256. SL - 5- leto. Poštnina pavSaitrana. Posamezne Številke 1 P. V Ljubljani, v tore':, 7. novembra 1922 Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 15 D Letno 180 a Inozemstvo: Mesečno 30 D. Letno 360 D Oglasi: e&ostolpna nun vrsta ®nkrat 50 para, večkrat popas JUGOSLAV % :>c. trto l C/0; 'Ce^a M kri. Uredništvo: Woltova ulica 1/1. Telefon 3#B Uprava: Marijin trg & Telefon 4* »ha se ne vračajo rntt^0 iiti znamke jr. ""V Grški zunanji minister Politis v Beogradu. VAŽNE TRGOVSKE IN POLITIČNE RAZPRAVE. RATIFIKACIJA KONVENCIJE O SOLUNSKEM PRISTANIŠČU« VARSTVO OBOJESTRANSKIH MANJŠIN. BOLGARIJI SE DOVOLI SVOBODEN DOSTOP NA EGEJSKO MORJE. posvetovali o varstvu narodnih manjšin v obeh državah. Sklenili so, naj obe dr- Beograd, 6. novembra. (Izv.) Včeraj dopoldne je imel grški minister za zunanje stvari Politis na ministrskem predsedništvu konferenco z zunanjim ministrom dr. Ninčičem in ministrskim Predsednikom Pašičem, katere se je udeležil tudi grški poslanik v Beogradu Diamandopulos. Gospodje so se razgo-varjali v popolnoma prijateljskem duhu. Na dnevnem redu so bila pogajanja O sklepanju trgov, pogodbe med Jugoslavijo in Grčijo. Sklenilo se je, naj obe državi določita posebne strokovnjake, ki naj se čimprej sestanejo v Beogradu. Na konferenci so razpravljali tudi o ratifikaciji konvencije o solunskem pristanišču, ki je bila sklenjena še pred vojno med kraljevino Srbijo in Grčijo. Na razgovor je prišla tudi ureditev solunske luke in plovbe po Vardarju, da na ta način omogoči redni promet iz Srbije do morja. Sprožila se je misel, naj bi se regulacija Vardarja in izgrad-ba solunskega pristanišča poverila kaki Inozemski družbi. Ministri so se nadalje žavi upoštevata pogodbe o varstvu narodnih manjšin in naj se morebitni ne-dostatki v izvajanju teh določb takoj naznanijo. Važno točko konference je tvorilo bolgarsko vprašanje, zlasti pa zahteva Bolgarije po dostopu na Egejsko morje. Ministri so se zedinili v bistvu, da naj Bolgarska dobi svoboden dostop na Egejsko morje. Obe državi, Jugoslavija in Grčija, smatrata, da se ima natanko izvesti Neuiliyska mirovna pogodba. Obe državi naj v tem pogledu nastopata na orientski konferenci sporazumno in naj zahtevata, da se v Lau-Sanni pri debati o Bolgariji upošteva določbe Neuillyske mirovne pogodbe. Na razgovor je prišlo tudi vprašanje Tra-kije in rekrutiranja prebivalstva po turških oblastvih. Na konferenci je bil med zunanjim minitrom Politisom in zastopnikoma naše države dosežen popolen sporazum. Sestanek akcijskega odbora zagrebškega kongresa. NADALJEVANJE DELA ZAGREBŠKEGA KONGRESA. PRAVILNIK O JUGOSLOVANSKIH KLUBIH. SESTAVA ZAČASNEGA GLAVNEGA ODBORA. VOLITVE IZ VRŠE V ALNEG A ODBORA. Zagreb, 6. novembra. (Izv.) Akcijski odbro kongresa javnih delavcev je sklical za včeraj , nedeljo dne 5. nov., sestanek udeležencev zagrebškega kongresa, na katerem se je razpravljalo o ustanovitvi jugoslovanskih klubov. Na tem sestanku so bili navzoči številni delegati iz Beograda, Zagreba. Ljubljane, Sarajeva. Splita, Maribora itd. Osem povabljenih gospodov je poslalo na sestanek pisma, v katerih izjavljajo, da soglašajo z vsemi sklepi, ki bodo sprejeti, ker Jim ni mogoče priti osebno v Zagreb Na tem sestanku se je sklenilo sledeče: l. Sprejeto je bilo poročilo o dosedanjem delovanju članov kongresa. 2. Sprejet je bil pravilnik o organizaciji jugoslovanskih klubov. 3. Dosegel se je sporazum c sestavi začasnega glavnega odbora, čigar konstituiranje se objavi v kratkem. 4. Izvedle so se volitve začasnega izvrše-r valnega odbora dvanajstih članov, ki naj dotlej vodi vso akciio. Kurluazvii s»©xdraw ka Mussolinija dr. Niniiiu. NOVI ITALIJANSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK ŽELI POGLOBITEV PRIJATELJSKIH ODNOŠAJEV Z NAŠO DRŽAVO. Beograd, 6. novembra. (Izv.) Italijanski opravnik poslov Sumonte je včeraj dopoldne posetil ministra za zunanje stvari dr. Ninčiča, ki mu je predložil brzojavko, ki jo je prejel od ministrskega predsednika Mussolinija- V tej brzojavki izraža predsednik italijanske vlade pozdrave dr, Ninčiču. Obenem izjavlja, da je želja italijanske vlade, da ostanejo med obema državama prijateljski odnošaji. in da se še poglobe. Kasneje je minister za zunanje stvari dr. Ninčič poslal brzojavko jugoslovanskemu poslaniku v Rimu Antonijeviču, v kateri mu naroča, naj poseti ministrskega predsednika Mussolinija in mu v njegovem imenu izreče zahvalo za tople besede prijateljstva. PrHoiba demokratskega poslanca sopar ministra Pribiievila. ŠKANDAL 400 UČITELJSKIH PREMESTITEV NA HRVATSKEM. Beograd, 6. novembra. (Izv.) Demokratski poslanec Pavle Angjelič je poslal ministru za prosveto Svetozarju Pribičevlču pismo, v katerem se pritožuje nad postopanje nadrejenih obla-stev proti učiteljem in učiteljicam na Hn atskem, ki se brez vsakega pravega vzroka premeščajo iz kraja v kraj. Pismo navaja, da je bilo v zadnjem letu nad 400 učiteljev in učiteljic brez vsakršne krivde odpuščenih, premeščenih ali upokojenih. Učiteljice iz najboljših rodbin na Hrvatskem so šolska oblast-va premeščala v hribovske kraje, kjer ni ne poti ne prometnih sredstev, to pa samo radi tega, da bi jih na ta način prisilila, da podajo ostavko na svoje službe. Poslanec Angjelič vprašuje v tem pismu ministra Pribičeviča, ali mu je vse to znano in kaj namerava ukreniti, da se te krivice odpravijo in da se oškodovanim učiteljem in učiteljicam da primerno zadoščenje. Volitve v angleško spodnjo zbornico LLOYD GEORGE ZOPET IZVOLJEN. iz Irske (ulstrovcev), 5 liberalcev, 5 narodnih liberalcev, 5 kandidatov angleške delavne stranke in J nacionalist. AVDIJENCA GRŠKEGA ZUNANJEGA MINISTRA POLIT1SA Beograd, 6. novembra. (Izv.) Včeraj popoldne je kralj Aleksander sprejel grškega zunanjega ministra Politisa. — Avdijenci je prisostvoval tudi jugoslovanski minister za zunanje posle dr. Ninnčič. KOSILO NA CAST GRŠKEMU ZUN. MINISTRU. Beograd, 6. novembra. (Izv.) Predsednik vlade Pašič je priredil na čast grškemu ministru za zunanje posle kosilo. Med udeleženci je bil tudi pomočnik zunanjega ministra Gavrilovič in poslanik v Parizu dr. Spalajkovič. ki se te dni mudi v Beogradu. Grški minister Politis se je zvečer povrnil v Atene. ODLOČILNA RAZPRAVA GLEDE NOVE NARODNE SKUPŠČINE. Beograd, 6 novembra. (Izv.) Radikalni in demokratski klub sta za danes sklicala sejo, na kateri bosta definitivno sklepala o delovnem programu narodne skupščine, ali pa o odstopu vlade, oziroma o njeni izpopolnitvi. VOLITEV NOVIH ČLANOV FINANČNEGA ODBORA. Beograd, 6 novembra. (Izv.) Za danes dopoldne je sklicana seja narodne skupščine, na kateri naj se izvolijo novi člani finančnega odbora. Demokratski kandidati za člane tega odbora so bili določeni že na sobotni seji demokratskega kluba, dočim radikalni klub svojih kandidatov še ni definitivno določil. SEJA RADIKALNEGA KLUBA O POLITIČNEM POLOŽAJU. Beograd, 6. novembra. (Izv.) Radikalni klub je imel včeraj dopoldne sejo, na kateri' se je bavil s političnim položajem. Vnela se je daljša debata, ki pa ni dovedla do nikakih pozitivnih sklepov. Ministrski predsednik Pašič je prišel šele k sklepu seje, ker se je prej ni mogel udeležiti. DOLOČANJE DELOVNEGA PROGRAMA NARODNE SKUPŠČINE. Beograd, 6. novembra. (Izv.) Klub radikalnih poslancev je sklical za danes dopoldne poslance k plenarni seji, na kateri naj bi padla odločitev o na-daljnem postopanju stranke in o delovnem programu narodne skupščine. RAZPRAVA V DEMOKRATSKEM KLUBU TRAJA DALJE. Beograd, 6. novembra. (Izv.) Včeraj dopoldne ob 10. je demokratski klub nadaljeval razpravo o političnem položaju. Nekateri poslanci so poudarjali potrebo, da sedanji čas