OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXI. — LETO XXXI.
CLEVELAND. OHIO, TUESDAY (TOREK), JULY 20, 1«48
ŠTEVILKA (NUMBER) 140
DomaČe vesti
Poroka
Preteklo soboto sta se poročila Miss Phyliss Johnson, hčerka Mr. in Mrs. Morris Johnson iz E. 117 St., in Mr. Frank Bam-bic, vnuk poznane Mrs. Anto-nie B a m b i C - Skozier, 15021 Thames Ave. Poroka se je vršila v Glenville Christian cerkvi na E. 105 St.
Novoporočenca sta si napravila svoj dom v Willoughby, O. Bilo srečno!
Redna seja
Jutri zvečer ob osmih se vrši redna mesečna seja društva Waterloo Grove št. 110 WC v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Članice so prošene, da.se udeleže v polnem številu.
Krožek ši. 2 Progresivnih Slovenk
članice krožka št. 2 Progresivnih Slovenk so vabljene, da se v sredo zvečer ob osmih udeleže redne mesečne seje v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Na dnevnem redu bo več važnih stvari.
Seja direktorija
V sredo zvečer ob 7:30 uri se vrši redna mesečna seja direktorija Slov. društvenega doma na Recher Ave. Prosi se vse direktorje, da se udeležijo.
V Nev York
Jutri, v sredo odideta v New York na obisk Mr. in Mrs. Frank Dremel iz 656 E. 162 St. Ustavila se bosta tudi v ^fiiigst City, Pa., in obiskala sorodnike Mrs. Dremel. Želimo jima mnogo zabave in srečno pot!
Vile rojenice
Pri družini Mr. in Mrs. Richard Galla, 10610 Reno Ave., so se zglasile vile rojenice in pustile v spomin krepkega sinč-ka-prvorojenca. Dekliško ime matere je bilo Vida Silbitzer, ki je po poklicu bolničarka, ter je hči Mr. in Mrs. Frank Silbitzer na 10513 Reno Ave. — Čestitamo!
NA KOREJI SO UBILI AMERIŠKEGA VOJAKA
SEOUL, 20. julija—Petorica maskiranih mož je danes iz zasede ubila nekega ameriškega Vojaka, drugega pa lažje ranila. Iz glavnega stana ameriške armade na Koreji poročajo, da je vojak bil umorjen v bližini meje med sovjetsko in ameriško okupacijsko zono. Ime ubitega vojaka ni bil6 objavljeno.
Jugoslavija in Amerika sta se sporazumeli glede odškodnine
Američani bodo dobili $17,00.0,000 na račun odškodnine, Jugoslovani pa zlato
WASHINGTON, 19. julija—Jugoslavija je danes uredila na prijateljski način stari nesporazum z Ameriko glede svojega zlata in odškodnine za podržavljeno ameriško imovino v Jugoslaviji.
Iz Begrada je prišel zastop *
nik jugoslovanskega finančnega ministra, ki bo v Washing-tonu podpisal sporazum z državnim tajnikom George Marshal-lom. Na podlagi tega sporazuma bo Jugoslavija plačala več kot 17,000,000 odškodnine za podržavljeno ameriško imovino.
Z druge strani pa bodo Zedinjene države vrnile Jugoslaviji zamrznjeno zlato rezervo v vrednosti okrog 47,000,000 in odta-jala jugoslovansko privatno imovino v Ameriki, katera znaša okrog $10,000,000.
v odškodnino, ki jo bo plačala Jugoslavija, je vračunana tudi vsota za ameriško transportno letalo, ki so ga pred dvemi leti sestrelili jugoslovanski lovci. S tem je tudi zaključen incident, radi katerega je pet Američanov izgubilo življenje, in radi katerega so se odnosi med obema državama poslabšali.....
Na podlagi tega sporazuma se ugiba, da se Tito obrača za-padu, odkar je Kominforma kritizirala vodstvo jugoslovanske komunistične stranke. Toda odgovorni uradniki v Washingto-nu pravijo, da ni nobene zveze med kritiko Kominforme in sklenjenim sporazumom. Pravijo, da je Jugoslavija podvzela iniciativo za obnovo pogajanj
že februarja meseca.
#
Buletin Kominforme prepc-povedan v Jugoslaviji
BUKAREŠTA, 18. julija. — Jugoslavija je prepovedala prodajo glasila Kiminforme, ki napada režim maršala Tita.
Poslednja izdaja glasila Kominforme ostro protestira proti prepovedi.
Za tekočo izdajo je napisala članek romunska zunanja mi-nisterka Ana Pauker, ki je izjavila, da je likvidacija Titovega režima "zadeva življenja ali smrti za jugoslavansko komunistično stranko." Posebno ostro je napadla "sektarski birokratski režim jugoslovanske komunistične stranke, ki da ga ni moč popraviti."
Spor med Jugoslavijo in Madžarsko zaostren
BUDIMPEŠTA, 18. julija. — Včeraj je prišlo do novega nesporazuma med jugoslovansko in madžarsko vlado in sicer zaradi umora bivšega kurirja jugoslovanske ambasade v Budimpešti Miloša Moiča, ki je bil madžarski državljan jugoslovanskega porekla.
Moič se ni hotel na poziv jugoslovanske vlade vrniti v Jugoslavijo. Predvčerajšnjim pa je bil najden ubit v svojem stanovanju.
Madžarska policija je hotela zaslišati tiskovnega atašeja pri jugoslovanski ambasadi Živka Boarova, ki da je baje zadnji videl Moiča. Jugoslovanske
oblasti pa ga nečejo izročiti.
#
Katoliški škof obsojen na 11 let zapora
LONDON, 19. julija. — Jugoslovanska časnikarska agencija "Tanjug" poroča, da je rim-sko-katoliški škof Peter Cule bil obsojen na 11 let zapora, ker je v vojni pomagal sovražnim okupacijskim silam.
Američan ubit v nemirih v Kairu
Pristaši Wallacea pripravljajo program nove straftke za konvencijo v Filadelfiji
FILADELFIJA, 19. julija— Nova politična stranka Henry A. Wallacea je že končala vse predpriprave za konvencijo, ki Se bo začela v petek.
Jutri se bo sestal poseben odbor 74 članov, ki pripravlja program nove politične stranke. Sledila bo dvodnevna debata glede smernic stranke, v petek pa bo prvo zasedanje konvencije.
Pri predpripravah so se najprej sestali člani kongresa za civilne pravice in člani odbora Za demokratične pravice, ki se bodo združili in sestavili skupni akcijski program.
Na čelu odbora za platformo Se nahaja znani profesor chica-&ke univerze dr. Rexford Guy Tugwell, tajnik pa je Leo Press
man, ki je dolgo vrsto let deloval za C. I. O..
Med ostalimi znanimi podpi-ratelji Henry A. Wallacea se nahajajo v Filadelfiji sledeči: pisatelj Louis Adamič, delavski voditelj Harry Bridges, predstavnik unije Radio and Electric Workers Julius Empsak in John Rogge, ki se je nahajal v justičnem oddelku v Washing-tonu.
Predsednik odbora za pravila je new-yorški kongresnik Vito Marcantonio, član Ameriške delavske stranke.
Wallace in Taylor bosta no-minirana v soboto. Glavni stan pričakuje, da se bo plačanega shoda v Shibe Parku udeležilo nad 30,000 oseb. Oba kandidata bosta s posebnimi govori sprejela nominacijo.
Državni oddelek je včeraj naznanil, da je množica Egipčanov ubila v Kairu ameriškega turista Stephena Haase iz Fila-delfije, njegovo ženo pa lažje ranila.
Točnega poročila o umoru Haasa še vedno ni. Poročila, ki jih je dobil državni oddelek pravijo, da so se v Egiptu pojavili čuti proti Ameriki, toda brez ozira na razloge, je ameriški vršilec diplomatičnih poslov v Kairu poslal egiptski vladi ostro protestno noto.
Haas je bil preteklo nedeljo v nemirih, ki so izbruhnili pri trdnjavi Kaira, napaden s kamni, včeraj pa je bilo sporočeno, da je podlegel poškodbam.
Kljub podaljšanemu premirju, na katerega so pristali tako Židje kot Arabci, pa še vedno ni prišlo do prenehanja sovražnosti. Neko neznano letalo je snoči napadlo z "zračno mino" glavno mesto Egipta, Kairo. Do spopadov med Židi in Arabci pa je prišlo v več krajih.
GERALD SMITH T02I KADI "UŽALJENE ČASTI"
WICHITA, Kans., 19. julija— Rev. Gerald L. K. Smith je danes vložil tožbo proti Wichita Beacon Publishing Co. in zahteva $1,000,000 odškodnine za "užaljeno čast." Smith pravi, da ga je časopis označil za komunista.
PAPEŽ BO ŠEL NA POČITNICE KONCEM JULIJA
VATIKAN, 1. julija. — Va tikanski krogi so danes naznanili, da bo papež Pij XII. kon«, cem julija odpotoval na počitnice v Castel Gandolfo.
Novi grobovi
JOHN OCKUN
Kot smo včeraj poročali, je po kratki in mučni bolezni preminil v Woman's bolnišnici John Ockun, star 76 let. Stanoval je na 923 E. 143 $t. Doma je bil iz fare Loka pri'Zidanem mostu na Štajerskem,, 'kjer zapušča dve sestri in več sorodnikov. Prejšnja leta jg bil član društva Carniola Tent št. 1288 TM, katerega je bil ustanovitelj.
Pokojni zapušča soprogo Anno, doma iz vasi Trki je pri Kranju na Gorenjskem, sedem otrok: Mrs. Josephine Lockner, Mrs. Pauline Tekančič, Mrs. Mitzie Seitz, Johna ml., Mrs. Julie Kordic, Rudolpha in Wil-liama, 6 vnukov, 2 pravnuka in več sorodnikov. Z ženo sta pro-šlega aprila meseca obhajala zlato poroko. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 8:45 uri iz Želetovega pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob 9:30 uri in
nato na pokopališče. Calvary.
#
MARY T. RAKOS
Preminila je Mary T. Rakos, stara 59 let, stanujoča na 1425 E. 59 St. Doma je bila iz Hrvatske, odkoder je prišla v Ameriko leta 1909. Tukaj zapušča soproga Andrewa in pet otrok: Johna, Mrs. Therese Vulič, Nicholasa, Catherine in Anne. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob 9. uri iz hiše žalosti pod vodstvom Golubo-vega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. in nato na pokopališče Calvary.
