proizvodov. To pa je pravgotovo najbolj zanimiv del pri uvajanju nove kulture. Člani sveta so obravnavali tudi predlog za odlikovanja kmetov-zadružnikov. Teh pedlogov mora v prihodnje biti več, saj tudi v nalem kmetijstvu dosegamo rezultate, ki so vredni tudi širše pozornosti. Ob koncu pa so se člani pogovorili tudi o možnosti za izdelavo posebne ekonomske-socialne študije ptujske občine, ki bi služila kot dobra osnova z a prihodnje iisnieritvd v kmetijstvu. L kotar Letošnjemu prazniku žensk dajmo pravo vsebino in obeleae Svet za vprašanja družbenoekonomskega in političnega položaja žensk pri presedstvu OK SZDL Ptuj je sprejel usmeritve za praznovanje letošnjega 8. marca — mednarodnega praznika žensk ter jih poslal vsem krajevnim konferen- cam SZDL in osnovnim organizacijam sindi- kata v združenem delu. Ob tej priložnosti so posebej opozorili, da je vse letošnje proslave potrebno povezali s 70-letnico mednarodne konference žensk — socialistk v KObenhavnu kjer so na predlog Klare Zetkin proglasili 8. marec kot mednarodni praznik žensk. Ravno tako je potrebno praznik združiti s 40-letnico pete državne konference KPJ na kateri je bila sprejeta osnovna usmeritev boja KPJ v težkih letih, ki so sledila ter delež žensk v revoluciji in narodnoosvobodilni borbi. V lanskem letu sta bili tudi problemski kon- lerenci DELAVKA V ZDRUZENEM DELU in DRU7.BENO EKONOMSKI POLOŽAJ KME- TIC. V zvezi s sprejetimi stališči teh dveh po- svetovanj je potrebno analizirati — kako jih uresničujemo in ocene povezati z usmeritvami v novih srednjeročnih načrtih. Mednarodni odnosi so še vedno zaostreni in Jugoslavija si je pod vodstvom tovariša Tita vedno prizadevala za uveljavljanje novih ekonomskih odnosov v svetu, za mir, svobodo, neodvisnost in utrjevanje politike neuvrščenosti. Pri tem je potrebno, da tudi mi opredelimo vlogo ženske pri utrjevanju naše uspo- sobljenosti za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito. Letošnje leto je zadnje leto izvajanja sred- njeročnega programa razvoja. Vsepovsod smo sprejeli stabilizacijske programe — v ZD, KS, SIS in drugje, — zato bi morali vsa prazno- vanja v tem letu organizirati v skladu z ekonomsko stabilizacijo to je delovno in v skladu s pomenom praznika. Mednarodni dan žensk torej izkoristimo za to, da se bomo spomnili nekdanjih in sedanjih družbenopoliti- čnih delavk, ki so s svojim delom in kot matere prispevale k izgradnji naše socialistične samo- upravne družbe. Dneva žensk resnično ni potrebno izrabljati za to, da mu damo povsem drugačno vsebino in obeležje kot je njegov osnovni namen, kar smo mnogokrat delali v dosedanji praksi.'Z odpravo pomanjkljivosti in slabosti bomo naredili mnogo več kot pa z dragimi turističnimi poto- vanji, obdaritvami in pogostitvami. mš Komunisti o dopolnitvah statutarnega sklepa člani komiteja OK ZKS Ptuj so na zadnji seji sprejemali predlog dopolnitev statutarnega sklepa občinske organizacije, ki jih je pripravila statutarna komisija. Dopolnitve prinašajo precej sprememb v organizacijskem smislu, — tako bomo v prihodnje na programsko volilni konferenci, ki bo enkrat v letu volili predse- dnika konference kot neprofesi- onalca za enoletno mandatno dobo in izvršne sekretarje za dvoletno mandatno dobo. Sicer ostaja mandat konference s stal- nimi delegati štirileten, isti man- dat bo tudi za člane komiteja, ki ga bodo v ptujski občinski organi- zaciji sestavljali izvršni sekretarji. Pri komiteju bodo delovale tri stalne komisije, ostale pa bodo delovale občasno, s tem da se bodo izvršni sekretarji zadolženi za posamezna področja vključe- vali v neposredno delo. Nova or- ganiziranost pomeni kvalitetno in vsebinsko bolj neposredno sode- lovanje osnovnih organizacij zveze komunistov z občinsko konferenco, hkrati pa prinaša osnovnim organizacijam še večje odgovornosti. Člani občinske konference ZKS Ptuj bodo o predlogu dopo- njenega statutarnega sklepa ob- činske organizacije razpravljali predvidoma 27. februarja in ga takrat tudi sprejeli. Naloga osno- vnih organizacij ZK pa je, da do 30. junija uskladijo svoje poslo- vnike s statutarnim sklepom. N. D. Mladi v pripravah na letošnji kviz TITO - REVOLUCIJA - MIR Tradicionalno kviz tekmovanje mladih iz vse Jugoslavije pod naslovom TITO — revolucija — mir poteka letos od geslom 30 let socialističnega samoupravljanja. Tudi v ptujski občini se na tekmova- nja že pripravljajo in pridno študirajo gradivo. Najprej bo kviz potekal med člani osnovnih organizacij — predvidoma že v začetku marca. Najboljši trije posamezniki se bodo uvrstili v ekipo, ki bo potem sodelovala na občinskem temovanju, najboljši trije iz občinskega tekmovanja se potem uvrstijo dalje na regijsko tekmovanje in seveda tako naprej na republiško iž zvezno tekmovanje. Naša občinska konferenca je organizator regijskega tekmovanja. Priprave potekajo v okviru koordinacijskega odbora, kije v ptujski občini že imenovan, sestavljajo pa ga posamezniki iz osnovnih organi- zacij v KS, šol in združenega dela ter iz osnovnih organizacij zveze prijateljev mladine. Člani tega odbora se bodo sestali koncem fe- bruarja in se konkretno dogovorili o izpeljavi občinskega in regijskega tekmovanja. —OM Zgodovinsko društvo v Ptuju pripravlja ciklus predavanj in sicer iz umetnostne zgodovine, zgodovine in etnologije. Dr. Sergej VRISER nam bo predstavil baročnega kiparja J. Strauba, ki je ustvarjal sredi 18. stol. tudi na ptujskem področju. Svoje predavanje bo dr. Vrišer spremljal z barvnimi diapozitivi, tako, da bo mogoče vsem poslušalcem tudi vizuelno spoznati bistvo baročnega ustvarjanja, še posebej pa spoznati mojstra Strauba. Za uvod bosta spregovorili v baročni glasbeni govorici dve flavti. Dr. Jože KOROPEC je izbral široko in zelo pomembno temo za našo slovensko zgodovino. Prikaz virov, ki hkrati govore o zgodovini Slovencev je seveda tema, ki bo zanimala marsikoga, ne le zgodovinarja. V uvodu bo recitacijska skupina srednješolskega centra pričarala ta Čas s pesmimi, ki so nastale že tedaj in s pesmimi, ki so nastale danes o tistem času. Majda ČEH, etnologinja nam bo posredovala nekaj osnovnih misli o etnologiji, nato pa bo razgrnila na primeru Rodnega vrha način življenja Slovencev v 20. stol. na tem območju. Predavanje bo spremljano z barvnimi diapozitivi. Za uvod bomo slišali nekaj melodij na orglice. Urnik predavanj: ... r. i. PONEDELJEK, 25. februarja 1980 ob 17. un. Uvod: E. Bach. duet flavt glasbene šole Ptuj. Predavanje: dr. Sergej Vnšer; baročni kipar J. Straub. TOREK, 4. marca 1980 ob 17. uri Uvod: recital skupine srednješolskega centra. Predavanje: dr. Jože Koropec: najstarejši hkratni viri za zgodovino Slovencev PONEDELJEK, 10. marca 1980 ob 17. uri Uvod: muziciranje na orglice. Predavanje: Majda Ceh, etnologi- nja^ Rodni vrh. Vsa predavanja bodo v veliki dvorani Srednješolskega cent v Ptuju. Predavanja so odprtega tipa, se pravi, da lahko pride poslušat vsakdo, posebej pa so vabljeni vsi člani ZGODOVINSKEGA DRUŠ- TVA V PTUJU. Vstopnine ne bo. VABLJENI! ZGODOVINSKO DRUSTVO V PTUJU Program dela 00 ZSS za letošnje leto Pri občinskem sindikalnem svetu v Ptuju ugotavljajo, da je po- trebno z ozirom na letošnje leto, ko zaključujemo sedanje srednjeročno obdobje v katerem moramo tudi sanirati nekatere resne motnje v našem gospodarskem sistemu, še posebej odgovorno sestaviti program dela in ga uskladiti s programi dela ostalih družbenopolitičnih organi- zacij v občini. Program dela občinskega sindikalnega sveta za leto 1^80 je sestavljen v okviru nalog, ki smo jih sprejeli na IX. kongresu ZSS in Vlll. kongresu ZSJ. Upoštevani pa so tudi sklepi prve konference ZS Slovenije ter program dela republiškega sveta zveze sindikatov Slove- nije. Obenem ta program dela pomeni tudi usmeritev za delo občin- skega sveta in njegovih organov ter je izhodišče za programe dela občinskih odborov sindikatov posameznih dejavnosti. Osnovne organizacije sindikatov pa bodo svoje aktivnosti začrtale na osnovi lastne problematike in usmeritev, ki so jih sprejeli na občnih zborih in pri tem upoštevale osnovni program občinskega sveta ZSS Ptuj. Na področju organizacijske in kadrovske graditve organizacij in organov zveze sindikatov in sindikatov posameznih dejavnosti bomo morali v tem letu dosledno uresničevati stališča 1. konference ZSS o razvijanju demokratizacije kolektivnega dela ter odgovornosti in uveljavljati zlasti tiste oblike in metode dela, ki bodo omogočile kar najbolj množično sodelovanje članov in organov zveze sindikatov pri odločanju. mš 0 združevanju osnovnih šol in o usmerjenem izobraževanju o združevanju osnovnega šolstva v ptujski občini govorimo že nekaj let. naredili smo pa bolj malo. Komisija za združitev šol, ki ji je že tretja predsednica Marija Šumandl, ravnateljica osnovne šole Tone Znidarič v Ptuju, je pripravila analizo upravičenosti združi- tve. v pripravi pa je tudi osnutek samoupravnega sporazuma o združe- vanju. O analizi so posamezni šolski kolektivi razpravljali v okviru sindikalnih organizacij, vendar so nanjo odgovorili pozitivno le štirje od 19 kolektivov na popolnih osemletkah. Dejstvo je. da združitev po ekonomski plati ne prinaša pocenitve osnovnega šolstva v občini, nasprotno. Pa vendar pomeni združitev novo kvaliteto pedagoškega dela in pogljobljeno samoupravno odloča- nje. Zato so člani komiteja OK ZKS Ptuj na seji v ponedeljek, 19. februarja menili, daje združitev osnovnih šol nujnost, ki jo narekujejo vzgojnoizobraževalne potrebe današnjega časa. O tem in o usmerje- nem izobraževanju bo pripravljeno gradivo za sejo občinske konferen- ce. ki bo predvidoma 27. februarja. Takrat bodo člani konference sprejeli obvezujoče sklepe, ki jih bo potrebno uresničiti v najkrajšem času. ne pa tako kot pred tremi leti, ko smo sklepe sprejemali in jih še do danes nismo uresničili. N. D. MDASE PRIBUŽUJEJO V začetku februarja je bil v Portorožu seminar za vodje in člane centrov za MDA, ki delujejo pri OK ZSMS. Na seminarju, ki ga je pripravil republiški center za MDA, smo najprej govorili o nalogah občinskih centrov za M DA. Povdarjenoje bilo predvsem to, da bi morali občinski centri za M DA delovati vse leto in ne le v času M DA, kot se to v praksi ponekod dogaja, saj je le tak način dela porok za to, da bodo MDB (xlšle na MDA dobro pripravljene in da se bodo v delo na MDA aktivno vključile ter realizirale programe. Veliko je bilo preteklo leto govora o nepopoTnm origadan. Brigadfrji iz občin, kjer jih je preveč, lahko sodelujejo v MDB v tistih občinah, kjer briga- dirjev primanjkujejo. Vodstva OK ZSMS bodo morala pokazati zani- manje tudi za tak način sodelovanja. Se vedno je v krizi sodelovanje študentov na MDA. V razpravi je bilo nakazanih nekaj zanimivih tez, kako v brigade vključiti študente. Recimo študentje likovne akademije bi lahko vodili popoldanske akti- vnosti na tem področju, študentje FSPN idejnopolitično izobraževanje itd. Tako bi si pridobili izkušnje, ki jih ne daje nobena šola. Bolj množično bi se morale tudi DO-D, ki so kolektivni člani ZSMS. vključiti v mladinsko prostovoljno delo. Primer: nekaj tabornikov se odloči, da bodo sodelovali na MDA. Tako bi imeli možnost ostale brigadirje seznanjati s taborniškim življenjem. Športniki bi lahko vodili športne aktivnosti. Če bi se neka športna ekipa odločila sodelovati na MDA, bi dopoidan normalno kot ostali brigadirji delala na trasi, po- poldan pa bi imela možnost trenirati in se pripravljati na tekmovanja. Vedno večji pomen imajo tudi Klubi brigadirjev in stalne brigade, ki priskočijo na pomoč predvsem ob elementarnih nesrečah, razvijajo pa tudi različne interesne dejavnosti in organizirajo brigadirska srečanja. Večji povdarek bi morali dati lokalnim akcijam, na katere večkrat gledamo podcenjevalno v primerjavi z republiškimi in zveznimi. Tudi interesne dejavnosti na teh akcijah bi morali razvijati enako kot na ostalih. Na lokalnih akcijah skupaj z mladino delajo tudi drugi krajani in še tako majhen objekt je lahko za neko K S tako pomemben kot kakšna avtocesta v določeni republiki. Govorili smo tudi o družbenem planu za naslednje srednjeročno obdobje in o planiranju mladinskega prosto- voljnega dela. Velik povdarek je bil dan pripravam brigad. Centri za MDA morajo skupaj s centri za obveščanje in propagando pričeti z evidentiranjem in ko bodo brigade ustanovljene z informiranjem o MDA na kateri bodo brigadirji sodelovali in z lokalnimi akcijami. Interesne dejavnosti bodo iste kot v preteklem letu, le da bodo vsebinsko še bolj izpopolnjene. Vsako brigadirsko naselje mora-skupaj s komitejem za LO in DS v KS pripraviti obrambni načrt, v katerem bo opredeljeno delovanje sekretariata MDA, DKS, OK ZSMS in sleher- nega brigadiija v slučaju izrednih razmer. Obrambni dnevi naj bodo torej preizkus ali smo na tem področju dobro pripravljeni. Vsako de- lovišče naj bi letos imelo tudi svojo radijsko postajo, slovenska televizija obljublja štiri polurne oddaje... Zanimivosti bo torej veliko. Ptujski brigadirji bomo letos sodelovali v drugi izmeni MDA Posočje, v tretji izmeni MDA Brkini in v tretji izmeni na eni od akcij v Hrvatski. Prijavite se lahko na OK ZSMS Ptuj, trg MDB 1. Za konec še to: Ljudje na manj razvitih območjih so srečni za izkazano pomoč in interesne dejavnosti bodo dovolj pestre, da bo še največji izbirčnež našel kaj zase. Zato bi moral vsak mladi človek vsaj enkrat iti skozi to šolo samoupravljanja, saj to niso prazne besede. j^. b h k S SEJE KOMITEJA OK ZKS PTUJ Težave poznamo - kako jih bomo reševali? To bi naj bilo bistveno vprašanje neposredne aktivnosti vodstev družbenopolitičnih organizacij, predsedstva in izvršnega sveta ptujske občinske skupščine, ko bodo od 20. februarja naprej po delovnih sku- pinah obiskovali krajevne skupnosti in temeljne organizacije združe- nega dela v občini. Odgovorne naloge na področju uveljavljanja in uresničevanja družbenoekonomskih odnosov, političnega sistema, de- legatskih razmerij, delovanja samoupravnih organov in ne nazadnje podružbljanje splošne ljudske dbrambe ter bitka za stabilizacijo — so smernice za delo. Ob razgovorih v 35 krajevnih skupnostih in 86 te- mejnih organizacijah združenega dela je treba prisluhniti potrebam delovnih ljudi in občanov, iz povedanega pa nakazati smeri reševanja težav, ki se pojavljajo. Gotovo ni namen razgovorov v tem, da bodo delovne skupine od- govarjale na vprašanja, pojasnjevale stališča in razlagale že neštetokrat sprejete usmeritve. V konkretnem in nepotvorjenem dialogu je treba opozoriti na tiste bistvene probleme, ki se v vsakem zdravem in delo- vnem okolju obvezno pojavljajo. Ob tem pa akcija ni muha enodnevnica, temveč je stalna naloga subjektivnih sil v naši družbi. Še so pojavi, ko poskuša probleme reševati le posameznik ah ozka skupina ljudi. Ob uveljavljanju kolektivnega vodenja in zaostrovanju kolektivne in s tem tudi posamične odgovornosti, je temu narediti konec. Delovni ljudje in občani imajo pravico in morajo biti informirani o vseh pozitivnih in negativnih rezultatih svojega dela, imajo pravico sami odločati o reševanju problemov in imajo pravico reševati probleme. Seveda za vse to nosijo odgovornost vse družbenopolitične organizacije v frontni socialistični zvezi. Ob tem pa se pojavlja vprašanje^koliko so delovni ljudje in občani pripravljeni sodelovati v uresničevanju zasta- vljene politike, gospodarjenja. So, če jim je dana možnost! Zato naj bodo obiski delovnih skupin vzpodbuda za sekcijsko delovanje socialistične zveze delovnih ljudi in akcijsko usposabljanje sindikata, saj sta ti družbenopolitični organizaciji nosilki zastavljene aktivnosti. N. D. Dejavnost mladih Te dni mladi občine Slovenska Bistrica, združeni v skupno prek 70 osnovnih organizacijah ZSMS s posebno pozornostjo razprav^ajo o dejavnosti mladih na področju idejnopolitičnega dela in marksističnega izobraževanja. Z razpravami so pričeli že v sredini letošnjega januarja, trajale pa bodo do konca februarja, ko jih bodo zaključili s problemsko konferenco občinske konference ZSMS Slovenska Bistrica. V razpravah izstopajo predvsem prepričanja, da so sestanki v sedanji obliki že zastareli in bo potrebno za izboljšanje najti nove oblike sku- pnega dela. Prav tako še vedno občutijo lomanikanje medsebojnega .sodelovanja mladih z družbenopolitičnimi in krajevnimi organizacijami v sredinah kjer živijo. Predvsem pri svojem delu mladi občutijo po- manjkanje podpore starejših ljudi. Potrebno bo uvesti tudi nove obUke usposabljanja mladih. Zavzemajo se tudi. da bi idejnopolitično ^o- braževanje združili s programi raznih pohodov in športnih srečanj in p(^dobno. Viktor Horvat 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 21. februar 1980 - TEDNIK Raziskovalna dejavnost - nepogrešljiva sestavina združenega dela Raziskovalna dejavnost k(»t nepogrešljiva sestavina /družene}>a dela v ptujski občini še vedno ni uspela uveljaviti svoje vloge in opredeliti nalog. Čeprav so bili v zadnjih letih doseženi določeni rezultati na področju raziskovalne dejavnosti, pa le-ti še zdaleč ne ustrezajo gospodarski mtiči in potrebam občine. Ob analizi obstoječega stanja seveda ne moremo mimo dejstva, da je položaj občinske raziskovalne skupnosti v primerjavi z ostalimi interesnimi skupnostmi družbenih dejavnosti v občini specifi- čen. Pa naj izhajamo iz same organiziranosti skupnosti, ki ima enodomno skupščino — zbor uporabnikov, centralistično zbiranje sredstev za raz- iskovalno dejavnost v okviru Raziskovalne skupnosti Slovenije, odsotnost raziskovalnih organizacij oz. raziskovalnih enot v občini in nazadnje, ne moremo mimo kadrov, ki večinoma ne kažejo prevelike zavzetosti za raziskovalno delo. Iz skromnih podatkov občinske raziskovalne skupnosti, delovne organizacije namreč večinoma ne nudijo ustreznih podatkov, je razvidno, da le-te nezadostno gradijo svoje razvojne načrte in poslovno politiko na dosežkih raziskovalnega dela. I^to 1980 je za občinsko raziskovalno skupnost v nekem smislu prelomno, ne samo zaradi tega, ker se je potrebno do konca leta uskladiti z določili novega Zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih. V tekočem letu bo morala občinska raziskovalna skupnost pripraviti tudi samoupravni sporazum o temeljih plana Raziskovalne skupnosti občine Ptuj za obdobje 1981—85. S tem postaja občinska raziskovalna skupnost v naslednjem planskem obdobju udeležena v svo- bodni menjavi dela. Razumljivo je, da to zahteva opredelitev raziskovalnega programa za potrebe občine kot npr.: urejanje in varovanje okolja, urejanje prometa, zaposlovanje, gospodarsko načrtovanje v občini itd. (še nadalje pa ostaja njena naloga sodelovanje pri oblikovanju raziskovalnega programa v okviru posebnih raziskovalnih skupnosti in raziskovalne skupnosti Slovenije). Seveda pa občinske raziskovalne skupnosti ne bodo učinko- vite, če ne bodo na nov način vzpostavile odnosov z izvajalskimi raz- iskovalnimi organizacijami. Tako bi naj zbor izvajalcev sestavljali dele- gati raziskovalnih organizacij, ki bodo izvajale raziskovalni program občinske raziskovalne skupnosti, ne glede na to, kje imajo sedež. Seveda pa za navedene aktivnosti in uspešnost le-teh ne more biti odgovorna le občinska raziskovalna skupnost. Družbeno-politične or- ganizacije so tiste, ki morajo ustvariti primemo družbeno klimo, da bodo kvaliteta, znanje in uporaba znanja postali normalen način reševanja družl^nih problemov in vprašanj. Še posebej pomembno vlogo pri problemih in vprašanjih razisko- valnega dela in znanosti bi morala odigrati občinska konferenca SZDL, z^kaj zaključki posveta sveta za znanost pri republiški konferenci SZDL, novembra 1979 so jasni. Od tega, da bi morale KK SZDL svoje pro- gramske usmeritve razširiti tudi na problematiko raziskovalnega dela do tega, da bi morala sleherna OK SZDL imeti samostojen svet za znanost, ki bi moral imeti svoj program dela za leto 1980 izdelan že do IS.dec. 1979. Pred občinsko raziskovalno skupnostjo tako stoji cela vrsta odprtih in nedorečenih vprašanj in problemov, ki pa zadevajo slehernega izmed nas. združeno delo, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupno- sti, torej gre za to, da se raziskovalna politika samoupravno in frontno oblikuje. N. B. Kadrovske potrebe ne smejo biti zgolj številke Osnovna zamisel, ki jo je v ce- loti podprl tudi osmi kongres in je zapisana tudi v resoluciji, je pri usmerjenem izobraževanju v tem. da bi v naslednjih letih zagotovili skladnost izobraževalnih intere- sov. nagnenj in zlasti sposobnosti posameznikov z interesi in potre- bami združenega dela ter druž- benega razvoja v celoti. To bo seveda moralo postati sestavni del skrbi v temeljnih organizacijah, da do maksimuma razvijemo ustva- rjalne sposobnosti slehernega človeka vključenega v izobraže- valni proces. Za osnovno misel pred za- ključno akcijo priprav na usme- rjeno izobraževanje, ki ga bomo začeli izvajati še to jesen tudi v srednješolskem centru v Ptuju smo zaprosili Stanka LEPEJA — predsednika skupščine ptujske izobraževalne skupnosti, ki je v zvezi s tem omenil naslednje: »Kakor koli se nam zdi proces ali pa celotni sistem usmerjenega izobraževanja v tem trenutku dokaj kompliciran, pa vendarle moramo ugotoviti, da vsako no- vost prinaša določene pozitivne spremembe, pa seveda tudi na- pore, kijih moramo premagati,da bi iz nekaterih tako imenovanih tradicionalnih oblik prešli ter po- izkali nove in boljše rešitve. Zato si moramo vsi skupaj prizadevati. - da bomo sistem usmerjenega izobraževanja organizirali celo- vito in povezano, gradili pa tako da zahtevamo, da se mladi pri pridobitvi kakršne koli usposob- ljenosti za opravljanje določenih del in nalog vključujejo v delo takoj po pridobitvi tega poklica in se nato ponovno vračajo v vzgoj- noizobraževalni proces iz dela. Zakon pa tudi predvideva vklju- čevanje z ustrezno pomočjo združenega dela v ponovno šola- nje ali šolanje ob delu. fo M) seveda ključna vprašanja o katerih pa dostikrat veljavne terminologije niti ne razumemo. Kaj pomeni vključevanje v delo takoj no strokovni usposobitvi, iz dela. ko se mlad delavec po do- ločenem času praktičnega dela ponovno vključuje v šolo ali pa. da ob delu pridobiva nova potrebna znanja in spoznanja. V Ptuju smo imeli vrsto teh šol in tudi zastavljeno preoblikovanje gimnazij mora v našem konkre- tnem primeru postati in prevze- mali določeno povezavo z izo- braževalno kadrovskimi potre- bami — predvsem združenega dela. Prav v usmerjenem izobraže- vanju morajo imeti OZD izredno pomembno in odgovorno nalogo. Kadrovske potrebe po najrazlič- nejših profilih poklicev in znanj prav tako ne bodo smeli biti zgolj neke številke kot je to bilo često- krat doslej. Stojimo pred sred- njeročnimi načrti za obdobje 1981 do 1985 in bi že danes v bistvu morali vedeti kakšno tehnologijo bomo uvajali čez nekaj let. kakšen strokovni profil delavcev bomo potrebovali in kaj od njih tudi pričakujemo. Vsaka druga rešitev nam ne more dati dobrih rezul- tatov.