ni umesten za izbruh vladne krize. Predlagali so, naj bi demokratski in radikalni klub določila delegate, ki naj ugotovijo delovni program narodne skupščine za jesensko zasedanje. Na razgovor je prišlo tudi vpiašanje agrarne reforme, ki je potrebna predvsem v Dalmaciji, kjer je neurejeno agrarno stanje dovedlo do neljubih dogodkov. Tekom debate so se pojavile razlike med zastopniki posameznih pokrajin. Večina poslancev je bila zato, da se morajo nekatere osebe v ministrstvu za agrarno reformo zamenjati. Opoldne je bila seja zaključena in se nadaljuje danes dopoldne ob 10. ITAL. VELEPOSLANIK GROF SFOR-ZA V RIMU. Rim, 6. novembra. (Izv.) italijanski veleposlanik v Parizu grof Sforza je v soboto zvečer dospel v Rim, kamor ga je brzojavno pozval ministrski predsednik Mussolini. Včeraj dopoldne je z njim delj časa konferiral. Oba državnika sta zlasti razpravljala o orientski mirovni konferenci, ki se ima otvoriti dne 13. t. m. Politika zadrgnienega Seibdca. (Dopis iz trgovskih krogov.) Velecenjeni gospod urednik!. Oprostite, da Vas nadlegujem s sledečim dopisom, vendar pa se ni zdi, da }e stvar vredna objavljeni«. Včeraj zvečer sem po svoji stari navadi šel v »mojo« gostilnico na četrtinko vina. Nisem se še dobro vscdel In že Je stopil v sobo bosonog deček in podtaknil našemu omizju cel kup letakov. Pozneje smo jih našteli 55 — dečka je očividno zeblo. iz radovednosti sem vzel enega od 5S letakov v roke In ga pričel čltati. Seveda sem ga takoj odložil, ker sem že po prvem stavku videl, da gre za ponatlsk »Jutro-vlh« zank. Pa sem se zamislil. Že včeraj je Vaš cenjeni "st opozoril na stare metode in taktike Žerjava pri zadnjih volitvah v konstituanto, je izdal svoje »generalovo zadnje po Mo«, v katerem je zagrozil javno, da bo vsakemu svojemu političnemu neprijatelju zadr;-’l želodec. Kakor se vidi iz pred menoj ležečih letakov, je ostal gospod gen ' sam sebi zvest. Svoji klijenteli (vsaj le on trd.',o prepričan, da je trgovski in obrtniški stan njegova klljentela) razglaša, da ne bo več interveniral proti različnim zlorr’ ako se mu tl stanovi brezpogojno ne podvržejo. Gospod dr. Žerjav se je s h f; -o Izrekel za politični protekcijonizem. r%- pozab-Ija, da mora biti politik In s'--"’;:?, ki p•-stane minister, minister cel^pne države, to se pravi, celokupnega na1" * in vseh stanov, ki ga tvorijo- Mož, ki !*» Čuvar zakona o zaščiti države in v-—*- blag obiti vseh državljanov, ta mož se drzne zopet dvigniti svojo lijakarsko gajžlc nad ttstlmi ljudmi, ki nočejo v njegov koleselj. Tako prihajamo zopet v do’”) lutrovskega protekcijonizma. Do danes so se ti mogotci dovolj izkazali, kaj premorejo In kaj zamorejo. Trgovci In obrtniki, ki so se nanje ti gospodje že Itak v«'’ bračall, vedo, da pri sedanjem režimu pri gospodih carinikih tud! vsesamoseočni dr. ?. ! ;v zaleže bore malo, in vedo, da pri gospodih carinikih pomaga samo geslo: »vadi pare, breU In proti tel politiki, ki so jo uote ali nehote upeljall gospodje pri f* ’ »Jutro London, 6. novembra. (Izv.) Pri volitvah v spodnjo zbornico, ki so se začele v soboto, je že izvoljenih gotovo Število kandidatov v onih volilnih okrajih, v katerih piotistranke niso postavile kandidatov. Po sedaj znanem izidu 10 izvoljenih 32 unionistov, 10 unonistov Prejšnji ministrski predsednik Lloyd George je zopet izvoljen, ravno tako tudi nekaj ministrov sedanje vlade. MARCHESSE DELLA torretta ITAL. POSLANIK V BERLINU. Rim, 6. novembra. (Izv.) »Giornale Roma« poroča, da je bivši minister zunanje stvari jnarchesse della Torretta imenovan za Italijanskega podanika v Berlina jAVNA VARNOST SE NA GRŠKEM RUŠI. Atene, 6. novembra. (Izv.) Varnost rut Grškem je vsak dan slabša. Ljudstvo je vedno bolj nezadovoljno. Vlada *e ukrenila vse potrebno, da prepreči oovq katastrofo, ki utegne doleteti Gr-*ko, ako oblastva ne bodo mogla več obvladati množice vojaških beguncev, ki prete izzvati nemire. Vlada marljivo zasleduje osebe, ki so krive poraza grških čet v Mali Aziji in so tako povzročile nesrečo, ki je zadela domovino. POROKA BIVŠEGA NEMŠKEGA CESARJA VILJEMA II. Doorn, 6. novembra. (Izv.) Včeraj dopoldne se je civilno poročil bivši nemški cesar Viljem II. z grofico Schonaich-Carolath. Civilni poroki je prisostvovalo le nekaj prič iz'cesarjeve okolice. Po civilni poroki se je razcesar poročil v svojem gradu Amerongenu tudi cerkveno. Borzna poročila. Curih, 6. novembra. Berlin 0.09, New York 544.50, London 24.32, Pariz 37.4U, Milan 22.85, Praga 17.30, Budimpešta 0.22, Zagreb 2.20, Sofija 3.725, Bukarešta 3.40, Varšava 0.04, avstrijske krone 0.0072, avstrijske krone 0.0074. Zagreb, 6. oktobra. Devize: Berlin 0.088^-1.18, Dunaj 0.00827—0.00887, Bukarešta 40.25—41.75, Italija 258—262, Lonuon 274.50—279.50, New York 61.50 —62.50, Pariz 427.50-432.50, Praga 19S.50—201.50, Sofija 38—40, Švica 1130 1140, Budimpešta 2.37—2.67, Stockholm 0—1650, Kristijanija 0—1130, Amsterdam 0—2425, Varšava 0.43—0.53, Ko-danj 0—1210, Bruselj 390—395. Valute: ameriški dolarji 60.50—61.50, bolgarski levi 38—0, češkoslovaške krone 195.50 —198.50, angleški funti 269.50—274.50, francoski franki 417.50—422.50, nemške marke 0.88—1*18, romunski leji 3925 —40.75, švicarski franki 1110—1120, italijanske lire 254—258, madžarske krone 250—0, belgijski franki 380—0; flfc Co*« nastopamo mit Ml hočtu.j enkrat za vselej, da ima trgovec in obrtnik tud! pri dobavi svojega blaga postavzajamčene pravice. Razumljivo je, da stranka, Id že a4 svojega rojstva sem sploh ni bila nikdar zasidrana v ljudstvu, ampak je samo računala In se podrepnliko pot ego v aD za protekcijonizem beograjske porodlce — M drži svojo mogočno roko tu II -‘id vso od države plačano cariniško družbo — da ta struja ve, da mora izigrati vse svoje, pa magarl še tako slabe karte. In na vsaki njeni karti je zapisano: teror — nasilje! To pa je le lloglrana moč In le kdor 1« neumen, verjame, da jo še Imnjo. Taisto politiko zadrgnjenega nasprotnikovega želodca je vodil " ' čas blago- pokojnl in zadnji čas zopet str 2:21 g. dr. Ivan Šušteršič. V Šušteršiče vi tradiciji imamo na Slovenskem edino eno strujo, te je JDS. Tradicija zadrgnjenega želodca; te je najvišje geslo današnjih slovenskih do-mokratov. To smo povedali samo zato, da se ee bo slepomišilo In ne v kalnem ribarilo. Eno pa je, na kar je dr. Žerjav pozabit In to je dejstvo, da niso trgovci in ‘■rtnlkl morda na svetu radi ministrov da mi trgovci in obrtniki volllcl in da se morajo ministri ravnati po svojih volllclh in da morajo ministri odleteti, kadar jih volllcl več ne marajo. To je na primer storil prdd kratkim tekom dveh ur, ko je za to zvedel; za spoznanje večji mož, kot ' dr. Gregor Žerjav — Lloyd George. Da n te demokratske formule gospod dr. Gregor Žerjav prav nič ne razume, to vedo t"d* 'ali trgovci In obrtniki in do tretjega decembru tega ne bodo pozabili! Svetopisemski rek pravi: »Kdor hodi c mečem okoli, bo z mečem p ' -inčanl« AH po domače: Politika zadrgnjenih želodcev pri na# prav gotovo ne bo uspela- J. J. P. s. Oprostite, da se«* na- pisal stvar kar na »Jutrove« la* take* Trenotno nimam drugega papirja pri roki. J. J* Odstranitev turškega sultana Mehmeda V. PROTEST SULTANA PROTI VELJAVNOSTI DETRONIZACIJE. PARIŠKO ČASOPISJE ZA ZAŠČITO 1NOZEMCEV V TURCIJL ške velesile določile pravilnik v zaščito inozemcev v Turčiji. Pariz, 5. novembra. (Izv.) Kakor poročajo listi iz Carigrada, je sultan Meh-med V protestiral proti sklepu velike narodne skupščine v Angori, da ga smatra za odstavljenega. Sultan izjavlja v tem protestu, da ne priznava veljavnosti tega sklepa, ker mu manjka zakonite podlage. Pariz, 5. novembra. (Izv.) Časopisje