JOHN KENIK
Včeraj zjutraj ob šestih je preminil v Charity bolnišnici John Kenik, star 67 let, stanujoč na 3514 E. 82 St. Doma je bil iz fare Ambrusy vas Vrejzov dol na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 50 leti. Bil je med ustanovitelji fare sv. Lovrenca, član društva sv. Jožefa št. 146 KSKJ, društva sv. Alojzija in društva sv. Imena.
Tukaj zapušča žalujočo soprogo Agnes, rojeno Tomičič, sinove: Johna, Franka in Jo-sepha, hčere: Mrs. Mary An-dryszak, Mrs. Angela Gergich, redovnico Marie Agnita pri dominikanskem redu, Mrs. Theresa Christy, Mrs. Antonia Ko-ker, Mrs. Josephine Krupicka in Mrs. Frances Kovač, pastorka: Mrs. Amelia George in George Borovich, vnuke in brata Rudolpha, v Waukegan, 111., brata Franka in v stari domovini sestro Marijo.
Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob 8:30 uri iz Ferfolia-tovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob 9. uri in
nato na pokopališče Calvary.,
#
MARY BAZNIK
Prošli petek je umrla v La Salle, 111., Mrs. Mary Baznik, rojena Povše, stara 67 let. Po-kojnica je bolehala dalj časa na srčni napaki, prošli teden se je podvrgla operaciji, kateri je čez dva dni podlegla.
Doma je bila iz Vrtun pri Toplicah, odkoder je prišla v Ameriko pred 30 leti. V La Salle, 111., zapušča pet hčera in sestro Vincencijo Kump, v Chica gu. 111. sina, v starem kraju pet sestra in v Clevelandu brata Matt Povše na 21201 Chardon Rd., ki se je s svojo hčerjo Mrs. Anna Lučič iz 671 E. 200 St., podal v La Salle na pogreb. Mož pokojne je umrl pred šestimi meseci, sestra Johana Tomše pa je umrla pred štirimi leti v Chicagu.
Pogreb se je vršil včeraj v La Salle.
Francoska vlada podala ostavko po nezaupnici radi voja^ega budžeta
AMERIŠKA SKUPINA ODPOTOVALA V BEOGRAD
WASHINGTON, 19. julija.— Danes bo z letalom odpotovala skupina ameriških delegatov na konferenco glede plovbe po Donavi, ki se bo začela 30. julija v Beogradu.
Potniško letalo z 20 uradniki bo odpotovalo najprej v Pariz, kjer se bo delegaciji priključil ameriški ambasador za Jugoslavijo Cavendish Cannon, ki je obenem šef delegacije.
Ameriški delegatje* upajo, da bo prišlo do nekakšnega sporazuma glede vprašanja svobodne plovbe na Donavi, čeprav ima Sovjetska zveza za seboj dovolj držav, ki bodo nadglaso-vale zapad pri vsakem vprašanju.
Gen. De Gaulle pravi, da je prišel čas, da prevzame oblast v deželi
PARIZ, 19. julija—Osem mesecev stara "koalicijska" vlada premier j a Roberta Schumana je danes podala ostavko ker v, parlamentu, ni dobila zaupnice v zvezi s svojimi predlogi za vojaški budžet za leto 1948.
Schuman je naznanil, da bo*"
vlada podala ostavko, če ne bo parlament odobril amendment socialistične stranke, da se vojaški budžet zniža za $40,000,-000. Na ta način je prisilil parlament, da je moral glasovati bodisi za zaupnico ali pa nezaupnico vladi.
V Jugoslaviji so polovili še eno skupino vohunov
PRAGA, 18. julija. — Jugoslovanska časnikarska agencija jd včeraj naznanila, da so pro-ti-komunistični vohuni, ki so se vežbali v ameriški zoni Avstrije, začeli skrivaj prihajati v Jugoslavijo, odkar je Kominforma kritizirala, vodstvo jugoslovanske komubistične stranke.
Agencija "Tanjug" v poročilu iz Beograda pravi, da je obravnava proti skupini 94 ustašev bila preložena, ker se je obtožnico razširilo tudi na novo skupino vohunov in teroristov, ki so protipostavno prišli v Jugoslavijo zadnje čase in prve dneve obravnave.
Kot pravi poročilo iz jugoslovanskih virov, so nove vohune zbrali v Rimu "agenti Vatikana", v Salzburgu, Avstriji, pa uradniki neke "tuje sile".
Sovjetska vlada znižala cene za 10 do 20 odstotkov
WASHINGTON, 18. julija. — Sovjetska vlada je z ukazom znižala cene nekaterim industrijskim izdelkom, ki pa niso važni za splošno uporabo odjemalcev. Znižanje se nanaša na luksuzne in pol-luksuzne izdelke.
V ukazu sovjetskega ministrskega sveta je rečeno, da je znižanje cen v soglasju s splošnim razširjenjem narodne ekonomije in dvigom produkcije. V nekaterih primerih so cene bile znižane za 10 odstotkov, v drugih pa do 20 odst.
Cene blagu in hrani z nekaterimi izjemami, so ostale iste.
Med pol luksuznim dobrinam so znižane cene kot sledi: malim avtom "Moskovičem'* od 10,700 rubljev na 9,000, bici-klom od 1,400 na 1,120, šivalnim strojem od 1000 na 900, radio aparatom od 600 na 540 gramofonom od 900 na 720, za-pestnim uram od 900 na 810, vodki (žganju) od 60 na 48, pivi od 7 na 5.6, kavijaru od 400 na 360.
Znižane so bUe cene tudi nekaterim drugim izdelkom kot ovskim puškam, vinu, vitami-notn, harmonikam, fotografskim aparatom, cigaram in cigaretam, parfumom itd.
Na glasovanju je vlada dobila le 214 proti 297 glasovom, nakar je Schuman takoj odšel k predsedniku republike Vincent Auriolu in podal ostavko.
Nova vlada bo verjetno še bolj desničarska
Predsednik Auriol je pozval presednika parlamenta Edour-da Herriota in se z njim posvetoval glede sestave nove vlade.
Možno je, da bo Schuman zopet dobil mandat za sestavo vlade, ki pa bo še bolj desničarska. Pričakuje se, da bi Schuman iz vlade izključil tudi socialiste.
Zaradi akcije parlamenta je zunanji minister George Bi-dault, ki se nahaja na konferenci v Hagi, ostal brez vladne podpore na pogajanjih.
Če novi premier ne bo dobil zaupnico, je verjetno, da se bo razpisalo nove parlamentarne volitve. Mnenje pa je, da bi te volitve vrgle na površje De Gaulleov "Zbor francoskega ljudstva."
De Gaulle misli, da je prišel njegov čas
De Gaulle je naklonjen novim volitvam, ker upa, da bi zmagal. Takoj po ostavki vlade je obvestil narodni svet "Zbora francoskega ljudstva," da je prišel čas, ko lahko prevzame vodstvo dežele.
"Mi moramo prijeti Francijo za roko in jo voditi. Toda priti mora k nam po svoji lastni svobodni volji. Drugače ne moremo storiti ničesar,"
Vlada je zahtevala vkupno 309,000,000,000 frankov za vojaški budžet, socialisti pa so predlagali, da se od vsote odtrga 12,000,000,000 frankov.
Vlada bi morala pasti na vsak način, kajti socialistični člani vlade so izjavili, da bodo podali ostavko, ako ne bo sprejet amendment stranke, Schuman pa je rekel, da bo podal ostavko, ako bo sprejet.
Schuman je postal premier preteklega novembra. V njegovi vladi ni bilo komunistov, užival pa je doslej podporo vseh strank, z izjemo komunistične.
Glavni argument Schumana pri debatah glede vojaškega budžeta je bil, da se poskuša reorganizirati francosko armado kot so to parlamentarni zakono-dajci predlagali in da to vprašanje ni politično, ampak vprašanje interesov dežele. Rekel je, da je francoska oborožena sila šibka radi nesoglasij med častniki.
V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
Togliatti zopet prevzel vodstvo svoje stranke
RIM,- 19. julija. — Komunistični voditelj Palmiro Togliatti je že toliko okreval od ran, ki jih je dobil preteklo sredo, ko so ga poskušali umoriti, da je že pripravljen ponovno prevzeti vodstvo svoje stranke.
Zdravniki so v poslednjem buletinu sporočili, da je njegovo splošno zdravstveno stanje vidno boljše.
Togliatti jeva soproga, sena-torica Rita Montagnana, je na seji izvršnega odbora italijanske komunistične stranke javila, da je Togliatti pripravljen ponovno prevzeti vodstvo največje komunistične stranke na svetu, izven sovjetske.
Togliatti je šele od svoje soproge zvedel za strahovit odgo-ver^ - sj^šrie nemire in stavke širom Italije, ki so sledile po atentatu. V nemirih je doslej bilo ubitih 20 oseb in policija je še vedno na oprezu proti možnim izbruhom novih nemirov.
Začasni voditelj komunistične stranke Pietro Secchia je izjavil, da so Zedin jene države, Anglija in Vatikan na skrivaj odobrili načrt, da se odstrani Togliattija, ker da je on bil edini človek, ki je v stanju preprečiti, d^ se Italija ne bi pridružila zapadnim silam v vojni
proti Sovjetski zvezi.
#
Voditelj japonskih komunistov ranjen
TOKIO, 1. julija. — Neki neznanec je danes poskušal umoriti vodilnega japonskega komunista Kyuichija Tokudo.
Kot pravi poročilo v japonskem časopisu "Mainichi", je neznanec vrgel bombo na Tokudo, ko je slednji imel govor na komunističnem shodu v Sagi. Komunistični voditelj pa je dobil le par prask na vratu in levi roki.
AMERIŠKI VEŠCAKI PROTI POMOČI SEVERNI KINI
PEIPING, 19. julija. — Ame-riški tehnični veščaki, ki se nahajajo pri Laphamski misiji v Kini, bodo verjetno priporočili, da se ne trati nobenega denarja za obnovo severne Kine. Smatrajo, da bi se preveč tvegalo, ako bi se vložilo denar za stalno izboljšavo položaja v severni Kini, ki utegne biti in je deloma že pozornica civilne vojne.	♦
INDIJANCI SE BORIJO ZA VOLILNO PRAVICO
PHOENIX, Ariz., 19. julija. — Višja sodnija Arizone je danes odločila, da imajo Indijanci, ki izpolnjujejo prosvetne določbe, volilno pravico soglasno z državno ustavo. S tem odlokom je sodnika zavrgla prejšnji odlok iz leta 1928, s katerim jim je zanikala volilno pravico.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
20. julija 1948.
