C. P.:
Kaj se je Štefki priteknilo?
-L-^a bi me mama hitreje in lažje spravijala o pra-vem Času iz postelje, mi je kupila budilko. Zelo sem je bila vesela, a v začetku nisem mogla spati. Motilo nie je njeno tiktakanje:  nočna omarica je bila  preblizu
ušes in moja budilka ima močttii tiktak... Navadila vsem se je pa le; Človek se vsemu priva-di. Samo eno mi je prej zagodla za spomin: zclaj je pa vse dobro m pametno.
Takih neunmih sanj še nisem imela nikoli. Sanjalo se mi je, da sedim za mizo in ae učim — to Še ni neumno —, moj bratec Vilkec pa da oblečen leži na
postelji in sanja. Vsekakor pa mu murajo biti sanje vseč. Vilkec v spanju vedno žlobudra, nihce ga pa ne razume, kaj in v kakŠnem jeziku. V raojih sanjah je tadi govoril, ampak čisto lepo in razločno je ponavljal: Tako je! Tako je! — In niČ drugega, samo kar naprej: Tako je! Tako je! — Bog ve, kaj se mu je sanjalo?
RevČek, kaj se boš mučil brez poirebe, sem si mi-alila in sem mu sla z roko pTitisnit na ustnice: takole z dvema prstoma... Zastonj je biJo! Začel je skozf nos: Tako je! Tako jel — Temu se pa laliko odpomore, aem rekla in mu z drugo roko stisnila šq nos.
Vse zaman! Kar naprej je svojo godel: Tako je! Tako je!...
Toda glas se je spet pTeselil in zdaj je Vilkec žlo-
budral — pomislite! —  s  čelom-------!In vedno isti
nearecni: Tako je! — Kako sem se prestrašila! Od strahu sem se zbudila; toda zdaj rae je bilo strah še huje! — Bila sem zbujeoa, videla sem, da ne spim, Toda ^las — ne Vilkov: eedaj je bil drug, popolnoma neznan člo-veški glas — in na moja ušesa je udarjal — čisto blizu — veliko bliže ko prej ViUcov: Tako je! Tako jo!
Planila sem prestrašena na postelji kviška: Ali spim uli bdim?
Ne, spim že ne! Nič sanjskega ni nikjer — saj človek po navadi natanko ve, kdaj ,sanja... Dan je, 9oba je, naša soba... Kdo mi pa zdaj govori na iiseaa: Tako je! Tako je!... ko je vse prazno in ni žive duše v sobil
Vsa trda sem bila od strahu. Takrat se je pa tuji glas začel spreminjati.; podobno je bilo, kakor da ee je od njega nekaj odlupilo ali odtrgalo in ostalo ni nic drugega kakor — hitro in trdo ropotanje nioje budilke: Tiktaka! Tikiaka! Meso je odpadlo, kosti so pa ostale...
»Priteknilo se ti je,« je rekla mama.
Hi! Hi! Tiktaka! Jaz sem pa slišala: Tako je!... Tako jc! ... Xn kaksen strali za prazen nič!
To jo najnovejsi doživljaj neke Štefke, ki mora zgodaj vstajati, ker se vozi z vlakom v mesčansko šolo.