« mš POGOVOR Z J02ET0M ERHATICEM. VODJEM INŠPEKTORATA ZA DED Človek, delo in varnost Ciotovo ni zgolj naključje, da smo temo za naslednji razgovor izbrali prav s področja dela in varnosti pri delu. V letu intenzi- vne ekonomske stabilizacije smo in dejstvo je. da je tudi na tem področju možno s pravilnimi ukrepi in obnašanjem marsikaj privarčevali, ali vsaj bolje obrnili dinar. K razgovoru smo povabili Jo- žeta l.rhatiča. vt)djo inšpektorata za delo. promet in eleklro ener- getiko pri SO Ormož in Ptuj. Da bi nam bilajasnejša predstava o delu tega inšpektorata je uvodoma .podal tole misel: »Analiza dela in vsestranska obravnava rezultatov dela na področju varstva pri delu in ure- janju zadev s področja delovne pravne zakonodaje za leio 1979 v organizacijah, kjer smo inšpekto- rji dela opravljali preglede so go- tovo najboljša osnova za dosega- nje še iniljših rezultatov dela v prihodnjem obdobju.« Inšpektorat o katerem teče be- seda deluje na območju dveh ob- čin. Koliko inšpektorjev dela po- kriva to obsežno območje in kak- šna je osnova za vaše delo? »Naobmočju inšpektorata dela SO Ormož in Ptuj delujemo trije inšpektorji dela. Osnova za naše delo je 203. člen ustave SR Slo- venije. ki določa, da ima delovni človek pravico do takšnih pogojev za delo. ki mu zagotavljajo telesno in moralno celovitost ter varnost. Sicer so smotri varstva pri delu vsebinsko opredeljeni v zakonu o združenem delu. zakonu o delo- vnih razmerjih, zakonu o varstvu pri delu in v številnih izvršilnih predpisih, tehničnih predpisih, standardih in normativih.« Kako pristopate inšpektorji k problematiki varstva pri delu. kakšen je torej vaš osnovni cilj? »Želim povdariti. da varstva pri delu ne moremo obravnavali, kol problematiko službe varstva pri delu v OZD. Mislim na osebe, ki se s tem poklicno ukvarjajo, kol inšpektorji dela recimo. Celotno problematiko varstva pri delu moramo gledati kompleksno. Vedeti moramo sledeče: če je zdravje in življenje človeka na- jdragocenejše v proizvodnem procesu, potem moramo enkrat za vselej tudi sprejeti načelo in ga v praksi tudi izvajati, da je varstvo pri delu sestavni del vsake tehnologije. Brez dvoma sla var- nost pri delu in strokovnost osnova za večjo produktivnost in prav tukaj ugotavljamo v številnih organizacijah združenega dela določene slabosti pri uresničeva- nju nalog v varstvenem pogledu, ker se ustaljeni in vcepljeni način dela -še zmeraj ne izražajo v var- nem delu.« Brez dvoma lahko bolje go- spodarimo. če se pravilno in varno obnašamo pri delu. ludi privar- čujemo lahko precej, kaj menite o tem'' »Vsi se vključujemo v razpravo o stabilizacijskih ukrepih, ki so nujno potrebni. Odpraviti mora- mo pomanjkljivosti, ki so se po- nekod že zakoreninile. Mnogo- krat smo le pasivni opazovalci dogodkov, neradi pa slišimo po- sledice v pogledu varnega dela. od izgub delovnih dni do dohodka delovne organizacije, ki je mno- gokrat okrnjen zaradi nesreč pri delu. Zanimiv je podatek, da je v Jugoslaviji v letu 1978 bilo skupno zaradi bolniškega staleža izgub- ljenih 84 milijonov delovnih dni. Ce to število izrazimo v vrednosti dohodka je to 55 milijard dina- rjev. v prvih devetih mesecih leta 1979 pa celo 11 odstotkov višje. Vsekakor je rešitev navedenega problema oziroma izboljšanje se- danjega stanja en člen h krepitvi stabilizacije. V tem je mnogo dela za organizacije, samoupravne or- gane. službe varstva pri delu in podobnih služb. Vedeli pa mora- mo. da to ni samo problem posa- meznikov ali organizacije ampak širši družbeni problem, ki ga lah- ko rešimo le s skupnim delom.« In kakšno je trenutno stanje z nesrečami pri delu na območju ormoške in ptujske občine? »Na območju ptujske občine je bilo v letu 1979 skupno 1035 ne- sreč pri delu. od tega ena smrtna nesreča. In če ugotavljamo sku- pno število 17.675 zavarovancev, tedaj znaša odstotek nesreč kar 5.85. Povdarjam. da pri tem izre- dno odstopa panoga gradbeni- štva. kjer je ta odstotek nad 12. Za tem industrija, kmetijstvo, promet in tako dalje. Na območju ormoške občine, kjer je skupno število zaposlenih, se pravi zavarovancev v letu 1979 znašalo 3.463 je bilo lani 177 pri- merov nesreč pri delu ali 5.11 odstotka zaposlenih. V primerjavi z letom 1978 je ta odstotek v močnem opadanju. kljub večje- mu številu novosprejetih delav- cev.« Kakšni .so najpogostejši vzroki nesreč pri delu na omenjenih ob- močjih? »Zelo zanimiv je tale podatek: od skupno 1035 oseb, ki so se po- nesrečile pri delu v lanskem letuje kar 860 moških in le 175 žensk. Pri raziskavah o vzrokih teh nesreč ugotavljamo, da so primerni vzroki predvsem v teh nepravil- nostih: neupoštevanje varnos- tnih predpisov, lahkomiselnost, nedisciplina in preutrujenost pri tistih delavcih, ki delajo v popol- danskem in nočnem času. Znano je. da takšni navadno ne počivajo dovolj, potem pa opravljajo še dodatna dela.« Katere so najpogostejše telesne poškodbe ob nesrečah pri delu? »Pri analizi o nesrečah pri delu na območju obeh občin ugota- vljamo zelo številne pogoste ne- sreče. Največje poškodb na prstih in stopalih pa tudi na glavi. Zaradi tega so izostanki zelo pogosti in znašajo med 14 in 30 delovnimi dnevi. Številne nesreče se doga- jajo tudi na poti na delo in domov z dela. zato veljajo po predpisih kot nesreča pri delu. Mislim, da se tudi premalo posvečamo vzro- kom za te »mikropoškodbe«, ki zaradi svoje številčnosti dosegajo precej delovnih dni.« Ali v delovnih organizacijah razpravljajo o tem dovolj pozor- no? »Ugotavljamo, da so razprave o varstvu pri delu v OZD bolj redke, razen v primerih težke ali celo smrtne nesreče. Vse ostalo lahko označimo le kol kampanjske raz- prave. Poglejte, v razdobju zadnjih nekaj let smo mnogo zgradili, razen v izjemnih primerih so .se delovni pogoji bistveno zboljšali. delavci imajo na razpolago dovolj zaščitne in osebne opreme, zato ne moremo več govoriti, da so za številne izpade zaradi nesreč pri delu m zaradi bolezni krivi slabi ekološki pogoji dela. Ne iščimo več krivde drugod, ampak sfK)- znajmo. da smo premalo varstve- no vzgojeni. Z nobenim tehnič- nim predpisom, z inšpekcijskimi pregledi ali kaznovalno politiko ne moremo doseči zadovoljivega uspeha, če se ne bomo delovni ljudje zavedali .svojih osnovnih delovnih dolžnosti — varnega dela.« Koliko pregledov v OZD pa ste v inšpektoratu opravili v lan- skem letu. ter kakšni so bili re- zultati? »Skupno število opravljenih pregledov na.šega inšpektorata v lanskem letu je bilo 569. To so bili redni, kontrolni, obhodni, nočni in občasni pregledi, ter .seveda raziskave nesreč pri delu. Zaradi takšnih ali drugačnih ugotovitev smo lani izdali kar 198 odločb za odpravo nepravilnosti in po- manjkljivosti v tehničnem in var- stvenem pogledu. V 10 primerih smo prepovedli uporabo stroja ali naprav v obratovanju, ker je ugotovljeno stanje neposredno ogrožalo življenje in zdravje de- lovnih ljudi ob delu. Zaradi neupoštevanja tehnič- nih in varstvenih predpisov ter delovno-pravnih predpisovje bilo predlganih 78 organizacij in od- govornih oseb, pa tudi samostoj- nih obrtnikov v upravno-kazenski postopek. Ugotavljamo velike nepravilnosti, ki se dogajajo ne samo v času gradnje ampak od zemeljskih del do tehničnega prevzema. Ogromno družbenih sredstev gre za ta dela. ko pa bi morali prostore in opremo začeti uporabljati, v več primerih ne deluje tako. kot bi moralo. Tipični primer je bila nova tr- govska hiša v Ormožu, kjer je vsa tehnična in gradbena dokumen- tacija bila izddana pravilno, ko pa bi morale delovati klimatske na- prave. predvsem ogrevanje v zimskem času pa je zatajilo. De- lovna temperatura v trgovskih prostorih je bila od 5 do 7 stopinj Celzija. Podobnih primerov je .še več. Ugotavljamo, da zaradi slabe kvalitete in izdelave montažnih in drugih del. včasih tudi zaradi prehitevanja časa pozabimo na delovne pogoje in pozneje ne- pravilnosti urejamo z raznimi sa- nacijskimi ukrepi, ki zahtevajo še več sredstev. Vsaka investicija mora voditi k boljšim pogojem dela in s tem tudi k večji in varnejši produktivnosti.« Čemu ste pri urejanju delo- vno-pravne zakonodaje dajali največ povdarka? »V lanskem letu smo pri pre- gledih urejevanja delovno-pravne zakonodaje dali poseben povda- rek zaposlovanju invalidnih oseb, delovnemu času. zaposlovanju upokojencev in delovnim razme- rjem pri nosilcih samostojnega osebnega dela in seveda tudi udeležbi delavcev pri dohodku.« V letu 1979 smo v Sloveniji dosti govorili in razpravljali o problematiki zaposlovanja de- lavcev pri samostojnih obrtnikih iz drugih republik in pokrajin, ki izvajajo v naši republiki razna gradbena dela. Kako smo uredili Fe »zadeve« na območju ormoške in ptujske občine? '>Obrtni zakon dovoljuje sa- mostojnemu obrtniku, recimo konkretno gradbincu, da lahko izvaja svoja dela na celotnem ozemlju naše države. Pri tem je treba razlikovati obrtnika od po- srednika. No. za nas vsa ta pro- blematika ni bila poseben pro- blem. ker smo začeli z ustreznimi ukrepi že leta 1977.« Koliko obrtnikov iz drugih re- publik je v lanskem letu opra- vljalo dela na območju omenjenih občin? .>Štcvilo obrtnikov iz drugih republik je bilo lani od 35 do 40. število delavcev zaposlenih pri teh obrtnikih pa seje gibalo od 280 ik) 300. V glavnem so ti delavci opravljali dela na gradbiščih, ki jih je bilo v lanskem letu na ob- močju obeh občin precej. Vse OZD. ki so sodelovale s temi ob- rtniki .so imele sklenjene pogodbe o delu s samostojnimi obrtniki, ki se v mnogih primerih združujejo pri enotnem nastopanju. Tojeza- konsko dovoljeno, razumeti pa je, kot da cn obrtnik zaposluje 30 in več delavcev, kar pa ni res. Žal pa je resnično, da smo ob tem ugo- tovili številne nepravilnosti, kot: delavci niso bili zdravstveno za- varovani. kolektivne pogodbe o delu niso bile sklenjene, nikjer lii bilo razvidno izplačilo osebnega dohodka delavcem, da ne govo- rim o plačilni listi — o tem ni govora. Razen tega smo ugota- vljali. da so nadurno delo plače- vali običajno kot redno delo v delovnem času. ter podobno.« Koliko .sredstev smo v lanskem letu plačali Ormožani in Ptujčani tem obrtnikom za njihovo delo — mislim predvsem na obrtnike iz drugih republik? »Samo na območju ptujske občine so štiri OZD izplačale sa- mostojnim obrtnikom iz drugih republik v lanskem letu kar 11.230:000 din. se pravi prek staro milijardo din. Na območju or- moške občine so v istem obdobju izplačali tem obrtnikom še več, kar 15.000.000 din. To so vsekakor ogromna sredstva, ki jih navse- zadnje lahko obdržali doma...« Kaj pa pogoji dela. kakšni so po vaših ugotovitvah? »Nesprejemljivoje, da OZD, ki imajo sklenjene kooperacijske pogodbe — izjema je GP Gradiš — niso ničesar storile za boljše delovne pogoje, za prehranjeva- nje in boljše življenjske razmere delavcev. Ne glede na potrebo delovne sile v gradbeništvu in hi- ter gospodarski razvoj in večjo delovno storilnost pozabljamo na osnovo — na človeka.« Saj vendar obstaja samoupra- vni sporazum o minimalnih stan- dardih za življenjske in kulturne razrnere delavcev, ali to ni dovolj? »Žal pozabljamo tudi na ta sa- moupravni sporazum. Ne držijo se ga niti obrtniki niti ne vse OZD. O tej problematiki, kije preobse- žna, .so razpravljale družbenopo- litične organizacije obeh občin, ter v osnovi ugotovile, da zaradi tega problematika ni rešljiva na mah. Na ravni občine, republike in federacijeje treba najprej začeti z usklajevanjem predpisov o medsebojnih delovnih razmerjih, prav tako obrtnega zakona in ostalih predpisov, ki so sedaj preveč različni, zato tudi ni zaže- lenega uspeha.« Prav gotovo ste inšpektorji re- šili mnogo teh problemov, kaj pričakujete, kako bo z varstvom pri delu jutri, drugo leto. drugo desetletje? »Inšpektorji dela uprave za in- špekcije občin Ormož in Ptuj smo p)slopoma vendarle rešili precej obširnih problemov, ka- darkoli pa smo se lotili določene- ga problema, smo imeli v mislih le eno: nismo se vprašali kdo si. od kod si, ampak smo vsakega obravnavali kot delavca v naši samoupravni družbi, ki ima po določbah zvezne ustave vso pravico do varstva pri delu. To^o vodilo pri našem delu tudi v bocU^če « M. Ozmec Jože Erhatič, vodja Inšpektorata za delo, promet in elektro ener- getiko pri SO Ormož in Ptuj. Izvajalec del Elektro Maribor je v Prešernovi ulici v Ptuju polagal elektro vodnike v zemljo. Takšni so bili »vami« prehodi preko preko- pov...Foto: ARHIV INŠPEKTORATA DELA Moderno, izvirno in domače v tej trgovski delovni organizaciji so se že v preteklem letu odločili, da bodo delno specia- lizirali svoje prodajalne. Tako bi v nekaterih trgovinah ponudili potrošnikom izdelke tistih proizvajalcev, kijih sicer v ptujskih trgovinah ni moč kupti. [Prizadevanja so že rodila sadove. Dogovo- rili so se za trajnejše sodelovanje z organizaci- jo Narodna radinost Surdulica. kjer 750 kme- čkih /ena pod kreatorsko taktirko Beograjča- na Alesandra Josimoviča. plete jopice, pulo- \erje in brezrokavnike. In ta pestra ponudba sp<^mladanskih artiklov prihaja sedaj tudi v Ptuj. Pri F.moni Merkur so sklenili, da bodo izdelke iz domače volne v različnih barvah ponudili na prodajnih mizah trgovine Dom v Vlurkovi ulici in tako uresničili že lani osvoje- no idejo o delni specializaciji trgovin. Reči pa je treba tudi to. da so trgovci izbrali dokaj ugoden čas za ponudbo novih izdelkov. Zmeraj večje je povpra.ševanje po izdelkih iz prave, dcmiače volne, ročno pletenih z domi- selnimi kroji in vzorci. Poleg tega pa je pred nami praznik žensk in ne bojih malo. ki bodo oh tem prazniku in pred bližajočo se pomla- djo razveselile sebe — če že možje ne bodo stiM-ili tega ter obogatile svojo spomladansko garderobo z enim od izvirnih izdelkov žena iz Surd ulice. \1 Ci. TEDNIK ~ febmair 1980 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 Nepozabni dan borca Rade Ivetiča Dan kol vsak drugi, pa vendar ne povsem enak. Bilje lep sončni popoldan kakršnih je v zimskih mesecih le malo, zato je bil tudi prava priložnost za sproščenost in dobro voljo. Srečava se na ulici, z običajnim pozdravom in še nečim značilnim, kar danes Radeta Ive- tiča razlikuje od mnogih drugih občanov. Vedno je nasmejan in pripravljen povedati kakšno šalo pa naj bo to na pločniku, v (xi- moru na seji pa tudi ob delu. Tokrat mi je uspelo, da sem ga pripravil, da je pK) že skoraj »ob- vezni« šali, ki mi jo pove ob sre- čanju, spregovoril tudi nekaj tak- šnega kar je oblikovalo njegov današnji lik zavestnega in dolgo- letnega družbenopolitičnega de- lavca, borca za prenašanje in o- hranjanje tradicij NOB, kjer je sam sodeloval od leta 1941. Njegov nasmeh je z vsako be- sedo postajal plemenitejši, poteze resnejše. Spomini na preteklost so bili temni in težki, kar preveč jih je. Skoraj vsi pa so bili prežeti z grenkobo, ki joje v njihova, takrat .še mlada srca vnašal okupator. »Veš, težko bi ti v nekaj urah obrazložil vse težave in grozote, ki smo jih morali v letih osvobodil- nega boja preživljati, lahko pa ti povem dogodek, ki mi bo ostal v nepozabnem spominu, o dnevu, ki je bil podoben vsem v času NOB, pa vendar tako različen od njih« je dejal danes že priletni Rade Ivetič. Na cesti se seveda o tem nisva mogla pogovarjati, zato sva poiskala primernejši kraj, med policami, preobloženimi s pisano zgodovino naše preteklosti, v Matični knjižnici. »Veš, bilo je to 9. junija 1943 v pragozdu Zelengore, v pravem peklu in nenavadni vojni» je pričel svojo prip>oved v spominih na enega najtežjih dni njegove udeležbe v NOB. Komandir čete, komisar, komandant bataljona, njegov komisar so bili težje ra- njeni že v prejšnjih bojih. Po- trebno je bilo imenovati druge, toda kmalu so tudi oni postali žrtve sovražnega orožja. V koloni, kjer je stopal tudi Rade Ivetič, je nastala zaskrbljenost. Ni.so več hodili v koloni, kot je bila to nji- hova navada. Tega dne so se vsi pomešali tako, da ni bilo mogoče ugotovili, kdo je iz katere čete, bataljona. Vedeli so samo to, daje bila ta skupina iz kolone 4. pro- lelarske, črnogorske brigade. Šli so brez označenih poti, skozi težko prehodne gozdove. Vsak meter poti se jim je zdel daljši od kilo- metra. Toda trenutna neorgani- ziranost je bila hitro odpravljena, organizirali so politično uro in tudi nekaj duhovitih je borcem povrnilo tako potrebno moralo. Dobro se spominja še besed soborca Jakova Čaleta iz Šibeni- ka. kije pričel: »Naprej tovariši, še ta hrib in ravnine ne bo več«! Niso se še dodobro sprostili, ko je prispela vest. daje padel koman- dant brigade Vako—Vasilije Džurovič. Vedrina je izginila iz njihovih obrazov in takoj .so mo- rali nadaljevati pohod. Mnogi so padali na kolena od izčrpanosti. Drugi so jim prav tako oslabljeni priskočili na px)moč. Hrabrili so se. bilo pa je slišati tudi besede nemoči, utrujenosti, pa tudi želje: »Ubijte me prosim, jaz ne morem več naprej. Mojim povejte kje sem ostal« V trenutku nastane v koloni zatišje in trenutek za tem je nekdo prinesel vest, daje padel tudi tov. Tito. Bilo je to sporočilo ob kate- rem namje zastal dih. Kljub temu pa s čela kolone zaslišimo povelje: »Druga četa tretjega bataljona, naprej.« Pričeli smo se prerivati med ■sotovariši, soborci. Dolgo časa je trajalo, da smo se uspeli zbrati na čelu kolone ob komandiiju Be- goviču. Ta je sporočil, da vest o smrti tov. Tita ni resnična, da je on samo lažje ranjen. Sreče, ki smojo v tistem trenutku doživljali ni mogoče opisati z besedami. Še toliko bolj veseli pa smo bili, ko smo zvedeli, da smo prav borci naše čete določeni, da zagotovimo njegov prehod skozi kraje na ka- terih so se bojevali. Komandant nam je razdelil bombe in drugo potrebno muni- cijo, brez posebnih pojasnjevanj. Samo povelje: »Za menoj tovari- ši« je bilo slišati in četa je krenila čez veliki hrib v sestavu Zelengo- re. Ko so hodili po njem še niso slutili, da bodo prav tam bojevali eno največjih bitk druge čete 4. prolctarske črnogorske brigade, ki je tukaj odbila kar štiri juriše drugega bataljona 738. nemškega pt>lka in njihove artilerije. Tega dne je izgubilo v bitki življenja prek 60 borcev. Boj je preživelo vsega 1.3 borcev. Sedaj je na tem hribu imenovanem ljubin grob grobnica druge čete tretjega čr- nogorskega bataljona. Med tri- najstimi preživelimi je tudi Rade Ivetič. Raport, ki ga je po boju dal komandir Begovič komandantu 2. proletarske divizije Peku Dapčeviču se je glasil: »Tovariš komandant, sem komandir bivše 2. čete tretjega bataljona. Nalogo smo izvršili.