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town; (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta);
For One Year—(Za eno leto) -
For Six Months—(Za šest mesecev)---
For Three Months—(Za tri mesece) -
-$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—^(Za tri mesece)
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at _ Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.

0 NEKATERIH ZMOTAH NEZMOTLJIVO SIGURNIH UCENIKOV
II
V svojem odgovoru in na vprašanje glede rokovanja prevzvišenega škofa dr. Gregorija Rozmana z nacističnim zločincem gen. Reisnerjem in italijanskim gen. Grazzioli-jem se A.D. opravičuje, češ da je urednik "E." že dal roko "črnemu katoliškemu duhovniku." K temu pristavlja še, da je Molotov podal "s prijaznim nasmeškom roko samemu bognasvaruj Hitlerju!"
Nič nimamo proti tem argurrtentom. Želimo pa pristaviti neko pojasnilo. Urednik "E." je res dal roko "črnemu katoliškemu duhovniku" in to ne samo enemu. Razlog je pač jasen. Urednik "E." nima nič proti poštenim katoliškim duhovnikom, zlasti pa ne proti tistim, ki so se skupaj z njim nahajali v nacističnem taborišču v Laufenu. Žal pa ni mogel podati roke "črnemu katoliškemu duhovniku," ki se je za časa vojne boril proti "komunizmu kot verski, moralni in socialni zmoti ter boljševizmu kot politični tiraniji," ker takšnih "črnih duhovnikov" v taboriščih sploh bilo ni. Njih je namreč potreboval sam Hitler!
Ne samo Molotov, ampak tudi ameriški ambasador v Berlinu je pred vojno dal roko Ribbentroppu in mogoče celo samemu Hitlerju. V vojni pa se je takšno rokovanje končalo tako za Molotova kot za ameriškega ambasadorja, ni se pa končalo za prevzvišenega dr. Rozmana. To je posebno zmotna politika z ozirom na dejstvo, da Vatikan trdi o neki svoji nevtralnosti v vojni.
"In kaj naj bi postal Rozman, če je dal roko Nemcu, kadar ga j ^srečal/' povprašuje A.D. "Saj je celo Kristus občeval s farizeji in z njimi jedel, pa tudi slabo v veri podkovan urednik naprednega lista ne bo rekel, da je Jezus držal s farizeji."
Slabo v veri podkovani urednik naprednega lista lahko zagotovi dobro v veri podkovanega urednika A.D.^ da je Jezus Kristus učil, da je treba ljubiti celo naše sovražnike. Ali v veri dobro podkovani urednik A.D. ljubi Tita? Pa še nekaj lahko urednik "naprednega časopisa" pove. Jezus Kristus je učil, da "če te nekdo udari po levem obrazu, mu ponudi še desnega." Nikjer pa ni rekel, da moraš takoj vložiti tožbo za $1,200,000 na posvetnih sodnijah!
Pa pustimo tudi to rokovanje. Vprašajmo samo urednika A.D., ki trdi, da sta nacizem in fašizem eno ter isto, naj nam pove nekaj o borbi, ki jo je pre vzvišeni dr. Gre-gorij Rožman vodil proti nacizmu. Kolikor je nam znano, pi dr. Gregorij Rožman nikoli nastopil proti nacizmu in ne proti fašizmu, kljub dejstvu, da so nacisti zaprli in izgnali duhovnike. Nastopal je le izključno proti komunizmu in to v tistem času, ko sta proti komunizmu nastopila tudi Hitler in Mussolini. Nič ne more opravičiti dr. Rozmana dejstvo, da se je nahajal v Ljubljani, ki je bila pod italijansko okupacijo, mariborski škof pa v Mariboru, ki je bil pod nacistično. Kajti tudi italijanski fašisti so zapirali poštene slovenske duhovnike in preganjali rodoljubne škofe, kar nam posebno jasno priča zgodovina primorskih Slovencev. Dejstvo je, da je dr. Rožman bil prost ves čas okupacije, da pa je bil zaprt, ko so ga dobili v svoje roke Angleži! In to je tako dejstvo, o katerem se velja popraskati za ušesi!
"Dober nasprotnik zelo rad govori o papežu in Vatikanu. Tudi ko se zaletava v Rozmana mora priti Vatikan na vrsto," pravi dalje A.D.
Omenili .smo že, da je sama A.D. zapisala, da je "vse, kar je škof dr. Rožman delal med vojno, delal s posebnim odobren jem sv. Očeta." Zakaj bi se torej ne pozabaval^ tudi z Vatikanom, odnosno s sv. Očetom, če pa je cela ta zadeva v neposredni zvezi z odobritvijo Rozmanovega dela s strani sv. Stolice? V zvezi s tem pristavlja A.D. tudi to:
"Še to naj oznanimo svetu, ki morda še ne ve, da "E." ne more napasti ne škofa ne papeža, da se ne bi obenem spomnila Franca in Tisa. Nam se to ne zdi nič čudnega. Saj poznate tisti rek: Česar je srce polno, o tem usta rada govore. Franco in Tiso sta kljub marsikaterim napakam tako krepko nakresala komuniste, da se še vedno otipavajo in so njih misli še vedno pri teh bolečinah . . ."
Dejstvo je, da je Franco fašist. Tiso pa je kolaboriral z nacisti kot so to kolaborirali mnogi "najbolj priljubljeni sinovi cerkve." Franco je prišel na ob'ast s pomočjo Hitler-
Amenško delavstvo—podvig Kongresa industrijalnih organizacij
(Sedmi od devetih člonkov o zgodovini delavskega gibanja. Podatki iz Delavskega urada).
Vprašanje industrijalnih unij proti strokovnim je prišlo pred dve konvenciji AFL (American Federation of Labor) in sicer leta 1934—35, ko je vstal problem organiziranja ijeizurjenih delavcev v masni industriji jekla, avtov in kavčuka. V nekaterih od teh industrij so delavci ^ s a m i organizirali svoje unije. Na konvenciji 1. 1934 je AFL sklenila dati takim unijam poslovnice federativnih unij, v katerih pa ne smejo biti vključeni gotovi izurjeni delavci, ker pripadajo v območje že dolgo obstoječih strokovnih unij. Začrtan je take smernice je imelo tendenco razbitja industrijskih unij ali pa preprečitev organiziranja takih unij v industrijah, kjer je masna produkcija zabrisala razliko med izurjenim in neizurjenim delavcem.
Radi te tendence je vprašanje prišlo na konvencijo tudi 1. 1935 in sicer v manjšinskem poročilu ozir. resoluciji zahtevajoči "neomejene poslovnice" z a delavske organizacije a 1 i unije, organizirane v tovarnah masne produkcije. Predložena resolucija pa je bila poražena z 18, 024 glasovi proti 10.093 in je tako ostalo vprašanje nerešeno, s tem pa je bila hkrati odprta pot razkolu v ameriškem delavskem gibanju.
Že par tednov po konvenciji AFL, je šest unij priključenih tej organizaciji ustanovili Odbor za industrijalne organizacije in John L. Lewis, predsednik UMW, je bil izvoljen za načelnika odbora, ki je naznanil, da namerava spodbuditi organiziranje delavcev v masni produkciji s ciljem, da se priključijo AFL. Nov odbor so . ustanovile sledeče unije: Premogar-ska, krojaška, tekstilna, rudar-
sla izobčenje iz AFL. Sklep gl.
RESOLUCIJA INFORMBIROJA KOMUNISTIČNIH STRANK O STANJU V KOMUNISTIČNI STRANKI JUGOSLAVIJE
(Spor med Kominformo in ju-
odbora za izključitev desetih■ goslovansko komunistično unij in njih voditeljev, je	jg gg vedno v ospredju
dila konwncija 1. 19o6.	rajbolj važnih mednarodnih za-
Leta 1 . je Od or industri- Posebno v ameriškem tis-
noww komrenw^vsvr^on^L-i,^^ pnoWmm roam
niziranja samostojnega federa-
lni pa ne podaje jo jedra zadeve,
ciie narodnih in mednarodnih j .	,
.. ^ , . ,	. . „ ampak večinoma slone le na pri-
uny. Na tej konvenciji Je odbor	Škodoželjno-
spremenil svojo ime v Kongres; ^ x,- '• * t-- i,-t • J , .. . .. , \sti. Da 01 nasi citateln oili pra-industriialnihorgamzacii (CIO)	,
^ , V., . ^ • 1 ivilno seznanjeni s celo zadevo. Pridružilo se je prvotnim dese- . , v	, , ,
v	.. ^pnoocamo celotno besedilo re-
tim unijam se 32 drugih umi-, , .. ^ . . , , ,	. ... ., sotMCije Kormnjorme, kakor tu-
skih skupin ah "organizacijskih	^ \
odborov." za predsednika je bil *	C™'™'««9» kom.k-
izvoljen John L. Lewis. Ustanov-,"; KomunuUcm stranke Juga-
na struktura nove organizacije:
\ slavi je in sklep o izključitvi An-
je sličila oni A F L ter
la udruženje samostojnih
unij	iz jugoslovanske komu-
V skupni federaciji, kateri^ei"^^^ sfmrnke. Svetujmo či-načeljeval gL odbor in uradni-^	P««'
ki, ki BO jih izvolili delegatje^^^^o P^'G^Wo^kerZGizM^bo-
priključenih unij na rednih kon-	pravilni vpogled v ta
vencijah. Razkol v delavskem	tako reZiko
gibanju je bolel prijatelje de-	Op. ured.)
lavstva in unijsko članstvo sa-	*
mo, toda navzlic temu je to Informacijski biro, , sestav-dvignilo število organiziranega ig predstavnikov Bolgarske delavstva y tej deželi. C. I. O. delavske partije (komunistov), ni le organiziral delavcev v mas- Romunske delavska partije, ni produkcijski industriji, pač Madžarske Partije delovnega je s svojimi uspehi pri organizi- ljudstva, Poljske delavske par-ranju neizurjenih delavcev pri- ^ije, Vsezvezne komunistične silil AFL, da je spremenila svo,-	(boljševikov), Komuni-
stične partije Francije, Komunistične partije Češkoslovaške in Komunistične partije Italije, je
je metode in jih prilagodila
spremembam, ki jih je prinesel
novi čas v razvoju industrije.