se obširno bavi z detronizacijo sultana Mehmeda V. »Petit Parisien« objavlja daljši članek, v katerem pravi, da sklep velike narodne skupščine v Angori, ki proglaša odstavitev sultana, ne bo mogel mnogo uplivati na rešitev vprašanja bližnjega vzhoda, pač pa se utegne položaj poostrid, ako bi angorska vlada poslala v Carigrad svoje čete, predno se sklene definitivni mir. Zaradi tega naj bi zavezniške sile vztrajale na sporazumu in naj bi se ne vmešavale v spor med angorsko vlado in sultanom. »Echo de Pariš« meni, naj bi zavezni- Carigrad, 6. novembra. (Izv.) Spričo novega položaja so zavezniški vrhova! komisarji že včeraj storili potrebne korake, da se ohrani red in mir v mestu. Prebivalstvo je manifestiralo pred star novunji vrhovnih komisarjev in zahtevalo, naj se sultan odstavi Carigrad, 6. novembra. (Izv.) Včeraj je bilo v glavnem mestu In v predkra* jih več manifestacij, ki so končale s krvavimi spopadi. Bilo je mnogo mrtvih in ranjenih. Veliki vezir Teviik paša j« izjavil, da je sultan zelo potrt, vendar pa ne namerava odstopiti, ampak se hoče pred vsem narodom opravičiti in braniti. Carigrad, 6. novembra. (Izv.) Iz An-gore prihajajo vesti po katerih namerava velika narodna skupščina stavi# sultana in ministre carigrajske vlade pred sodišče. Vzpostavitev enotne Turčile. Pariz, 6. novembra. (Izv.) Angorska vlada le sporočila ministrom carigrajske vlade, da bo postopala proti njim, ako takoj ne odstopijo, kot proti veleizdajalcem. Zaradi tega je vlada v Carigradu včeraj odstopila. Rifaat paša, ki je kot guverner angorske vlade prevzel oblast v Carigradu, je naznanil zavezniškim vrhovnim komisarjem, da je odslej v vseh vprašanjih v Turčiji pristojna edinole angorska vlada. Pariz, 6. novembra. (Izv.) »Agence Havas« poroča iz Carigrada, da je vlada odstopila. Angorska vlada je pooblastila Rifaat pašo. naj prevzame v njenem imenu upravo mesta. Pariz, 6. novembra. (Izv.) Iz Carigrada poročajo, da je angorska vlada sklenila pogodbo z zastopniki Sirije, takozvano arabsko zvezo. Ta pogodba Carigrad, 6. novembra. (Izv.) Razmere meci carigrajsko in angorsko vlado ter zavezniki so se zelo poostrile. Angorska vlada je poslala zavezniškim velesilam noto, v kateri zahteva, stu zavezniki takoj odpokličejo svoje Čete iz Carigrada. Zavezniški vrhovni komisarji pa so angorski vladi sporočili, da morajo v sedanjih razmerah odkloniti to njeno zahtevo, naj se ukine vojaška zasedba Carigrada. Pariz, 6. novembra. (Izv.) Iz Angore poročajo, da namerava vlada velike narodne skupščine zahtevati na orientski konferenci v Lausanni, naj dobi Turčija one meje, kakor jih je Imela pred izbruhom vojne. SPOPADI MED ANGLEŠKIMI PA-TROLAM1 IN MANIFESTANTI V CARIGRADU. Carigrad 6. novembra. (Izv.) V soboto so se v Galati spopadle angleške patrole in množice, ki so manifestirale za angorsko vlado. Pri tem spopadu je bil en Anglež In pet Turkov ubitih večje število oseb pa ranjenih. Nove podlosti. Trst, 4. novembra. Ob nastopu na svoje važno mesto, Je ministrski predsednik, minister za notranje in zunanje zadeve, ekscelenca Mussolini izjavil, da mora biti sedaj v deželi mir in red in da se mora za-početi z resnim delom. Nekateri lahkoverni naši ljudje so zares mislili, da so Mussolinijeve besede iskrene in težak kamen se Jim je odvalil od srca. Ali prenaglili so se s svojim lahkovernim sklepom. Pošten človek verjame v pravico, četudi je stokrat prevaran ln ukanjen. Orof Sfor7a, Italijanski poslanik v Parizu pa se ni pustil preslepiti od Mussolinijevih besed, zato je podal de-misijo. Isto je storil tudi poslanik v Berlinu. Oba sta izjavila, da ne moreta zaupati Mussoliniju, zato nočeta prevzemati nobene odgovornosti in rajši odstopata od važnega mesta. Besede, ki jih je izgovoril Mussolini o miru in redu, so bile pač prazne fraze. Izrečene so bile pač samo zaradi lepšega. Da je to resnica, dokazujejo dogodki zadnjih dni. Odkar so prišli fašisti do vlade, divjajo še huje! Naše ljudstvo ni nikjer varno pred njimi. Kamor pride ta faši-stovska drhal, izvaja nad našim ljudstvom nasilje v najrazličnejših in podlih oblikah. Da ne poreče kdo, da so +udi moje besede prazne čenče, hočem navesti samo nekaj slučajev iz zadnjih dni: V sredo popoldne je prihrumelo na kamionih v Trebče pri T/**n kakih 200 fašistov. Vso pot med vn-7njo so streljali z revolverji in puškami na desno In levo. Med potjo so tudi ustavljali potni’ e, jih rreiskovali in pretepali. V Trebčah so udirali v hiše, preiskovali • so ljudi, ki so morali držati oke kvišku, prebrskali so vse sobe in iskali orožja, ki ga seveda nisc našli nikjer. Ko so preiskali vso vas in mnoge ■pretepli, so odšli v društveno gostilno, ki Jo vodi g. Kralj ter prisilili krčmarico, da jim kuha in peče. Oocrv>^inja je morala poklati vso perotnin*' ir .;'m io pripraviti za večerjo. Obljubi') *r>, da plačajo 50 st. za osebo, pozneje r-o zvišali na 80 st. Zrli so in pili. jim je vsega ostalo. Okrog dveh po "olnoči je prenehala pojedina in so odšli ne da bi plačali niti stotinke. V vasi le o«:tal samo oddelek za stražo. Isto so naredili v društva: gostilni »Jadran« pri Sv. Jakobu v Tr-.tu. Isti dan so prihrumeli tudi v Sveti Križ in prisilili vaškega duhovnika, da je ponil steklenico ricinovega olja. V soboto je prihrumela skupina fa-šistovskih banditov v Bukovico ter izsilila od tamkajšnjega opekarnarja Pahorja 12.000 lir ter vse dragocenosti. Poslanec Šček In dr. Besednjak sta vsled tega dogodka protestirala pri fa-šistovskem voditelju Heilandu v Gorici, a reklo se jima je, da tega niso storili fašisti, ampak navadni banditje. V četrtek so nekemu slovenskemu železničarju v Barkovljah vlili s silo steklenico olja v usta. Moral je popiti in si je rešil življenje s tem, da je kasneje olje umetno izbljuval. Isti dan (2. nov.) so fašisti razpustili občinski svet v Lokvi pri Divači ter imenovali nekega Muho za izrednega komisarja. Fašisti so nato udrli v hiše, pretepali in preiskovali ljudi. Domačina Placerja so pretepli in ga prisilili z samokresi, da je popil steklenico ricinovega olja. Isto infamm>, podlo početje z oljem so izvedli tudi nad mnogimi drugimi vaščani. Da to podlost, nizkotnost italijanske duše vsaj nekoliko opraviči, piše današnji »II Piccolo dela Sera«, da so izvajali fašisti v Lokvi lekcije, ker so našli pri Placerju 20 samokresov in več eksplozivnih snovi. Ta trditev je seveda enostavna laž. V Postojni so tudi razpustili občinski svet. Včeraj so pridrveli fašisti v Sežano ter uničili sežansko čitalnico. Mnogim osebam so prisilili piti olje ter jih pretepali. Fnaka podla dejanja -.o Izvrševali tudi drugod — kdo bi našteval in naštel vse slučajel Namesto miru in rida se uvaja pod fašistovsko vlado prava španska Inkvizicija. Tako delajo z našim narodom. tako ga ponižujejo. Ali niso ta početja lepo zrcalo nizkotne italijansk" duše? Ali resnično ni pcrr.r»či za našo uro-do? Ali je n9rod v Jugoslaviji brez sr ca? Ali je v Jugoslaviji res vse otope »o? Kje st" mestni sveti, politiki, državniki — ali ste brez glasu? Ali S2 r.? da vsaj protestirati, krikniti, da bo vedela vsaj tujina o bestialnosti, ki se Izvaja nad nami? A,i s? res ni mogoče pritožiti pri Zvezi nr.