« Za kolektivni hero- izem in kolektivno smrt borcev 2. čete tretjega bataljona je bila ta leta 1952 odlikovana z Redom zaslug za narod prvega reda. O tem dogodku paje bil posnet tudi celovečerni film. Toje bil samo eden nepozabnih dni, trenutek v času štiriletne kr- vave vojne za osvoboditev jugo- slovanskih narodov izpod jarma tujih izkoriščevalcev in okupato- rjev. V ta boj se je od prvih dni vstaje vključil tudi Rade Ivetič. nosilec spomenice 1941 in udele- ženec mnogih odločilnih bitk za svobodo. Med njimi seje udeležil kot borec tudi boja na Sutjeski in Neretvi. Svoje spomine danes rad pre- naša na mlajše rodove, saj je ne- malokrat gost učencev na osno- vnih šolah občine Slovenska Bi- strica 'pa tudi mladi ga večkrat pt)kličejo v svojo sredino. Z ža- lostjo je ob koncu najinega raz- govora povedal, da od 13 preži- velih borcev iz slavne bitke pri Ljubinem grobu na Zelengori so danes živi .samo še trije. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Med mnogimi težkimi trenutki NOB je bilo tudi nekaj lepih. Tudi teh se rad spominjam, saj smo se morali mnogokrat, ko je bilo najhuje sprostiti ob šalah, ki so jih pripovedovali soborci. Čbna grupe junij razstavljala v Ptuju Za otvoritev letošnje razstavne dejavnosti v Ptuju je Pokrajinski muzej pripravil zanimivo ume- tniško predstavitev akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča iz Ptuja in akademskega slikarja in grafika Petra Vernika iz Maribo- ra. Skupno 55 kiparskih ustvari- tev, barvnih jedkanic in lesorezov ter barvnih sitotiskov in fotografij bo obiskovalcem na ogled do vključno 24. februaija v razsta- vnem paviljonu Dušana Kvedra. Po uvodnih besedah ravnatelja muzeja Staneta Napasta in na- stopu flavtistke Danice Žibrat je o ustvarjanju obeh razstavljalcev spregovorila ravnateljica razsta- vnega salona Rotovž v Mariboru Meta Prosenc, ki je med drugim dejala, da pogojuje dvoje vzrokov tokratna predstavitev akadem- skega kiparja Viktorja Gojkoviča akademskega slikarja in grafika Petra Vernika. Qojkovičeva domačijskost za začuda prvič predstavlja v svojem rodnem mestu in motivni izbor Vernikovega dela. ki že vseskozi izhaja iz prvinskosti kurentov, rus in gambel. Njegovo razmišljanje ob človekovi prvinski potrebi po metamorfozi nam bo odprlo nove poglede na običaje, ki ožive vsako pustno nedeljo na ptujskih ulicah in se vse preveč spreminjajo le v turistično atrakcijo. Kar retrospektiven je izbor, ki nam ga p>onuja Viktor Gojkovič, saj^ zajema več kot desetletno ustvarialno obdobje in nas pope- lje ou ekspresivnosti portreta, prek vse bolj iz6ščenih plastičnih oblik do lahkotne igre z že kar grafičnimi efekti. Dvoje hotenj se prepleta v ki- parstvu Viktorja Gojkoviča. Anti- čno izročilo neprisiljeno prehaja v konstrukcije, ki jih je lahko na- vdahnila le urbana civilizacija XX. stoletja. Svetna razvejanost prvih Gojkovičevih kapitalov se kmalu poleže v sicer bogato strukturirano površino kamnitih kubosov v katere so se zajedle tanke kovinske žile. Kapitel seje spremenil v objekt, ki z zaključe- nostjo in samozadostnostjo oblik že vzbuja želje po primerjavi z monolitnostjo dorskega stebra in je kovina le aplikacija, ki fiksira plastiko v naš čas. Ko pa se kamen povsem umakne kovini, nado- mesti monolitno zaklj učenost oblik, možnost variranja. možnost dodajanja, odvzemanja, spremi- njanja vertikal v horizontale in obratno. Objekt je postal naklju- čen. postal je člen v verigi pKulture žarnih grobišč« (1.100 — 750 pred n. št. Na.selbina je imela obliko polkroga in je imela skoraj takšen obseg kot današnji Ormož. Na severni, vzhodni in zahodni strani je bila utrjena z zemeljskim nasipom in jarkom. Na južni strani je segala verjetno do Drave in je bila pri gradnji železnice leta 1857 odsekana. Arheološka izkopavanja so v glavnem potekala znotraj inuzunaj tega nasipa, pa tudi na nasipu, tako leta 1959, 1962 in 1979. Nasip je zemeljski in proti dnu utrjen s poševno ležečimi okroglimi lesenimi stebri. Leta 1979 pa smo v notranjo stran nasipa odkrili vkopanih več latenskih lončarskih peči iz 2. stol. pred n. št., okrogle oblike z nižjim kuriščem na sprednji strani. Eno peč smo dvignili iz izkopišča in jo bomo po kon- zervaciji prenesli v Ormož, kjer bJ) razstavljena v novem hotelu. To bo nedvomno velik dosežek, saj bo to prvi prazgodovinski objekt odkrit v Ormožu, ki bo raziitavljen v bližini prostora, kjer je bil odkrit. Ugotovili smo tudi »urbano« zasnovo takratnega naselja. Tako smo ugotovili dve cesti, široki od 4 — 5 metrov, ki sta potekali v smeri V—Z in S—J, ob njih pa hiše, pravokotno usmerjene nanje. Dosedaj smo odkrili sledove 20 hiš. Hiše so bile pravokotne oblike zdvokapno streho in zgrajene na navpičnih gredeh. Stene hiš so bile med pokončnimi stebri zapolnjene s prepletom iz vejevja in šibja in ometane z debelim ilovnatim premazom — hišnim lepom. Imele so enega ali več prostorov, tla pa so bila ilovnata. Izven stavb so bila ponavadi različno grajena večja ali manjša ognjišča in kurišča. Nekatera od teh so bila na dnu obložena z oblicami in keramiko, druga so imela le premaz iz gline, nekatera pa so bila tudi vkopana v ilovnato plast. Med današnjo Skolibrovo in Poštno ulico, v bližini prazgodovinske ceste, smo odkrili tudi pet zbiranikov za vodo, v enem od njih pa tudi sledove desk, s katerimi so bile obložene stene. Razen gradbenih elementov znotraj nasipa kot tudi izven njega, smo leta 1974 odkrili tudi del grobišča na nekdanjem »Skoršičevem vrtu«. Ker so bili nekateri grobovi vkopani tik pod humozno plast, so bili zaradi poznejše obdelave zemljišča poškodovani, drugi pa celo uničeni. Se- žgane kosti pokojnika so bile v glinenih posodah — žarah, ali prosto v zemlji, nanje paje bil položen nakit iz brona, železa, stekla in tudi zlata, ter drugi keramični izdelki. Razen tega smo odkrili tudi sledove starejše poselitve iz eneolitskega obdobja (2.100 — 1.800 pred n. št.) in sledove poselitve iz latenskega obdobja (od 300 pr. n. št. do n. št.) ter razne večje jame iz poznega srednjega veka, med njimi tudi jame za strojenje kož. Razen gradbenih ostalin je bila odkrita tudi velika množina kera- mičnih izdelkov za vsakdanjo rabo: velike shrambene posode, lonci, sklede, skodele, terine, pekve, ognjiščni kozli, vretenca, piramidalne in prstanaste uteži, keramična igrača — ropotuljica, miniaturne posodice. Posebej zanimive so precej številne živalske in človeške glinaste figurice. Iz kamna so bile izdelane žrmlje, ploščate in preluknjane sekire, brusi in kladiva. V naselbini pa so redkeje zastopani bronasti predmeti, našli smo le sekiro in iglo za spenjanje. Lahko rečemo, daje ormoška prazgodo- vinska naselbina z grobiščem in še danes vidnim prazgodovinskirn okopom edinstvena in da so Ormožani lahko ponosni na svojo dčdi iščino. Del drobnega gradiva iz teh izkopavanj je sedaj razstavljen v Ptuju v zbirki drobnega arheološkega gradiva, del pa v Ormožu, kjer je bila ob 700 letnici mesta odprta razstava arhivskega gradiva, ki zajema gradivo od prve omembe Ormoža do vključno NOB-ja. V tem prostoru je bilo leta 1978 razstavljeno dodatno še arheološko gradivo, skopano v letih 1974 — 1978, predvsem iz grobišča. Najlepše primerke iz obeh razstavišč smo za nekaj časa posodili v Narodni muzej v Ljubljani za razstavo »Rešena dediščina 1945— 1980«, kjerje gradivo vzbudilo izredno zanimanje med strokovnjaki in ljubitelji. Da ne bi bila razstava v Ormožu okrnjena, jo nameravajo muzejski delavci dop>olniti, saj gradiva z bogatega najdišča ne manjka. Ta kratek oris naj bo vabilo na ogled razstave. Naj poudarim še to, da se le malokatero mesto lahko pohvali s tako bogato in lično razstavo, ki je vsekakor vredna ogleda. M. Tomanič-Jevremov, dipl. arh. Onnož, 1978 — del prazgodovinske hiSe in ognjISča. Tekom tisočletij m od prazgodovinske hiSe ostale le jame od lesenih navpičnih gred. Število nezaposlenih se je povečalo Pri skupnosti za zaposlovanje občine Ormož je bilo v letu 1979 prijavljenih povprečno 338 brezposelnih oseb ali 10 % v primerjavi z vsemi zaposlenimi, kar je najvišja stopnja brezposelnosti v n^i republiki. Predvidevanja, da tK) tovarna sladkorja za^slila večino brezposel- nih, se niso uresničila. Prav nasprotno je bilo. Število brezposelnih se je celo povečalo, ko so se prijavih pri občinski skupnosti še delavci EM Hidromontaža, ki so sklenili delovno razmerje za določen čas, — do /graditve tovarne. Hkrati se povečuje tudi brezposelnost žensk in v zvezi s temi težavami se povečuje tudi problem zagotavljanja pravic iz naslova socialne varnosti. Sicer pa je trenutno glavni problem ormoške občine na tem področju vse večje število brezposlenih žensk v vseh krajevnih skupnostih. N. D. 6 - IZ NASIH KRAJEV 21. februar 1980 - Kaj meni Lojze Cene - vodja občinskih sodnikov za prekrške v Ptuju Brez dvoma je stari Ptuj s svojimi ulicami prava prometna zmešnjava. Leta in leta nego- dujemo nad to ugotovitvijo, žal pa ne storimo dovolj, da bi pro- blematiko vsaj omilili, če že ne odpravili. Zadnja leta smo v strogem centru Ptuja z eno- smernim prometom in s prepo- vedjo prometa v nekaterih ulicah le naredili korak naprej. Tudi komunalni nadzorniki in prekate- gorizacija nekaterih cest so storili svoje, — vsaj tiste najbolj drzne in nekulturne voznike so prisilili k di- sciplini. Ugotavljamo namreč, da je prav disciplina udeležencev v prometu eden tistih ključnih pro- blemov, ki pogojujejo prometno neurejenost. Kar se tiče parkirišč, teh je dovolj — vsaj tako nam zagotavljajo strokovnjaki. Do- kazov takšno trditev je več. — 7al je veliko več voznikov, ki na vsak način želijo parkirati v strogem centru. Za vse tiste je logično premalo prostora. Preveč smo razvajeni; z avtomobilom želimo parkirati pred vsako tr- govino ali ustanovo, kjer pač imamo opravek. Zato imajo komunalni nadzorniki pač neko- liko več dela. Zaradi različnih stališč in tomačenj omenjene problematike smo se odločili, da povabimo k razgovoru vse tiste občane, ki se ukvarjajo s prometno problematiko, ki so za to tudi odgovorni, ali pa je prometna urejenost del njihovih opravil in nalog. Vseh razgovorov pa seveda ne moremo objaviti naenkrat, niti ni bil to naš namen, kajti prav bi bilo, da nenehno opozarjamo na probleme v cestnem prometu. Zato pričenjamo s serijo sestavkov pod skupnim naslovom PTUJ — PROMETNO VOZLIŠČE? Osnovno vprašanje je torej že v naslovu in kaj meni Lojze Cene, vodja občinskih sodnikov za prekrške v Ptuju: ,,Ce se postavim v vlogo ob- čana, se pridružujem večini občanov mesta Ptuja in vsem tistim, ki prihajajo v naše mesto, da že od nekdaj, predvsem pa z naraščajočim prometom naš Ptuj glede prometne varnosti ni urejen. Vse slabše je to stanje z leti. Po mojem so ,,ta kratko" potegnili prav pešci, predvsem pa otroci, ki so prisiljeni prečkati glavne ceste na poti v šolo in domov. Zaradi tega smo že pred nekaj leti pred- lagali in pred dvema letoma tudi sprejeli odlok o prometu v Ptuju. Ta naj bi uredil najnujriejše. Razen tega je SO Ptuj dala v izdelavo prometno študijo. Uresni- čevanje odloka in prometne študije, ki je še v izdelavi, pa bi seveda terjalo ogromna sredstva. Pristopili smo k realizaciji odloka o prometu in omenjene študije, vendar le na tistih področjih, ki niso terjala večjih sredstev. Tako je uspela preusmeritev prometa iz dvosmernega v enosmerni. S tem smo na tej relaciji zagotovili prav gotovo večjo varnost udeležencev v prometu. S tem pa se je po naših pričakovanjih pojavilo drugo vprašanje, da je v samem centru verjetno premalo prometnih povr- šin za parkiranje. Zaradi varnosti pešcev so uvedene določene cone, kjer je parkiranje prepovedano. Opazite l^ko tudi novo prometno signalizacijo", ki pa sproti spremlja vse kritične točke, ki močno zavirajo promet. Na drugi strani ugotavljamo, da se vozniki v veliki meri ne pri- držujejo določb prometnih znakov, ali pa niso na njih še navajeni, po domaše pač rečemo, da vozijo na pamet. Mnogo preventivnega je storila služba komunalnega nadzorstva. Komunalni nadzorniki redno opozarjajo voznike, kje lahko parkirajo in kje ne, čeprav stojijo zato že znaki. Delno bo rešen problem parkiranja, ko bodo zru- šili stari gasilski dom, kjer bi pridobili novo parkiriSče. Pred- videna so še nekatera druga parki- rišča, ki pa zahtevajo čas in več denarja." Kako pogosti so prekrški na območju mestnega jedra? ,,Prekrškov v samem centru Ptuja je v naši evidenci bolj malo. Namreč organi milice in komunalni nadzorniki predvsem opoz^arjajo, imajo pa seveda tudi poobla.stilo, da za manjše prekrške izrekajo mandatne kazni na kraju samem. Vsi mi, ki skrbimo za pro- metno urejenost mesta Ptuja, od izvršnega sveta SO Ptuj, organa za promet pri SO, sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu s komisijami do organov milice, skratka vsi, ki nam je do boljše prometne urejenosti mesta Ptuja vlagamo vse napore, da bi čim hi- treje to dosegli." M.Ozmec Lojze Cene, vodja občinskih sodnikov za prekrške na svojem delovnem mestu. Gradišče ponovno v osrčju Bistrice že vrsto let se v občinskem središču Slovenska Bistrica srečujejo s problemom organiziranejšega oskrbovanja občanov z najnujnejšimi oskrbnimi artikli med katere spadajo tudi sadje in zelenjava. Res je, da je tega v trgovinah velikokrat tudi dovolj, vendar je izbira največkrat skopa. Dosedanji prostor, kjer so prodajali sadje in zelenjavo je po mnenju Bistričanov, predvsem pa gospodinj povsem neprimeren. Pogled na Gradišče — staro mestno jedro Slov. Bistrice Sedaj v občinskem središču resneje kot v preteklem obdobju raz- mišljajo o ureditvi sodobnejše tržnice na kateri bi lahko svoje pridelke prodajali tudi kmetije iz okoliških krajev. Teh ni malo pa tudi proizvodni viški pri njih sedaj niso našli pravega prodajnega mesta v občinskem središču. Pričakovati je torej, da bodo tudi v Slovenski Bistrici, kije prav gotovo eno maloštevilnih večjih slovenskih mest brez tržnice, ta problem kmalu opravili. Za prostor nove tržnice so izbrali Gradišče, najstarejši del mesta Slovenska Bistrica, ki se bo tako zopet uspešno vključilo v mestno jedro. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Bratislavčani se bodo poslovili to nedeljo To nedeljo ob U. uri in 40 minut bo na sporedu še zadnji, tretji del oddaje IZ VASI V VAS, ki so jo programski delavci radia Ptuj posneli v Bratislavcih pri Polenšaku. Nekaj sogovornikov, pevcev in muzikantov smo v prvi oddaji že slišali, druga je bila v celoti posvečena pričevanju o delu in poslednjerp boju Natašine skupine, v zadnji — tretji oddaji pa bomo slišali še nekaj drugih pripovedi o življenju in delu Bratislavčanov. Nežka Potrč in Marija Grut, stari sta 64 IN 70 let, živita v Bratislavcih 29 in kljub precej visoki starosti obdelujeta svoje posestvo. Ob našem obisku 9. januarja sta nam v sproščenem klepetu zaupali marsikaj zanimivega iz svojega življenja, pa potožili tudi, da težko zmoreta vsa kmečka opravila, da se kolikor tolikor prebijeta skozi življenje. V nedeljski oddaji pa bodo sodelovali še Marija Lebar, Alojz Lebar in Ivan Kelhar in nekateri drugi, svoje domače viže in pesmi pa so pripravili še Stanko Zelenjak, Franc Poznič, Marta Cuš, Marija Lebar, Katica Miklič, Ana Plohi, Tonika Zavec, Albina Majcen, Ignac Cuš in Alojz Kovačec. mš Tudi to pot bo v družbi gostoljubnih Braslavčanov prijetno v oddaji iz vasi v vas, se bodo oglasili to nedeljo, (foto: L Ciani) ^ Alojzu Bezjaku vspomin Sredi januarja je smrt pretrgala življenski dan Alojza Bezjaka iz Moškanjec. Rodil se je leta 1918 v vasi, kateri je ostal zvest vse ži- vljenje. Bilje kmet, kije ponosno ljubil svojo kmečko delo in svoj kmečki živelj ter se obema raz- dajal do poslednjih življenskih trenutkov, četudi se je soočeval s težavami, z razočaranjem in pre- večkrat tudi z mačehovskim vre- dnotenjem kmečkih naporov in žuljev. Zemlji, na kateri se je rodil, na kateri je zorel v mlade- niča in dozorel v klenega moža, je daroval vse svoje moči, svojo to- plo ljubezen in ponosno zavest, da se je treba boriti, vztrajati in zmagovati, zato sebe in svojega dela nikoli ni zatajil. Zavedel seje. daje domača zemlja storoka mati. ki trdo terja, toda bogato plačuje vsakomur, ki z njo čuti in misli. Zato ni iskal življenskih dobrin v tujem svetu, zavedajoč se namreč, daje svet lep. a dom svet. S svojo umno, a skromno be- sedo, še bolj pa s svojim kot mra- vlja pridnim delom se je uvelja- vljal med kmečkim življem svoje življenske sredine. Vzgojil je osem otrok, ki so drug za drugim počasi odhajali čez domači prag, da sta z ženo ostala sama na lepi in go- spodarsko močni kmetiji. Toda samote ni čutil, morda včasih utrujenost, ki jo je prinesel ži- vljenski čas, kajti delo, ki se mu je ponujalo v ožjem in širšem do- mačem svetu, mu je podilo mračne misli, da je ostal sam na zemlji, ki ji je zvesto stregel vse življenske dni. V svojem dejanju je vedno stal sredi življenja in se trudil, da bi le-to postalo bogato in p>olno. Poleg kmečkega opravila seje iz- življal tudi v družbenopolitičnem življenju. Vrsto let je delal v ga- silstvu in bil dalj časa predsednik G D Moškanjci. Bil je odbornik nekdanjega okrajnega odbora, odbornik občinske skupščine Ptuj, delegat za skupščine -SIS (komunalna skupnost, lokalna skupnost za ceste), član sveta K S Gorišnica in predsednik vaškega odbora Moškanjci. Imel je bogat posluh za življenje, zatoje zmogel poleg, osnovnega življenskega dela opravljati tudi funkcije v naši samoupravni skupnosti. Toda sredi življenskega poleta in delovnih načrtov gaje prema- gala smrt. Odšel je na steze, s ka- terih se nikoli več ne bo vrnil med svoje krajane. Ostal bo samo spomin, da je nekoč živel kmet, ki je ljubil svoj .svet in delo, ki mu ga je narekoval sodobni življenski ritem. A. C. Pred novim srednjeročnim in referendumskim obdobjem v krajevni skupnosti Markovci so največje uspehe dosegli v zad- njih petih letih. Seveda je do uspešne izvedbe postavljenih na- log lahko prišlo le z dobrim so- delovanjem in delom vseh kraja- nov. Tako so v tem času dobili novo osnovno šolo, v celoti asfal- tirali vse ceste, ki povezujejo po- samezna naselja, razen poljskih cest, precejšen del gospodinjstev je že priključen na mestni vodo- vod. ob tem pa so sofinancirali delovanje družbenopolitičnih in društvenih organizacij, saj imajo praktično v vsaki vasi prostor, kjer .se lahko krajani sestajajo. Ob tem pa so uredili tudi avtomatsko te- lefonsko centralo za 60 naročni- kov, ki pa jo bodo še razširili, saj to narekujejo potrebe. Seveda vsega opravljenega ni- smo uspeli zajeti v kratkem uvo- du. Zato bomo v nadaljevanju več pozornosti namenili izvajanju programa dela v preteklem letu ter prihodnjim nalogam. Program za leto 1979 so s svoje strani skoraj v celoti izvedli. Ker pa je izvedba odvisna tudi od drugih udeležencev, ga v popol- nosti niso uspeli izvesti in bodo del nalog prenesli v letošnji program. Med temi nalogami omenjajo zlasti gradnjo otroškega vrtca, sredstva zanj so s svoje strani za- gotovili v celoti, vendar je gradnja izpadla iz programa skupnosti otroškega varstva.. Ob tem velja omeniti, da je to edina naloga iz programa za obdobje 1976-1980, ki je niso uspeli iz- vesti. V preteklem letu so končali še zadnja dela pri asfaltiranju cest, prešli pa so v celoti na samofi- nanciranje pri polaganju asfalt betona, gre za prevleko na cestah krajevnega značaja. Za to nalogo so porabili sredstva, ki so jih pr- votno namenili za izgradnjo otroškega vrtca. Od ostalih nalog pa lahko omenimo sofinanciranje izgradnje igrišča v Bukovcih ter finančno pomoč društvom in or- ganizacijam. V preteklem letu niso uspeli s telefonskim omrež- jem za Stonjci in Bukovci, saj za- radi premajhne kapacitete ATC to ni — bilo mogoče izvesti. Pri- čakujejo, da bodo to nalogo izve- dli letos. Še vedno pa imajo težave v delu vasi Stonjci in Bukovci, kjer poteka vodovod skozi vas, ker z Dravskimi elektrarnami Maribor še ni urejeno okrog plačila pri- ključkov in znižanja vodne gladi- ne. Tudi pri tej nalogi pričakujejo, da jo bodo izvedli v letu 1980 in bodo tudi ostali deli vasi dobili vodo iz omrežja. Med osnovne naloge v letu 1980 lahko uvrstimo vzdrževanje polj- skih cest. To je naloga, kije stalno prisotna in je v celoti še niso uspeli izvesti, čeprav so v te namene že izdvojili precejšnja sredstva. Med nalogami, ki so jih prenesli iz preteklega leta pa so še ureditev mrliške veže in pokopališča, ure- ditev dvorane v Markovcih. sofi- nanciranje delovanja društev in organizacij, zagotovitev dela sredstev za nakup cisterne za po- trebe gasilcev G D Stonjci in ostalo. Z ozirorr; na razpoložljiva sredstva bodo na nekaterih ces- tnih odsekih polagali asfalt beton, radi pa bi v nekaterih naseljih pričeli z ureditvijo cestne raz- svetljave. Ocenimo še najpomembnejšo nalogov letu 1980. 