Ob zaključku 1. 1941 so šte- ,	,	,
, . ... . I potem, ko je obravnaval vpra-le unije pnknucene Ameriški,v . . . - „ . ,.v .
, - • .	v, sanje stanja v Komunistični
delavski zvezi 4,o00,000 članov,	.	.
I partiji Jugoslavije in ugotovil, a Kongres industrijalnih orga-N	T ,
.. . 4. T . i T . Ida so predstavniki Komunistic-nizacij je tedaj trdil, da ima i	f• - t , .. j-,
,	J i ne partije Jugoslavije odklonili,
pet milijonov članstva.-Dodat- , f..	^ ^ '
da bi prisil na zasedanje Infor-
no k temu se je cenilo, da pripada 900,000 ameriških delavcev k drugim delavskim organizacijam. Skupno število unioni-ziranih delavcev je torej znaša
macijskega biroja, soglasno sprejel naslednje sklepe:
1. Informacijski biro ugotavlja, da izvaja vodstvo Komuni-
lo blizu enajst milijonov član-]stične partije Jugoslavije zad-stva, kar je predstavljalo eno nje čase v osnovnih vprašanjih
tretjino vsega ameriškega lavstva.
Nekaj let pred napadom na Pearl Harbor, je bilo delavsko
organiziranjem I cev v tovarnah masne produk-I cije. Pa Pearl Harbor ju in po
de- zunanje in notranje politike ne j pravilno linijo, ki pomeni od-' klon od marksizma-leninizma. V zvezi s tem Informacijski biro odobrava postopek Centralnega komiteja Vsezvezne komunistične partije (boljševikov), ki je prevzel iniciativo v razkrinka-
8ka, kovaška oziroma topilni-jg^y^^jg ^ ^ej deželi zelo poja-
ška ter unija petrolejskih de- j % organiziranjem delav-lavcev. Charles P. Howard od tiskarske unije in Max Zarit-sky od klobučarske unije sta se' ^ Amerike v driig-n |vanju- nepravilne politike Cen-udeležila kot posameznik,	p, ^ Zap iralnega komiteja Komuniatič-
Howard je prevzel mesto tajni-i delavstvo najbrž največje,^® partije Jugoslavije in pred-ka novega odbora. Tem unijam j najboljše prilike v vsej svo- vsem nepravilne politike tovari-so se kmalu pridružile še štiri:-j zgodovini za razširjenje unij- šev Tita, Kardelja, Djilasa in
avtna, kavčukarska, železno-je-jgi^.)^ organizacij in vpliva.
klarska i in pločevinarska ter; (prihodnji članek te serije se
Rankoviča.
2. Informacijski biro ugotav-
steklarska.	•	j bo dotaknil vojnih let in povoj-{Ua, da izvaja vodstvo Komuni'
Delavska zveza AFL ozir.|nih dogodkov na polju razvoja stične partije Jugoslavije so-njeno vodstvo se je izjavilo! ameriškega proti delovanju novega odbora j nja).
ter zahtevalo, da se isti razpu-]
sti. To je bilo 1.
delavskega giba-
1936. Skupina!
se ni hotela pokoriti diktatu gl. i Napredni slovenski časopisi v odbora AFL, ki je videl v or-j Imen/ci zagovarjajo interese ganizaciji dualen unionizem, ka-1 lašega delavca. Brez podpore teri je po njih mnenju mogel - lapredne in zavedne javnosti bi delavskemu gibanju v Ameriki' ijih obstoj ne bil mogoč. Pri-le škodovati. Nepokornost usta-1 pevajte tudi sedaj za njih noviteljev odbora jim je prine- obrambo!
vražno politiko proti Sovjetski zvezi in Vvezvezni komunistični Common Council partiji (boljševikov). V Jugoslaviji dopuščajo nedostojno politiko sramotenja sovjetskih vojaških strokovnjakov in diskre-ditiranje Sovjetske armade. Za sovjetske državljane strokovnjake v Jugoslaviji je bil ustvarjen poseben režim, na temelju katerega so bili pod nadzorstvom organov Državne varno-
ja in Mussolinija, danes pa ga zagovarja Vatikan. Sv. Oče Jugoslavije in so imeli ga označa za "najbolj priljubljenega sina ktaoliške cerkve."	takemu sprem-
Tisovo kolaboracijsko delo je Vatikan tudi odobril. O temu, I kako sta oba "nakresala komuniste" pa ne želimo tu obširno govoriti, ampak lahko opomnimo A.D., da je Tiso bil zaradi 113 vojnih zločinov obešen in da se komunisti kljub temu, da jih je "nakresai" še vedno nahajajo v Češkoslovaški! Pri koncu, naj si iz A.D. izposodimo še sledeči stavek:
"Ali naj zalajirio našim čitaleljem, da je urednik "E." čisto rosno prišel do spoznanja, da niso bili vsi papeži dobri? Resnično, resnično, tudi mi verjamemo, da hodijo papeži k spovedi in da morejo torej grešiti. Toda njih nauk je zato vseeno nauk Ustanovitelja Cerkve."
Resnično. Ne samo, da morejo papeži grešiti, ampak tudi razni škofje in duhovniki. To mi vedno poudarjamo in je posebno razveseljivo, da vsaj na tej točki A.D. soglaša z nami. Toda za razliko od A.D., ki ne vidi potrebe, da bi se o teh grehih javno govorilo, smo mi mnenja, da jejvjetskih socialističnih republik pač potrebno odprto in pošteno priznati zmote in grehe enako stališče kakor do buržo-škofov ali pa nižje duhovščine. Ce ne iz drugega razloga ^^nih držav. Prav zaradi tega pa vsaj iz tega, da ne bi pošten katoličan v svoji nevednosti P'^'otisovjetskega stališča Cen-istovetil te zmote in grehe z naukom Ustanovitelja Cerkve, iKomunistic-Skrben kmet bo vedno čistil pleveU svojih njiv. Zato
nasa polemika glede vloge dr. Rožmana v drugi svetovni izposojena iz arzenala kontrare-vojni nima ničesar skupnega z naukom Jezusa Kristusa. ■ volucionarnega trockizma, o
in nadzorstvu organov Državne varnosti Jugoslavije je bil izpostavljen predstavnik Vsezvezne komunistične partije (boljševikov) v Informacijskem biroju tovariš Judin in vrsta uradnih predstavnikov Zveze sb-vjetskih socialističnih republik v Jugoslaviji.
Vsa ta kakor tudi njim podobna dejstva pričajo, da so zavzeli voditelji Komunistične partije Jugoslavije stališče, ki ni dostojno komunistov, na temelju katerega so začeli jugoslovanski voditelji istovetiti zunanjo politiko Zveze sovjetskih socialističnih republik z zunanjo politiko imperialističnih držav in zavzemajo do Zveze so
"degeneraciji" Vsezvezne komunistične partije (boljševikov), o "degeneraciji" Zveze sovjetskih socialističnih republik it^.
Informacijski biro obsoja te protisovjetske koncepcije voditeljev Komunistične partije Jugoslavije, ki so nezdružljive z marksizmom-lenininzmom in ki so lastne samo nacionalistom.
3.	V svoji notranji politiki zapuščajo voditelji Komunistične partije Jugoslavije pozicije delavskega razreda ter se iznever-jajo marksistični teoriji o razredu in razredni borbi. Zanikajo dejstvo, da kapitalistični elementi v njihovi deželi rasto in da se v zvezi s tem zaostruje razredna borba v jugoslovanski vasi. To zanikanje izvira iz oportunističnega stališča, da se v obdobju prehoda iz kapitalizma v socializem razredna borba ne zaostruje—kakor uči mark-sizem-leninizem, marveč pojema— kakor so trdili oportunisti Buharinovega tipa, ki so razglašali teorijo mirnega vrašča-nja kapitalizma v socializem.
Jugoslovanski voditelji izvajajo nepravilno politiko na vasi, ignorirajo razredno diferenciacijo na vasi smatrajo individualne kmete za enotno celoto kljub marksistično-leninistične-mu nauku o razredih in razredni borbi, kljub znanemu Leninovemu nauku, da drobno individualno kmečko gospodarstvo poraja kapitalizem in b,uržoazi-jo nenehno iz dneva v dan, vsako uro, stihijsko in v množičnem obsegu. Toda politični položaj v jugoslovanski vasi nikakor ne opravičuje brezbrižnosti in samozadovoljstva.
V pogojih, ko prevladuje v Jugoslaviji individualno kmečko gospodarstvo, ko zemlja ni nacionalizirana, ko imanw privatno lastnino zemlje ter kupovanje in prodajanje zemlje, ko so v rokah kulakov koncentrirane znatne zemljiške posesti, ko se uporablja mezdno delo itd., še Partija ne more vzgajati v duhu prikrivanja razredne borbe in poravnavanja razrednih nasprotij, ne da bi se s tem razorožala spričo težav pri izgraditvi socializma.
Voditelji Komunistične partije Jugoslavije se v vprašanju vodilne vloge delavskega razreda oddaljujejo z marksistično-leninistične poti na pot narod-niške kulaške partije ter trdijo, da so kmetje "najtrdnejši temelj jugoslovanske države." Lenin uči, da "mora biti proletariat kot edini, do kraja revolucionarni razred sodobne družbe voditelj, hegemon v borbi vsega ljudstva za popolni demokratični prevrat, v borbi vseh delovnih ljudi in izkoriščancev proti zatiralcem in izkoriščevalcem."
Jugoslovanski voditelji kršijo to tezo marksizma-leninizma.
Kar zadeva kmete, je njih večina, to je siromašni in srednji kmetje, lahko ali pa je že povezana z delavskim razredom, pri čemer pripada vodilna vloga v tej zvezi delavskega razreda.
Rečena koncepcija jugoslovanskih voditeljev krši te teze marksizma-leninizma.
Kakor vidimo, izraža ta koncepcija nazore, ki so lastni drob-noburžoaznim nacionalistom, nikakor pa ne marksistom-leni-nistom.