-odov, pri ljudmi svetovnega slovesi, ki imajo srce in vplivno besedo ..? Nobene pomoči?? Mi in Grška. V balkanski vojni Je bila Orška članica »Balkanske zveze« ter se je borila ramo ob rami s svojimi bokr.rskimi, Črnogorskimi in srbskimi nr vezniki proti Turčiji. Na srbski strani j? stala tudi v drugi balkanski vojni ter Iztrgala ob tej priliki Bolgarom lep kos Trakije in Makedonije. Po drugi balkanski vojni sta sklenili Srbija in Orška še tesnejšo politično in vojaško zvezo in ob tei priliki se je Orška obvezala prihiteti z vsemi silami na pomoč svojim srbskim zaveznikom, če bi bili ti napadeni od kogarkoli. To se je dogodilo kmalu, kajti že nekako leto dni po sklenitvi te pogodbe je navalih na Srbijo a vsi "»-ogrska monarhija ter začela s tem »vetovno vojno. Srbija je prišla v naj»e*ji položaj In v dnevih, ko bi morala stati Orška z vso svojo oboroženo močjo za Francijo, ki stoji že dolgo v zelo napetih odnošajih z Grško, naš zunanji urad je bil pa doslej še vedno najpo-slušnejši sluga pariških mogotcev. Dokler stoji na čelu vlade stari Pašič sicer kake zakulisne igre in presenečenja nikakor niso izključena, upamo pa, da nas beogradska zunanja politika vsaj topot ne vara. Temu rezerviranemu stališču našega zunanjega urada bi mogli za enkrat le pritrjevati, kajti samo po sebi je umevno, da nimajo za nas nobene realne vrednosti zavezniki, ki so izpolnili svoje zvezne pogodbe tako* kakor so jih Grki ob svetovni vojni. V tem pogledu je gotovo boljši odkrit nasprotnik, kot pa nezvest zaveznik, ker v takem slučaju vsaj vemo pri čem da smo. Sicer bi pa kake trajne zveze z Grško tudi mi ne mogli vzdržati, kajti jasno je, da se južna Srbija in Makedonija ne bodeta mogli nikdar odreči svojim aspiracijam — na Solun, ki oomeni za tamošnje pokrajine isto, kot za ras Trst in Reka, če ne še več, kajti vse te pokrajine nimajo danes sploh nobenega lastnega izhoda na morja. Le čudimo se voditeljem naš^ zunanje pol'tike, da niso znali izrabiti že sedanje situacije na Grškem :n *' orijentu sploh ‘er si pridobiti čim največjih koncesij v solunskem pristamšču. Dinastični oziri bi ne mogli in ne smeli igrati dandanes prav nobene vloge več, kajti interesi narodov in držav stoje višje kot pa rodbinske zveze poedinih dinastij. Končno seveda tudi ne moremo pozabiti, da ima danes vsa severna Grška precejšnjo — slovansko večino prebivalstva. V balkanski vojni si je zavojevala Grška lepe dele južne Makedonije in Trakije, kjer je prebivalstvo v veliki večini slovansko, nato turško in šele nazadnje grško. Samo po sebi je umevno, da je naloga Jugoslavije že v dogledni bodočnosti združiti in politično zediniti prav vse južne Slovane v eno veliko državo — Jugoslavijo in da ne bo mogla mirno gledati, kako grški šovinizem z nasiljem in terorizmom raznaroduje naš živelj, ki je pripadel Grški. V tem pogledu so Grki popolnoma podobni Italijanom. Če torej stvarno premotrimo vse naše odnošaje z Grško, tedaj vidimo že na prvi pogled, da nimamo nobenega povoda, da bi se navduševali za kake trajnejše in intimnejše zveze, še manj pa seveda, da bi se morda še sami eksponirali za grške interese. Politika lojalnega sosedstva za enkrat popolnoma zadostuje, obenem naj pa Grki vedo, da se mi živo zanimamo za usodo svojih rojakov, ki žive za enkrat še v mejah Grške, kakor tudi to, da je Solun narrvso izhodišče Makedonije na morje. Politične vesti. svojimi srbskimi zavsrnlki, Je osta’a lepo v zapečku ter koketirala z Viljemom. Venizelos je sicer »simpatiziral* z entento, a vse te ti..ipatlje so bil: brez vsakega večjega praktičnega učinka — Grška Je osts>^ doma, pusti'a Srbijo v najstrašnejših t.anutkih na cs-dilu In prelomila točno !n jasno zvezno pogodbo. Te remiscence na-f vstajajo danes, ko je prejel že smešno napihnjeni grški imperializem na maloazijskih beliščih zasluženo Ickciio I:i ko pritiska grški poslanik v Be!?rr.du neprestano na kljuke našega zunanjega ministrstva ter moleduje za pomoč proti Kc-malu in Bolgariji. Vsa Ninčičeva zimama politika glede na orijentsko vprašanje je zavita sicer precej v meglo, *>. Vie kaže, da sprejema grške emisarje vendarle s precejšnjo rezervo, je z ozirom na Na to odgovorite! Mesto da »Jutro« venomer govori o dezerterjih in po stari navadi vodi več ali manj samo isebni boj, naj se raje bavi s stvarmi, VI so načelne važnosti. Tako na primer ■>Jutro« še do nanes ni izpodbilo opravičene kritike, -jle-e nedemokratičnega volilnega reda. Nov občinski volilni red, ki izključuje čist proporc je delo z. dr. Žerjava. Nov obč. volilni red ne povzroča samo krivično zastopstvo občinstva na mestri upravi, ampak daje tudi možnost Nemcem, aa si osvoje Maribor, Celje in Ptuj. S ciničnim zavijanjem se ne bo odpravi- lo te neodpustljiva pogreške »derokra-tov« na načeli demokratizma, kakor •'.udi ne krivd', ca zgubimo važi:^ slovenske postojanke na ogroženi severni eržavni meji. Dalje še do danes ni opravičilo »Jutro« 'Jejstva, da hoč: ?>oven-rka JDS razkopati Slovenijo in potisniti Ljubljano na stalež provincijalntia mesta. Z razkosanjem Slovenite preneha biti Ljubljana kulturno in gosiodarsko .vredišče našega naroda. — Še enkrat: ?Ju*/o« se naj raje peča s te;nt vpra-čanji, ki glcbcii” nadevajo interese ljubljanskih občanov Ln interese slov?nske-tj.i naroda, in r.aj opusti prazno besedno umetničenje in vedne čenčarije o dezerterjih demokratske stranke, ker je to in-tsrna zadeva razpadajoče JDS, in ljubljanskih volllcev prav nič ne briga. »Nepošteni«. Narodni socialisti so po zatrdilu »Jutra« »nepošteni« zato, ker ne sredo samostojno v volilni boj. NSS je 'nepoštena«, ker nočsteK časa, ki so učili in razločevali stol platonsko in dialektično krščanst)l0'eka Zoper svobodo znanosti s® ® - - papež Pij IX v svojem nagovoru z ^ 9. inrriia lrn nravi: »SOVf«** 9. junija 1862. ko pravi vere znanost emancipiratl se ne sramujejo trdlU das» >st emancipiratl (osvobo«5« štev. 256. Prejemkov zasebnih nameščencev, je °Sividno tiskovna pomota, ker se more določilo tega člena uporabljati edino le * 2vezi s čl. 139 fin. zakona. Po čl. 139 j® oproščene davka tudi draginjske do-“kde zasebnih nameščencev, kolikor ne Presegajo pri enakih družinskih raz-merah draginjskih doklad državnih nameščencev. Splošnega merila se za oblačenje službenih prejemkov zasebnih nameščencev ne more postaviti, ker se |*yna odmerna podstava po številu družinskih članov in draginjskem razredu, Po katerem dobivajo oziroma bi dobivali državni nameščenci v dotičnem kraju draginjske doklade. Zaradi točne ^formacije je dobro obrniti se na pristojno davnčno okrajno oblastvo. (Glavarstva, davčna administracija v Ljub-Uanl Poinen te ugodnosti je velik. VI. Plačarina. Plačarina ':c po čl. 155 str. 3 finančna zakona za 1922/1923 ukinja. Odirava pomenja bistveno olajšanje davčna bremena '/asebnih nameščencev. V. Davščina ua tantijeme. Osebe, nameščene s službeno po-iodbo proti stalni plači kot vodilni direktorji delniških družb in komanditnih delniških družb so bili do konca 1. 1921 Klede prejemkov, ki so jih dobivali od družbe kot upravni svetniki itd. zavezani plačarini. Vsled odprave plačarine določa čl. 154 odst. 3 finančnega zakona, da so ti prejemki zavezani brez ozira na Službeno razmerje prejemnikov davščini na tantijeme. VL Ivalldski davek. a) Po čl. 85 finančnega zakona za teto 1920/1921 se invalidski davek ni pobiral od onih hranilnih vlog pri derarnih Svodih, katerih letne obresti niso zna-lale več nego 20 Din. V finančnem zakonu za 1. 1922/1923 (čl. 118 zadnji odstavek) je meja davčne prostosti zvi-*ana na 100 Din. b) Po čl. 117 finančne-ta zakona je pobiranje invalidskega davka za enicrat omejeno na davčne Predpise do konca 1. 