30.junija letos se jim izteče sedanji samoprispe- vek, pripravljajo pa se že na po- daljšanje z enakimi prispevnimi stopnjami kot veljajo za sedanji. Pravijo, da brez samoprispevka ne bodo uspeli zagotoviti želje- nega napredka. V tej smeri so že proti koncu preteklega leta vsem vaškim odborom SZDL in vaški samoupravi posredovali predlog smernic za naslednji srednjeročni program, saj bodo program za srednjeročno obdobje 1981 — 1985 potrjevali na refe- rendumu. ko bodo krajani glaso- vali o podaljšanju samoprispevka. Prihodnji srednjeročni program je namreč pogojen s sredstvi samo- prispevka. podaljšanega. Refe- rendum bodo izvedli v aprilu le- tos. Med nalogami, tako letnega in srednjeročnega programa, je tudi varstvo okolja. Poskrbefl morajo za odlagališča smeti, saj jih kra- jani sedaj odvažajo na primerne in neprimerne prostore. Za način organiziranega odvoza in odla- ganja se še niso dogovorili. Nekaj nalog, kijih čakajo tudi v prihodnjem srednjeročnem ob- dobju, smo že omenili. O nekate- rih pa bo beseda v nadaljevanju. V tem času v sodelovanju z Invest-. projektom pripravljajo urbani- stični program za krajevno sku- pnost saj želijo, da bi tudi njihovi krajani imeli možnost gradnje na predvidenih lokacijah, seveda pa pri tem ne bodo prizadeli kmetij- skih zemljišč. V Markovcih si že- lijo nadalje sodoben trgovski lo- kal, v Bukovcih pa sodobno tr- govino za potrebe kmeUjstva in odkup živine. To je namreč sedaj le v Markovcih. V prihodnjem obdobju bodo nadaljevali s pola- ganjem asfaltnih prevlek, posta- vili bodo pet transformatorskih postaj, uredili cestno razsvetljavo, že letos pričeli z ureditvijo avto- busnih postajališč, v programu pa je tudi ureditev telefonskega in vodovodnega omrežja. To so se- veda osnovne naloge ob mnogih manjših, ki so v delu in življenju stalno prisotne. Tudi vnaprej pa bodo veliko pozornosti posvečali delovanju družbenopolitičnih or- ganizacij in društev ter sodelova- nju krajanov, saj brez njihove udeležbe pri pripravi in izvedbi vseh nalog programa ni mogoče izvesti. O osnutku srednjeročnega programa je bila beseda že na zborih, na katerih je bil prisoten vsaj eden član iz vsake družine, dodatne predloge vaške samo- uprave in vaških odborov SZDL pa že tudi imajo. V tem času pa pripravljajo izdajo posebne in- formacije, v kateri bodo predsta- vili opravljeno v dosedanjem re- ferendumskem obdobju, zraven pa bodo dodali še predlog pro- grama za naslednje srednjeročno in referendumsko obdobje. Ta- kšen način obveščanja je v mar- kovški krajevni skupnosti običaj- na praksa. Pričakujejo, da bodo s prvimi naslednjimi zbori pričeli proti koncu tega meseca, ko bodo prejeli tudi posamezne predraču- ne za izvedbo nalog in tako kra- janom lahko tudi v številkah predstavili prihodnje delo. 1. kotar Markovci (foto I. Ciani) tednik - 21. febniar 1980 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 Knjiga duhovno bogastvo včerajšnjega, današnjega in jutrišnjega dne Knjižničarstvo ima na območju občine Slovenske Bistrice, še po- sebno pa v samem občinskem središču bogato tradicijo, saj je lansko leto praznovalo kar 120 letnico knjižničarstva in čitalni- ištva. v okviru praznovanja sloven- iskega kulturnega praznika smo iobiskali prostore"Matične knjiž- nice v Slovenski Bistrici in se s K,ristino Šega. ki že nekaj let uspešno vodi delo v njej, »spre- hodili« skozi nekaj znamenitosti dejavnosti te ustanove. Kakšna je organiziranost vaše knjižnice? j »Lahko rečem, da je prave razsežnosti uspešnejšega delova- i nja naša knjižnica dosegla v letu 1979, ko so na novo odprli pre- urejene in raz.širjene prostore Matične knjižnice v Slovenski Bistrici. Delo v krfližnici pred ob- novo je bilo vse prej kot zado- voljstvo, saj so bile knjige utes- njene na policiah in tako obisko- valec ni imel pravega pregleda nad ponujenimi gradivi, čeprav je bil izbor že takrat zelo kvaliteten.« Skupno z osrednjo knjižnico v Slovenski Bistrici delujejo v okviru Matične knjižnice še tri krajevne knjižnice in to v Oplo- tnici, na Pragerskem in v Poljča- nah. Imamo pa tudi pet postaja- lišč bibliobusa. Redno se je ta oblika približevanja knjige bralcu uveljavila v Črešnjevcu, Mako- lah. Laporju, Zg. Polskavi in v delovnem kolektivu IMPOL Slovenska Bistrica. Koliko knjig imate? »v Matični knjižnici imamo na razpolago trenutno okoli 22.000 knjig. Samo v lanskem letu je knjižnico, kljub temu, da je bila kar tri mesece zaprta zaradi ob- nove, obiskalo prek 11.000 izpo- sojevalcev, ki so si lani v oddelku za odrasle in v pionirski knjižnici, ki deluje v okviru Matične knjiž- nice, izposodili blizu 28.000 knjig, kar je tudi največje število izpo- •sojenih knjig v enem letu doslej. Ob tem pa ugotavljamo, da še vedno premalo izkoriščajo prilo- žnost branja dnevnih časopisov, glasil, revij in druge publikacije, ki so v knjižnici na voljo bralcem. Kakšno je vaše sodelovanje z bralci? Naša prizadevanja usmerjamo v pridobivanje kar največje število novih bralcev. Da so naši stiki z njimi pristni in dobri, dokazuje tudi stalna rast števila novo vpi- sanih članov. Vsem pri obisku knjižnice nudimo po potrebi tudi strokovno pomoč pri izbiri knjige. Nemalo je tudi šolarjev, ki potre- bujejo razna gradiva za obvezna čtiva. Z njimi smo še vedno našli pravi stik v obojestransko zado- voljstvo, saj so mnogi ob takšnem obisku postali kasneje tudi stalni člani knjižice. Nekoliko manjši uspeh "je dosežen v približevanju naše dejavnosti v organizacijah združenega dela, z izjemo delo- vnega kolektiva IMPOL, s kate- rim že vrsto let uspešno sodeluje- mo. Ali je izposojanje knjig vaša edina dejavnost? »Ne, izposojanje knjig ob stro- kovni pomoči njihove izbire je naša osnovna, vendar ne tudi edina dejavnost, saj je že vrsto let močno prisotna tudi kulturna dejavnost naše ustanove. Ta se še posebno kaže ob vseh pomemb- nejših kulturnih in drugih pra- znikih. prirejamo tudi razna sre- čanja z ustvarjalci knjižnih in li- kovnih del. Tradicionalna so sre- čanja bork in aktivistk NOB, li- terarni večeri v pionirski knjižnici pa že daljše obdobje uspešno de- lujejo ure pravljic. Za svojo dejavnost na kultur- nem področju je naša knjižnica ob prazniku občine Slovenska Bistrica, 8. januarja, sprejela ob- činsko priznanje, kar kaže na pravo delovno usmeritev, ki smo jo v tem kolektivu izbrali. Da bi bralce kar najbolje in sprotno obveščali o knjižnih no- vostih iz naših polic, izdajamo občasno poseben bilten z naved- bo vseh novo prispelih knjig. V iskanju tesnejšega stika z bralci smo uvedli tudi primerne oblike vpisovanja in članarine, uvajamo pa tudi ob posebnih priložnostih odprte dneve knjižice, ko se lahko bralec brezplačno vpiše v član- stvo. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Vodja Matične knjižnice v Slo- venski Bistrici Kristina Šega: »Knjiga je merilo naše kulture, ljubezen do nje pa pri nas vedno bolj narašča«. PRE2IH0V VGRANC 18, februarja bo poteklo 30 let od prezgodnje smrti "T^ihovega Voranca, Lovra Kuharja. Ta medved, kot so ga imenovali, se je šele po smrti razkril kot eden največjih pripovednikov. Avtor zgodovinskih romanov Požganica, Jamnica, Doberdob, pretre- sljivih in klenih povesti Samorastniki, biserov mla- dinske literature Solzic, če naštejemo le najvažnejša dela, jc temeljito posegel v lažno idiliko kmečkega življenja, v meščansko prikazovanje usode sloven- skega naroda — z metodo pronicljivega kmečkega človeka ter marksističnimi prijemi in tako postavil piko na i. Prežihovi jubileji, ko odmevajo po časopisju, knjigah, radiu in televiziji, so našli odmev tudi v ptujski Ljudski in študijski knjižnici, kije pripravila razstavo »Življenje in delo Prežihovega Voranca« ter spominski večer na jubilanta. Razstava z več kot 150 knjižnimi enotami obsega dela Prežihovega Voranca, ki se nahajajo v Ljudski in študijski knjižnici ter literaturo o njem in njegovih delih. Razstava bo odprta od 21. februarja do 20. marca v prostorih študijskega oddelka vsak dan od 7. do 19. ure. Spominski večer z branjem odlomkov s pisa- teljevih del pa bo v četrtek 21. febr. ob 19. uri v čitalnici študijske knjižnice. Odlomke bodo brali dijaki, a spremno besedo Marjan Šneberger. Vstop je prost. E. J. Po legendi je Kurent rešil Slovenca pred vesoljnim potopom Ko so se na naše območje in na Balkan priselili Slovani, so pri staroselcih našli dosti običajev, ki so jih uporabljali že dosti prej, saj jih tudi niso mogli zatreti Rimljani s svojim politeizmom, kot ne posamezne verske sekte in krščanstvo z monote- izmom. Iz teh ohranjenih običajev najbrž izvirajo tudi kurenti, saj je prevladovalo tudi mnenje, da je bil kurent pri starih Slovanih ajdovski bog, smatrali pa so ga tudi za neke vrste slovenskega Dioniza, ker je veljal za boga razbrzdanega življenja. Prof. Niko Kuret omenja v svojem ,,Prazničnem letu I" legendi, ki pravi, da je Kurent rešil Slovenca iz vesoljnega potopa. Veselemu Kurentu je bilo nam- reč všeč, da se je Slovenec duhovito reševal iz vode na ta način, ker je plezal po vinski trti, ki je bila posve- čena bogu Kurentu. Ko seje voda umaknila, je moral Slovenec Kurentu v zahvalo obljubiti, da bo spošto- val in negoval vinsko trto in ajdo. Z vinsko trto Se nekako gre, ampak z ajdo je danes že težko. Toda kot končuje ta legenda, kurent še vedno v spomin na tiste čase veselo goduje na pustni torek. Neglede na to in podobne legende, je kurent do današnjih dni zadržal svoje magijske lastnosti, ki so mu dale po ljudskem verovanju tudi moč, da vsakoletno vpliva na prebujanje novega agrarnega leta in posreduje, da bo letina dobra. Kurentom pa so se v času obhodov obračali za pomoč tudi za druge stvari. Tako so gospodinje skrbno pazile, ko so se kurenti približevali k hiši, da so pred prvega vrgle stari ,,repjak", velik lončen lonec, ki seje uporabljal za kuhanje repe svinjam. Moral se je razbiti na drobne kose, ker je čim več črepinj vplivalo na nesnost kokoši. Na ta način pa so se hotele tudi zava- rovati, da se naslednjem letu ne bi pobilo preveč posode. Tudi ,,orači" so še vedno zelo aktivni po nekaterih vaseh ptujske okolice. ,,Konje" seveda predstavljajo našemljeni mladeniči, ki v dveh, treh ali več parih vlečejo plug, ponekod še leseno brano. Plug je ozalj- šan s smreko ali brezo ali pa parom, ki pleše. Vse je še posebej opleteno s pisanimi trakovi, bogato pa so okrašene tudi posebne kape ali klobuki „konjev". Za plugom hodi kurent „plužar", ki ima ob pasu mesto zvoncev obešeno vrečko s plevami in seje za ,»debelo repo". Kot otka mu služi ježevka, s katero tudi poganja ,,konje" in se brani, če je treba. Sicer *pa sprevod ,,oračev" spremlja poseben ,,gonjač" ali ,,pokač," ,,bičar", ki ima iz vrvi narejen dolg bič s tankim ,,žmicom" in krupno pokaje utira pot skupini oračev, s tem pa po stari šegi odganja mraJSne sile. Kot veleva običaj, so morali ,,orači" zaorati simbolično brazdo, ki ima dvojen ix)men: obdelavo zemlje za setev, ki ji naj sledi obilna žetev, z druge strani pa je zorana brazda nekoč predstavljala tudi obliko varovanja pred kužnimi boleznimi in drugimi epidemijami. Z globoko izoranim ali ročno izkopa- nim kanalom, napolnjenim tudi z vodo, so se zava- rovali pred okužbami, ki so se širile iz kraja v kraj. Nekoč so se na lepo okrašenih vozovih vozili po ptujski okolici tudi pisano oblečeni fantje ,,plesači" podobni ,,oračem", ki so imeli s seboj kurenta, pobi- ralca jajc in muzikanta. Ustavili so se v vsaki hiši, zaplesali in poželeli gospodarju in gospodinji vsaj ,,tristo mecljev pšenice", še več žita, ,,sedemsto klobas" in drugo, povrh pa še toliko otrok, da bodo lahko vse to pojedli. Vedno so bili obdarovani z jajci in krofi, kurent pa je tu in tam ukradel kakšno klobaso. Med starejše oblike pustnih Sem spada ,.gonjenje medveda". Ker medved lahko hodi tudi po dveh nogah, se verjame, da so to kaznovani ljudje, ki so bili spremenjeni v medveda. V bistvu pa medved predstavlja duha prednikov, ki so si ga prvotno zamišljali v živalski obliki, kar vidimo tudi pri maski kurenta. Gonjaču ,,medveda" so nekoč rekli ,,godo- Ijub", imel pa je svojega kosmatinca pripetega na verigi. Ta se nerodno premika po vseh štirih, hodi po dveh, se vzpenja, skače, gode, zavija in se zaletava v radovedneže. Tako hodita od hiše do hiše in pobirata darove v gonjačevo čajno. Nekoč je na koncu vasi ,,medveda" v zasedi čakal „palošnjak", možakar, ki je oborožen s sekiro in hoče zverino ubiti. Ker pa jo ta hitro odkuri, začne sekati led. Oba, ,,medved" in ,,paloSnjak" sta znanilca pomladi. Prvi se je že zbu- dil iz zimsk^a spanja, drugi pa seka led, da bi se čimprej stopil in bi se začela prebujati narava. Po vaseh ob pustu še danes vodijo ,,ruse" ali „gambele", tudi „kamele", ki se delijo na male in velike. ,,Mala rusa" se odpravlja na pohod sama, saj jo predstavlja en sam maskiranec, ki si je do pasu nataknil ,,krušjak" ali ,,krušnjak" in se ogrnil z rjuho. Spredaj je držal konjsko glavo z ježevo kožo na gobcu, spodnjo čeljust pa je široko odpiral, saj je nenavadna žival, ki je priskakljala v hišo, požirala cele krofe, ki so potem zdrknili v spodaj pritrjeno vrečo. ,,Velika rusa" predstavlja sila premeteno žival, kr jo jaše lutka iz krp. Za ogrodje je uporabljen „krušjak", ki je pokrit s ponjavo, nosita pa ga dva mladeniča, ki držita na palicah tudi rep in glavo, če niso pritrjeni na ogrodje. Sprednji drži ali skrbi za glavo čudne oblike, velikih ušes in široke spodnje čeljusti, ki se speljana po vrvici lahko premika, zad- nji pa ima metlo, ki služi za rep. ,,Velika riisa" se zaletava na vse strani, se prevrača po gnoju, brca, grize, ima pa gonjača, ki pobira tudi darove, sicer pa poka z bičem, s tem pa tako kot kurenti z zvonci, odganja zle sile. Vmes se huduje na muhasto žival, jo priganja, če noče naprej, baranta, da bi jo ugodno prodal, toda kupčija ni nikdar sklenjena. „Ruse" gospodinje nis6 rade videle preblizu hiše ali v njej, zato so skrbele, da se ni preveč približala in jo odpravile s kakšno klobaso že pred hišo. Kajti gorje, če se je ,,rusa" razjezila in se začela preme- tavati po tleh, ker ji niso izkazali dovolj pozornosti, ali je niso hoteli obdarovati. Se huje je bilo, če je obosila in so jo morali gonjač ter spremljevalci podkovati, oboje je namreč pomenilo nesrečo pri živini. Nekoč so po končanem obhodu vrgli ,,ruso" v potok ali mlako, torej v vodo, kar je pomenilo konec zime, ker ni bilo več leda. Vsi ti glavni pustni liki, ki smo jih obravnavali, so poleg kurentov najbolj ohranjeni v vaseh ptujske okolice, najvidnejše pa zastopani vsako leto na kurentovanju v Ptuju, si z vsakoletnim obnavljanjem običaja utirajo pot v bodočnost. Četudi običaji kot tako zaradi vse večje človekove nedovisnosti in narave izgubljajo na prvotni vsebini, vendar pa, če bomo znali ceniti takšno bogastvo duhovne in materialne kulture naših krajev, kot ga imamo, ni dvoma, da z vsakim letom pridobivajo na vse večjem pomenu in vrednosti. Dr. Štefka Cobelj . VIDA ROJIC . UPORNE SLOVENSKE GORICE (134. nadaljevanje) OSVOBODITEV LENARŠKEGA OKRAJA Znano namje, daje lenarški okraj obsegel približno ozemlje sedanje lenarške občine. Zadnji oboroženi nemški oddelki so ga zapustili v noči na 9. maj. Štiri dni predtem se je okupatorju še IjuHlo napasti s 30 orožniki domačijo h ranča Pivca v Jurovskem vrhu, kjer so zgradili aktivisti lenarškesa okraia svojo zemljanko.Sem so se večkrat zatekli Tone Uriih—Kristl, Boris Drnovšek—Naca in drugi aktivisti. V zem- i Ijanko so zaprli ujetega četnika Antona Kocbeka, kije 4. maja pobegnil m izdal Nemcem zemljanko. Orožniki niso našli v zemljanki partizanov, aretirali pa so Pivčevo družino in zažgali njeno gospodarsko poslopje. Pivčeve so hoteli kar na domačem dvorišču ustreliti, karje preprečil orožnik Serk. Zahteval je, da družini sodi sodišče. . Ko sta se 6. maja sestala okrajni odbor OP in komite KPS Lenart, so zbrani razdelili naloge po umiku okupatorja. Za prvega povojnega predsednika OOOF Lenart so imenovali Franca Rogla, ki je zvečer 8. •^aja mobiliziral 25 moških za krajevno stražo. Čuvala je vhodne ceste ^ Lenart. V tej noči je straža opazila avtomobilske luči iz smeri Gradišča 'n žerjavski cesti, ki so se približevale Lenartu. Na avtomobilih so bili Bolgari. Skupaj z njimi je vkorakala v Lenart. Njihova prva pot je bila A^obovom padlih na pokopališče. V južnem predelu lenarškega okraja je izginil sovražnik že popoldan maja. Zvečer pa so domačini v Voličini že zagledali bolgarske enote, so hitele za Nemci. Zatem so zaplapolale na hišah slovenske in Jiigoslovanske zastave. V Zavrhu je bil v noči na 9. miy krajši spopada med partizani in okupatorjevo vojsko, a brez smrtnih žrtev na partizanski strani; za ^vražnikovf pa oliTvah ni znano. ^ maja so ustanovili v Lenartu mestno poveljstvo, ki je prevzelo začasno oblast.Za poveljnika so imenovali Borisa Urnovška-Naca, za namestnika Branka Zadravca-Miroslava, za politično komisarko Štefko i Lorbek-Lizo in za njenega namestnika Franca Antleja-Mirka. za člane okrajnega načelst^ so imenovali Mirka Kurbusa. Frica Koglarja in šarijo Drnovšek—Polonco. ' 'U- maja so p>o lenarškem okraju slavili osvoboditev in izvedli splošno mobilizacijo. Vodje mobilizacijskih patrulj: Franc Kronfogel-Gril. Jože Kosel-Otar. Ivan Bajgot-Savo. Feliks Purgaj-Srečko in Jurko Kurečič- SamTso se lotili mobilizacije s patruljami po 4 do 5 mož. Aktivisti pa so morali še ponekod ustanoviti krajevne odbore OF. Mobilizacija ljudi v NZ je bila nujna, saj so bolgarske enote vdirale v kmečke domove, jemale kolesa in razno drugo blago.T^ri tem so se izgovarjale, da iščejo orožje. Tudi aktivistom so Bolgari ovirali gibanje. Nekatere so nasilno razorožili in jim vzeli kolesa. Iz hiš so izganjali ljudi, da so si nemoteno prisvajali imovino. Nekaj ljudi so odpeljali v Maribor. Bolgarsko obnašanje je bilo zlasti v obmejnih krajih hudo škodljivo, kajti aktivisteje prav tam čakalo Okrajni odbor O? Na dpr. osvobo;!erije. P 1/ li ^ Za okrajzii c■d^or OF Sekratan B«l,5alt Prauc - Bjmon. Prva odredba okrajnega odbora OF Ptuj po osvoboditvi še obilo dela. Dobroje bilo le to, da se Bolgari niso dolgo zadrževali v teh krajih. Čez nekaj dni so odšli dalje. Dan po osvoboditvi so prireditli v Lenartb miting, na katerem so peli partizanske pesmi, vzklikali osvobodilni vojski in maršalu Titu in iz katerega so poslali tovarišu Titu, predsedniku federativne demokratične Jugoslavije tople pozdrave. Pozdravno pismo je podpisal okrajni se- kretar KPS Edvard Zorko-Mihec. (Viri: Janko Kšela: NOB v občini Lenart; muzej NO Maribor, Do- kument 635/1—3; muzej NO Maribor) Nadaljevanje prihodnjič Porušen železniški most v Ptuju, 8. maja 1945 Nemški vojni ujetniki v Ptuju po osvoboditvi, maja 1945 8 - NASI DOPISNIKI 21. februar 1980 — TEDNIK PRENOVUENA VITEŠKA DVORANA V SLOVENSKI BISTRICI Skupno z razstavno galerijo Je oMinsko srediSče s prenovljeno viteško dvorano v bistriškem gradu dobik> prav gotovo osrednji prostor za kulturne prireditve Foto: V. Horvat Mladi in kultura Mladi v KS Turnišče smo si v letu 1980 zadali zelo obsežen kulturni program. Da smo delo vzeli resno, smo dokazali s kulturnim večerom v počastitev slovenskega kulturnega praznika 8. februarja. S pripravami smo zžčeli že takoj po programski konferenci v začetku januarja. Kulturni večer smo pripravili na temo: France Prešeren — največji slovenski pesnik. V programu je sodelovalo 18 mladink in mladincev. Da smo poživili program Prešernovih pesmi, nam je veliko pripo- mogel režiser ptujskega dramskega gledališča Peter Malec, ki nam je s koristnimi nasveti pomagal predvsem pri predstavitvi Prešernovega Krsta pri Savici. Zato si tudi v prihodnje želimo čimbolj tesnega sodelovanja. Ker smo se na kulturni večer temeljito pripravljali, smo pričakovali tudi precejšen obisk krajanov. Zato smo poskrbeli za obvestila po radiu in Tedniku, v vseh ulicah krajevne skupnosti Turnišče pa smo še razobe- sili plakate. Ob vsem naporu, ki smo ga vložili v to prireditev, smo bili razočarani, ker dvorana ni bilno zasedena. Mislimo, da je kulturni večer popolnoma uspel, zato na kulturnih prireditvah v počastitev dneva žena in ob 27. aprilu obletnici ustanovitve OF Slovenskega naroda, pričakujemo številnejšo udeležbo. Nestrpnejšim pa že lahko zaupamo novico, da z vso vnemo pripra- vljamo novo presenečenje: realizacijo igre. OO ZMSM TURNISCE OBČNI ZBORI GASILSKIH DRUŠTEV v drugi polovici letošnjega januarja so v občini