4.	Informacijski biro meni, da vodstvo Komunistične partije Jugoslavije revidira marksistič-no-leninistični nauk o partiji. Po teoriji marksizma-leninizma je partija osnovna, vodilna in usmerjena sila v deželi, sila, ki ima svoj poseben program in ki se ne razblinja v nepartijski množici. Partija je najvišja oblika organizacije in najvažnejše orožje delavskega razreda. Toda v Jugoslaviji nimajo za osnovno vodilno silo v deželi Komunistične partije, marveč
Ljudsko fronto. Jugoslovanski voditelji zmanjšujejo vlogo Komunistične partije, dejansko razblinjajo partijo v nepartijski Ljudski fronti, ki obsega razredno zelo različne elemente (delavce, delovne kmete z indi-v^idualnim gospodarstvom, kula-ke, trgovce, male fabrikante, bužoazno inteligenco), kot tudi raznobarvne politične skupine, vštevši tudi nekatere buržoazne stranke.
Jugoslovanski voditelji trdovratno nočejo priznati napak svoje koncepcije, češ da Komunistična partija Jugoslavije ne more in ne sme imeti svojega posebnega programa, marveč da se mora zadovoljiti s programom Ljudske fronte.
Dejstvo, da nastopa v Jugoslaviji na politični areni samo Ljudska fronta, medtem ko Partija in njene organizacije ne naštopajo odkrito v svojem imenu pred ljudstvom—ne samo zmanjšuje vlogo Partije v političnem življenju dežele, marveč tudi izpodkopava Partijo kot samostojno politično silo, poklicano, da si pridobiva vedno večje zaupanje ljudstva in da zajema s svojim vplivom vedno širše množice delovnega ljudstva z odkrito politično delavnost, odkritim propagiranjem svojih nazorov in svojega programa.
Voditelji jugoslovanske Komunistične partije ponavljajo napako ruskih menjševikov, ki je v tem, da se marksistična partija razblinja v nepartijski množični organizaciji. Vse to dokazuje, da se kažejo v pogledu Komunistične partije v Jugoslaviji likvidatorske tendence.
Informacijski biro meni, da taka politika Centralni komitej taka politika Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije ogrdža sam obtanek Komunistične partije Jugoslavije in konec koncev krije v sebi nevarnost, da bi Jugoslovanska ljudska republika degenerirala.
5. Informacijski biro meni, da je birokratski režim v Partiji, ki so ga uvedli jugoslovanski voditelji, škodljiv za razvoj in življenje Komunistične partije Jugoslavije. V Partiji ni notranje partijske demokracije, ne spoštuje se načelo volivnosti, ni I kritike niti samokritike. Kljub I praznemu zagotavljanju tovari-jšev Tita in Kardelja, Centralni komitej Komunistične partiji Jugoslavije po večini ni sestavljen iz izvoljenih, marveč iz ko-jOptiranih članov,. Komunistična I partija je dejansko v na pol le-igalnem položaju. Partijskih sestankov nimajo ali pa jih imajo j tajno, kar slabi vpliv Partije v ■.množicah. Takega tipa organizacije Komunistične partije ne I moremo imenovati drugače kakor sektaško-birokratski. Tak tip vodi k likvidaciji Partije kot aktivnega samodelavnega orga-I nizma. V Partiji se go je vojaške I metode vodstva, podobno meto-I dam, ki jih je svojčas uvajal , Trocki.
Povsem nedopustno je, da se v Komunistični partiji Jugoslavije teptajo najosnovnejše pravice članov Partije in da se tudi na najblažjo kritiko nepravilnosti v Partiji odgovarja z ostrimi represalijami.
I Informacijski biro smatra tA j sramotna dejstva, kot je izklju-' čitev iz Partije in aretacija čla-[ nov Centralnega komiteja Ko-j munistične partije Jugoslavije I tovarišev Žujoviča in Hebranga, ; zato, ker sta se drznila kritizi' j rati protisovjetske koncepcije ' voditeljev Komunistične partije i Jugoslavije, to ker sta se izrek-, la za prijateljstvo Jugoslavije ; z Zvezo sovjetskih socialističnili ' republik.
' (Dalje prihodnjič)
20. julija 1948.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
M. lljin:
PRIRODA IN LJUDJE
(Nadaljevanje )
Spomin frirode
Kaj naj stori človek, ki ugotovi, da je izgubil denarnico?
Spomniti se mora čim natančneje, kje je bil, po katerih potih in ulicah je hodil, kje je sedel na klopi, v katere hiše je stopil.
In ko si vse to prikliče v spomin, mora iti po lastni sledi in pazljivo gledati pod noge.
Enako morajo ravnati tudi geologi raziskovalci, če hočejo ^ajti rudninske zaklade v zemeljski skorji. Priroda je nekoč in nekje založila, porazgubila in razmetala rude. Nekatere je pustila skoraj na površini, druge pa je skrila globlje.
Toda priroda nima spomina, se ne more spomniti, kam je kaj dala. Zanjo se morajo torej geologi spomniti, kaj je delala v Biilijonih letih.
Kako naj se geologi na to
spomnijo ?
Vse, kar se godi na zemlji, zapušča sled. Kjer je bilo nekdaj ^orje, ostanejo skladovi in Usedline s školjkami in oklepi Gorskih živali. Kjer je bruhal Vulkan, ostane lava. Kjer se je pomikala po zemlji ledena reka, ledenik, je puščala na svoji poti ilovico, prod in skale-bolvane, ki jih je bila tja prinesla. Kjer so v davnih pradobah rasli gozdovi in živele zveri, so ostala v plasteh premoga okamenela de-^la, odtisi vej in velikanska okostja izumrlih živalskih vrst. ^se to so sledovi preteklega dogajanja.
Mnogo sledov je zabrisanih. pdkrije jih lahko samo izkušeno oko učenjakovo.
Učenjaki sledijo tem sledovom zemeljskih pradob korak za korakom in tako vedno bolj pojasnjujejo zgodovino zemlje.
Ti učenjaki so Kolumbi zgodovine: odkrivajo izginule celi-^e, morja, ki jih ni več, gore, ki ®o se že davno zravnale z zemljo.
Ljudje vedno več vedo, kaj se J® zgodilo na zemlji takrat, ko ljudi še ni bilo.
In to znanje nam pomaga pri iiašem raziskovanju.
l^amesto da bi iskali zaklade •^a slepo srečo, jih bomo iskali kamor nas bo vodila veda ° Zgodovini zemlje.
f'red kakimi dvajsetimi leti se
Zgodilo na Finskem tole: V nekem gozdu so našli nekaj
žvepleno kislino. Poslali so geologe v kraj, da ga raziščejo. Geologi so vedeli, da bolvani niso padli iz neba, ampak da jih je bil prinesel na svojem hrbtu ledenik, ki se je nekoč pomikal čez tiste kraje. Od kod je prinesel kršeč, kje ga je našel ? Če so hoteli dobiti odgovor na to vprašanje, so morali iti geologi po sledovih ledenika, po poti, ki jo je bil napravil.
Šli so po teh sledovih kilometer za kilometrom in so spotoma s kladivcem odlamljali kamenine iz skal ter si ogledovali vsak kamen pod nogami.
Končno so naleteli v šestdeset kilometrov oddaljenem kraju na veliko ležišče bakrenega kršca.
Ledenik je bil nekaj izgubil in ljudje so našli.
Tako nam pomaga poznavanje zgodovine zemlje pri iskanju rudninskih zakladov.
Kaj vse se je zgodilo v življenju zemlje, na kateri živimo! Morja so se umikala in spet razlivala. Ledeniki so naraščali in se spet otajali. Dvigali so se hrbti pogorij. Lava se je razlivala in strnjevala.
Pojdimo po sledovih tega dogajanja! Odkrivajmo preteklost zato, da nam pomore graditi bodočnost r
Geologi gredo po stedi
Kadar gre lovec po sledi, vidi spočetka eno sled, potem drugo in nato še tretjo. Iz posameznih, na videz nepravilnih sledi je sestavljena pot, po kateri je šla žival. Njene sledi na snegu niso razmetane kar tako, marveč tvorijo črte, zanke in kroge. Kako zapletene figure riše po snegu na primer zajec, kadar hoče zmesti lovca! Na snegu ostane 'cela risba in ta risba nam zrcali v prostoru, kar se je zgodilo v času.
Človek mora pač znati tako risbo videti in brati.
Kako ležijo rude v zemlji? Ali so razmetane po naključju, brez reda, ali pa v nekem redu?
Učenjaki trdijo, da je neki red.
Če na zemljevidu zaznamujemo s pikami vsa že znana najdišča rud, dobimo vrsto pik. Te so raztresene po zemljevidu kakor sledovi na snegu. Na prvi pogled ni v njih nobenega reda. A tako je samo na prvi pogled. Za izkušeno oko se zvežejo pike v črtice, črtice v črte, črte v veli-
od Nubijske puščave do Kapske dežele. V Ameriki se vleče pas srebra čez ves kontinent v dolžini tri tisoč kilometrov.
Sibirija je vsa opasana z obroči in loki, ki imajo eno skupno središče. To središče je Baj-kalsko jezero. Tam ležijo rude redkih kovin: urana, torija in tantala. Od tega središča je oddaljen nekaj sto kilometrov prvi lok: pas sljude in zlata.
Nato pride drugi lok, ki se vleče od Nove zemlje čez Ural v vso Sibirijo do Ohotskega morja. Tu je na zahodu baker, bolj proti vzhodu pa svinec, cink in srebro.
Še bolj oddaljen je tretji lok, ki sega od Kavkaza do pogorja Tienšan, do Altaja in vzhodnega Zabajkalja. Tam najdemo
antimon, živo srebro in arzen.
V Sibiriji ne ležijo rude razmetane brez reda, ampak v nekem redu. Nekaj se je moralo zgoditi v pradavnih dobah, zaradi česar tvorijo njihova ležišča črte, loke in obroče.
Kaj se je zgodilo?
Če hočemo to spoznati, moramo osvetliti vso zgodovino rude, vse njeno življenje od rojstva dalje. Če doženemo, kako so rude nastale in kaj se je nato z njimi zgodilo, potem bomo vedeli tudi, kje jih lahko najdemo in kje jih ni mogoče najti, kam se splača pošiljati raziskovalce in kam ne, kje lahko najdemo pri nas železo, kje živo srebro, kje baker in kje zlato.