1922, odnosno za *as do 31. julija 1923. VII. Davek na poslovni promet S čl. 116 finančnega zakona za leto 1922/1923 se popolnoma izpreminja čl. Ji zakona o davku na poslovni promet. Spremenjeni člen v bistvu le poojstruie Pravilnik o tem davku, da so upravičeni zahtevati knjigo opravljanega prometa s Pristankom davčnega odbora edino le Predstojniki davčnih oblastev. Kdor ne jlgodi pozivu predstojnika davčnega ob- lastva, Izgubi pravico pritožbe proti odločbi davčnega odbora, s katero ta sam oceni višino opravljenega prometa. Davčni zavezanci so dolžni hraniti knjigo opravljenega predmeta dve leti po izplačilu davka za vsako posamezno dobo, plačilo pa se smatra za pravilno izvršeno, ako se davčnemu zavezancu v enem letu po plačilu ne prijavijo pomisleki glede pravilnosti prijave ali vodstva knjig. -f Dovolila za izvoz efektivnih frankov se ne bodo več izdajala. Glavni inšpektorat finančnega ministrstva namerava prenehati izdajati dovoljenja za izvoz efektivnih francoskih frankov. Ta zabrana bo trajala dotlej, dokler se ne bo moglo popolnoma zadovoljiti vsega velikega povpraševanja po francoskih frankih na domačem trgu. -{- Ugodnosti pri transportu življenjskih potrebščin za pasivne kraje. Prometni minister je dovolil zahtevane ugodnosti poljedelskemu ministrstvu in ministrstvu za socijalno politiko za prevoz živil in živinske hrane. Vsako od teh dveh ministrstev dobi 3000 vagonov. -j- Ustanovitev »Splošne gospodarske zveze v Jugoslaviji« v Osijeku. Na konferenci vseh gospodarskih organizacij mesta Osijek, ki se je vršila 8. okt. t. 1., se je sklenilo ustanoviti »Splošno gospodarsko zvezo v Jugoslaviji«. Konferenca je sprejela projekt, ki ga je izdelal zbornični svetnik Hinko Siro-vatka. Za izvedbo tega sklepa je bil izvoljen peseben odbor. H- Zvišanje cen za <>dkup tobaka. Finančni minister je odobril odločbo uprave državnih monopolov, da se povišajo letošnje predvidene cene za odkup tobaka od producentov. To povečanje se izvrši zaradi tega, ker vsled zelo izpremenjenih gospodarskih razmer v naši državi predvidene cene za odkup tobaka letošnje žetve nis zadostne, da bi zadovoljile interesom producentov. Povišanje cen se bo izvršilo v taki meri, da bo popolnoma zadovoljeno opravičenim zahtevam producentov. ■+• Kurjenje železniških vagonov. Prometno ministrstvo je imenovalo komisijo, da pregleda vse potniške vagone. Vsi vagoni, pri katerih napravama kurjenje ne učinkuje, bodo odposlani v delavnice, da se jih popravL -*■- Prostovoljna dražba 1 vagona bačkega ovsa 10.000 kg se vrši v sredo b. 11. t. 1. ob 11. uri dopoldne na državnem kolodvoru v Ljubljani poleg to-vorre blagajne. Dnevne vesti. — Izjava. Po nalogu pokrajinske Uprave je naročil oddelek ministrstva ta prosveto in vere višjemu šolskemu Ivetu v Ljubljani, da razpošlje na vse Irednje šole sledečo okrožnico: »Po taslišanju udeležencev na zletu slov. abiturijentov, ki so v minulih glavnih Počitnicah poleti 1922 potovali po naši državi In prejeli v ta namen znaten prispevek pokrajinske uprave, je brez-flvomno ugotovljeno, da so se marsikateri Izmed njih vedli na potovanju, zlasti po Srbiji, nadvse škandalozno. Ob-Ulovaje moram posebno povdarjati, da »o se ti predstavitelji slovenske omla-dine, ki tako radi oponašajo Srbom ne-flostajanje kulture ter jim očitajo balkanske navade, razkazovali ošabnost, flagnenje k pijančevanju in ponočno razgrajanje ter neotesanost in sirovost, najgrše lastnosti, s katerimi so onečastili in osramotili slovensko ime. — Poleg tega pa so se nekateri tudi v političnem oziru vedli netaktno, ker so protestirali, ko je neki slov. profesor govoril v Srbiji v navzočnosti Srbov v *v. pisma in avtoritete cerkve«. — V »Vojem pismu monakovskemu nadškofu * dne 21. dec. 1863. pa piše glede svobodne znanosti takole: »Vemo tudi, da so se nekateri katoliki, ki se resno pehajo z znanostjo v svojem velikem zaupanju na moč razuma in ne straseč se ^varnosti zmot, spozabili in v svojem gnetem zagovarjanju varljive in zahrbtne svobode znanosti šli preko dopustnih meja, katerih prekoračiti ne dovoljuje dolžna pokorščina napram učni °blasti cerkve, postavljene od Boga v Carstvo nedotakljivosti vse razodete tesnice. Vsled tega ti katoliki soglašajo v svoji pogubni zmoti celo s takimi, ki ®fotl sklepom apostolske stolice in na-j®1 zborov uče in trde, da ovirajo slo-^oden razvoj znanosti, ščimer se izpostavljajo nevarnosti, da pretrgajo one vezi pokorščine, s katero so po božji v°lji zvezani z apostolskim stolom, ki je sam Bog postavil za učitelja in Varuha resnice.« In dalje' pravi: »Ako-*®vno naravne vede slone na lastnih * razumom spoznanih načelih, vendar ®0rajo njih katoliški raziskovale! imeti *talno pred očmi sv. pismo kot zvezdo ’°dnlco, katere luč naj jih obvaruje nežnosti In zmot, ako v svojih razisko-**nlih sprevidijo, da bi utegnili biti za-/Mni do tega, nekaj trditi, kar več ali j*®! nasprotuje nezmotljivi resnici o ^areh, ki nam Jih je Bog razodel.« srbohrvatskem jeziku. — A celo proti profesorjem, ki so se udeležili tega potovanja, so nastopili skrajno ošabno, prezirljivo in netaktno ter tako označevali največjo revo značajnosti. — Z vsem svojim vedenjem in postopanjem na srbskih tleh pa so se pregreševali zoper priznano srbsko ljubeznivost in gostoljubnost.« — Izjavljamo, da so ti očitki potvorba resnice. Očitanje nacionalne ošabnosti je neutemeljeno že iz razloga priznane slovenske ponižnosti, očitek pa, da dijaštvo tako rado oponaša Srbom nedostajanje kulture ter jim očita balkanske navade, je naravnost podel. Glede pijančevanja ugotavljamo, da je tega nedolžno kriva srbska gostoljubnost, bodisi srbske inteligence in slov nar. poslancev v Beogradu, ali srbskega meščanstva v Ne-gotinu, Paračinu, Nišu, ter naše vojske v Zaječaru, ali slovenskih rojakov v Negotinu itd., vendar v nobenem slučaju ni bila radi tega prekoračena meja dostojnosti. Kar pa se tiče ponočnega razgrajanja, neotesanosti in sirovo-sti, pribijamo, da je trditev okrožnice neutemeljena izmišljotina. Konstatira-mo, da ni imela varnostna oblast z nobenim izmed abiturijentov nikakih sitnosti. — Omenjeni protesti, ki so eno-dušno odmevali od tovarišev vseh političnih prepričanj, se niso nanašali na obliko in jezik, temveč na klečeplazno vsebino govora prof. Reicha v Negotinu, ki je s svojo dvoumnostjo vzbudil v navzočih vtis sramotenja in onečašče-nja Slovenstva. Mimogrede pripominjamo, da se je neki tovariš v pozdravnih govorih dosledno posluževal srbo-hrvatskega jezika, ne da bi s svojim nastopom vzbudil najmanjši odpor. Spor, ki je takrat nastal, je bil mirno poravnan v Zaječaru po posredovanju srbskega profesorja Vlade Marinkoviča, ki se je z izredno konciljantnostjo vživel v nastali položaj. Nanj hranimo izraze najglobokejšega spoštovanja. Izjavljamo pa, da je bil naš protest izraz doumetja zdravega nacionalnega ponosa, ki smo ga imeli priliko občudovati pri vsem srbskem ljudstvu. Da smo se ga navzeli tudi mi, znači največji Plus našega izleta v Srbijo. Pokaže naj ga bodočnost. — Preko očitka, da smo proti profesorjem, ki so se udeležili potovanja, nastopali skrajno ošabno itd., preidemo z mirnim srcem. Smo mnenja, da s tem zadostimo tovarišem, ki so morali prenašati netaktnosti nekaterih gg. profesorjev. — Smatramo, da smo z ozirom na to okrožnico prisiljeni slovenski javnosti pojasniti dejansko stanje in to 1. da ugotovimo resnico, 2. da odvrnemo vsakršne represalije na račun bodočih slovenskih abiturijentov, ki bi hoteli potovati po naši državi, 3. da še enkrat izrazimo svojo hvaležnost nad odušev-Ijenim sprejemom in brezprimerno gostoljubnostjo srbskega ljudstva. — V Ljubljani, dne 5. nov. 1922. Pooblaščeni zastopniki abiturijentov: Jelenc Goj- mir, Kermavner Dušan, Krek Julij, Plečko Franc, Sterle Marjan. — Pisarna centralnega volilnega odbora »Jugoslovanske zajednice« se nahaja v ljubljanskem »Narodnem domu«, pritličje desno. — Tam dobe zaupniki in zastopniki krajevnih volilnih odborov NSS in dr. Ravnihnrjeve skupine vsak delavnik od 4. do 7. ure popoldne vse potrebne