Slovenska Bistrica pričeli z ocenami pretekle dejavnosti in ludi s sprejemanjem akcijskih programov dela za prihodnje obdobje v gasilskih društvih, teh je v občini skupno 14, tri med njimi pa so industrijska. Na večini že izvedenih zborih so gasilci ugodno ocenili dosežene delovne, izobraževalne in druge naloge ter udeležbo na tekmovanjih in srečanjih gasilcev. Posebno pozornost pa so posvetili tudi uresničevanju nalog s področja SLO, predvsem v smeri usposabljanja članstva ter posodabljanja gasilske opreme. Med nalogami povdarjajo predvsem skrb za nadaljnjo povezanost med gasilskimi društvi v občini in izven nje, nadaljnje usposabljanje članov, pomlajevanje njihovih vrst, izboljšati materialno stanje društev, predvsem v smeri opremljenosti. Vsa G D bodo v letošnjem letu usta- novile v svojih sredinah posebne enote civilne zaščite. Dogovorili pa so se tudi za izdelavo enotnega, okvirnega plana aktivnosti gasilskih dru- štev v občini v tem in prihodnjih letih. ^ Viktor Horvat Šolski radio v osnovni šoli »Maksa Bračiča« v Cirkiilanah so prostovoljne dejavnosti zelo razvite. Menda ni učenca na šoli, ki bi ne bil vključen vsaj v eni dejavnosti. Letos so takšne aktivnosti še posebej razgibane; najprej je bil ustanovljen marksistični krožek, natoso vfotokrožku vključili tudi novinarski krožek, ti isti člani pa so izrazili željo, da bi ustanovili šolski radio. Ta predlog je bil sprejet na mladinskem sestanku v šoli; izbrali so osem članov in izvolili med njimi režiserja, dva realizatorja oddaj in pa sodelavce. Tu so si zadali v program, da bodo te oddaje realizirane tedensko enkrat po pol ure; obveščali bodo učence o dogajanjih v šoli, kakor tudi važne vesti iz domačega kraja. Poročali bodo tudi dogodke iz kulturnega in političnega življenja. Šola ima ozvočenje v vseh razredih in tako lahko s tehnične plati začne šolski radio oddajati. Kot zanimivost naj še zapišem, da so pobudniki na novo ustano- vljenega »telesa« za obveščanje deklice-mladinke, ki brez dvoma prekašajo svoje moške vrstnike v marsikateri aktivnosti na šoli. To je tudi dokaz več. da so deklice precej prej dozorele in resnejše kot dečki... Besedilo in posnetek; T. Pogelšek Ciani šolskega radia pri delu Vključevanje mladih v samoupravno odločanje krajevne skupnosti Neštetokrat smo že slišali, da je krajevna skupnost temeljna samo- upravna skupnost delovnih ljudi in občanov na določenem območju, ki določa na samoupraven način vsebino in način zadovoljevanja ter uresniče- vanja skupnih potreh O čem pravzaprav odločajo delovni ljudje in krajani v KS? Delovni ljudje in krajani v KS .st)delujejo pri opra- vljanju družbenih zadev in odločanju o vprašanjih skupnega pomena v KS, občini in širši družbeno-politični sku- pnosti. Del krajanov smo tudi mladi, ki ano prav tako odgovorni in moramo biti prisotni pri vseh zadevah družbe- nopolitičnega dogajanja v KS. Orga- nizacijo in delo K S ureja status K S. Zveza socialistične mladine ima iz- redno odgovorno vlogo na področju samoupravne organiziranosti KS. Toda vprašajmo se: — kako na zborih delovnih ljudi in krajanov sodeluje mladina; — kako opravljajo delegati zveze socialistične mladine svoje delegatsko funkcijo v skupščini KS ter v svetu KS; — ali mladina sodeluje v pripravah srednjeročnega plana m letnih pro- gramov razvoja K S; — kako je zveza socialistične mla- dine povezana z delegacijami v KS; — kako se zveza socialistične mla- dine vključuje v delo KK SZDL; — kakšna je vloga in mesto mladine v družbenih organizacijah in društvih; — kako zveza socialistične mladine obravnava probleme KS. kako obli- kuje stališča, kako jih posreduje sa- moupravnim in izvršnim organom KS ter kako se pobude, stališča in predlogi ZSMS v KS upoštevajo? Na ta in še druga vpra.šanja so sku- šali odgovoriti udeleženci enodne- vnega seminarja iz OO ZSMS Slo- venskih goric in Opekarne Ptuj, ki seje cKlvijal 3. novembra 1979 v domu slo- venskogoriške čete v Rogoznici. Razprava je pokazala, daje na tem ptniročju viden korak naprej, da smo mladi postali soustvarjalci družbeno- političnega življenja v KS. Delegati mladine se sicer udeležujemo raznih sej delegacij in organov, vendar je že vprašljivo naše aktivno delovanje, za kar pa vedno sami nismo krivi. Vsak mlad delegat prav gotovo v teh organih nekaj pričakuje, pričenja pravzaprav spt)znavati delegatski sistem. Ttxia, če seje delegacij niso nesklepčne, se skli- cujejo morda včasih samo formalno, da pač pošljejo delegata na sejo. potem tudi od mladih ni kaj dosti za priča- kovati. V organih krajevne samouprave ie še preveč prisotno to. da se predse- dniku ZSMS daje prevelika vloga kot delegatu ZSMS v nekem organu in jc predsednik še vedno tisti, ki prenaša vsa mnenia in stališča mladih V društva se mladi dobro vključu- jemo. vendar je v društvih premnogo- krat prisotna stara miselnost m je včasiti težko najti skupen jezik med društvom in mladino. Seje ostalo mnogo tKlprtih vpra-šanj. na katera bi bilo potrebno odgovoriti, toda odmerjen čas je hitro minil. Misli predavatelja, ki so bile na koncu sprejete pa si vendarle velja zapomniti in jih v praksi uporabili: I Mladina v krajevni skupnosti se mora uveljaviti kot neposredni udele- ženec samoupravnega odločanja o vseh življenskih vprašanjih delovnih ljudi in občanov v posamezni vasi in kr^evni skupnosti kot celoti. 2. OO ZSMS morajo hitreje vklju- čevati mladino v vse vrste družbene odgovornosti in družbenega txiločanja v delegatskem sistemu, v katerem mora mladina dobiti ptimembnejše mesto kot ga ima danes. 3. OO ZSMS bi morala biti stalno usposabljanje in vključevanje čim šir- -šega kroga mladine v naš sistem sa- moupravne demokracije, v delegacije in delegatski sistem družbenega odlo- čanja, krajevna samouprava pa je na- jprimernejša šola mladine za uvelja- vljanje v delegatskem sistemu. 4. ZSMS se mora vidneje vključiti v delovanje krajevne organizacije SZDL. zlasti pa še v delo njenih sekcij, v okviru SZDL lahko mladina ustva- rjalno prispeva k sprejemanju pripo- ročil. predlogov in sklepov ZSMS. 5. Aktivnost OO ZSMS mora bitj" vidneje usmerjena v prevzemanj^' konkretne družbene odgovornosti vsakodnevnem delovanju delegatske-j ga sistema in krajevne samouprave. Žt pri mladem človeku je potrebno iza< striti čut odgovornosti. L 6. OO ZSMS se morajo v okviru SZDl in samostojno usmeriti v stalno) m tekoče spremljanje vseh problemov' in vprašanj, ki so na dnevnih redih razprav na zborih delovnih ljudi in občanov ali samoupravnih in izvršnih organov K S; ] 7. OO ZSMS v KS ima tudi nepo- sredno obveznost in odgovornost n krepitev SZDL kot fronte vseh orga niziranih socialističnih sil družbe. Na seminarju so mladi poslušali tudi' predavanje na temo »Politika neuvr-j ščenosti«. ter »Organiziranost in de-i lovanje ZSMS« ter si ogledali proiz- vodni prcKes v delovni organizaciji' Opekarna Ptuj. kije bila pokroviteljica! seminarja. \ M.Lenan ŠE NAM BO TOPLO Čeprav je lansko leto nastala kriza glede premoga so ljudje kljub temu čakali na to črno zlato. Marsikdo pa je napolnil drvarnice s pomočjo dobrih sosedov, stricev itd., ki so uspeli dobiti premog celo dvakrat, ostali so se pač morali sprijazniti s tem, da niso našli pravega strica, ali dobrega soseda. Toda človek se je že od nekdaj znašel, posebno tisti ki ga obdajajo mogočna drevesa se mu ni treba bati, da ga bo zeblo pa čeprav bo še tako huda zima. treba se je pač sprijazniti z dejstvom, da bomo prišli do drv, če nas bo oblival znoj, ko bomo sekali in žagali. V tem času se je ponudila priložnost, da si je marsikdo uredil stanovanje tako, da si lahko segreva prostore s pečjo na kateri samo poboža po stikalu in že mu je toplo. Ni se nam treba bati, da bi si umazali roke, tudi z dimnikarjem ne bomo imeli težav, ko nas bo nadlegoval za denar. Res je, da smo resnici pogledali v oči, katera nas je obdala z dobrinami, da imamo to, kar smo si že davno želeli! Toda kako dolgo nam bodo služili vsi ti avtomati? Pozabljamo na mnogotere ljudi, ki so oddaljeni od mesta, ki so primorani si pomagati na najpreprostejše načine, segrevanje z drvmi, čeprav so čakali skozi celo leto v upanju da bodo zopet kurili z premogom. Besedilo in posnetek: Viktor Rajh Precej napora in znoja je bilo reba za to skladovnico drv. MODNA KREATORKA VERA SVETUJE Modne tendence za pomlad 80 Pustne norčije in veselje je za nami! Začenja se toplejše vreme in nehote že začnemo razmišljati o spomladanski, lahkejši garderobi. Res je pred nami še ena tradici- onalna zabava, 8. marec, vendar to so že začetki pomladi in bodo prišle v poštev lažje obleke. Zato bom tokrat napisal nekaj modnih tendenc za pomlad 80 in boste lahko med tem kaj našli zase, za to zabavo. Moda je postala bolj ženska- kopira obdobje Brigitte Bardot in Rite Hayworth iz 50-ih let. tesno oprijeti stil. K tem oprijetim mo- delom spada stil negovalke in bolniške sestre. Drugi pariški biroji predlagajo strogi konstruirani slog. ki-močno spominja na stil znanega kreato- rja COUPREGES-a, toda niso prisotne njegove mini dolžine in toge tkanine. Za vse pa je pomemben »bico- lor« (pomeni: kombinacija dveh barv), kot za tkanine, tako za modele. Krila kot obleke so krajše, saj segajo komaj čez koleno, ali do začetka meč. Poraba materiala bo manjša, ene bodo vesele krajših dolžin, druge pa zopet ne. Saj se z daljšim krilom da korigirati mar- sikatera lepotna napaka v postavi. Ce smo namreč prepričane, da nam pristajajo daljša, ni nujno slediti modi. Krila so ponovno široka, vih- rajoča, vendar z izrazito oprijetim pasom. Lahko se razširijo od pasu prek bokov in zopet zožijo pri spodnjem robu. Lahko pa se raz- širijo šele od bokov navzdol. Naj- novejša krila so ravna in tesno oprijeta z globoko vstavljenimi gubami ali pliserji obstrani, zadaj ali asimetrično. Za prihajajočo sezono so po- membni kostimi in jopice. Zelo pomembne so ravne v hrbtu raz- .širjene jopice, katere nosimo od- pete prek krila ali obleke, po- membni so ovratniki, ki so v obliki ozkega šala. ali pa so stoječi. Vsedrusejopice.kisolahkokot bolero, lift-boy suknjič, oprijete kratke jopice, nosimo kot kombi- nacijo k hlačam in srajčnim blu- zam. Športne jope so nekoliko daljše, prepasane, ki imajo še bolj po- udarjena ramena z epoletami, z ramenskimi našitki ali z malimi blazinicami. Hlače so klinaste oblike, spodaj ozke in različnih dolžin, niso pa v uporabi faldice pod pasom, am- pak popolnoma navadne klasične hlače. Bluze so s krilci, dekolteji so globoki, kot pri baletnih oblekah, srčasti, globoki V spredaj ali za- daj. Prav tako je lahko pri oble- kah. Bluze so kot bolniške tunike, z zapenjanjem ob strani, s .stoje- čimi ovratniki. Tudi .širokih v T stilu je še nekaj. Aktualne so še zmeraj viseče in široke obleke s širokimi rameni, katere so lahko opasane ali prosto padajoče, je že pač tako, da kaj je udobno nerade zavržemo. Novost so sestrske obleke z gostim zape- njanjem ob strani, s stoječimi ovratniki in širokimi rameni, kot pri krilih so tudi pri oblekah ak- tualne globoke gube ali pliseji. Najnovejše in nekaj posebnega so pa grafično-optične obleke, to so obleke s fantazijskimi kombina- cijami dveh barv (bicolor), ali s progami ali pa geometrijskimi ploskvami drugih barv. Novo pri oblekah je še zapenjanje na hrbtu in da so brez rokavov. Detajli so stoječi ovratniki, stroge in goste vrste gumbov, za- ložene gube in skupine gub, bele obrobe, barvne proge in ploskve, volani in napihnjeni rokavi in te- sni životi. Novost so zaponke in pritiskanci namesto gumbov. Pa- sovi so večkrat elastični ali z ela- stičnimi vložki, tako da čim bolj stisnejo. Žepi so zelo veliki in na- šiti, ali pa postrani vrezani v tka- nino. Pri ozki modelih jih ni. Vzorci so že zmeraj bolj aktu- alni, če so vtkani, kot pa tiskani. Različni geometrijcki liki, šaho- vnice, pike in vzorci živalskih kož ter črte. Tkanine so delno kompaktne, delno pa .so prijetno mehke. So predvsem iz čiste česane preje, kot je f>opelin in filafil, ali pa reljefne površine kot so gabardeni, rips, pikee in serge. Vozličasti tvveedi v volneni, bombažni in jersey iz- vedbi. Glede barv so si vsi modni ustvarjalci zelo enotni. Dosedanje žive barve so še poživeli z fosfor- nimi barvami, ki so oranžna, ru- mena, rdeča in zelena kot spo- mladanska trava. Najaktualnejša še vedno ostaja bela, ki jo radi kombinirajo z močnimi ali te- mnimi barvami. Seveda še zmeraj ne sme manjkati vijoličasta barva, kot novost pa označujejo rožnato, svetlo modro in tirkizno. To je le nekaj novosti, ni pa nujno posnemati vse! VERA Kombinacija dveh barv — bicolor »Lift boy« jopica in krilo z globo- kimi gubami Sestrska bluza in tričetrtinske hlače TEDNIK — 21. februar 1980 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 9 Pridobiti čimveč mladih Strelska družina Kidričevo je imela 13. februarja 1980 svojo redno letno konferenco, ki sojo združili s proslavo 30-letnice obstoja strelske družine v Ki- dričevem. Predsednik strelske družine Franc l ONCARlC je v svojem poročilu nakazal razvoj strelstva in vrsto pomembnih dogodkov. Uspehe, ki jih je dosegla SD Kidričevo, eno boljših v ptujski občini, s konkretno navedbo rezultatov pa je nakazal Konrad Kram- berger, eden najaktivnejših na pt)dročju strelstva, ki je uspešno vodil tako mlade kot starejše strelce, čeprav seje bilo često treba spoprijeti s težavami. V razpravi je bilo povedanih precej besed o so- delovanju z OŠ »Boris Kidrič«, z mladinsko orga- nizacijo, posebno pa s SZDL, saj bi v njenem okviru morale najti svoje mesto in kcH>rdinirati delo vse druge organizacije in društva. Vzrok za različno obravnavanje posameznih društev je tudi v finan- ciranju. Tu so očitki, da se pri financiranju po TKS nekatera društva in športne panoge zapostavljajo, predvsem paje vprašljivo financiranje TVD Parti- zan. Prav zato je potrebno tudi več kcx)rdiniranega dela med društvi v okviru SZDL. V občini Ptuj je okrog 1500 organiziranih strelcev, ki poleg športnega poslanstva opravljajo tudi po- niembno funkcijo obrambne usposobljenosti mla- dih. zato bi jim temu ustrezno morali tudi zagotoviti večjo denarno pomoč v okviru telesno-kulturne skupnosti. Vsi sodelujoči v razpravi so bili enotnega mnenja, da bi morali sredstva dodeljevali po akti- vnosti posameznih društev, na podlagi uresničitve progra-ma dela, upoštevati pa je treba tudi to, da morajo zunanja društva tudi vzdrževati objekte. Ne smemo tudi podcenjevati vloge strelskih družin pri usposabljanju mladih za SLO, narodno zaščito m družbeno samozaščito, zato je toliko po- membnejše. da pridobimo čimveč mladih. V raz- pravi je bilo poudarjeno, daje treba več sodelovanja tudi z organizacijo ZRVS. Vso pozornost bodo v Kidričevem posvetili tudi ženski ekipi, kije v okviru SD že veliko dosegla, obenem pa moramo tudi tu vključevati več mladih, saj je mladina pripravljena stKlelovati. karje pokazala ob akciji NNNP in ob raznih drugih aktivnostih. V razpravi so sodelovali tudi predstavniki DPO, TGA Kidričevo, občinske strelske zveze Ptuj in drugi. Med njimi jc komandir oddelka milice v Kidričevem tov. VeinhandI poudaril potrebo po večji povezanosti med strelci in delavci milice. Vsi gostje pa so strelski družini ob 30-letnem jubileju zaželeli še mnogo nadaljnjih uspehov. Med gostije bil tudi Anton Kokol. kije bil med ustanovitelji SD Kidričevo, oz. pred 30 leti še Strni.šče, kije povedal, da so imeli prvo strelišče v opuščeni gramoznici. Po razpravi so na letni konferenci izvolili tudi nov izvršni odbor SD Kidričevo in to: F^ranc Hojnik, predsednik, Konrad Kramberger, orožar^ Ludvik P.šajd, tehn. vodja, Albina Pšajd, tajnik in Mira Verbančič, blagajnik, za člana pa Konrad Maher in Jurij Lamot. Ob koncu je dosedanji predsednik podelil še di- plome najaktivnejšim članom, ki so tudi dosegli pomembne uspehe tako na občinskih kot tudi na meddružinskih tekmovanjih. Priznanja so prejeli: Igor Primožič, Ludvik Pšajd, Jurij Lamot, Ivan Kosi, Marjan Kramberger, Gorazd Maloič in Frčeč. Naj ob koncu tudi mi vsem strelcem v Kidričevem če- stitamo k njihovim dosedanjim uspehom in jim zaželimo kar najboljše rezultate tudi v prihodnje! Konrad Zoreč Drugi interni karate turnir v domu J LA je bil v januaiju drugi interni karate turnir našega kluba. Nastopilo je trideset tek- movalcev in tekmovalk, ki so se pomerili v borbah in katah. Zra- ven teh tekmovanj so lahko gle- dalci spremljali demonstracije kontaktnega karateja. Rezultati tekmovanja so na- slednji: Člani — borbe: Edvard Štegar. Gorazd Štumeberger, Miran Pe- tek. Člani — kate: Muris Čerimo- vič M-^rfin Golob. Boris Bezjak, Članice—kate:AnclreJaKysela, Slavica Božič, Tatjana Trafela, in Marjanca Arbaiter. Pionirji — borbe: Srečko Stater, Diter Duler. Milan Stater. Srečko Trstenjak. Gorazd Gavez. Maks Bračič Muris Čerimovič v akciji Ponovni sklic zbora uporabnikov v prejšnji številki smo poročali, da se delegati zbora uporabnikov skupščine telesnokulturne skupnosti občine Ptuj obnašajo vse prej kot delegat- sko. Kako si drugače pojasniti kar dvakratno nesklepčnost zbora, ki je tako skupnosti povzro- čil precej težav. Zbor uporabnikov Iteje 75 delegatskih mest, 4. fe- bruarja je manjkalo 20 delegatov iz združenega dela in 25 iz krajevnih skupnosti, pri drugem sklicu pa kar 26 delegatov iz združenega dela in 16 iz krajevnih skupnosti. To informacijo je telesnokulturna skupnost posredovala vsem vodjem delegacij, osnovnim organizacijam sindikata, predsednikom delavskih svetov in predsednikom krajevnih konfe- renc SZDL. lako zbor uporabnikov še ni opravil svoje obveznosti, da skladno z resolucijami uskladi potre- ben obseg sredstev za izvedbo programo za leto 1980 ter temu ustrezno zniža tudi prispevno stopnjo. Tretji sklic zbora uporabnikov bo v petek 22. februarja, seja pa se bo v dvorani Narodnega doma v Ptuju pričela ob 8. uri. Prav je, da vodje delegacij in družbeno-politične organizacije zagotovijo udeležbo, vendar ne pod ali na robu sklepčnosti, kar je prepogosta praksa. I. kotar Velik uspeh Tatjane Vaupotič članica šahovskega društva Izbira Ptuj Tatjana Vaupotič z Grajene je na 33. državnem prvenstvu v šahu, ki seje končal v Dolnjem Milanovcu, dosegla velik uspeh. Kljub temu, da seje prvič udeležila državnega prven- stva članic, je najbolje uvrščena predstavnica naše republike in najboljša debitantka ter najbolj- ša v zadnjih petih kolih prven- stva. za kar je prejela posebno nagrado — srebrni kovanec z likom predsednika Tita. Vaupo- tičeva je iz trinajst kol, igralo se je po švicarskem sistemu, zbrala sedem točk in dosegla delitev 12. do 15. mesta med 39 udeleženka- mi. Naslov državne prvakinje je osvojila Vlasta Maček iz Zagre- ba. ki je zbrala 10 točk. Za dosežen uspeh Vaupotičeva za- služi iskrene čestitke! Ob tem naj še omenimo, da se bo državnega prvenstva čla- nov udeležil tudi Danilo Polaj- žar. pravtako član ŠD Izbira. l.k. Košarka na osnovnih šolah v košarkarskem klubu Drava nadaljujejo z začrtano usmeritvijo pri delu z mladimi. V ta namen v okviru šolskih športnih društev na osnovnih šolah delujejo krožki za košarko, ki jih vodijo inštruktorji iz K K Drava. V letošnjem šolskem letu so v delo vključili 8 osnovnih šol in sicer Tone ?.ni- darič, Olga Meglič, Franc Osojnik, Majšperk, Bratov Strafela Markovci Franjo Zgeč Dornava. Boris Kidrič Kidričevo in Slavko Kores Podlehnik. V začetku šolskega leta so na vseh omenjenih šolah opravili testiranje učencev in učenk petih in šestih razredov in nato formirali krožke za prve in druge selekcije (mlajše in starejše pionirke in pionirje). Prvi del je namenjen vadbi, drugi pa udeležbi v tekmo- vanju med osnovnimi šolami — občinskem prvenstvu. Ekipe obi- čajno vadijo dvakrat tedensko, seveda pa je to odvisno od prostorskih pogojev. V preteklem letu so mladi vadili v tridesetih ko- šarkarskih ekipah, letos pa jih je 21. Celotno dejavnost vodi komisija za osnovno-šolsko košarko, tekmovalni del pa izjjelje tekmo- valna komisija. V delo je vključeno 21 inštruktorjev in seveda tudi ostali strokovnjaki športni delavci, sodelujejo pa tudi s predavatelji telesne vzgoje na šolah. Ob tem pa želijo poglobiti sodelovanje v celotnem vzgojnem procesu, saj je usmeritev, da mlade ob vadbi za dobre košarkarje vzgajajo tudi kot koristne člane naše samoupravne družbe. Zato pa je potrebno spremljati tudi učni uspeh mladih, saj je učenje prva obveznost. Omenili smo delo v krožkih. Vendar pa se proces na tej stopnji ne konča. Formirali so tudi prve in druge selekcije na občinski ravni, v njih vadijo perspektivni košarkarji in košarkarice, te treninge, ki so vsakih 14 dni, pa vodijo izkušeni trenerji. Velja omeniti, da ob tem poteka tudi redno izobraževanje inštruktorjev, .saj na vsakem treningu občinskih selekcij sodelu- jejo tudi inštruktorji. Člane selekcij v prvi fazi izberejo trenerji — inštruktorji, ki so člani strokovnega kolegija, v drugi fazi pa strokovni svet pri KK Drava. Izobraževanje vaditeljev pa pK)teka tudi na seminarjih, ki jih organizi- ra klub, medobčinska košarkarska zve/a Maribor in KZ Slovenije. 