(Dalje prihodnjič)
Jože Bon:
"NOCOJ JE PA EN LEP VEČER.
®kal-bolvanov iz bakrenega kr- ke loke in pasove, ki objemajo
sca. To je dragocena ruda, iz! cele kontinente.
katere pridobivamo baker in; V Afriki sega pas diamantov
Srečala sva se na Erjavčevi cesti.
"Draga Mira Danilova, bi obiskala naše izseljence, ki so se te dni vrnili iz Vestfalije?"
Mirino oko je povedalo, da so ji ljudje, ki se vračajo v domovino, srčno dragi in da bo šla.
"Pa še kdo naj gre! Pevci!"
Po telefonu sem poklical tovariša Musarja, tajnika naše opere. Odgovoril mi je, da bo skušal najti ljudi, ki bi šli dobre volje v Kamnik, kjer je tri sto petdeset izseljencev iz Vestfalije. "Kliči me malo pozneje, pa ti bom odgovoril!" —
Pa sem klical malo pozneje. Tovariša Musarja žal ni bilo pri telefonu.
Zaprl sem telefon in se spomnil našega basista Korošca, Dane Ročnikove, Ježeka - Milčin-skega, vokalnega kvinteta. Tirana, Simčičeve in še lepega števila poštenih ljudi, ki jim ni nikdar odveč iti med naše delovno ljudstvo, da jim zaigrajo, zapojo in povedo odkrito in pošteno besedo, le žal, da so sodelovali na invalidskem koncertu.
Sever, član drame, mi je rekel: "Rad bi šel, pa imam dre-vi premiero."
Obrnil sem se do naših fantov na vasi. Telefoniral sem Lumbarju — enemu izmed "va-ščanov".
' "Bi šli?"
Bomo šli!" je odgovoril kratko.
Ob šestih zvečer smo se dobili pred "pasažo". Mira Danilova ni prišla sama. Z njo sta bila tovariša Rohaček in Blaži-čeva., "Fantje na vasi" so se z njimi lepo pozdravili.
Med potjo do Kamnika sem
JUGOSLOVANSKA PETLETKA V SLIKAH
v Ljubljani
Litostroj
Tako izgleda
L

[\4
Titovi zavodi
'Litostroj" med gradnjo
Notranjščina tovarne Titovih zavodov "Litostroj"
pripovedoval, kako je bilo na Jesenicah, ko se je vrnilo tri sto petdeset izseljencev.
DOMOVINA
"Kako lepo zelene so smreke!" je rekla Marija Lesova, ki se je po petdesetih letih vrnila domov, od koder je bila šla mlada in lepa v tujino samo zaradi tega, ker ni imela žlice v bajti.
Slonela je na odprtem oknu vagona in strmela v gozdove nad Jesenicami, črno oblečena je gledala naše domače zelenje, ki se ji je zdelo, da je vse drugače in lepše zeleno od onega, ki ga je bila po petdesetih letih zapustila. Bližali smo se železniški postaji na Jesenicah. Ljudje ob progi*80 pozdravljali vrnjene otroke. Na postaji sprejem. Marija Lesova je na glas zajokala in z njo sto drugih. Jeseniški pionirji — med njimi Trtnikov Janezek — so jih sprejeli s cvetjem. Janezek ni imel šopka cvetja v rokah. Iz žepa je potegnil zavitek in rekel: "Samo tri piškote imam! Tovarišica učiteljica, komu naj jih, dam?"
Janezek ni strpel odgovora. Stopil je k mali punčki, ki je radovedno stala na hodniku vagona.
"Na!"
Ni ga razumela. Otrok ni kriv, če ne zna svojega materinega jezika. Čutil pa je, da mu bratec iz domovine nudi nekaj res od srca. Sprejela je naša mala "Vestfalka" tri piškote in ko so ji mali jeseniški pionirji zaigrali na harmoniko nekaj narodnih in partizanskih pesmi, je po njenem licu zdrsela solza — lešniku podobna. Dekletce, ki je igralo na harmoniko, se je smejalo skozi solze in takrat so od sreče in zadovoljstva zajokali vsi, ki so bili tisti čas na peronu. Morda kdo ni jokal, ker se je premagal pa stiskal zobe.
Miri Danilovi je oko postalo živo bolj kakor driigače. Videl sem, da sprejem naših izseljencev sodoživlja in da bo njena beseda v bazi zvenela še lepše, kakor smo je vajeni. "Fantje z vasi" so tudi "uštimavali" grla. — Šlo bo, — sem si mislil.
"Kakšni ljudje pa so ti naši Vestfalci?" je vprašal Rohaček. Mislil je njihove poklice. Zvečine rudarji!"
In že je bila v srcih naših umetnikov skrb, kaj naj zapojo in kaj naj povedo vrnjen cem. Vsekakor stvari iz njihovega življenja.
"Ko so predstavniki naše oblasti pozdravili "Vestfalce" na Jesenicah", sem nadaljeval, "so želeli tudi oni sami povedati dve, tri besede."
Ivan Rogina — rudar — je rekel, da bodo vse tisto, kar so I zamudili v tujini, ko so delali sovražniku, že se dopolnili. "Saj vemo, da je to naga velika dolž-nost in bodite prepričani, da bo ta naša dolžnost tudi do zadnjega izpolnjena. Poglejte žulje na mojih rokah! Služili so tujcu.
Pa ni daleč trenutek, kb se bom zaril v domačo zemljo, v nji kopal in dobil nove žulje, ki mi ne bodo v sramoto, marveč v čast in ponos!"
"NOCOJ JE PA EN LEP VEČER. . . "
Toplo pozdravljeni so naši umetniki iz Ljubljane, ki so obiskali izseljence z najboljšo vo-j Ijo, stisnili vrnjencem roke. -"Lepše nagrade ni na svetu! je rekel eden izmed njih.
"Zapojmo!"
"Fantje na vasi" že dolgo, dolgo niso tako od srca zapeli pesem "Pozdrav domovini", kakor ta večer pri "Vestfalcih". Gladko grlo — pošteno srce.in iskrena želja, da se naši dragi počutijo čim lepše, je dala našim priljubljenim pevcem še lepši glas.
Lesova starka je sedela nekje zadaj. Prevzeta od pesmi in besed, ki jih je slišala iz srca Mire Danilove, Blažičeve in Ro-
hača, je postala kar nekam mlada. Ko pa so "Fantje" zapeli: "Nocoj je pa en lep večer . . . " je svoji hčerki, ki je bila ob njo prižeta, rekla tiho, tiho: "Nocoj je pa res en lep večer!"
Pa je bil četrtkov večer na bazi v Kamniku res lep večer. Umetniki so govorili in peli z vsem srcem, izseljenci pa so jih zamaknjeni poslušali. Pred ljudi in v njihova srca se je vračalo vse tisto, kar so bili že (Dalje na 4. strani)
BORCI ZA SVOBODO-BORCI ZA IZGRADNJO DEŽELE
(Zveza borcev Narodno-osvobo-dilne vojske Jugoslavije)
Ljubljana, 6. julija. — Približno pred letom dni, je maršal Tito sprožil idejo o ustanovitvi organizacije vseh aktivnih udeležencev narodno-osvo-bodilne borbe, ki so jo vsi zavedni borci in aktivisti iz časov težke štiriletne borbe z odobravanjem in navdušenjem pozdravili. Čutili so potrebo po tesnejšem medsebojnem stiku in sodelovanju, potrebo po organizaciji, ki bo čuvala tradicije narodno-osvobodilne borbe in jih dalje razvijala v novi fazi razvoja jugoslovanskih narodov, v razdobju petletnega plana industrijalizacije in elektrifikacije Federativne ljudske republike Jugoslavije — v razdobju izgradnje socializma.
Po organizacijskih pripravah se je že v septembru preteklega leta sestal prvi Kongres Zveze borcev narodno-osvobodilne vojske v Beogradu, ki je Zvezi dokončno določil organizacijske oblike in delovni program. Zveza borcev narodnoosvobodilne vojske se bistveno razlikuje od podobnih organizacij na primer v Angliji ali v Ameriki. To ni zveza starih veteranov, ki so pozabljeni od vsega sveta, ki so odložili puške, katerim oblastim odrekajo njihovo osnovno pravico dp dela in je marsikateri od njih utonil v valu brezposelnih. Poglejmo samo demobilizirane
borce, zlasti pa invalide, ki po mnenju mnogih mogotcev niso nikomur potrebni, kajti nemore-jo več v polni meri izkoriščati njihove delovne sile, kakšnim krivicam so izpostavljeni s strani tistih, za katere so se borili.
Ne, borba proti takim krivicam, borcem v Jugoslaviji ni potrebna, ker je ustava sama in vsa politika ljudske oblasti določila njihovo mesto v družbi in položaj, ki jim pripada.
Program Zveze borcev je čuvanje pridobitev štiriletne borbe, ohranitev i n oskrbovanje e h spomenikov partizanske borbe in materijala iz vojnih let ter posredovanje herojskih dejanj padlih tovarišev bodočim rodovom. Na drugi strani, pa se Zveza bori za utrjevanje ljudske oblasti, za izgradnjo domovine, za izpolnitev petletnega plana. Zveza borcev je tista, ki pomaga oblasti pri pravilnem sprovajanju uredb in pri pravilnem nameščanju ljudi, zlasti zaslužnih borqev. Njen zu-nanje-politični program pa je sodelovanje z vsemi demokratičnimi silami, zlasti s Sovjetsko zvezo in borba proti vsem skritim in odkritim fašističnim sUam v svetu, za mir in demokracijo.
Morda se bo kdo vprašal, kakšno mesto zavzema ta organizacija, poleg vseljudske organizacije Ljudske fronte. Zveza borcev dela v sklopu Ljudske
fronte in je v celoti vključena vanjo, je njen steber, njeno jedro, ki bogati fronto z neizčrpnimi izkušnjami in ustvarjalno inicijativo, pridobljeno v vojnih dneh.
Organizacija je tu, program je jasen — uspehi niso izostali-Četrtega julija tega leta je bil v Ljubljani prvi Kongres Zveze borcev Slovenije, ki je podal obračun' dosedanjega dela slovenske organizacije, število članov še stalno narašča, pa že do-sedaj jih šteje okrog 120,000, ki so vključeni v 792 krajevnih odborih. Poleg preko 300,000 prostovoljnih delovnih ur za izgradnjo gospodarstva je Zveza v Sloveniji zbrala več kot en mihjon dinarjev za gradnjo zadružnih domov. Omembe vredno je tudi kulturno-prosvetno udejstvovanje, ki je našlo svoj izraz v mnogih predavanjih in mitingih.