informacije. Tam je vlagati vse vloge, zadevajoče volilne agitacije. Krajevnim odborom so v pisarni na razpolago volilne tiskovine kakor vabila za shode etc. Preureditev prometa s spalnimi vozovi na progi Beograd — Trst. Ravnateljstvo državnih železnic v Zagrebu nas obvešča, da je s 5. okt. ukinilo kre-tanje spalnih voz Beograd — Trst pri brzovlakih 4-504-13-707 in 708-10-505-373-5. Spalni voz, ki je bil v prometu do-sedaj med Beogradom in Zagrebom d. k. pri brzovlakih 6-3, vozi od 1. novembra 1.1. do Ljubljane in obratno pri vlakih 6-3732-514-33 in 14-503-3. — Smrtna kns?. Na Količevem pri Domžalah je umrl 26 letni posestnikov sin g. Jakob Hočevar. Blag mu spomin. — Ogenj. Pretečeni četrtek je izbruhnil požar v skednju Ivana Arka v Ribnici na Mlaki. Požar je urno prešel na kozolec, ki je hidi pogorel do V kozolcu se je nusiia koruza, ki je i"to-tako pogorela, tak*' da ima Arko rrmo-Ko škode. Gasuci iz Ribnice, Dolenje 'rasi in Bukovce :o s pridnim gašeniem zebranili, da ni ogenj prešel na sosed- . nia poslopja. — Ukradejo rolo. Florijann Narobe tu iz Trzina š4.ev. 60, je bilo izpred trgovine Josipa Semiča v Domžalah ukradeno 7000 krc" vredno moško kolo. — Kaj vst krrjcMo. V noči od l. na 2. L m. so neznani storilci odnesli gostilničarki Katarini Krže na Viču 2 polovici okna v vrednosti 700 kron. — Neverjeten iek. V Miinchenu je bil pripeljan v bolnico neki mladi kaznjenec, da mu rešijo življenje z operacijo. To pa zdravnikom ni uspelo, ker ri bilo mogoče pomagati samomorilcu, kateri je požrl štiri držaje od žlic. šest kosov železa in eno noževo špico. LjubSSana. = Udruženje dalmatinskih akarteml-čara v Ljubljani, iskrenim pietetom, javlja svojim članovima i prijateljima, da je jutros u 5 sati, umro stud. jur. Ante Cvitkovič. Smrtni ostaci milog pokojnika bit če prenešeni iz »Deželne bolnice« (Zaloška cesta) na mesno groblje, sutra 7. nov., tačno u 2 i pol sati. Pozivljemo sve članove i prijatelje, da u što večem broju isprate svoga druga na večno počivalište, izkazavši mu na taj način poslednju poštu. U. D. A. = Za ženstvo. Opozarjamo izneva na tečaj gosp. vseuč. profesorja dr. K. Ozvalda »O telesnem in duševnem razvoju male dece« ter na tečaj gosp. dr. Ambrožiča »O negi dojenčka In nr»e dece.« Tečaj gosp. dr. Ozvalda se prične v sredo 8. t. m. ob pol 6. uri zvečer v fizikalni dvorani učiteljišča. Tečaj dr. Ambrožiča pa se začne šele 14. t. m. ker je moral predavatelj nepričakovano odpotovati. Priglase sprejema odbor Splošnega ženskega društva še v torek 7. t. m. od 5.-7. ure zvečer v knjižnici, Rimska cesta 9 in pred začetkom predavanja na učiteljišču. = Surovost. Na Miklošičevi cesti je Alojzij L., hlapec pri Alojziju Turku tako surovo z debelim bičev nlkom prete-paval konja, da je imela uboga žival od udarcev ves križast hrbet. Za to svojo surovost bo neusmiljeni hlapec odgovarjal pred sodiščem. Začetek pouka na drž. srednji kmetijski šoli v Mariboru. Vsi učenci, ki so vložili prošnje za sprejem v srednjo kmetijsko šolo v Mariboru, naj se zglasijo zanesljivo v petek, dne 17. novembra 1922 ob 11. uri dopoldne pri direkciji (na vinarski šoli), kjer se jim sporoči, kdai imajo polagati sprejemni izpit prosilci, ki so absolvirali samo kako nižjo kmetijsko šolo. Pri tej priliki se jim dajo tudi pojasnila in naslovi za stanovanja in hrano v mestu. Sprejemni izpiti se vršijo v soboto, dne 18. novembra. Ura se naznani pri zglasitvi. V nedeljo, drie 19. nov. je slovesna o-tvoritev nove šole in v ponedeljek, dne 20. novembra prične redni pouk. Celie. Članski sestanek »Bratstva« se vrši v četrtek 9. t. m. v društvenih prosto-storih. Udeležba dolžnost. Velikanski naliv z hudim viharjem smo imeli v noči od sobote na nedeljo po krajih okrog celja. Savinia in Voglajna ter drugi pritoki so zopet prestopili brpgove ter letos že četrtič zalili celjsko okolico. Po noči je voda stala že po dvoriščih nekaterih hiš v okolici. Vsi hribi okrog Celja pa so bili v nedeljo zjutrai pokriti s snegom. V nedeljo je bil zopet lep solnčni dan. Sokolstvo. Sokolsko društvo Ljubljana II poživlja svoje člane, da se udeleže pogreba fcr Ante Cvitkoviča, ki bo danes dne 7. t. m. ob pol 3. uri popnldne iz deželna bolnice. Zbiramo se ob pol 3. uri pred mrtvašnico. Člani, ki imajo kroj, v kroju. Sokolsko drušfvo na Viču priredi v nedeljo, 12. t. m„ Martinov večer. Na sporedu ic burka »Buček v strahu«, prodajanje Martinove goske, srečolov, šaljiva pošta, ples in ??? Začetek ob pol 8. uri zvečer. Maribor. Srebrno poroko sta praznovala dne 6. t. m. v domačem krogu zavedna primorska rojaka poštni podurdanik v Mariboru g. Josip Paulin in soproga Julijana. Slavljencema kličemo: Še na mnoga leta! Petdesetletnica vinarske in sadjarske šole v Mariboru se bo obhajala v v nedeljo, dne 19. novembra t. L v zvezi s slovesno otvoritvijo srednje kmetijske šole v Mariboru. Želeti je, da se redke slavnosti udeleže razen zastopnikov oblasti in uradov, kmetijskih šol, kmetijskih korporacij in listov, narodnih poslancev itd. tudi kmetovalci, bivši učenci odnosno absolventi te najstarejše jugoslovenske kmetijske šole in kmetijski strokovnjaki sploh. Ker iz umljivih razlogov ne bo mogoče vabiti vsakega posamezno, naprošajo tem potom vsi prijatelji šole, zlasti absolventi mariborske šole in kmetijski strokovnjaki, da blagovolijo ravnateljstvu vinarski in sadjarske Šole v Mariboru sporočiti sv o jo vdeležbo prilično petdesetletnice tega zavoda najpozneje do 12. novembra. Podrobnosti se še objavijo« GSe aSššče in glasba. Za I. slnfonlčnl koncert godbenikov za Slovenijo se vrši predprodaja vstopnic v pisarni Glasbene Matice, Gosposka ulica 8. Cena vstopnic je: I. vrsta 30 Din, H. vrsta 20 Din, ostali sedeži po 18, 15, 12. 10, 8, 6 Din; stojišča 3 Din, dijaške vstopnice 2 Din. Cisti dobiček koncerta ie namenjen za nabavo modernih slovanskih sinfoničmh kompozicij za prihodnje koncerte, katere namerava Zveza v tej koncertni sezoni prirediti. Dolžnost vsakega je resno podpiral to veliko kulturno akcijo, kajti le na ta način bodemo prišli do stalnih abonement sinfoničrrh koncertov. Pevski zbor »LIslnsVN v Ljubljani. V nedeljo dne 12. nov. pride v Ljubljano znameniti, da najboljši hrvatski pevski zbor »Lisinski«, ki je tudi pri nas na najboljšem glasu in dobro po znan izza dveh koncertom katera je imel v zadnjem času v Ljubljani. Zbor je v vsakem oziru na višku ter z največjo vnemo goji moderno jugoslovansko in sploh svetovno glasbo. Naše občinstvo obveščamo o tem kneertu ter ga vabimo, da poseti koncert zagrebških gostov v največjem številu. Natančnejši spored objavimo prihodnje dni; od por.deljka 6. t. m. dalje pa so vstopnice v predprodaji v pisarni Glasbene Matice. Iz pisarne Šentjakobskega gledališkega odra. — Oni, ki so za sobotno predstavo »Mladost« kupili vstopnice, se naprošajo, da jih do srede 8. t. m. vrnejo pri blagajni kavarne Zalaznik, kjer bodo dobili povrnjeno vstopnic. Te vstopnice za prihodnjo predstr »Mladost« ne veljajo, ker tega davčna oblast ne dovoli. Društvene vesti. Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja odborova seja v sredo dne 8. nov. t. 1. ob 20 uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije na Sv. Petra cesti štev. 12, pritličje, desno. Spori in turistika. SK. Ilirija—SK. Primorje 8:1 (2:0). Nedeljska prvenstvena tekma pomeni prvo pego na ugledu slovenskega nogometnega športa. Igra, ki bi se morala vršiti v okvirju plemenitega, Častnega in nepristranskega dvoboja, se je pod pritiskom nezaslišanega vedenja neke klubaške klike ter od iste zavedenega sodnika izpremenila v pravi športni škandal. Iz višjih ozirov se vzdržujemo podrobnega poročanja. Vsa čast igri SK Ilirije, toda moštva in klubi žive tudi od discipline in športne plemenitosti. Vsaj po našem naziranju je to njih duševni smoter. Svojo sodbo mirnim srcem prepuščamo nedeljskemu občinstvu. Tekma se je otvorila v pričakovanju lepega športa ter je v prvi polovici pokazala nepričakovani napredek SK Primorja. V tem času je igro imelo popolnoma v svojih rokah, Ilirija je do-e sgalvodilna gola z dvema begoma. V. Stran 3 ostalem sta oba bila šolska primera ofl- side pravila. Samo i.redni neokretnosti pred vrati smemo pripisovati, da Primorje v tem polčasu ni doseglo večkratno vodstvo. Tudi disciplinsko je bilo na mestu. Toda nemir, kr ie 2ačel prihajati iz ene strani igriška, se Je polastil, tudi sodnika, da je kljub vidni najboljši vo-lii zašel v nepravilnosti. Povdarjamo izrecno, da zato ni odgovoren sodnik g. Suput iz Maribora, kojega objektivnost je izven dvoma. Toda pod pritiskom splošnega hujskanja, so mu vajeti igre padle iz rok. To se v takih razmerah pripeti najboljšemu sodniku. Vsekakor pa bi bil moral v smislu nogometnih pravil igro prekiniti oz. odgoditi. 1, 2, 5, in 8 gol so bili off-side. Igralcu Igralcu SK Primorja, ki je bil v ;»rvi polovici izključen, je proti pravilom dovolil zopetni vstop. Po svoji igri je Primorje zaslužilo poraz enega ali dveh golov. Pri Iliriji se je odlikoval topot g> Oman, tudi sicer pravi športnik, ki Je dosegel 6 golov. Na sploino se Primorje lahko zadovolji z igro, ki jo je pokazalo v prvem polčasu, v drugem je omagalo, ker še ni zadostno trenirano, glavnem pa, ker se je vsled doslej v (Liubliani nedoživljenega nasprotne*« haraigiranja demoraliziralo. Zadnji trije goli so padli v poslednjih treh minutah. — Žalostno bi bilo za bodočnost slovenskega nogometnega športa, ako ne bi imeli nade, da bodo krogi, ki so nedeljske dogodke inscenirali ter izrabili nsebo enega najboljših slovenskih sodnikov, uvideli svoje nešportno obnašanje in da bomo tudi v Ljubljani doselil mednarodno višino plemenitega IpOft-nega tekmovanja. Rez Ilirije — rez. Primorja 3:1. Znatna premoč Ilirije, Pri Primorju dober vratar. Sodnik g. Hus je izkljčuil dva igralca SK Primorja, enega že v prvem polčasu. Turlstovskl klub Skala v L)ubQauL Pogoji za sprejemanje novih članov. — Z ozirom na vedno večje prijave novih članov je odbor na svoji seji dne 26, oktobra sklenil, da se mora v bodoča vsak turist ali smučar, ki refleKtira na sprejem v klub osebno prijaviti v kltt* bovi pisarni pri kvalifikacijski komitifl (načelnik dr. Mauri) vsak drugi in Ča-trti pondeljek v klubovi pisarni (hotel Tivoli) od 20. ure naprej ter je vse denarne prispevke prijavi takoj priložiti. Turistovski klub Skala v LjubllanL Odsek amaterfotografov je otvoril na* davno praktični tečaj za svoje člana* ki se vežbajo pod vodstvom prvovrst* nega amaterja prof. Janko Ravnika f fotografiranju. Odsek si je nadel nalogo proizvajati gorske slike in diapozitiv# ter ob koncu tečaja prirediti razstavo gorskih slik. Turlstovskl klub Skala v LjubllanL Važen sestanek celokupnega članstva se vrši v petek dne 10. t. m. ob 20. url v mestni posvetovalnici na magistrata (Mestni trg). Turistovski klub Skata v Ljubljani V nedeljo, dne 12. t. m. priredita T. K. Skala v Ljubljani in bohinjska podrui-n!r» na Jesenicah ob 14. uri v restavraciji »Mesar« zborovanje v svrho dogovora z prizadetimi činitelji, kako najhl-trejše pospešiti tujski promet, zimski šport in alpinizem na Gorenjskem. — Vabijo se vsi interesenti na ta sestanek, posebno oni iz radovljiškega in kranjskogorskega okraja Mililone iahko zaslužite v nekaj mesecih z investiranjem 30 000 dinarjev z izkoriščanjem senzacijonelne, za vsakogar potrebne iznajdbe. Pravico izrabe je mogoče dobiti za vso Slovenijo. Izvanredna priložnost za naložitev denarja. Vprašanja se prosi pod ..bogastvo** na upravo lista. BLUZE spodnja krila, predpasniki, stezniki najceneje pri: L mmi lasi k. sosi Ljubljana, Mestni trg 19. E. Adamič: 16 intimi iai»Ai pni II. del (mešani zbori) ir je Izšel *»i In se dobiva v Zvezni knjigarni, Ljubljana Marijin trg 8. Cena Din 12*-. Tajinstveni merilec deklet. (Nadaljevanje.) »Gospod Davis jaz sem prepričan, da je ves dogodek zopet zvito insceniral Jak. Možje, ki so osumničili ubogega mornarja, so bili gotovo njegovi pomagači. Ko sem prijel ubež-nka, sem slišal od Themse porogljiv smeh In nehote sem se obrnil v ono smer, V.sled megle pa žalibog nisem mogel ničesar videti.« Davis je žalostno pobešal glavo. »V zadnji noči so nekateri tudi slišali porogljivo smejanje. Da me tak lopov še zasmehuje, to me spravi v obup.« Preoblečeni policist pa je imel še nekaj na srcu. Po kratkem premoru je nadaljeval: »Morda ste opazili, da sem že preje večkrat pazno pogledoval proti bregu? Nekolikokrat sem namreč slišal sumljivo šumenje, kot nekako praskanje in cmakanje. Enkrat se mi je celo zdelo, kot da je nekaj pljusknilo v vodo.« »Nobenega dvoma ni, da ima tukaj nekje blizu izborno slcrvališče. Toda kako naj ga najdemo? Toda kljub temu bom poskusil še enkrat. Ne bom miroval preje, dokler ne spravim tajinstvenega moža v varen zapor. In našel ga bom. Ali naj se jaz, najslavnejši detektiv londonski, umaknem pred navadnim morilcem, ki si je nataknil krinko tajinstva. Nikdar! Posrečiti se mi mora, da ga primem! Jak v nevarnosti. Iste noči, ko je Elen padla v past barona Hardyja, je sedelo v že znani nam krčmi v Pobrežni ulici nekaj mož, ki so popivali in se zabavali. Nahajali so se v isti sobi, kjer sta se sestala oba preoblečena policista z Jakom. Možje so bili oblečeni kot delavci in mornarji, toda njihove roke so pričale, da niso nikdar opravljali težjega posla. Vsi so se nahajali v najboljšem razpoloženju in skozi malo okence na steni so prihajale vedno nove čaše duhtečega groga. »Prokleto vam je to bila slika,« je vpfl eden, »ko smo se gnali po bregu Themse, za nami pa delavci, ki so hoteli prijeti strašnega Jaka in tako na lahek način zaslužiti tisoč funtov Šterlingov.« »Seveda je bilo nadvse smešno,« je dejal drugi. »In ko je naskočil bežečega reveža še v žensko preoblečeni detektiv s samokresom v roki, se je moral smejati celo naš gospodar. Jaz sem natančno slišal njegov smeh iz teme.« »Da, da! Predrzno je bilo naše podjetje, toda nasmejal sem se zato od vsega srca. — Kje pa ostaja John zadnje čase?« »Imaš prav! Starega hinavca zopet ni tukaj! Menda vendar nas ne bo vse skupaj izdal policiji?« »Mislim, da se bo premislil, ker Jak v tem oziru ne pozna nobene šale.« > »Naj ga vrag vzame, brigal se bo John za gospodarja, če bomo vsi skupaj enkrat viseli. Jaz temu človeku že dolgo ne zaupam več in naše zadnje skupščine se tudi ni udeležil.« »Ne, nobene posebne naloge nima!« se je oglasil tretji. »Vem to popolnoma gotovo. Morda bi si John le rad zaslužil tisoč funtov šterlingov nagrade. Lakomen na denar je bil itak vedno.« »Bog naj mu bo milosten, če nas izda. Potem ne bo več dolgo tlačil trave.« Nekaj časa so pivci divje preklinjali sem in tja ter grozili izdajstva osumljenemu Johnu z najstrašnejšimi smrtnimi mukami. Naenkrat pa je kakor presekano nastala grobna tišina. Kot da je zrastel iz zemlje, je namreč stopil mednje tajinstveni mož z masko. Njegov pogled je preletel izbrane pomočnike, kateri so se vsi s spoštovanjem dvignili s svojih sedežev. »Kje je John?« je vprašal brez vsakega uvoda. »Ni ga bilo,« je odgovorilo nekoliko glasov. »To je že v tretje, da manjka!« je dejal mož z masko. »Jutri ga sam obiščem.« Nato je šel od enega do drugega pomočnika. Vsakemu je tiho zašepetal kako povelje, nakar je dotičnik takoj zapustil sobo. Nazadnje je ostal od vse družbe v sobi samo še eden, katerega je maskiranec z migom roke poklical k sebi. »Ali ste opazovali hišo v Nelsonovi ulici, Jim?