7a košarkarskimi delavci je .sedaj tri leta organizirane vadbe, sedaj pa bodo poskušali postaviti optimalni model za dosego množi- čnosti, s to se sicer že lahko pohvalijo, ter pregleda nad igralskim kadrom in naraščajem. In sedaj k tekmovalnemu delu. V preteklem tednu so s tekmo- vanjem v občinski ligi pričeli starejši pionirji, to je druga selekcija. V prvem kolu so bili do- seženi naslednji izidi: Majšperk — Franc Osojnik 45:40, Dornava — Kidričevo 50:35 in Olga Meglič — Podlehnik 48:104. Ostale ekipe, torej mlajše pionirke in pionirji ter starejše pionirke, bodo s tekmo- vanjem pričele v tem tednu. I. Kotar Pnzivni turnir druge skupine V športni dvorani Mladika v Ptuju je potekal pozivni turnir druge skupine članic SFRJ v namiznem tenisu. Na turnir je prišlo samo ^edem igralk, medtem ko ostalih iz neznanih vzrokov ni bilo. Tako so manjkale Fazelič iz Foče. Farago iz Temerina. Taiti iz Partizana oeograd. Varadi in Rukavina iz Marathona iz Zagreba. Prvo mesto je osvojila Andreja Ojster.šek, ki je zanesljivo prema- gala svoje nasprotnice. V neposredni borbi za prvo mesto je premagala 'atjano Krsnik. Ta dvoboj bi naj bil finale, vendar paje Ojsterškova igrala izredno in seje revanširala Krsnikovi za poraz v Zagrebu, ^atjana Krsnik je začela dobro, nato pa je izgubila z Ojstrškovo in iJžankičevo. ki bi lahko osvojila kakšno mesto vi.šje. Tudi tokrat seje organizator NTK Petovia Ptuj izkazal kot dober ^^rganizator podobnih tekmovanj. VRSTNI RED: Ojsteršek Olimpija 6 zmag. brez p^iraza; Krsnik. ^'impija 4 zmage, dva poraza: Šandor. Senta 4 zmage, dva poraza; Vašadi. Vojvodina 3 zmage, tri poraze; Miloradov. Vojvodina. 2 ^magi. štiri poraze; Džankič. Olimpija. 2 zmagi, štiri poraze; Stankovič. f^artizan. 6 porazov. Danilo Klajnšek Poraz Drave V Laškem v četrtem kolu tekmovanja v vzhodni republiški košarkarski ligi so igralci Drave gostovali v Laškem, kjer so se pomerili z domačim Zlatorogom. Ptujcani .so se izkazali z borbeno igro, vendar se močno Eozna iHlsotnost poškodovanega Coblja. V prihodnjem kolu se bo >rava v Ptuju pomerila z Flektro iz Šoštanja. Vrstni red po 4. kolu: 1. Žalec 8. od 2. do 6. mesta so uvrščeni Dravograd, Kamnik, Zlatorog, Podbočje i Flektra — zbrali so po 4 točke, T. Drava 2 in 8. Pomurje brez točk. l. k. Priprave v Vrtojbi Igralke ptujskega NTK Petovia Ptuj so imele krajše priprave v Vrtojbi pri Novi Gorici. Mlade igralke so bile razporejene po domovih svojih kolegic, le-te pa jim bodo vrnile obisk v pt)letju, ko se bodo skupno pripravljale v Ptuju,.Priprave so dobro uspele. Dopoldne so trenirale, pt)poldne pa igrale. Vse igralke so bile prizadevne, prav tako so se potrudili organizatorji, ki so bili Ptujčanom povsod na voljo. V tem času so odigrali tudi nekaj prijateljskih srečanj. Tako so igrali z ekipo Krasa, ki nastopa v prvi italijanski ligi, v njej igra tudi šestkratna italijanska prvakinja Miličeva. To srečanje so Ptujčani izgubili s 5:2, Ptuj je nato premagal Vrtojbo s 5:2. Nato so nastopili tudi na turnirju kjer so osvojili prvo mesto. Premagali so Vrtojbo in Azure in Gorice. Tukaj se je izkazala tudi Valerija Novak. Skratka priprave so bile dobre in v kratkem lahko pričakujemo reprizo dosedanjih dobrih rezultatov. Danilo Klajnšek Finale pokala plaval- ne zveze Jugoslavije Plavalni klub Ptujske toplice bo v začetku tega leta organizator dveh največjih letošnjih plavalnih tekmovanj v Jugoslaviji. Tako bodo to soboto in nedeljo izvedli finale pokala Plavalne zveze Jugoslavije, ob koncu marca pa še absolutno prvenstvo Jugoslavije. Obe prireditvi bosta v pokritem bazenu Ptujskih toplic. Finale pokala Plavalne zveze Jugoslavije je ekipno tekmovanje, na katero seje uvrstilo šest najboljših jugoslovanskih plavalnih kolekti- vov po izvedenih predtckmovanjih. V letošnji finale so se uvrstile Triglav iz Kranja. Partizan in Crvena zvezda iz Beograda. Mladost OKI iz Zagreba. Ljubljana in Rudar iz Trbovelj. V primerjavi z lan- skim finalom, ta je pravtako bil v Ptuju, je prišlo do zamenjave pri slovenskih zastopnikih. Letos je ravenskega Fužirarnja zamenjal trboveljski Rudar. Ta res kvalitetna plavalna prireditev pa bo za gledalce praktično zaprta, saj pogoji v Ptujskih toplicah ogleda ne omogočajo. Kljub temu pa športnim delavcem PK Ptujske toplice želimo, da bi se pri organiza- ciji in izvedbi odrezali tako uspešno kot vpreteklem letu. I. kotar NAMIZNI TENIS Pozivni turnir Na Ravnah na Koroškem je potekal pozivni turnir za članice in mladinke v namiznem tenisu. Zaradi premikanj igralk je Urška Majnik nastopila v I skupini članic in zasedla deveto mesto. Povedati pa je potrebno, da so zadnje tri imele enako število dobljenih in izgubljeih partij in da so odločala mesebojna srečanja. V drugi skupini članicje nastopila Tamara Kampuž in zasedla osnio mesto. Tudi tukaj so imele 6, 7 in osma enako število izgubljenih in dobljeni partij, odločala so medsebojna srečanja. Kampuževi je uspelo, da sej obdržala v drugi skupini članic. V skupini mladink je Tjaša Meško osvojila prvo mesto. Izgubila je samo eno srečanje. Sonja Marinkovič je bila osma. Tudi tukaj so imele kar tri igralke enako število dobljenih in izgubljenih srečanj. Dobre uvrstitve na Ravnah so dokaz, da so v klubu dobro delali. Mlade igralke so perspektivne in lahko v kratkem času še napredujejo, seveda je to povezano samo z delom in zopet delom, to delo pa je treniranje. Danilo Klajnšek OBČINSKO PRVENSTVO OSNOVNIH ŠOL Na občinskem osnovnošolskem prvenstvu v namiznem tenisu so v obeh kategorijah zmagali predstavniki in predstavnice osnovne šole Franc Osojnik Ptui. Poglejmo uvrstitve: — pionirji: 1. OS Franc Osojnik, 2. OŠ Tone Znidarič, 3. OŠ Bratov Štrafela Markovci 1, 4. OŠ Markovci II; — pionirke: 1. OŠ Franc Osojnik, 2. OŠ Tone Znidarič, 3. OŠ Ivan J^olenjak; — posamezniki: 1. Silvo Vodušek (Franc Osojnik), 2. Emil Peklar in 3. Bojan Peklar (oba Markovci), 4. Damir Klarič (Tone Znidarič) itd. — posameznice: 1. Tamara Kampuš (Franc Osojnik), 2. Tjaša Meško (Franc Osojnik) 3. Sonja Marinkovič (Tone Žnidarič), 4.Va- lerija Novak (Ivan Špolenjak) itd. [ j^ Članici ekipe osnovne šole Franc Osojnik Ptuj (od leve) Tjaša Meško in Tamara Kampuž sta bili prepričljivo prvi na občinskem prvenstvu Posnetek: D. Klajnšek SAH PRVO MESTO ZA TGA v okviru letošnjih delavskih športnih iger je bilo pretekli torek tekmovanje v šahu za ekipe. Prvo mesto je prepričljivo osvojila Tovarna glinice in aluminija Boris Kidrič. Uvrstitve pa so naslednje: L TGA 27, 2. Skupščina občine 20, 3. Zdravstvo 18,5, 4. Perutnina 16,5, 5. Agis 15.5. 6. Kmetijski kombinat 15.7. JLA 13,5,8. KB Maribor PE Ptuj 10,5, 9. IM P Flektrokovinar 7,5 točke. l.k. RAZPIS TEKMOVANJA ZA POKAL MARŠALA TITA Zveza telesnokulturnih organizacij občine Ptuj tudi letos organizira tekmovanje za pokal maršala Tita na območju ptujske občine, ki se ga lahko udeležijo štiričlanske ekipe delovnih organizacij, ustanov, sku- pnosti. društev, mladinskih aktivov, JLA. skratka omejitev ni. Tekmo- vanje bodo izvedli 26. februarja s pričetkom ob 16. uri v domu Franc Kramberger v Ptuju. Prijave sprejemajo na sedežu zveze v športni dvorani Mladika in eno uro pred tekmovanjem. Tekmovanje bo pote- kalo po izločilnem sistemu, pare pa bodo izžrebali pred začetkom. Ob tem velja omeniti, da mora vsaka prijavljena ekipa s seboj prinesti dve šahovski garnituri in dve šahovski uri. Za primerjavo, na lanskem tekmovanju je sodelovalo 20 ekip. Prav bi bilo. da bi to število letos presegli! 1. k. 10 - ZA RAZVEDRILO 21. febmar 1980 TEDMIK HUMOR — Prima si se maskiral Francelj ... hk — Pssst! Pravi, da njegova TOZD ni podpisala sporazuma o financiranju zdravstva Stric, koliko plačate, da potegnem!? Tu imaš ti svojo maksimalno angažiranje vseh sil____ Ne tovarišica, ena delovna organizacija in ena delovna organizacija je po integraciji spet ena delovna organizacija ADRAR = pogorje v Ma- vretaniji BARABAS = odličen ro- munski tekač na dolge proge DEMAREST = starejši ameriški filmski igra- lec (VVilliam, roj. _ 1892; »Božič v juliju«) NARAKS = pred leti zelo uspešen Kladivarjev lahkoatlet, tekač na srednje proge PRATT = ameriški jazz bobnar (Jimmy) PRENTISS = ameriška filmska igralka rojena v San Antoniu (Texas , Paula, »Kavelj 22«) RODRIGUEZ = mehiški avtomobilski dirkač, ki se je smrtno pone- srečil (Pedro, 1940-1971) REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: Prima- dona, regulator, ETOL, NAMA, Voranc, ar, Ir, Binda, idila, Noi, zankar, GM, IM,' domino, bum, Er, voal, osem, sto, Arne, Ojdip, Dors, tira- nija, zona, olika, lanež, lese- nec, nelagodnež, koprive, Aka, aretta, Ana, sok. TEDNIK — 21. febmar 1980 OGLASI IN OBJAVE - 11 KONKRETNO SODELOVANJE S KLUBOM SAVA V FRANKFURTU Ciani k(H)rdinacijskega cxlbora za vprašanja delavcev na začasnem delu v tujini, ki deluje pri predsedstvu OK SZDL Ptuj, so na seji v ponedeljek, 18. februarja razpravljali o dosedanjem in nadaljnjem so- delovanju s slovenskim klubom Sava v Frankfurtu, nad katerim ima ptujska občina patronat. Dogo>'orili so se. da jih bo ob njihovem občnem zboru, ki ga pripravljajo ob mednarodnem prazniku žensk, obiskala tričlanska delegacija. Sestavljali jo bodo delegati občinske konference stKialistične zveze, kulturne in telesnokulturne skupnosti. S predstavniki kluba Sava tečejo že nekaj časa dogovori o konkretnem sodelovanju na kulturnem in športnem področju. Tako bo kulturna skupnost občine Ptuj prispevala precej slovenskih knjig za klubsko knjižnico, poslali pa jim boido tudi dve narodni noši. Na športnem področju pa pripravljajo predvidoma v maju športno in družabno srečanje ptujskih športnikov in športnikov kluba Sava, vendar natančen program srečanja, ki bi bilo pri nas, še ni določen. N. D. Tri zlate poroke vPtuju v soboto, 16. februarja so v poročni dvorani matičnega urada v Ptuju opravili obred svečane razglasitve za zlatoporočenca kar treh parov, ki so po preteku petdesetih let ponovno stopili pred matičarja in x)oblaščenega delegata, da so slovesno obnovili in potrdili vse tiste vezi, (i so jih trdno družile v zakonski zvezi skozi celo polstoletje. FRANC in ANA HORVAT, Bukovci 111 y krogu svojih najdražjih ob razglasitvi za zlatoporočenca. Po poklicu sta kmetovalca, imela sta 3 otroke, danes pa se veselita ob štirih vnukih. Foto: Langerholc ANDREJ In MARIJA GOLOB, prav tako kmetovalca, doma iz Prenda SL 53, KS Polenšak. Imela sta dva otroka in imata 4 vnuke. Foto: Langerholc MARTIN in NEŽA KOROŠEC, Zabovci 4 pri Markovcih, ob rada^l za zlatoporočenca v spremstvu številnih znancev in prijateljev. Imelela sta 4 otroke, sedaj imata že 9 vnukov in enega pravnuka. Foto: Langerholc /naki, po katerih se lahko sumi, da je domača žival ali divjad /bolela za steklino, so: spremenje- no vedenje, močna razdraženost ali potrtost, napadi na druge živali ali ljudi brez vzroka, izguba prisebnosti, ohromelost spodnje čeljusti ali zadnjega dela telesa, siinjenje in podobno. KAJ STORITI, CE OPAZIMO KATEREGA OD NAVEDENIH ZNAkOV? Posestnik živali, pa tudi drugi občan, je dolžan toTakoj sporočiti Obdravskemu zavodu za veterinar- stvo in živinorejo Ptuj ali vete- rinarskemu inšpektorju iz uprave /a inšpekcije občin Ormož in Ptuj. Posestnik mora takoj žival izolirati v poseben prostor, ločen od ljudi in drugih živali. Ce pa so domače živali, za katere se sumi, da so /bolele za steklino, napadalne in nevarne ter zveri, ki prihajajo v bližino na.selja in se nenaravno ve- dejo, jih je treba takoj ubiti. Truplo ubite živali je treba zavaro- vati tako, da ljudje in živali ne pridejo do trupla. Takoj je treba obvestiti Obdravski zavod, ki mora zagotoviti diagnostiko bolez- ni in nadzorovati neškodljivo odstranitev trupla. Pse in mačke, ki so ugriznili ali drugače poškodovali človeka, je treba takoj izolirati. O ugrizu ali poškodbi človeka mora vsak, ki to vidi ali za to izve, takOj obvestiti Obdravski zavod ali Zdravstveni center občin Ormož in Ptuj, ki morata postopati po določilih odredbe. Psi in mačke, ki so poškodovali človeka, morajo biti 15 dni pod veterinarskim nadzorstvom ne glede na to, če so bili cepljeni proti steklini ali ne. Veterinarska orga- nizacija mora o rezultatih kliničnega pregleda živali poročati pristojni zdravstveni organi/.aciji in veterinarskemu inšpektorju. Po preteku 15 dni veterinarski inšpek- tor ukine veterinarski nadzor ali odredi drugi ukrep. Če se ugotovi, da je žival okužena s steklino ali je /a to podan utemeljen sum, odre- di pokončanje take živali. Prav tako je treba pse in mačke, za ka- tere se ugotovi, da so bili v neposrednem stiku z okuženo živaljo, pokončati ne glede na to, čc so cepljeni proti steklini ali ne. KAKO RAVNATI V ČASU OBVEZNEGA KONTUMACA? Kontuinac pomeni osamitev ozi- roma omejitev gibanja psov in mačk. Pomeni tudi prepoved lova s p.si. V času kontumaca morajo biti psi privezani ali zaprti, kadar pa so zunaj bivališča lastnika, morajo biti na vrvici in z nagob- čnikom. Mačke morajo biti zaprte. V času kontumaca mačke in psi tudi ne smejo zapustiti okuženega ali neposredno ogroženega območja. V odredbi je posebej določeno /.a katere živali to ne velja in pod kakšnimi pogoji. Vsi psi na neposredno ogrože- nem območju morajo biti preven- tivno cepljeni proti steklini takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti. V neposredno ogroženem območju je treba takoj pokončati vse pse in mačke, katerih posestniki se ne držijo predpisanega kontumaca. To pomeni, da je treba pokončati neregistrirane in necepljene pse, potepuške pse m mačke m pse brez /namkice. V času veterinarskega nadzora tudi ni dovoljena sprememba bivališča in brez dovoljenja pristojnega občinskega organa veterinarske inšpekcije tudi ni dovoljen promet s tako živaljo. Na neposredno ogroženem območju se odredi pokončavanje pižmovk in zveri: lisice, jazbeca, kune zlatice, kune belice, dihurja, velike in male podlasice. Pokonča- vanje potepuških psov in mačk opravlja veterinarski higienik in lovske organizacije v okviru Zveze lovskih družin Ptuj, ki organizira- jo in opravljajo tudi pokončavanje pižmovk in zveri. Kadavre (trupla) pokofčanih /veri in pižmovk ter na steklino sumljivih psov in mačk, morajo člani lovske organizacije takoj zapakirati v nepropustno vrečo in jo z označbo kraja in dneva odstrela ali najdbe, takoj poslati Obdravskemu zavodu, ki poskrbi /a laboratorijski pregled možganov na steklino take živali, veterinarsko higieničarska služba pa za neškodljivo odstranitev trupla. Zaraai oddaljenost in nedostopnosti zemljišča, se truplo lahko izjem ma tudi zakoplje, vendar v 1,5 n globoko jamo. Na nepo redno ogroženem območju je prepovedano odirati trupla divjadi in jemati lovske tro- feje teh živali. Veterinarski inšpek- to lahko dovoli tudi izjeme, vendar pod strogo določenimi pogoji. Prepovedano je tudi klati živali, če se ugotovi, da so stekle ali če obstaja tak sum. 7,ival, ki jo je ugri/nila stekla žival ali žival, z^ katero obstaja sum, da je stekj^, ali če je bila s tako živaljo v neposredneni stiku, se sme izjemomj takoj /aklati v klavnici pod vete.' rinarskim nadzorstvom, vendai najpozneje v 24 urah po ugrizu al neposrednem stiku. Prepovedane jc tudi uporabljati, prodajati ali darovati meso, mleko, druge suro. vine in proizvode, ki izvirajo od živali, zbolelih ali sumljivih, da so zbolele za steklino. ! T-ovske organizacije morajo prijaviti veterinarskemu inšpek-' torju tudi odstrel druge divjadi v neposredno ogroženem območju, če se je ta nenaravno vedla.l prepovedano je odirati žival, ki je poginila ali bila pokončana zaradi stekline ali suma, da je zbolela za steklino. Trupla takih živali je treba napraviti neškodljiva skupaj s kožo. Enako je treba napraviti tudi z že odrtimi kožami, če se po odiranju ali raztelesbi ugotovi, da je bila žival stekla ali obstaja tak sum. Vse prostore, predmete in neposredno okolico, kar je bilo v stiku z bolno živaljo ali s posamez-' nimi njenimi deli je treba razku-i žiti. Posodo, ovratnico in podobne! predniete steklih psov in mačk je treba zakopati ali sežgali po navodilih pristojne veterinarske' inšpekcije in pod nadzorstvom! dipl. veterinarja. I Stroški za obvezno laboratorij- sko preiskavo možganov živali' gredo v breme sredstev posebnega j računa za zdravstveno varstvo živali občine Ptujw Neškodljivo' odstranjevanje trupel potepuških psov in mačk, katerih lastniki so znam, gredo v breme lastnika, če lastnika živali ni mogoče ugoto- viti, gredo stroški v breme prora- čuna občine Ptuj. Stroški za odira- nje trupel gredo v breme stranke. Za izvrševanje te odredbe skrbi upravni organ za veterinarstvo SO Ptuj, izvajanje njenih določb pa nadzira pristojna inšpekcija iz uprave za inšpekcije občin Ormož in Ptuj. Določila odredbe se že v praksi izvajajo na ogroženem območju KS Cirkulane in Zavrč. Pripravil: FF Skrb za idejno politično izobraževanje mladih aktivistov Idejno politično izobraževanje mladih je ena izmed osnovnih oblik usposabljanja mladega člo- veka. Pri občinski konferenci ZSMS posvečajo temu toliko več- jo pozornost. Tako so v začetku letošnjega leta že pripravili dva se- minarja in sicer za mlade delavce in za mlade kmetovalce. Konec tega tedna pa bosta potekala še dva seminarja in sicer seminar za mlade v vzgoji in izobraževanju — za srednje in osnovne šole, ter seminar za mlade iz krajevnih skupnostih. V vseh teh oblikah izobraževanja so seveda zajeti le najaktivnejši člani ZSMS. ali predsedniki ali tajniki osnovnih organizacij in svetov. Tako bodo mladi v vzgoji in izobraževanju v dveh dneh zve- deli veliko novega. Poslušali bodo predavanja o metodah in oblikah političnega dela, o vlogi splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite na šolah, razpravljali bodo o standardu učencev in štu- dentov. o štipendijski politiki, o domovih učencev, ter o aktual- nih vprašanjih pri predmetu sa- moupravljanje s temelji marksiz ma. Pogovorili se bodo tudi o mladinskih urah,kot obliki soci- alistične vzgoje mladih pos- lušali bodo novosti s področja osnovnega in usmerjenega izobraževanja ter v zvezi s tem o potrebah ptujskega gospodarstva, ter o aktualnih na- ogah mladih na tem področju. Mladi iz krajevnih skupnosti bodo na seminarju jutri in poju- trišnjem 22. in 23. februarja poleg aktualnih tem vseh ostalih semi- narjev. razpravljali še o specifič- nih temah, saj se moramo zave- dati, da mladi v KS razen tega delujejo še v združenem delu in šolah. Predsednike osnovnih or- ganizacij bodo seznanili med drugim tudi z vlogo mladih pri planiranju v KS in v pripravi srednjeročnih programov. Pogo- vorili se bodo o organiziranju prostega časa mladih in njegovi koristni izrabi, predvsem bo go- vora o klubski dejavnosti mladih na terenu. Razpravljali bodo o svobodni menjavi dela ter o za- gotavljanju materialne baze KS, pa o delegatskem sistemu in sa- moupravi v KS, opredelili bodo vlogo mladih v podružbljanju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter se ob koncu dogovorili še o drugi aktu- alnih nalogah mladih v KS. -OM Rodile so: Anica Bedenik, Podlože 64 — Davora; Margita Potočnik, Panon- ska 5 — Vesno; Helena Zemljak, Cven 55, Ljutomer — Barbare^ Alojzija Kelenc, Gorišnica 48 — Davora; Majda Kurež, Gorca 1 — dečka; Marija Domine, Kungota 60 — dečka; Danica Galun, Kidri- čevo 15 — dečka; Irena Trop, Loperšice 32 — Matejo; Barbara Podgajski, 7,abjak 52 — Polonco; Štefanija Preložnik, Krčevina pri Vurberku 13 — Slavka; Marta Korže, Sveča 6 — dečka; Kristina Janežič, Kvedrova 3 — Andreja; Štefka Korošec, Dragonja vas 31 — deklico; Majda Fridl, Kajuhova 3 _ dečka; Jožica Kovačec, Velika Nedelja 32 — Sandija; Marta Levačič, Za kolodvorom 16 — deklico Marija Breznik, Ziherlova ploščad 8 — deklico; Marija Janžekovič, Sejanci 12 — Alenko; Ema Stabuc, Prešernova 20/a — Romano; Terezija Glazer, Mezgovci 64 — dečka; Kristina Kmetec, Zg. Leskovec 15 — de- čka; Ida Klaneček, Ormoška 26 — Stanislave; Marija Skledar, Kočice 44 — deklico; Terezija Feguš, Mejna cesta 4 — dečka; Sonja Strmšek, Podlehnik 39 — deklico; Lizika Cafuta, Belavšek 1 — deklico; Danica Majcen, Kidričevo 1 — Bojana; Anica Feguš, Po- brežje 111 — deklico; Marija Kolarič, Ul. Heroje Megle 6, Ormož — Marjana; Ana Strelec, 7abljek 48, Slov. Bistrica — dečka; Vesna Vujič, Kolodvorska 10, Ormož — Tanjo; Sonja Glažar, Na