Podobne delovne uspehe so dosegle tudi organizacije ostalih bratskih republik. Navedeni podatki, zgovorno dokazujejo, da Zveza borcev v Sloveniji ni reprezentančna organizacija, katere člani bi se dvakrat na leto shajali na svečanih sejah, pač pa Zveza zavednih in požrtvovalnih delovnih ljudi, ki so puške zamenjali za lopate, kramp in pero, ki so povsod prvi; v borbi za svobodo s puško v roki, in v velikem delovnem mravljišču — v novi Jugoslaviji.
(SANS—Chicago)
Uncle Sam will pay to any wage earner thrifty enough to tuck awa^ only $3.75 a week in U. S. Security Bonds for the next ten years, the sum of $2,163.45.
And Uncle Sam will help you tuck it away, too—automatically, each and every week—through the Payroll Savings Plan where you work.
Sign up for the Payroll Savings Plan today during the Security Loan Drive—and be well rewarded with financial security ten years from now. P. S. If you are in business or a profession, and the Payroll Savings Plan is not available to you, you can sign up for the Bond-A-Month Plan at your local bank.
pick out your own reward
here!
SAVI EACH WEEK	AND YOU WILL HAVE		
	In 1 Year	In 5 Ytan	In 10 Y#ari
$ 2.50	$130.00	$ 668.97	$ 1,440,84
3.75	195.00	1,004.20	2,163.45
7.50	390.00	2,009.02	4,329.02
12.50	650.00	3,348.95	7,217.20
18.75	975.00	5,024.24	10,828.74
5||K Amerieai Security is YOUR Security
ENAKOPRAVNOST
This is an officUl U. S, Treasury advertisement^prepared under auspices oi Treastt^ DyVkt'ment and Advertising Ceuaell.
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
20. julija 1948.
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
DRUGA KNJIGA
(Nadaljevanje )
—	Do viteza si prišel? — je spraševal Pantelej Prokofjevič in se pijano smejal.
—	Kdo izmed kozakov pa danes nima križcev? — se je pomračil Mitka. — Krjučkovu so že tri križce obesili za to, ker se pri štabu krije.
—	On, svat, je ponosen na nas, — je pohitel ded Grišaka. '— On, to seme, je ves po meni, po dedu. Ne more ukriviti hrbta.
—	Križcev jim menda ne obešajo za to, — je osupnil Pantelej Prokofjevič, a Miron Gri-gorjevič ga je potegnil v izbo; usedel se je na skrinjo in vprašal:
—	Kako je Natalji in vnukoma? So živi, zdravi? Nu, hvala Bogu! Ti, svat, si mi nekaj omenil, da si prišel po opravku? Kakšna zadeva te je neki pripeljala? Govori, potem bomo pa še zalili in se napili.
—	Denarja mi daj. Daj, za Kriščevo voljo! Posodi mi, toliko trpim zavoljo tega . . . zavoljo denarja.
Pantelep Prokofjevič je pogledoval s pretirano, pijano ponižnostjo. Svat ga je ustavil:
—	Koliko?
—	sto papirčkov.
—	Kakšnih? Papirčki imajo razno vrednost.
—	Sto srebrnih.
—	Tako povej vendar.
Miron Grigorjevič je pobrskal
po skrinji, dobil umazano ruto in jo razvezal: trdni papir je šuštel, ko mu je našteval deset "rdečkarjev".
—	Hvala, svat . . . rešil si me nesreče!
—	Nu, ni, da bi govoril. Svoji k svojim!
Mitka je prebil doma pet dni; noči je preživel pri Anikuškovi ženi, ker se mu je zasmilila bridka ženska usoda in posebej ona sama, preprosta in nezahtevna ženička. Podnevi je lazil po žlahti, v goste. Bil je visok, oblečen samo v lahko povrhno bluzo, ziba je se je hodil po vaški cesti, s Čepico po strani in se bahal s svojo neobčutljivostjo za mraz. Nekoč pod večer je pogledal tudi k Meleho-vim. S seboj je prinesel v hudo razgreto kuhinjo val mraza in nepozabljivi ostri vojaški vonj. Posedel je, se pomenil o Vojski, a vaških novicah, mežikal v Darjo z zelenimi mačjimi očmi in se nameril oditi. Darja ni odmaknila oči od vojaka in je
"NOCOJ JE PA EN LEP VEČER.
(Nadaljevanje s 3. strani)
skoraj pozabili. Pesem — tako ljuba domača pesem -— in s pesmijo in besedo povedana veličina borbe našega ljudstva za osvoboditev pa naši napori in zmage v gospodarstvu, vse to je vrnjence prevzelo v dno srca.
Priznanje našim umetnikom je bili izraz njihove globoke predanosti in zaupanja domovini, ki jih je z obema rokama objela in sprejela.
Vsedel sem se poleg Lesove Marije, žena mi je stiskala roki in nikakor ji nisem mogel dopovedati enega, da smo tudi mi zelo veseli, ker so se vrnili.
"Tako rada bi pisala v Nemčijo sinu, ki leži bolan v bolnišnici in se ni mogel z nami vrniti. Pa nimam denarja. Tole je vse, kar imam."
Iz žepa v krilu je potegnila dva pfeniga.
Nekdaj mlada, lepa Marija, se je po petdesetih letih vrnila iz tujine z dvema pfenigoma. Nič zato, Marija! še tista dva bi tam pustila. Doma bo šlo brez njih — stokrat, tisočkrat lepše kakor je bilo tam. Poglavitno je, da si prišla!
POČITEK PRED DELOM
Ljudje si urejajo stvari v
Kamniku. Pohištvo in sto dru gih reči. Odločajo se, kam bodo šli na delo. Ta pojde v Trbovlje, drugi v Hrastnik ali Velenje, četrti morebiti na dom k sorodnikom. Pesem in beseda, ki so jo prvi večer v domovini slišali, jim daje korajžo in z njo od njih dano obljubo; kar bomo zmogli, bomo dali, da z vami skupaj, ki ste nam pripomogli do vrnitve, dosežemo — zadovoljstvo!"
"Tega je že danes nič koliko. Ne smete pa pozabiti, da vrnitev ni tako lahka. Lažnivci so mar-sigaj govorili, danes so razkrinkani in v naših srcih je tak mir in toliko hvaležnosti do vseh tistih, da rečem le-to: škoda, da niso šli z nami tudi vsi tisti, ki še dvomijo o resničnosti demokracije v novi Jugoslaviji, je povedal izseljenec Ulaga iz Litije.
V eni izmed lepih in čistih sob leži dekletce, ki je sprejelo tri piškote od jeseniškega pionirja Janezka: počiva mati Lesova in sto in sto rudarjev. Zadovoljni so. prav tako, kakor so zadovoljni naši umetniki, ki so jim zapeli i n izpregovorili tolikanj ljubljeno in komaj učakano slovensko besedo in pesem.
New Twin Refrigeratot
Visitors at recent home shows have been Just as interested as this young housewife who turned her back to Uie camera to get a better look at the new Twin-Six gas refrigerator. Having two separate freezing units each half of the refrigerator may be kept at aif* ferent temperatures. In addition to extra space for frozen food a tor« age and ice cubes the new unit gives greater flexibility in operation. The Twin Six which is manufactured by Servel has 12 cubic feet of storage space.
vztrpolila kakor plamen svetilke, ko je Mitka odhajaje zadr-lesnil vrata: trdo je stisnila ustnice, si ogrnila ruto, toda Ilji-nična je vprašala:
—	Kam pa ti, Daška?
—	Na zrak . . . ven moram.
—	Pojdiva skupaj.
Pantelej Prokofjevič je sedel,
ne da bi dvignil sklonjeno glavo, kakor da sploh ni slišal pogovora. Darja je stopila mimo njega k vratom in skrivala pod povešenimi trepalnicami lisičji lesk, za njo se je sopihaje valila zajetna tašča. Mitka je po-kašljeval, škripal s čevlji pri lesi, hukal v dlan. Ob udarcu zapaha se je naredil, kakor da misli v hišo.
—	Kaj si ti, Mitrij? Ali si se zgubil na tujem dvorišču? — je hinavsko zavpila Iljinična. — Leso pa kar s pahom za seboj zapri, da ne bo veter ponoči z njo loputal . . . Veter je, saj vidiš, kakšen . . .
— Nič se nisem zgubil . . . Bom že zaprl . . . — je sitno dejal "čez nekaj časa Mitka, za-kašljal in se naravnost čez cesto nameril proti Anikuškove-mu dvorišču.
Mitka je živel kakor ptiček brezskrbno življenje: danes si živ — prav, za jutri bo pa že samo pokazalo, kaj bo. Služil je hladno in ne glede na to, da mu je neustrašeno srce poganjalo kri, ni posebno iskal priložnosti, da bi se izkazal — zato je Mitkova službena oznaka vsebovala nekaj neprijetnosti: njen lastnik je bil dvakrat pred sodiščem — zaradi obtožbe o nasilstvu nad neko Poljakinjo, rusko podložnico, in zaradi tatvine; v treh letih vojske je bil neštetokrat kaznovan i n po-svarjen; nekega dne toliko, da mu ni vojno sodišče določilo smrtne kazni; ali Mitka se je nekako znal izviti iz nezgod in dasiravno je bil v polku zadnji po vrsti, so ga imeli kozaki radi zavoljo vesele, smejoče se ču di, zavoljo spolzkih pesmi (pri teh Mitka ni bil mojster med zadnjimi), zavoljo tovarištva in preprostosti, častniki pa zavoljo razbojniške drznosti. Mitka se je smejal in tlačil zemljo z lahnimi volčjimi nogami, imel je vsebi marsikaj te živalske nravi: pri hoji se je pozibaval pri vsakem koraku; imel je na vado gledati izpod čela z zelenimi očmi z velikimi zenicami; celo pri obračanju glave Mitka ni nikoli zasukal pohabljenega vratu, obračal se je z vsem životom, kadar se je bilo treba ozreti. Bil je ves povezan z napetimi mišicami na širokem okostju; bil je lahek in skop v kretnjah; močan vonj zdravja in moči je vel od njega; tako diši črna zemlja na travniku, ko jo zorje drevo, Mitka je imel nezapleteno in preprosto življenje, vleklo se je kakor brazda na njivi in hodil je po njej kot upravičen gospodar. Ravno tako primitivno preproste in nezapletene so bile njegove misli: če si lačen, moreš in moraš ukrasti, pa čeprav tovarišu, in je ukradel, kadar je bil lačen; če so se raztrgali škor-nji, kaj je mogoče preprostejšega kakor sezuti ujetega Nemca; pregrešil se je, zato je bilo treba popraviti greh — in Mitka ga je popravljal: hodil je v oglednike, prinašal na pol zadavljene nemške stražarje, ki jih je bil podrl, radovoljno je prevzemal najbolj tvegava dejanja. Leta devetnajststopet-najstega je prišel v ujetništvo, z bodali so ga osuvali in ranili, ponoči pa je prevrtal streho kolnice, si pri tem do kosti posnel nohte na prstih, zbežal in si vzel za spomin pratežno vprego. Zato se je Mitku tudi tako mnogokaj primerilo.