« je vprašal zaveznika. »Da, gospodar. Clliford je bil včeraj zopet pri vdovi Jen-kins, ali bolje rečeno pri njeni hčerki. Ko je zapuščal hišo, je kazal zelo zadovoljen obraz. »Ah, potem je čas, da posredujem,« je dejal maskiranec. »Hotel sem itak že danes obiskati siromake, toda drugi nujni posli so me zadržali.« Jim se je naenkrat obrnil proti vratom. »Nekdo trka, gospodar;« je tiho dejal. To je naše zna* menje.« . 2e se je sklonil k skritemu zvodu, s katerim se je odpira 8 zavora vrat, toda maskiranec ga je z lahnim migljajem ustavil. »Stoj' Jim!« je zašepetal. »Trkanje je zvenelo tako čudno. Prepričajmo se najpreje, pri čem da smo.« . 2e je odmaknil majhno deščico na vratih in pogled« venkaj v medlo razsvetljeno vežo skozi komaj nekaj milint®’ trov široko luknjico, ki se je proti zunanji strani še zoževal8* tako da jo od zunaj v poltemi, ki je vladala v veži, nikak®’ ni bilo mogoče opaziti. Naenkrat je planil nazaj. »Policisti!« je zašepetal Jimu na uho. Ta je prebledel. »Potem smo zgubljeni, gospodar!« Porogljiv in obenem togoten smehljaj je preletel kot sen« maskirančev obraz. »Zgubljeni?! — Jim, ali sem mar že uklenjen? — Tino. nobenega glasu! Postavite se tukaj ob vrata!« Jim je ubogal, medtem ko je mož z masko brez vsakega šuma ugasnil svetiljko. V sobi, ki je bila brez oken, je sedaj zavladala popolna tema. Bilo je pa tudi že zadnji čas, k*s trkanje se je ravnokar ponovilo. — Maskiranec je stopil sed« tik k svojemu pomagaču. »Tako, toda sedaj se ne ganite!« Je tiho šepetal Jim8* »Odprl bom vrata in policisti bodo slepo planili v sobo.« »In nas prijeli,* je dodal Jim, ki je trepetal kot šiba n? vodi. »Ne, to je izključeno! Odprta vrata nas bodo krila. P bodo enkrat policisti v sobi, podereva vse, kar se nama P°* stavi na pot in zbeživa v prvo nadstropje.« »Sledili nama bodo tjakaj...« »Mirno—odpiram!« »Zopet se je začulo trkanje, toda sedaj močneje, nestrpno* Jak je prestavil izvod. S treskom so se odprla vrata In več policistov je planil0 v sobo. (Dalje prih.) MAL3 OGLASI PROSA JA: ENONADSTROPNO HIŠO s trgovskim lokalom, pripravna za vsako obrt po ugodni cent Naslov v upravi lista. 778 NOV PISALNi STROJ po »SOdnl ceni pri Fr. P. Žalec, Ljubljana, Stari trg 9. 780 NOVO POPRAVLJENO MIŠO s cementiranim hlevom in kletjo, ter ca 10.000 m’ zemljišča. Istotam tudi umetniško pohištvo, mojstrsko delo okrašeno z marmorjem. Naslov v upravi lista.' 781 SIUZ3S: TRGOVSKI POMOČNIK se sprejme takoi v trgovino z mešanim blagom tn učenec dobrih, poštenih st? i-svv. — Ponudbe na naslov; Franjo Cwnev Zldanlmost. 773 GOSPODIČNA i/ ugledne rodbine želi mesta prodajalke ali blagajničarke. Ima več let pisarniške prakse. Ponudbe prosi pod »Marljiva in zanesljiva« na upravo lista. 756 VAJENKA za damski salon se sprejme. Naslov v upravi lista. 766 KROJAŠKI POMOČNIK se sprelme. Ivan Grošelj, Selo št 38. 769 KNJIGOVODJA - BILAN-CN1K, dosedaj uslužben le v velikih Industrijskih podjetjih išče službe. Cenjene ponudbe pod »Samostojna moč« na upravo lista, 771 RAZNO: GOSTU .NA na prometnem kraju, najraje industrijskem, blizu železniške postaje s primernim inventarjem iščem v najem za daljšo dobo. Ponudbe na upravo lista pod »Obrt«. 776 TRGOVINA IN PEKARI j A. zelo dobroidoča, na prometnem kraju, zraven farne cerkve se odda. Ponudbe pod »Zelo ugodno« na upravo lista. Za odgovor znamko! 758 APNO, priznano la, kamniško. živo. neugašeno, več vagonov za' takojšnjo dobavo po zmernih cenah nudi I. Humac in Co_, Kamnik, poštni predal 7. 762 SOBO proti primerni nagradi išče veleindustrij skl uradnik. — Cenjene ponudbe pod »Samec«, na npravo lista. 770 DRVA oddaja vsako množino. Rezanj drv z motornim obratom. Ludvik ller-šič. na Friškovcu za prej. belg. vojašnico 671 KATERA družina brez otrok bi vzela 16 mesecev staro punčko za svojo ali na hrano proti malemu plačilu. Ponudbe prosi pod »Uboga vdova« na podružnico »Jugoslavije«, Maribor. 767 MORSKO TRAVO nudi vsako množino Sever & Komp. Ljubljana, Wolfova ulica 12. 711 IŠČE se meblovana soba za takoj. Ponudbe pod »Soba« na upravo lista. 782 Suhe gobe n humno kupuje tar I Go., Ljubljane Wolfova ulica 12. Gradbeno podjeti I S \\U, Bohoričev se priporoča za v to stroko spa4f, joča dela. Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog oziroma I oče, brat, zet, svak in stric gospod Oddaja trgovsliiti prostorov Podpisani zavod oddaja v svoji novi hiši poleg hotela Štrukelj v Ljubljani v najem 4 pritlične trgovske prostore s I. majem 1923. Prostori so pripravni tudi za pisarne. — Ponudbe je vlagati najkasneje do 15. t. m. Ravnateljstvo Mestne hranilnice Ljubljanske. uradnik Kramske industrijske družbe po kratki mučni bolezni previden s tolažili sv. vere danes ob 7*2. zjutraj v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega rajnkega se vrši v sredo ob 3. popoldne iz hiše žalosti na Jesenicah, Priporočamo ga v blag spomin. Jesenice dne 6. novembra 1922. Pavla Luckmann, soproga Kare k VVoIk, Gerhart, Pavel, sinovi Eva, hčerka Melanie Luckmann, mati Marija Mtlhleisen, sinaha Karel, Pavel, Henrik, Larabert, Herbert Luckmann, bratje. Svakinje, nečakinje In nečaki. Inserati v ,Jugos;aviii‘ imajo uspeh. Na debelo! Svet tke karbid imniiMmummiiiiufi tiiutTu«tt;-imLlSimu po originalni tovarniški ceni priporoča tovarniška žaloga ■aritor Inn OnrinoSCllitZ ilimiiuilfirn') mlUlMUUHIIfe MIMI Na debelo! Na debelo! Prva jugoslovanska lesna industrija prevzame rezanje okroglega lesa na svoji parni žagi Zavod na pri Celju. &UTO Bencin. — Pneumatika Olje. — Vsa popravila Mast — In vožnje. Le prvovrstno blago in delo po solid- cenah nudi 3ugo-Auto d. z o. z. v Ljubljani. Novosti! za damske plašče v veliki Izbiri. Ul Mestni trs 10i jfcUUUJI*' Divjačina, jelene, srne, zajce, jerebice, fazane, divje koze, kljunače itd. kupuje vsako množino in plača po najboljših cenah izvoz divjačine in perutnine tokovne, Medjimurje. Brzojavi: VA3DA, ČAKOVAC. Telefon Interurban št SV. iiiimumiiiiiiiiMimmiimH ’ "»mm iniiiiumiiiiiniiiiimmmm •••••• ••••••••••••••••••••• Išče se lokal v Ljubljani primeren za kako trgovino, na razmeroma prometnem kraju. Ponudbe pod „lokal" na upravo lista. Pozori Pozor! Ne zsmnditi; ugodne prilito, oglejte si cene! Prodam po znatno znižanih cenah vseh vrst manufaktumo blago, dokler traja zaloga Ivan Ros, Ljubljana. Vil, fea. vsaki čas po najnižjihcenah pri Izvoz divjačine In perutnine ČBKOVEC, medjimurje Brzojavi*. Vajda, Čakovec — Teief. 59. lervndiiDia in lailoniif perfektna v hrvaščini in nemščini, vešča nertišk* stenografije, strojepisja, vodstva blagajne vseh kontornih del, resna in marljiva moč iš#; odgovornega mesta. Prvovrstne reference. P& nudbe na „Poligrafija“, d. d. Zagreb pod šiff? »Samostojna, PR-196“. jiiiiuhiiiiiiiiiiHiiiiiiuiiiiiiiuiiuuuiiinuiuiiiuiiiuiiiiiiuiiniiiiniuituahiitiiii Priložnost zajamčeno, čisto volnenega ševjoto, pripraven za moške obleke, damske kostume In plašče. — Izvanredna cent meter h k 450*—. Veletrgovino! C Joyert Ljubljani. S kislo zelje, kakovosti v sodčkih vsake veličine in pristno štajersko čebulo mr razpošilja v vsaki množini -m tovarna za i m v Ljubljani javlja, da bo, počenši z dne® 1. novembra 1922 obrestovala vseh svojih podružnicah v Jugoslaviji stare in nove vloge na knjižice s tistimi 5°|o obresti. Vloge na tekočem računu se bodo obrestovale po dogovoru najugodneje, posebno pa vezane vloge pr°|' eno-, tri ali šestmesečni odpovedi. Glavni in odgovorni urednik Zorko fakin. Izdaja »Jugoslov. novinsko d. (L«. Tiska »Zvezna tiskarna« v U lubltaol.