gradu 4 — deklico; Marija Pongračič, Dolena 49 — dečka; Marija Kušar, Kjuhova 5 — deklico; Jožefa Planec, Maj- šperk 88 — deklico; Milica Kovačič, Stojnci 90 — dečka. POROKE: Janez Turk, Majšperk 21 in Danica Vidovič,Krčevina pri Ptuju 76; Franc Cebek, Zg. Pristava 10 in Ana Vek, Zg. Pristava 16; Janez Vuk, Naraplje 30 in Lidija Bedenik, Planjsko 9; Stanislav Vražič, Gorca 72 in Kristina Horvat, Zetale 53; Franc Vincek, Stojnci 28 in Slavica Vajda, Muretinci 47; Mirko Feguš, Sp. Gruškovje 10 in Marija Voglar, Repišče 5; Ludvik Golob, Selce 24 in Štefanija Kolednik, Pristava 15/a; Jožef Majcenovič, Markovci 64 in Kristina Janžekovič, Gajevci 13; Zvonko Rep, Rotman 52 in Marija Kukovec, Rotman 20; Janez Vidovič, Zetale 83 in Silva Milošič, Zetale 83; Slavko Žnidar- i rič /^nidarič, Gorišnica 68 in Ivana ! Cigula, Dornava 96; Martin Vrabl, Markovci 3 in Elizabeta Horvat, Nova vas pri Markovcih 7.; Jožef Klaneček, Njiverce 43 in Marija Furek, Njiverce 43. Umrli SO! Frančiška Poljak, Trg svobode 4, roj. 1909, umrla 13. Febr. 1980; Janez Trafela, Prešernova 21, roj. 1910, umrl 15. febr. 1980; Marija Kuder, Dom upokojencev Ptuj, roj. 1890, umrla 16. febr. 1980; Silvester Meglič, Spuhlja 135/a, roj. 1977, umrl 14. febr. 1980; Alojzij Ferk, Rogoznica, Cesta 8. Avgusta 19, roj. 1907, umrl 15. febr. 1980. Le dobro informiranje vodi do boljših rezultatov Skupine sestavljene iz družbenopolitičnih delavcev, članov občin- skih vodstev ter družbenopolitičnih organizacij, funkcionarjev skup- ščine in izvršnega sveta ter samoupravnih interesnih skupnosti bodo ob kon(^ tega ter v začetku prihodnjega meseca obiskale večino temeljnih organizacij združenega dela in vse krajevne skupnosti, da bi se pogovorili o najaktualnejših nalogah kot so varnostno politične ocene razmer, družbenoekonomski odnosi na vseh ravneh, politični sistem sociali- stičnega samoupravljanja, splošni ljudski odpor in družbena samoza- ščita ter ostala problematika za katero menimo, da se je je potrebno posebej dotakniti in o njej razpravljati. Družbenopolitične organizacije stalno spremljajo delovanje poli- tičnega in ekonomskega delovanja v krajevnih skupnostih, organizaci- jah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih ter drugih organizacijah in .skupnostih. Zato bo zanimivo zvedeti kako uresniču- jemo sprejete plane, dogovore in sporazume in zakaj ne dosegamo še boljših rezultatov ter kako deluje delegatski sistem in samoupravni organi. Pomembna so tudi vprašanja okrog metod in oblike dela druž- benopolitičnih organizacij, razpoloženje delovnih ljudi in občanov, podružbljanje SLO, družbena samozaščita in podobno. S tem. da bomo podrobneje spoznali dejansko stanje bomo mnogo lažje nudili pomoč pri razreševanju nastalih vprašanj ter tako tudi skupno prevzemali odgovornost. Učinek pa je lahko ob neposrednih stikih mnogo večji, medsebojne informacije pa temeljiteje in kvalite- tnejše. mš zdaja zavod za časopisno m ra- dijsko dejavnost flADIO-TEDNIK 32250 Ptuj, Vošnjakova 5, pošt- ni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi no- vinarji zavoda, direktor in glavni urednik MIHAEL GOBEC, odgo- vorni urednik FRANC FIDER- ŠEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUŠNIK. Uredništvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771- 261 in 771-226. Celoletna na- ročnina znaša 250 dinarjev, za tujino 350 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Ti- ska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen nned pro- izvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa pro- izvodov. FOTOGRAFIJA MESECA PODHOD FOTO: MARJAN PETEK DEJAN VERCIČ Leto — prosinec — Na mizi nepopisan list. Belina, kot začetek vsesa. Strah, moreča praznina, prazni upi. Mraz. — svečan — Prva packa na papirju. Kurent je posvetil zemljo. Naj bo dovolj sonca, vetra in dežja. Zemlja naj rodi. Prazni upi, uteha duha. Začenja se boj za obstanek, za padec, za dvig. Misel umira Prvi sončni žarki, pogled na lisii. Strah. — mali traven — List se polni, sneg kopni. Vse bolj resnične so skrbi. List je moker. —veliki traven— List se je posušil. Ostale so gube. Packe na njem dobivajo obliko. Vsebine še ni. Belina se več ne vrne, gube žive. Dovolj je boja, preveč skrbi. —rožnik— Na nebu je sonce. Sanje preraščajo skrbi. Nov up se budi, drevje cveti, vsak cvet odcveti, ' up umre. Ostanejo skrbi. —mali srpan— List je zguban. Nad očmi. Pisava je dobila vsebino. List joče. — veliki srpan— Solze so se posušile. Skrbi ni. Umrle so. . Odcvetelih cvetov plodovi dobivajo prve oblike. Grenki so. —kimavec— Plodovi so dozoreli. Sladki so, beli, nepopisani listi. Spremlja jih otožen pogled. — vinotok— O poj rojeva nov up. Prepozno. Dva lista, bel in popackan, rojstvo in smrt. —listopad— Ni bolečine ne žalosti ne skrbi ne upa. Življenje. Prepozno. Čas pred smrtjo. Prepozno se začenja naše življenje. —gruden— Minilo je leto. Popisan list, nanj se ne da več pisati, vrzimo ga proč. Na mizi nepopisan list. Belina. Strah. DEJAN VERČIČ Uspavanka Jod, dete, jod, naj še mati stoka, vnaprej ni mislila, ko te naredila je otroka. Nimaš očeta, o ja, nekje je že, a kje, lačen si, zapuščen, ko tvoja mati hodi, jod, dete, jod, zdaj ti njej satan bodi. ZDENA GAJZER Starci Ko ptice pijejo reke raztrgani popotniki puščajo sanje v ogledalih in ženske vpijejo k zemlji. Jutri, otrok moj.. . jutri bodo pravljice in kruh. Čez prozorno globino tonejo v času — brez kruha, brez pravljic.. . Mačke ližejo črne kapljice dokler oči niso prazne in vpijejo v nočeh pod mojim oknom ... Ste pozabili, vi starci, kako kratka je bila nekoč vaša brada in kako nedolžna vasovanja . Otroci jočejo ... dajte jim pravljic in kruha.. . Plešaste glave v vetru, brez starosti premagan čas. poslednje listje v stopinjah in poljubi zemlje v slovo. Kam legajo utrujeni starci, ko se noč spusti in ko jutro obljublja svojo minljivo zarjo? XXX Našla bom prostor med vami in spustila v prazno steklenico vina svoj prvi sivi pramen . . . in se bom starala brez starosti in pozdravljala prijatelje, kijih bodo nesli mimo krčme — kjer smo se nekoč opili. Ko me bo neko noč opila zadnja pesem bodo mačke postopale po gnojiščih in iskale mojo truplo. To je ta noč, ki nosi piščalko med moje ustnice. . . Moram najti ta prostor, da prislonim svoje truplo na suho steno, da izbruham ogenj v sivino in zasanjam srebrno . . . Ne prosim, da mi kdo pomaga. Sama nosim in sama sanjam prostor srebrnine, ki me čaka v laseh še vsa skrita in plašna. Ko bi prišla že zdaj.. . in nikoli več se mi je ne bi bilo treba bati.. . XXX Sveče prasketajo tišino. Starci spijo že od jutra. Ta mrtva stokrat prekleta spokojnost tišine. . . umira v ustnicah, v neizpetem slovesu . .. Mnogo je trupel, ki imajo ljudi, da jih ljubijo .. . nosijo najlepše smrekove vence in dišeče sveče . . . in manj mrtvi so kot sem jaz . . . Kako lepo je hiti starec.. . DEJAN VERČJČ Deseti sin Naj kot Lermontov vzkliknem, ne, jaz nisem Byron,jaz sem drug, še tuj, le redkim znan izbranec, ko pa vsakdo ve, da sem le pesnik pripet na nove zvezde križ, ki padel je v puščavo, veter levo, veter desno, od vzhoda, zahoda, severa in juga... Kam? Bogovi prisegajo, da so, pesek pravi, niso, hladne izbrane modrine, ki bi mi osvežila misli, pa tudi ni . Kam? Papir, pero in črnilo, ljudje kot nekoč, kaj nam tak bo pamet solil, a jaz sedim in se oziram, sem sam prišel, ali še kdo blodi. . . Kam? Šel bi nekam, sam, neznan v neznane kraje, - da se spet bi našel. . . Da se spet bi našel, jez, sebe, ki se nisem izgubil. Mene so izgubili, še preden sem se rodil! BREDA SLA VINEC Zbiram kapljice v očeh v belem jutru lastovke reiejo mrak zvok piščali se zažira v umazanost ulic Ne daleč v grobovih se slišijo premikanja in topoli kričijo s*>ojemu znižanju Ljubezen se ovija okoli 9 bakrenih vrčev Stojim ob reki in zbiram kapljice v očeh DANICA PETROVIČ Pediščina. Modra kri nam zaliva možgane in krči v pozdrav iztegnjene roke, duši pomladno cvetoče besede in prazni otroško vesele duše. Od modre krvi v mraku postanemo sivi, modra kri nam v mavričnih popoldnevih bele golobe in cvetoče zvezde v očeh potopi. Platno Jutro je mrtvo, kot so mrtvi ljudje, ki ga žive. kam greš, mrlič brez duše, mrzlo telo? Dobro jutro želim. Vsem, ki jim ne gre. In gledam glave slave. Ljudje. DEJAN VERČIČ Biserna ogrlica na vratu starke Bala si se sama, biser brez školjke, brez zavetja lupine, mi približati, bleščeča se v noči mi podati roko in iti stran, nekam, daleč... A šla si z menoj v divjino daljine, in — bala si se. Hotela si ogenj, se zapreti, zgoreli vešča v noči, a vedela si, da vedno ostane le pepel, in — bala si se. Strah ni votel, ne prazen. Strah je čas. Trd Mrk. Večen, vsemogočen in — uresničljiv. Bala si se — in postala — le biser na ogrlici. Eden. Le eden. Z ostalimi te bom pripel na vrat postarane dame, kije imala takšnega in takšnega očeta, in katere mož bom jaz. BREDA SLA VINEC Blaženost Leden dei polzi grize drevesa in poje poetom Violinina pesem je šumela zanjo o vedela sem Orehove liste so nabodli na kopja in jedrca so igrala ponavljanja Prepletu so liste v vence na glavi Dosegla je blaženost z daritvijo iil Groza Med svojim vreščanjem in kriki so padali v transe in z njimi je padal mrak Pajki so lezli s pajčevino na hrbtu lezli so v ušesa in usta umrtjivo neumiranje človeka V grozi so trgali zavese in stene so pomazali skrvjo Stara lesena težka vrata so padla s tečajev in dolgo zatem je donel zvok pomešan s sovjimi kriki ANČKA ŠUMENJAK Opolnoči Nocoj opolnoči ne ugasniva luči, poglejva le si spet drug drugemu v oči. Povedal mi boš ti, kaj ti srce teži. Povedala bom jaz, kaj mi mrači obraz. Nocoj naj bo tako, kot je nekoč bilo, naj najina mladost bo najin dragi gost. Tvoja lica Tvoja lica so rdeča kot najlepši rožni cvet, iz oči ti sije sreča, kije nima širni svet. S smehom nežnim, čudovitim odkrivaš beli svoj zaklad, h kodrom tvojim valovitim sklonil bi se srčno rad. Rad, dekle, bi te poljubil, stisnil k sebi in objel, vedno bi srčno te ljubil in za ženko bi te vzel. Motto Ko bila bi jaz učena, pesem lepše hi bila zložena. Lepše rime bi zvenele, besede bi mi lepše pele. Moje pesmi v srcu se rodijo, v dnevnih in nočeh, ko drugi spijo. Včasih solza kane na papir, vzdih pretrga včasih nočni mir. Moje pesmi, to so čustva moja, so mladost in zemlja, moja pot in čas, življenje so, ki ostalo je na zemlji, misli v mojih pesmih, to sem jaz. 2 - LITERARNA PRILOGA TEDNIKA 18. december 1980 — TEDNIK „Kdo je ona, ki vse ve../' v sledečem zapisu nameravam razmišljati o literarnih poskusih pesnikov in pisateljev začetnikov, ki so se letos zbrali na literarni koloniji 8. srečanja pesnikov in pisateljev začetnikov v Gradišču. Da pa bo vendarle mogoče razumeti tisto, kar bo sledilo, nekaj več o literarnem gibanju najmaljše generaci- je. Zveza kulturnih organizacij Slovenije je letos že osmič organizirala republiško sreča- nje pesnikov in pisateljev začetnikov, ki je vsako leto v Gradišču v Slovenskih goricah. Pred republiškim srečanjem so območna srečanja, na katerih izberejo enega, dva ali pa tudi več avtorjev za republiško srečanje. Republiškega srečanja se posameznik lahko udeleži samo enkrat. Fk)goj, da mladi avtorji sploh lahko sodelujejo na območnem sreča- nju je, da niso izdali nobenega svojega dela, razen v samozaložbi. Ker avtor, ki je enkrat že bil izbran za republiško srečanje, ne more več sodelovati na tak način, vendar pa bi se mladi še naprej radi srečevali na podobnih srečanjih, je vsako leto organizirana literarna kolonija, ki se je lahko udeležijo avtorji, ki so bili na katerem koli republiškem srečanju doslej. Organiza- toiji — KUD Ernestek Golob — Peter iz Gradišča, ZKO in OSS Lenart in domačini si vsako leto zelo prizadevajo, da bi organizaci- jo srečanja in kolonije izpeljali čimbolje. Želijo, da bi srečanje še naprej ostalo pri njih, saj je postalo del življenja slovenjegoriške vasi. Letošnja literarna kolonija je bila 3., 4. in 5. oktobra. Prvi večer so se avtorji predstavili s svojimi teksti na literarnem večeru, naslednji dan je imel dr. Matjaž Kmecl odlično pred- avanje z naslovom Nekaj skritih pravil lite- rarnega teksta, poleg tega pa smo se pogovar- jali o poslanih tekstih. Za naslov sem namenoma izbrala prvi verz pesmi Vena Dolenca z naslovom Pesem, ker je prva v ciklostiranem natisu pesmi in dveh dramskih odlomkov mladih ustvarjalcev na letošnji lit. koloniji, in tudi zato, ker ta verz nekako tudi ponazarja trud in iskanje nečesa globljega, nezaznamovanega z-brezobzirnimi in za človeškimi zakoni plehke povprečne vsakdanjosti, iskanje neulovljivega, tega, iz česar nastane pesem ali težnja biti pesem — včasih šepava jezikovno ali slovnično, še večkrat slogovno. Včasih je le divje, strastno^ vrenje, ne meneče se za manj žlahtne primesi, ki pa vendarle lahko najde odmev pa čeprav samo zavoljo svoje iskrenosti. ona je odmev gora ki s konjem jezdi skozi noč s polno torbo starih hajk obišče mesta in vasi kjer sadi in skrbno seje cvetje otrokom v speče oči da ona je ta lepa misel to čudno dete domišljije ki raste z nami od prvih dni in v votlih glavah v nas izginije dvigne so do galkasij kjer se v smrti spet rodi (Veno Dolenc — Pesem) (ona — pesm, op. av.) Vsem mladim avtorjem, ki so bili v Gradi- šču (bilo jih je osemnajst), je skupno to, da še iščejo svoj izraz, »svojo pravo pesem«, svojo struno, ki bo zazvenela v natančno tistih zvokih, kijih bo zahtevala misel ali narekova- lo občutje. Nobeden od njih še ni izdal lastne pesniške zbirke ali kakaega drugega lit. teksta. Mnogi pa so objavljali v literarni reviji za literarne začetnike — to je revija Mentor., kier so tudi dobili od mentorja (to je vsakič arug človek, ki se sam ukvarja z literaturo — npr. Menart...) oceno oz. opozorilo o napakah, ki so pri posamezniku pač najpo- gostejše. Vsak, ki hoče v svojem delu, kakršnemkoli že — v eni od mnogih nejezikovnih govoric (glasba, ples, lik. umetnost, kiparstvo .. . ) — najti odsev .samega sebe, svojega lastnega mišljenja ali odnosa, se mora najprej osvobo- diti prejšnjih, naučenih ali posnemanih pogledov in načinov mišljenja in sprejemanja objektivne stvarnosti do takšne mere, da vse . to ne bo zamegljevalo njega samega. Te nujnosti osvobajanja se vsi mladi avtor- ji, ki so bili v Gradišču, zavedajo in se trudijo, da se vsaj miselno izmuznejo iz okvira more- bitnih konvencij ali očitnih literarnih poti prejšnjih generacij. divje race spijejo poletje ko hodi v hoste krvavet oktober na predvečer zime rdečina poleže med dračje srne ko spijo ko ranjena jesen naricam narahlo jutro je zamelo race (Tanja Plevnik — Žalostinka) Problem in tudi mojstrstvo tistih, ki jim to uspe. je v tem. kako najti za določeno občutje ali misel najustreznejšo obliko enkratnosti in neponovljivosti nekega doživetja. Za tiste, ki hočejo pisali poezijo, to pomeni, kako najsil- nejš^e občutje in najčistejšo misel ujeti v kvantitativnem obsegu čim skromnejše in po sporočilu (izpovedi) čim učinkovitejše bese- dje. Delim koščke žarka med one, ki stopajo soncu naproti, zakaj oni so naša pot; delim žarke med one, ki jočejo v srcu kamna, zakaj ti so moji prijatelji. Vsakemu hočem dati košček žarka. Sonce je veliko. (Irena Sket — Poznam te, črni brat) Poezija ima — in je imela včasih mnogo strožje — zakone, ki usmerjajo pesnika oz. njegovo ustvarjalno silo in »vsebino« njego- vega dela. Vsi dobri pesniki pa so dokazali, daje pesnik s svojo idejo, svojim gledanjem in občutenjem, celovitostjo in presenetljivos- tjo (izrazno močjo) sposoben preseči norma- tivne okvire, pa bo vendar v njegovih pesmih (ciklusih, zbirkah) čutiti red, lastno urejenost dela in notranjo harmonijo. Beseda kot osnovno izrazno sredstvo literature ali jezika sploh, daje tistim, ki znajo prisluhniti njeni zvočni in pomenski podobi, veliko možnosti. Z različnim zaporejanjem teh osnovnih enot je mogoče doseči različne učinke pri bralcu (čustvovanje — žalost, jeza, simpatija itd. ali aktivirati njegove miselne ")rocese). Značilnosti posameznih postopkov, astnih literaturi, najdemo v literarnih teori- jah. vendar teoretično znanje o literaturi ni osnova za »delanje« dobre literature. O božiču hodi v polja rast iz gomoljev ozebla od brezgnezdja (T. Plevnik — Desetnica) Tiho sneži sonce mehka dolina plava bleda koprena sanja v suho ptičje srce Tiho sneži sonce v meglene lase starca med črnim makom ležijo ljudje (D. Petrovič — Iskanje boga) Tematika, ki sojo mladi avtorji izbrali, ali ki jih je prisilila k ustvarjanju, je zalična. Od razglabljanj o misteriju in čudežni ali čudovi- ti poti, vzponih, moči ali nemoči, smislu ali nesmislu poezije, se prebija skozi razmišlja- nja o možnostih očiščenja s poezijo . . . Kdo je ona ki v.ve ve kje se začne in kje konča svetlejša je od svetlih zvezd in globlje gre od dna srca višja je od katedral in lepša je kot tadj mahal a pride čas ko je obsede da gre na trg in baranta z luciferjem za srce in proda vse kar ima golo staro in brez časti najdejo na dnu vesti (V. Dolenc — Pesem) Prve ljubezenske (predvsem čustvene nara- ve) izkušnje pomenijo hkrati tudi soočanje s svetom, brez zavetja ali podpore. To je spo- znavanje v teh razpoloženjih največkrat krutih resnic o življenju, če kakšne resnice sploh obstajajo in če ni življenje improvizaci- ja, ki jo nekateri veliko bolj mojstrsko obvla- dajo kot drugi. Stopnjujejo se občutki nepo- membnosti in nemoči posamp.nika. Pojavljajo se vprašanja o' možnosti spre- membe — .sebe, sveta ... o možnosti pomiri- tve z nasprotjem med notranjo nezadovo- l(jen)ostjo in danostjo (?), o smiselnosti ali nesmiselnosti življenja, dela. Včasih ostane edini smisel (ali metoda, ker smisla ni) skepsa (dvom), ki pa v koreninah vendarle^ostane sama sebi namen in sama sebi zadostna. Pojavlja se — in ostaja vprašanje vrednot.. . da bo slovo bogato bodo kmalu luči odprle oči in ti ne boš imela naglih kretenj nobenih da ne bi spoznal kje sonce vzhaja za dober večer da sem dobrodošel vsaj kol dedek mraz kdo nama ho verjel da lahko gremo vsi čez zebro in da ni treba zalo dvigniti roke (Niko Nikolčič) Čakam te na stezi, da se iz poljan prikažeš. da se v liholo čakanja zasnuješ in pomahaš mi z rumeno ruto. (Boris Kumer-Preganjan) ti jesen, jaz pomlad^ sva srebru lune darovala lep in moj in mlad si bil. ko sem ti dušo dala (Valerija Perger — Mors Amoris) Čas. ko se človek miselno osamosvaja je čas dvomov, obupanj občutka nesmiselnosti in pesimizma, ujetosti v »tak svet«. To so tudi temeljna občutja dramskega teksta Vrata Lidije Gačnik. To je že tudi čas odmikanja bega. razglabljanj . . . Neskončno samotna, temna in nujna opravila. rdeči križi so padali na peščene trave bela žena sije razčesavala avoje sive lase ko je padel pepel na bela jutra gospod Čas igra na violino mojih sanj vijoličaste sence ovite v skrivnosti hodijo s lihimi koraki skozi mene bela svetloba umrlih upanj trepeta zgubanih rokah (Lidija Gačnik — Križi, Prepoznavanje) Kopičijo se grenke izkušnje in strah pred uničenjem, oskrunjenjem nečesa, kar nosi vsak mlad človek in po čemer so mladi tudi starci, če jim je uspelo tisto obvarovati pred debelo prašno skorjo navad, povprečnosti, zlaganosti, oportunizma . . . Tega v moji globini ne pobiraj — nezrelo sadje zavilo v črnino Moj sinočnji zlati spanec so mi izkopali iz vek in danes sem ... v globini.. . (Zdena Gajser — V globini) Ne boš mi govoril, v dolini težkih ptičev si se rodil. Samo ena je laka dolina, ko i.ščeš mater, izgubljaš pero. (A Ido Žerjal — Ne boš) in če je na eni strani svet neskončno velik in brezobličen in siv — ali lep (kot ga pač naslikajo naše izkušnje in razpoloženja), je vendar, če ga gledamo hladno, razbremenjen kratkotrajnih ali dolgotrajnejših — merilo je pač samo dolžina človeškega življenja — tegob ali radosti ali sreč, drugačen, kot ga dožviljamo od včeraj in danes do jutri. Svet in zato naše bivanje sta opredeljena z nekimi zakoni in vprašanji, mimo katerih je nemogo- če živeti, pa če se jih zavedamo ali ne. kdo bo ženin kdo bo svat naj pokaže svojo dlan puža pestva slike tri si oblači pajčolan kdo bo ženin kdo bo svat bratsko, režejo si kruh zjutraj bo le eden sam v času ko prišepa gluh v polu gre pšenica v klas kdo le kdo nam plete čas črno vino pijejo • in vagajo če le ni res da karte v roki lažejo če ni bilo še kaj vmes črno vino pijejo bratsko režejo si kruh v roke puži sežejo v jutro šepa starec gluh v polju gre pšenica v klas kdo le kdo nam plete čas (V. Dolenc — V polju gre pšenica v klas) Nemogoče je ubežati resničnosti, in seda- njosti, niti z ideali, močjo hotenja in fikacijo ne. 1 Zaman zapiraš večerno sonce v zcdive ko bo jutro bodo prazni in plavi (T Plevnik) To je vse, o čemer sem nameravala pisati ali pa nisem, pa se mi je nekako »pod roko« priplazilo sem. Prav gotovo ni vse, kar se je dogajalo v Gradišču (če smo pošteni, ni bilo slišati o nobeni novi revoluciji). Pisala naj bi o lit. koloniji, to pa so bili pravzaprav pesniki in pisatelji začetniki s svojimi teksti in men- torji, ki so te tekste prebrali in dovolj, preveč ali premalo kritično ocenili (kakor koga in kakor za koga) — to so bili Vladimir Kocjan- čič, Peter Božič in Tone Peršak, ki je bil včasih že skoraj potreben zaščite in prizana- šanja, ker sije resnično prizadeval organizira- ti pogovore o poeziji tako, da bi avtorji čim- bolj sami sodelovali. Ob vsem, kar Gradišče kot lepa vas v Slovenskih goricah poleg gostoljubnih in prijaznih ljudi ponuja, je večina udeležencev kolonije občutila, da ni pravega stika med tamkajšnjimi ljudmi in njihovim svetom ter kolonijo in da se bomo v naslednjih letih potrudili to popraviti. In za konec: umetnost je podaljšano otroštvo . . . Temeljna poteza umetnosti — da upošteva svobodo igre (hkrati je omejena z nekaterimi eksaktnimi pravili). . . DANICA PETROVIČ DOMAČA RAST je literarna priloga TEDNIKA m jo izdaja Zavod za časopisno m radijsko dejavnost Radio—Tednik Ru|, Vošnjakova 5, poštni predal 99. DOMACG RAST ijreja uredniški odbor: Nataša Belšak, Branka Bezeljak-Glazer, Viktorija Dabič, Drago Šuligoj in Darja Križančič. TEDNIK — 18. december 1980 LITERARNA PRILOGA TEDNIKA - 3 27. nadaljevanje Po prekratkih dveh dneh se je oče posU-vil. Odšel je dan pred iztekom podaljšanega dopu- sta, da je obenem obiskal bolno ženo. Kmalu so otroci prejeli sporočilo, da je našel mamo že nekoliko umirjeno, da ga je že vesela sprejela in da ga je s privzdignjenimi rokami prosila, naj jo vzame domov. Ni ji mogel ustreči, ker so zdravniki priporočali, da mora ostati dalje časa na opazovanju . . . Na soški fronti so si ofenzive sledile hitro druga za drugo, ne da hi prišlo do odločilnih sprememb. Za Potokarja pa je po premestitvi bilo vendarle nekoliko lažje. Sicer še vedno velika nevarnost zaradi obsežnih skladišč streliva, ki so bila prikrita, možnost direktnih zadetkov pa ni bila izključena. Razen lebdeče nevarnosti je bilo v glavnem mirneje in brez ihte, kakršna je vladala ob bojni črti. Tudi na domu pri Potokarjevih ni bilo večjih sprememb. Otroci so se zopet vrnili v svoje gnezdo. Krutost usode, kije združila v mladih srcih ljubezen in strah pred lastno materjo, je počasi bledela. Sreča v nesreči je bila tudi tokrat, da se otroška duša hitro prilagodi tudi nevsakdanjim razmeram. Bilo je treba prevzeti opravila, ki niso bila primerna niti letom, kajšele izkušnjam mladih ljudi. Dela pa .so, četudi v skrčenem obsegu, morala napredovati, kakor je pač povsod v življenju, ki se nikdar ne ustavi. Še bolj. kot doslej, je postala Lenčka glavni steber opornik celotnega gospodinjstva. Pri delih na polju in v goricah; tudi pri vseh hišnih opravilih. Le trgovske posle je popolnoma samostojno vodila Otilija. Igorje pomagal pri dovažanju blaga za trgovino, ki so ga tovorili z vozotn, največ iz mesta Potokarjeve pradomo- vine, nekaj pa tudi iz babičinega trga, kamor so hodili v parni mlin po moko. Lenčka je morala vsak dan zapreči konja, enkrat na teden tudi za daljšo vožnjo, zdaj za to, zdaj za ono smer. Manjše stvari pa je spra- vljal k hiši Igor kar sam na konju v napol prežeti mreži, ki je bila kot dvojna malha prevešena na zatilju pred lepim sedlom, hi mu ga je očka prinesel za božično darilo. To je bila naloga, ki jo je Igor vršil z velikim veseljem: morda celo z nekakšnim ponosom. Zdelo se mu je imenitno, ko je zgodaj zjutraj zajahal konjiča, ki .se mu je po Lenčkini zaslu- gi lepo počesana rdečkastoijava dlaka lesketa- la in na podrižju so se odražali v dlako začrtani obročki, kakršne imajo samo vzorno negovani konji. Tako opravilo se je tudi dobro prilegalo njegovi nekoliko sanjavi naravi. Čeprav skromno, se mu je včasih zdelo njegovo življenje podobno življenju vitezov iz pravljic. Samemu sebi se je zdel malce junaški, kadar se je zakas- nil in je v poznem mraku, ko je že povsem zamrl promet na cesti, jezdil sam skozi temine mračnega Mladolesja. Skoraj da ni minil teden, ne da bi pojezdil od doma. Počasi se je kar privadil na takšno prijetno pomaganje. pa je tudi že v bolj oddalje- ne gorice in njive prejezdil malice za težake.' Starejši so ga gledali malo po strani, mlajši pa. ki ne poznajo zavisti, so videli v njem nekakšen vzor lepega in udobnejšega življenja. On sam .seveda o vsem takem niti razmišljal ni, dovolj mu je bilo, da se je zdel samemu sebi imenitnej- ši od drugih. Pa ne da bi bil bahav, le tako iz nekakšne še ne dozorele otroške objestnosti. Čim bolj globoko v leta se je pogrezala vojna, tem bolj je začelo primanjkovati nekate- rih vsakodnevnih potrebščin; vžigalice, slad- kor, sol, petrolej; končno sta zmanjkala še moka in kruh. Južno sadje, prekomorske dišave in začimbe so že zdavnaj zgnila s trgo- vinskih polic. Ne samo zaradi štednje, temveč zaradi nujnosti so gospodinje morale začeti kuhati domače milo, kajti nadležna srbečica se je kot kuga širila od hiše do hiše. Posebno zadnje leto vojne se je pomanjkanje zelo zaostrilo. Pritisnila je še huda in dolgotraj- na suša, kakršne niso pomnili najstarejši ljudje. Bila je tako močna, da so zatajili doma- la vsi pridelki in so usahnili vsi .studenci po vrheh. Ozimine so le malo obrodile. J ari ječ- men, koruza in krompir so se zakrknili in osušili, preden je bilo kaj pridelka. Posejali so ajdo, ki pa med osušenimi grudami ilovnate zemlje niti skaliti ni mogla. Celo pesa za živinsko krmo je zvenela. Za orači seje kadilo, kakor za dirjajočim vozom na poljski cesti. Težaki so morali razbijati grudnate kepe strnjene zemlje. Na marsikatera vrata je že potrkala lakota.^ Racionirana hrana na karte zdavnaj ni več zadostovala, posebno ne pri tistih hišah, koder je bilo mnogo ust vedno lačnih otrok. Teh paje bilo v vsaki viničarski bajti več kot dovolj. Izgube na bojiščih so postajale iz dneva i' dan večje. Kmalu že ni bilo več hiše, kjer ne bi objokovali mrtvega ali ranjenega svojca. Vnovačili so že vse, kar je nosilo hlače in nabirali so že mlečnozobe mladeniče, ki so se zapeljani po propagandi prostovoljno prijavlja- li za pomožne službe v vojski. Ostali so le še najmlajši in nemočni skrušeni starci, ki ne samo da niso mogli delati, potrebovali bi sami celo tujo pomoč. Ženske so morale prijeti za vsako delo. Nastopila je že takrat pravcata enakopravnost, toda ne glede pravic, temveč glede dolžnosti. Zadnjo pomlad prve svetovne vojne je po- manjkanje doseglo višek. Pasovi so bili zategn- jeni do skrajnosti. Ljudje revnejših plasti so bili dobesedno sestradani. Vsega so pogrešali, ostalo jim je samo še delo, ki seje celo pomno- žil" \cijbol! pri:adi'tc m razjarjene so bih- matere z mnogimi otroki. Kdo bi jim štel v zh)? Kako naj mati gleda lačnega otroka'.' Nekega večera je pred mrakom završalo na Potokarjevem dvorišču. Z vseh strani so priha- jale ženske, oborožene s kosami in krampi, sekirami in drogovi. Nastal je silen tru.šč in kričanje: »Dajte nam več hrane! Lačni smo! Otroci nam stradajo! Odprite skladišča!« Slučajno so bili že vsi Potokarjevi i- hiši. Nemudoma so zaklenili težka vežna vrata in jih zajHihnili z obeh strani. Ko so zabobneli prvi udarci, je Lenčka pograbila mize in stole in jih nagrmadila na vrh do stropa znotraj vrat. Malo Marijo so skrili v najbolj varno zadnjo sobo pod stopnice, ki so vodile na podstrešje. Čedalje huje so odmevali udarci po vratih in razlegale so se grožnje: »Pobili vas bomo kot mačke! Vi nam odjedate kruh! L'dajte se!« Sekiram so .se vrata začela kmalu udajati. zazevale so velike usekane luknje. Tedaj je postalo jasno. Ali pobegnili, ali pa poklicati pomoč. Toda kako? Otilija je zaukazala prestrašenemu Igorju, da mora skočiti skozi zadnje okno in steči do orožniške postaje, ki je bila na vrhu klanca blizu cerkve. Napadal k e so bile precej opite, prihajale so namreč z dnine od gospodarja, za katerega je bilo znano, da raje natoči kako ročko več. nego manj. Tokrat pa je bilo očitno, da je vinjenost prekomerna, kar je potrjevalo .sum, da se je tisti dan vse zgodilo naklepno. Pe še nekaj je bilo očitno, da so napadalke imele celo nekakš- nega kolovodjo. Bila je Škrinjarjeva Liza. Visoka tršata in močna ženska, možakarske postave, blizu šestdesetih in pod šiljastim nosom so ji že poganjali puhasti brki, kar je dokazovalo, da se je že zdavnaj skregala z ženskimi hormoni. Ona je poveljevala in vodila napad. Nič čudnega, saj je bilo večkrat slišati, da je tega ali onega premikastila, pa je zaradi podobnih dogodkov morala stopili tudi že pred sodnike. Liza je vsekakor imela nekaj potrebnih sposobnosti. Celo pod vsa okna je razvrstila nekakšne straže, da ne bi kdo pobegnil. Pod zadnjim oknom je stražila že osivela starejša ženska, kije bila tako pijana, da je bolj čepela, kakor pa stala in se poslanjala po steni. Skozi to okno je Igor planil s takim zagonom, da je zletel daleč čez stražarko. Preden se je Liza zavedla, kaj se je zgodilo, je Igor že oddirjal po klancu navzgor. Napadalke so Igorja opazile in tri so se z huronskim vpitjem pognale za njim. Najbrže jim ne bi mogel uiti, da ni v ovinku za prvo viničarjijo stekel čez pobočje in izginil v koša- tih goricah. Neka napadalka je neutrudno tekla za njim in grozeče preklinjala. Že mu je bila za petami, ko sta pridirjala do novejšega nasada goric, kjer je bilo trsje privezano na debele žice, ki so napete na močne akacijine stebre potekale od vrha grebena doli do pod- nožja. Najspodnja žica je bila napeta komaj dobrih štiri pedi nad zemljo. Igor se je brez pomisleka vrgel na tla in se po trebuhu potegnil pod žico. Se pod drugo in tretjo žico. Potem pa se je vzravnal. Tega ženska ni zmogla. Le še nekaj kletvic in obrni- la se je nazaj proti Potokarjevemu domu. Igor sije malo oddahnil, nato pa med dvema vrstama zavil navkreber do klanca. Ko je dospel do orožniške postaje, kije bila v posojilnični hiši na vrhnji ravnici pred spustom v nasprotno dolino, se je pravkar mlajši orož- nik vrnil z običajnega patruljnega pohoda. Ni še odpel pasu in odložil uradne torbe, znova si je oprtal puško in brž sta krenila proti Poto- karjevim. Igor mu je podrobneje opisal dogo- dek in stopila sta hitreje. Že na sredi poti pod pokopališčem je rožnik napolnil orožje. Rjovenje in vpitje se je glasno razlegalo daleč naokoli in od vseh strani .so radovedneži vreli proti prizorišču. Prav tedaj .se je tudi dvignil dim s Potokarjevega dvorišča. Napadalke so podtanile ogenj. Na sredi vzpona, ki vodi s klanca navzgor proti hiši, komaj kakih trideset korakov do hiše, sta se ustavila. Orožnik je glasno pozval k redu in že obenem izstrelil nekaj nabojev v zrak, da so svinčenke zacvilile nad glavami razjarjenega krdela. Nastal je preplah. Večina se jih je razbežala na vse strani. Le možata Liza je z nekaterimi odločnejšimi obstala. Ko je orožnik stopil na dvorišče, su bila vežna vrata udrta in nekaj napadalk je že razbijalo stranska vrata, ki so vodila z hodnika v trgovino. Tudi te so se hitrih nog razbežale. Liza je vztrajala in ni zatajila svoje vodilne vloge. Odločno, kakor da se zaveda svoje pravice, je stopila pred orožnika: »Ničesar ne bomo tajile. Premišljeno smo napravile napad. Naše družine so lačne. Hotele smo iz ropat i zaloge, da bi nahranile starce in izstradane otroke. Godi se nam krivica! Potokarjevi potrošijo več. kakor jim pripada! Potokarjeva deca ne težačijo, pa kljub temu jedo, verjetno celo bolje, kakor pa mi, ki se s krvavimi žulji pehamo za skorjico kruha. Pa .še tisto malo si moramo odtrgati od lastnih ust, da bi utešile otrokom glad!« Orožnik ni ničesar odgovoril. Nagnal jih je, da so morale pogasiti podtaknjeni ogenj, kije že z visokimi zublji zajemal stranska vežna vrata. Pomoč je prišla takorekoč ob dvanajsti uri. Nebogljeni in ničesar krivi Potokarjevi otroci se sami ne hi mogli obraniti pred razjar- jeno množico, kije iskala .svojo pravico. V takih in podobnih primerih seje že mno- gokrat v zgodovini pripetilo, da so padale nedolžne žrtve. Toje res bila prava — revoluci- ja v malem. Napadalke ni.so naklepale ropati kakšnih dragocenosti iz osebnega koristoljub- ja, temveč so iskale zgolj možnost u teši t i neznosno pomanjkanje. Ta revolucionarni zagon je bil povsem spontan, zamišljen v napačni domnevi s plemenitim ciljem. Ni bil podkurjen po nikakšni organizaciji, niti ne zamišljen po kakih zanešenjakih, ki bi iskali zase slavo junaštva in v slučaju uspeha sebi vodilna mesta. Morda bi napadalke v svoji razbesnelosti tudi ubijale, kljub temu jih mož postave ni uklenil. Samo popisal jih je in jim povedal, da niso ravnale pravilno, da si na tak način ne smejo iskati pravice in da jih bo prijavil višjim oblastem. Upošteval je pač samo namen nasiti- ti lačne otroke. Žival v taki stiski instinktivno ubija. Mati pa je v takem instinktu obenem žival in človek in se pri takem dejanju giblje na meji instiktiv- nosti in razuma. Pri tem pa je bolj na levi stani meje, ker so instinkti pač prvotnejši in močnej- ši. Nekaj žensk z vodilno Škrinjarjevo Lizo so poklicali pred sodnika. Spoznali so jih krivim. Splošno razpoloženje pa je v tistem letu dolgo- trajne vojne z mnogoterimi stiskami bilo že toliko naostreno, da so jih po višjem navodilu samo ukorih in posvarili s pogojnimi kaznimi. Tako je tudi tokrat bil volk sit in koza cela. Potokarjevim pa ni imel kdo poravnati škode, niti dati zadoščenja za prestali strah. Pomanjkanje in beda sta vzporedno z leti vojne naraščala in neizprosno koračila svojo pot. Vsakodnevnih potrebščin, predvsem kruha in ostale hrane je čedalje bolj primanjkovalo. Mnogokrat so ljudem ostale prazne karte in nekateri nevedneži so mislili, da so Potokarje- va deca snedli več, kakor bi smeli. V resnici pa se je godilo prav nasprotno. Tudi pri Potokarjevih je bil kruh odmerjen strogo osebno in po kartah. Vse prek te mere je bilo zaklenjeno z neizprosnim ključem, ki ga najstarejša odgovorna Otilija niti za trenutek ni upala izpustiti iz rok. Tudi Potokarjeva deca hi pojdela več kruha, če bi le mogli in smeli. Na razpravi v starem sodniškem poslopju ob cesti, ki zavije pri gradu proti zahodu v stari del mestnega središča in se dviga visoko nad Dravo, so napadalke odkrito in skesano pri- znale svoje dejanje in naklepe. Potokarjevi otroci, katerim je bil dodeljen uradni zagovornik, so povedali, kakor .se je zgodilo, da so prestali mnogo strahu, da pa jim nihče ni prizadel telesnega trpljenja, ker je pomoč prišla ob pravem ča.su. Tako je razprava potekala takorekoč brez tožnika in priletni sivobradi sodnik je vstal in spregovoril: »Visko- ko ugledni cesarskokraljevi sodni stol! Kazni- vo dejanje je nedvoumno izpričano, ugotovlje- no in priznano. Nastalo je nekaj materialne škode. Nobena oseba ni bila telesno prizadeta. Nič ni bilo odtujeno . . . Liza Škrinjar, vi ste bila vzpodbudnik in kolovodja protizakonitega dejanja. V zagovoru ste navedla, da niste imele nobenega drugega razloga, niti namena, nego našititL svoje lačne starce in otroke. Pristojni občinski organi so po opravljeni raziskavi potrdili, da v prizadetih družinah resnično vlada hujše pomanjkanje in da so za delo nesposobni člani družin slabo prehranjeni. Prizadeti Potokarjevi ne navajajo posebnih obtežilnih obtožb. Liza Škrinjar. želite še kaj pripomniti? Odgovorite!« Nastala je kratka tišina. '^Gospod sodnik, tako je bilo in nič drugače.« je odgovorila Škrinjarjeva in si odkašljala hripavi glas. Gospod sodnik si je počehljal bradico in popravil črno čepico ter nadaljeval: »Ker z nobene strani ni ugovora, menim, da se vsi strinjale. V imenu cesarsko-kraljeve krone izrekam sodbo: Kolovodja napada Liza Škri- njar priznava dejanje, ga obžaluje in opraviču- je z materialno stisko lačnih otrok. Bila je sicer že predhodno zaradi podobnega prekrška pogojno obsojena in kaznovana. Pogojna doba se je že iztekla, zato jo lahko zopet znova pogojno obsodimo, tokrat na strožji zapor šestih me.secev za podaljšano dobo pogojnosti dveh let. Ostale soudeleženke so bile večinoma nahujskane in zapeljane, pa so zato zaenkrat oproščene odgovornosti. Obenem je bilo urad- no nedvoumno ugotovljeno, da Potokarjevih ne zadene nobena krivda v smislu sumničenj in natolcevanj. Poslovanje njihove trgovine in razdeljevanja aprovizacije poteka pri njih v redu in po sedaj veljavnih zakonitih predpisih. Za vf^v razdeljen materijal je predloženo pravo število odrezanih kuponov, kar so potrdila tudi posamična zaslišanja lastnikov krušnih kart. . . Zaključujem razpravo z opozorilnim pozivom k zakonitosti. Dolgotrajna vojna in njene težke posledice nas tarejo. Delajmo in molimo za zmago cesarskega orožja, za ugled naše vladavine, ki je po celem svetu tako velik!«. ... I ladarji tistih časov so gojili velik osebni kult in so se na debelo hvalisali in širokoustili z ugledom svoje vladavine, pri čemer so mislili predvsem na samega sebe. Oblačili so se pompozno in naduto, navesili so si toliko medalj, da je nekaterim zmanjkalo prostora na levem oprsju. Hvalo so jim morali peti vsi propagaiorji in časopisi. Skoraj da ni bilo dneva, da dnevniki ne bi imeli na prvih straneh njihovih slik v najrazličnejših pozah in funkci- jah. Oh različnih sprejemih, vselej pa načrtno lako, da so stali majestetično vzravnani kot sveče, kljub starosti mladeniško izprseni. dočim so njihovi gostje ponižno in občudovalno pred njimi krivili hrbte in vdano upirali svoje poglede i- njih. Fotografi so morali ujeti ustrez- ne trenutke. Bile so celo komisije podrepnikov, ki so izbirali medfotografijami najprimernejše. Omnia ad maiorem gloriam domini. Dičili so se s prebarvanimi lasuljami. Frizerji in krojači so imeli sleherni dan z njihovo nečimernostjo opravkov. Zunanji svet pa se je hudomušno nasmihal in hahljal, češ lastna hvala cena mala. Posebno še zato, ker so njihove državne blagajne bile vedno prazne in mesto zlata so zaradi previsokih izdatkov za vojaško-policij- ski ustroj bile napolnjene z dolžnimi pismi in novo natisnjenimi novčanicami brez material- nega kritja. Ves državni aparat do najnižjega občinske- ga urada je moral napihovati fanfare zahval- nic. Tako je bilo nekoč in zato. so tudi vsako najmanjšo sodbico morali zaključiti po določe- nih obrazcih . . . Razšli so .se, kot da se ne bi nikdar nič neprimernega zgodilo. Potokarjevi otroci so se poslavljali Od napadalk kakor od dobrih znan- cev in sosedov, .saj otroci ne znajo sovražiti, dokler jih civilizacija ne pokvari. Družno so odšli po bližnjici skozi šalovske gozdove proti domu na Rogu . . . Medtem je mati Terezija v bolnišnici že dobro okrevala, vendar je zdravniki niso hoteli odpustiti i' domačo nego. Od časa do časa so pri njej še vedno nastopa- la krajša obdobja, ko je ponovno zapadala v depresivna stanja. Otilija je bila še pred vojno v trgovski šoli na Dunaju in je bila vešča nem- škega jezika. Zato je ona največkrat obiskova- la mater. Tudi oče Janez je porabil v.sak še tako kratek dopust za obisk pri nesrečni ženi. Kadar je v materinem počutju nastopil slab dan. seje včasih zakrknila in ni marala mnogo govorili. Vsaka druga beseda je bila domov, domov. S takim zadržanjetn je hotela vplivati na .svojce, da bi jo rešili bolniške kletke. Tako je bil sleherni obisk ena sama žalost. Solze na obeh straneh. Najbolj pa je jokala mati, ki ni imela več druge želje, kakor domov, ali pa smrt. Igor se je krepko razvijal v pravcatega samorastnika. Z Marijo sta pridno pohajala šolo, ki se je medtem obogatila za dve mladi učiteljici. Tako se je tudi njihova šola izpopol- njevala in se približala enorazrednemu pouku. Bila sta skoraj bistrih glav, da ni bilo potrebno prekomerno učenje. Napravila sta domače naloge, potem pa k igram, ki so bile sicer primitivne in .skromne, a je kljub lemu bilo dovolj razgibavanja in prešernega veselja. Včasih pa je bilo treba na pašo kot pomožna pastirja, kadar je Lenčka imela opravka na njivi, ki se je sončila pod gozdom nad velikim travnikom v Lazih. Lenčkino budno oko je nadziralo premikanje živine in kadar sta se pastirčka preveč zatopila v igro. ju je priganja- la k zavračanju. Igorju ni bilo po volji, da je smel paslirovati samo pod nekakšnim nadzorstvom. Ko so nekega lepega dne v septembru obirali ranino v goricah, je morala Lenčka vodili težake in nadzirati delo v stiskalnici. Igor je izkoristil priliko in odgnal je v.vt' štiri rogače na pašo. Bil je kar nekam ponosen in veselo je pozdravljal sosede po vrhu. koder ga je mimo vodila pot. Nadalje vanje prihodnjič