Šesti dan je Miron Grigorjevič odpeljal sina v Milerovo, pospremil ga je v železniški voz, gledal, kako se je zdrmala veriga zelenih zabojev in se oddaljevala, dolgo je ril z bičevni-kom po žlindri, posuti na peronu, ne da bi dvignil povešene, skaljene oČi. Za sinom je ihtela
Lukinična, ječal je ded Grišaka, trobental v izbi, se usekoval v pest in jo otiral ob umazano polo kozaškega suknjiča. Veka. la je tudi Anikuškova slamnata vdova, ko se je spominjala velikega, po ljubeznivosti žehte-čega Mitkovega telesa in se gnjavila spričo kapavice, s katero jo je bil obdaril vojak.
Čas je spletal dneve kakor veter konjsko grivo. Pred božičem je nepričakovano nastopila odjuga; ves dan je deževalo, z obdonskih hribov je po hudournikih divjala kalna voda; na obronkih, kjer je skopnel sneg, so zazelenele lanske trave in mahovnate lise apnenca; na Donu so se v zatokih penili okraj-ki, led je mrtvaško posinel in se napel. Nedopovedljivo sladek vonj je vel iz kopne črne zemlje. Po Atamanski cesti se je po lanskih kolesnicah mehurč-kala voda. Za vasjo je ilovnata jarina sijala kakor nov podor, kakor rjavkasta rana. Jug je prinašal s Čira dušljivi zadah po gnijočem zelenju in opoldne so se na obnebju že kazale sinj-kaste, prav rahle sence kakor spomladi. Po vasi so okoli kupov ob plotovih nametanega pepela stale nakodrane mlakuže. Po gumnih se je pod stogi tajala zemlja, mimo idočega je dražila v nos zoprna sladkob-nost preperele slame. Podnevi se je pod kapi bajt od slamna tih, z ledenimi svečami obrobljenih streh stekala katranasta voda, prešerno so po plotovih ščegetala. srake in občinski bik, ki je prezimil pri Mironu Gri-gorjeviču in ga je zmedlo prezgodnje spomladansko koprne nje, je mukal na dvorišču. Z rogovi je razdiral plotove, se drgnil ob hrastovo ralo, ki so ga bili raz jedli črvi, otresal s svilnatim podvratnikom, razte-pal mehki, s snežnico prepojeni sneg na dvorišču.
Drugi božični dan je prelomilo Don. S silnim hruščem in truščem je po sredi zaplaval led. Na breg so kakor čudovite pravljične ribe lezle plošče. Ob Donu so hiteli v negibnem, zi-bajočem se valu jagnedi, ki jih je vzgibaval južni, dražljivi veter.
ššššuuuuuu ... — je plulo od njih sikasto, pridušeno šumenje.
Toda proti večeru je zapela gora, na trgu so zakrakale vrane, mimo Melehovlje hiše se je privalila Hristonjeva svinja s
povesmom sena v riicu in Pantelej Prokofjevič je pomislil: "Pomlad je stisnilo, jutri bo pritisnil mraz." Ponoči se je vrnil veter od vzhoda, rahla slana je s kristalnim ledom zakrpala mlakuže, ki jih je bila raztrgala odjuga. Zjutraj je pihal že moskovski veter, hudo je pritisnil mraz. Spet je nastopila zima. Samo v sredi Dona so spominjali na odjugo kosi ledu, ki so plavali kakor veliki beli listi, in na griču se je mrzlo kadila razkopana zemlja.
Kmalu po božiču je pisar sporočil Panteleju Prokofjeviču na krajevnem zboru, da je videl v Kamenski Grigorija in da ga je oni prosil, naj obvesti domače, da bo prej ko prej prišel domov.
7
Serge j Platonovič Mohov je z drobnimi temnimi rokami, po vrhu poraslimi z redkimi, svetlečimi se kocinami, grabil življenje od vseh plati. Včasih se je tudi ono poigravalo z njim, včasih mu je viselo kakor kamen na utopljenčevem vratu. Marsikaj je že videl Sergej Platonovič v svojem življenju, marsikaj se mu je že naključilo. Nekoč zdavnaj, ko je delal še na drobno, je za groše kupoval pri kozakih žito, potem pa ga je moral odpeljati za vas in stre-sti v Hudo jamo štiri tisoč pu-dov zgorele pšenice. Spominjal se je tudi devetnajstopetega leta, ko je neke jesenske noči nekdo od kmetov tudi njega po-tresel s šibrami. Mohov je boga tel in se staral; ob koncu je imel prihranjenih šestdeset tisoč in naloženih v Volgo-kam sko banko; toda z vohom je čutil na daljavo, da se neubranljivo bliža čas velikega pretresa. Sergej Platonovič je čakal črnih dni in se ni motil: v januarju sedemnajstega leta mu je potožil učitelj Balanda, ki je polagoma hiral za jetiko:
— Revolucija je pred nosom jaz pa moram počasi hirati za najbolj neumno in sentimental no boleznijo. To me boli. Ser gej Platonovič! , , . Boli, ker ne bom smel videti, kako bodo raz-
NAPRODAJ JE TRUCK
1940 leta, % tone Ford izdelka. V najboljšem stanju. Tajerji so še dobri za 20,000 milj. Proda se po zelo zmerni ceni. Pokličite KEnmore 1674
STREPTOMYCIN
za staro domovino
po najnižji ceni ASPINWALL DRUG CO.
786 E. 152 ST., GL 2149
F O R N E Z I
Novi fornezi na premog, olje, plin, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5; premenjamo stare na olje. Thermostat.
CHESTER HEATING CO., 1193 Addison Rd., EN 0487 Govorimo slovensko
UNIJSKI BARVARJI
DOBIJO STALNO DELO
ZA ZUNAJ IN ZNOTRAJ. Zglasite se pri
FRANK KLEMENČIČ
1051 ADDISON ROAD
JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY
Frances Zulich 18115 N«ff Rd., IV 4221
Se priporočamo rojakom z s naklonjenost za vsakovrstno za varovalnino.
JUGOSLOVANSKE POŠTNE ZNAMKE
dobite pri AUGUST KOLLANDER 6419 SI. Claii Ave. Cleveland 3, Ohio
VAŠI ČEVLJI
BODO ZGLEDALI KOT NOVL ako jih oddasl* v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
18131 ST. CLAIR AVE.
A. ■
A. Malnar
Cementna dela 1001 E. 74. St. EN 4371
Ekstra posebnost!
če sedaj daste vaš fornez pregledati, nanovo cemen-tirati in sčistiti, kar navadno stane $25. vam vse to naredimo ZA SAMO
$12.50
Pokličite še danes — Prihranite si denar
NATIONAL HEATING CO.
Postrežba širom mesta
FA 6516
MLADI MOŠKI
ZA DELO V ODDELKU Z PRTLJAGO V POSLOPJU GREYHOUND TERMINALA
Dobra prilika za one, ki so pri volji učiti se transportacijskega dela. Stalno delo. 40 ur tedensko. Plača od ure. Izkušnja ni potrebna, toda visoko-šolska izobrazba je priporočljiva.
MR. V. D. ARNOLD Baggage Agent
GREYHOUND TERMINAL 1465 Chester Ave.
med 9. zj. in 5. pop. ob delavnikih
TEKOM ČASA.
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd SI.; vhod samo na E. 62 St.
Urad Je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.: EN 5013
metali vaše glavnice in vas prepodili iz toplega gnezdeča.
—	Kaj pa je to bolečega?
—	Pa še kako! Veste, saj bo vendar lepo gledati, kako pojde vse pod nič.
—	Ni še čas, dragi moj! Ti umri danes — jaz bom jutri! — je dejal Sergej Platonovič in se skrivaj jezil. V januarju so "še blodili po vaseh in okrajih odmevi prestolniških pogovorov o Rasputinu in carski družini, v začetku marca pa je Sergeja Platonoviča kakor mreža ptiča presenetila novica o strmoglav-1 jen ju samovlade. Kozaki so sporočilo o prevratu sprejeli z zadržano skrbjo in pričakovanjem. Ta dan šo se v zaprti Mo. hovlji trgovini gnetli do večera starci in mlajši kozaki. Vaški ataman Kirjuška Soldatov (naslednik padlega Manickova), velik, rjavobrad in nekoliko ški-last kozak, je bil pobit; pogovora, ki se je oživljeno razgibal v trgovini, se skoraj ni udeleževal, s škilečimi očmi je pogle-
doval po kozakih in se poredko m a vmešaval z zbeganim vzklikanjem:
(Dalje prihodnjič)
Redna mesečna seja direklorija Slovenskega društ. doma
na Rechar Ave.
se vfši
VSAKO TRETJO SREDO V MESECU
Vabi se direktorje na polnoštevilno udeležbo.
J. ROTTAR, tajni.k
Vas muči naduha?
Pri nas si lahko nabavite najboljšo olajšavo za to mučno bolezen. Zdravilo je jamčeno ali pa dobite denar nazaj.
Mandel Drug
LODI MANDEL. Ph. G.. Ph. C.
SLOVENSKI LEKARNAR
15702 WATERLOO RD.
Cleveland 10, Ohio Lekarna odprla: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah »
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott07l8

OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St.	HE 2730
jI
V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti