Leto V., štev. 82 Izhaja ob « zjutraj. Stane mesečno 20'— Din 7.a inozemstvo 30-— , neobvezno Oglasi po tarifu. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/1. Telefon št. 72. Ljubljana, petek, 4. aprila 1924 Dnevnik za gospodarstvo prosveto m politiko Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ul. St. 54. Telet. St. 36. Podružnici: Maribor, Barvarska ul. 1. Celje, Aleksandrova e. Račun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.842. Ljubljana, 3. aprila. Iz Beograda poročajo, da. so bo Narodna skupščina sestala šele po Veliki noči. V nedeljo pričenjajo veliki muslimanski prazniki, čez 14 dni pa prihaja naši Velika noč. To je form d-jii razlog za nadaljno odgoditev parlamenta. Dejanski razlog je seveda drug. Med opozicijo se je pričela demoraii-zacija in čim bolj glasne tur samoz vestne so besede, ki jih govorijo in _pi-čpjo opozicijonalni voditelji in opozici-tonalno časopisje, tom jasnejše se vi.li, da so nade, ki so jih gojili lederaliiti, definitivno propadle. Železna logika političnih dogodkov so ne bo pm.kre-nila ob dejstvu, da je opozicijski blok z verifikacijo radičevskih manda*ov numorično ojačan. Kdor vidi v tom začetek novega razvoja politično situacije v prid blokaškim kombinacijam, mora nujno predpostavljati, da jc Palic - Pribičevičeva koalicija, Ki se jo 6estavila, pozabila računati s tem dejstvom. Mi lahko potrdimo, če jc ti.ga snloh treba, da jc nova vlada verifikacijo vseh prijavljenih Radlčevih mandatov v polnem obsegu vzela v svoj politični knlkul. Situacija jo zato trdno v njenih rokah. Verifikacija neosporenih radičevskih mandatov se bo tudi izvedla, kar so pa tiče osporcnih, slučajna večina v veri-fikacijskem odboru, kjer sta prešla mandata posl. Krizmana in Wilderja po naključju v roko opozicije, ne pomeni še večine v plenumu zbornice. Mi nismo pristaši načrta, da se naj glede osporenih radičevskih mandatov izvrši dolgotrajna anketa, akoravno je točno, da je velik del teh mandatov pridobljen z zaslišanim terorizmom in zlorabami volilne svobode. Menimo tudi, da to vprašanje nikakor no igra one odločilne vloge, ki so mu pripisuje. Odgoditev parlamenta je smatrati v glavnem le kot , tehnično pripravljalno pavzo pred končnimi odločitvami. O tem so vso stranke prepričane in vsi parlamentarni klubi razpravljajo le še pripravah za volitve. Zemljoradnlid bo že izdelali svoj manifest, davidovi-fevei se posvetujejo o proglasu na narod. Baš tu pa se nam kaže, da soii-larnost opozicijskega bloka popušča. V Davidovičevem klubu so je zadnje dni znatno ojačala struja, ki nc skriva svojega nezadovoljstva nad vodstvom klubove politike. Lahkomiseln način, kako se je poskusilo Pribičeviča in celo vrsto drugih odličnih demokrat- SEJA MINISTRSKEGA SVETA O NADALJNIH UKR£P1H. — PRO-I TEST OPOZICIJE PROTI ODGOD1TVI PARLAMENTA. dneh sestal in so baš mnogi njeni poslan- Italijanska - jtsgoslovenska pogajanja REZERVIRANOST Z Beograd, 3. aprila, p. Nocoj- od 1!). do 21. ure se jo vršila seja min. sveta, ki' jo bila posvečena razmotrivahju politično situacijo. Minister vojne in mornarice sc sejo ni udeležil. Po seji so ministri izjavljali, da so razpravljali o podrobnostih predvidenega razvoja parlamentarnih dogodkov. Odgoditev Narodne skupščino jo gotova stvar, ni pa šo določono ali so naj parlament Fcstano koncem meseca aprila ali pa šolo okrog 15. maja. Z ozirom na te vesti so se nocoj sestali šefi opozicionalnih skupin ter sklonili toriti skupno korake pri predsedniku Narodne skupščine, da so parlament skliče v roku treh dni na sojo, na kateri so naj verificirajo ostali Radičevi mandati. Stilizirano jo bilo tozadevno uismo, ki so ga podpisali zastopniki Davidovi-čevega klerikalnoga, muslimanskega, zc-ro ljoradniškega in nemškega kluba. V pismu so med ostalim veli, da jo vorifika-cijski odbor zaključil svojo delo glodo verifikacijo Iladičevih mandatov in da je treba v smislu poslovnika v najkrajšem času sklicati sejo parlamenta. Pismo so poziva tudi na 61.! 46. poslovnika. K strani predsedništva so odgovarja, da veljajo predpisi, na katero so sklicujejo šefi opozicionalnih skupin, za dobo pred konstituiranjem novo izvoljeno Nar. skupščino. Daljša odgoditev parlamenta jo zato dopustna. Opozicija sama ne 'cenijo, da bi se parlament v prihodnjih ei žo odpotovali domov. Beograd, 3. aprila, r. Danes sta ameriški poslanik Dodgo in angleški poslanik Alban Young posetila ministra zunanjih poslov dr. Ninčiča in njegovega pomočnika Panto Gavriloviea, da se informirata o političnem položaju. «ZA RADICA JE BOLJE, DA OSTANE NA DUNAJU«. Beograd, 3. aprila, r. Dr. Mačok jo v razgovoru z novinarji podal značilno izjavo, iz katero so razvidi mendalitotl HRSS. Dejal jc: Prišli smo v Beograd, da bi delali, a napram nam so nastopali tako, da nam ni bilo -mogočo delati, zato smo si dali časa, da to kasneje opredelimo. Kar so tiče Radiča, jo za sedaj bolje, da se ne vrno v domovino. Stranka ve, da bi bil aretiran. POROČILO VERIFIKACIJSKEGA ODBORA. Beograd, 3. aprila r. Na današnji seji verifikacijskega odbora, katere so se udeležili samo člani opozicijonalnih strank, je bilo prečitano poročilo, ki ga bo opozi cijonalna večma odbora podala plenumu parlamenta in ki se tiče verifikacije dveh PRVA SEJA PO NOVIH INSTRUKCUAH. OBEH STRANI. Beograd, 3. aprila, r. Italijanska delegacija jo pod vodstvom beograjskega poslanika Bodrera danes posetila ministru trgovino in industrijo dr. Krizmana in ostala pri njem daljo časa v razgo- vitev italijansko « srbske banke, ki bl imela ccntralo v Beogradu, podružnice pa po vsej državi. Pri tej banki bi imelo sodelovati mnogo aktivnih politikov, med njimi tudi Davidovič, Voja Marin. voru glede trgovinskih odnošajev med i kovič, Nastas Petrovič. Novi ministci Jugoslavijo in Italijo. Nato so jo nocoj vršil plenarni sestanek naših in italijanskih delegatov. To jo bila prva soja po navodilih, ki so jih dobili naši in italijanski delegati od svojh vlad. Pri pogajanjih so jo pokazala gotova rezervira-nost. Sprejetih jo bilo nekaj spornih Člo-nov, ki so tičejo želozniškega prometa ter konzularno in veterinarsko konvencije. Trgovinski dogovor z Italijo so bo mogel zaključiti šele, ko bodo sprejete ta konvencijo v ccloti. RAZVELJAVLJENA KONCESIJA ITAL. SRBSKE BANKE. Beograd, 3. aprila, p. Svojčas jc bivši minister trgovine Kojič odobril ustano« trgovine dr. Hinko Krizman je konce« sijo tc banke razveljavil, ker ni jasno, kolik in kakšen je italijanski kapital v udeležbi pri tej banki. JUGOSI.OVENSKI LISTI V ITALIJI ZOPET DOVOLJENI. Beograd, 3. aprila, p. Zunanje mini« strstvo je dobilo uradno obvestilo, da je italijanska vlada izdala naredbo, v zmislu katere dovoljuje prihajanje in razpečavanje jugoslovcnskih listov, ki so bil v Italiji doslej prepovedani. Kot rcciprocitcto dovoli naša vlada prihaja, nje vsem italijanskim časopisom v našo državo. Macdonald poseti Poincareja ODGOVOR SE POŠLJE NEMČIJI ŠE LE PO VEI.IKI NOCl. — VPRA-ŠANJE PORENSKE REPUBLIKE. London, 3. aprila, h. Diplomatski so- Skupiu Radičevih mandatov. Za poroče-, tru(jnlk lista «Siar» poroča, da se jo Mac- valca večine je izbran Dragotin Pečič, a poročilo manjšin bo izdelal posl. Kostič. Marko Gjuričič se radi bolezni sejo ni udeležil. Pribičevičeva politika pridobiva vedno 1 1 o v • krepkejso pozicijo RAZMERE V DAVIDOVIČEVEM KLUKU. - AKCIJA SAMOSTOJNE-GA DEMOKRATSKEGA KLUBA. Beograd, 3. aprila, r. Samostojni demokratski klub intenzivno propagira svoje ideje in ostaja slej ko prej na programu čistega domokratizma. Svetozar Pribiče-vi namerava posetiti večino demokratskih oblastnih organizacij v državi, da jim pojasni svojo stališče. Dne 6. t. m. se bo vršila v Novem Sadu konferenca delegatov v3eh okrožnih, sreskih in krajevnih organizacij iz Srema, Banata in Bačke, katere se udeležita ministra Prl- šev. Mnogo pozornosti je vzbudilo poročilo, da so jo celokupna demokratska organizacija izrekla za politiko Samost. demokratskega kluba. TK2K0CA V DAVIDOVIČEVEM KLUBU. Beograd, 3. aprila, r. Kakor znano Da-vidovičev klub ni bil soglasen v sklepu, da se člani samostojnega demokratskega kluba izključijo iz stranko. Proti temu sklepu je posebno ostro nastopil posla- bičevič in Svetislav Popovič. Po informa- nec Kosta Timotijevič, ki odkrito odobra- cijah, ki jih bosta oba politika dobila pri svojih volilcih, bo padla končna odločitev glede nastopanja proti Davidoviču. Akcija Pribičevičeva je vzbudila v vseh škili poslancev kratkomalo izključiti iz nacijonalnih krogih v državi odobrenje. stranke ter tudi odsekati z enim mahom vse prečanske organizacije, ki so solidarne s, politiko Samostojnega demokratskega kluba, je naletel na odpor, ki ne bo ostal brez posledic. Pozicija Svetozarja Pribičeviča postaja vedno čvrstejša in žo sc napoveduje prehod nove grupe demokratskih poslancev k njegovi politiki. Izgleda, da Jaka vlada razvoj takih in podobnih dogodkov, predno se odloči za eno ali drago solucijo. Ako so ji posrc-či oiačiti koalicijo ter pridobiti večino ne le proti opozicijo-nalnomu bloku, temveč proti vsem opozicijonalnim glasovom, potem je ocivirlno odločena, izvršiti v parlamentu šo nekatere najnujnejše zakonodajno posle. V nasprotnem slučaju pa bo Iskala oni drugi izhod iz krize našega parlamenta, ki ga je ob zaključku proračunske debate povsem jasno napovedal ministrski predsednik Pašič. Le povsem naivni ljudje, ki se nc savedajo, kaj je dolžnost čuvarja državnega in narodnega edinstva, bi mogli verjeti, da bo Radič dobil v ro-vlado in ž njo izvedel — federalistične ter republikanske volitve. Krvavi izgredi v Mofeacu Budimpešta, 3. aprila, h. V Mohaču, ki leži ob jugoslovanskojmadžarski me« ji, jc prišlo danes clo težkih krvavih ne« mirov. Nekaj prebivalcev Mohača jc namreč zaprosilo za komasacijo svojih posestev v tem kraju. Danes bi se bila morala vršiti razprava o tem vprašanju. Večji del posestnikov pa je smatral, da fcodo po nameravani komasaciji oško« dovani. Ko so dospeli delegati peštan« skega sodišča v Mohač, so bili od veli« ke množice zelo neprijazno sprejeti. — Orožništvo je skušalo pomiriti množi« co. Končno pa je moralo rabiti orožje. Trije kmetje so bili usmrčeni, več jih je "njenih. NAŠI DOLGOVI AMERIKI. London, 3. aprila, h. Na svoji pon-deljkovi seji bo ameriška komisija za ureditev dolgov razpravljala o vojnih dolgovih Jugoslavije. Jugoslavija predlaga, naj se njeni dolgovi uredijo po vzor cu angleških. Ore za 61 miliionpy dolarjev. Iz vseh krajev prihajajo dan za dnem izrazi soglasja. Današnja »Riječ* prinaša celo serijo brzojavnih čestitk iz vse države, v katerih najodličuejši politični in kulturni delavci odobravajo politiko in taktiko Svetozarja Pribičeviča in tovari- va politiko g. Pribičeviča in je samo radi svojega posebnega položaja ostal v klubu g. Davidoviča. On je vodja tako zva-nemu demokratskemu centrumu, ki zastopa stališče, da je skupina Pribičevičeva le krilo demokratsko stranke. Skupina g. Timotijeviča se je zadnjo dni znatno ojačala. Davidovičevci so v torek izvolili g. Timotijeviča v svoj akcijski odbor, brez njegove vednosti in je g. Timotijevič sedaj to izvolitev odklonil. uonald odločil neofldelno posetiti Poincareja y Parizu, da bo z njim razpravljal o splošnem položaju. Pariz, fl. aprila, h. Tajništvo poslani-ško konferenco jo danes prvič proučilo nemško noto glede vojaške kontrolo. Po-allaniška konferenca bo imela svojo prihodnjo sojo najbržo v soboto. Gotovo pa je, da se odgovor na n9mško noto ue bo določil pred velikonočnimi prazniki. Pariz, 3. aprila, j. Potrjuje sc, da sc poročilo strokovnjakov 5c nc bo izro« čilo v petek ali soboto. Kot prvi termin sc imenuje nedelja, vendar pa se mora računati z nadaljnjo odgoditvijo. O vzrokih sc ni moglo ničesar doznati. FRANCIJA Ni VARNA BREZ PORENSKE REPUBLIKE! Bruselj, 3. aprila, e. General Mangin, ki so v neki misiji nahaja v Belgiji, je zastopnikom časopisja na vprašanje, ali bi bila z ustanovitvijo Porensko republiko zasigurana varnost Francijo in Belgije, izjavil: »Brez Porensko ropublike bo naša varnost vedno noroSono vprašanje, ker bomo prisiljeni, neprestano iskati pri mernih sredstev, da zaustavimo nomško horde. Broz Porensko republiko duh ro-vanfo nikdar no zatono v Nemčiji«. Priprave za volitve DEMOKRATSKI IN ZEML.IORADNIŠKI PROGLAS. Beograd, 3. aprila, p. Politična situacija so nahaja v znaku pričakovanja volitev. Volilna kampanja se v vseh političnih klubih pripravlja na najsrditejši način. V političnih krogih se govori, da bo Narodna skupščina po odgoditvi raz-puščona, da so sploh več ne sestane. Podpredsednik Narodno skupščine Dia-govič je poslal Ljubi Jovanoviču pismo, v katerem izjavlja, da so se poslanci zadnji čas utrudili od prenapornega dela in hočejo, da so odpočijojo. Vsled tega predlaga, naj se Narodna skupščina odgodi do 15. maja. Z ozirom na to pismo je stopil Ljuba Jovanovič v stik s Pašičem, s katerim jo imel danes dva sestanka. Beograd, 3. aprila, p. Danes dopoldne se je vršila seja Davidovičevega kluba, na kateri se je nadaljevala razprava o proglasu na narod. Pojavile pa so se velike težkoče in proglas na današnji seji šo ni bil sprejet. Hkrati je imel sejo tudi zemljoradni-ški klub, na katerem je bil končno odobren in podpisan proglas zemljoradniške stranke na narod. V proglasu se veli, da je s prihodom radičevcev v parlament slvorjena nova situacija in da bi se imel mandat za sestavo nove vlade poveriti opoziciji. Pašič pa hoče preprečiti Hrvatom vstop v parlament. Ce so radičevci krivi, zakaj jih vlada ni aretirala in izročila sodišču? Ako je bila njihova akcija škodljiva za državo, zakaj je niso preprečili zakonitim potom in zakaj napram njej niso postopali kakor svojčas proti komunistom? Gospod Pašič mnogo govori, toda sam ne verujo svojim besedam. Njemu | je edini cilj, da vara mase, ker potrebuje volilnih kroglic. V proglasu se daljo poveličuje sloga zemljoradniške stranke v borbi proti radikalcem. Zemljoradniki menijo, da bodo samo oni mogli zaščititi državno edinstvo. GRŠKA VLADA USTAVILA PRODAJO IMETJA KRALJA JURIJA. London, 3. aprila, c. «Times» poročajo iz Aten: Vlada je nenadoma ustavila prodajo pohištva in druge oprave v kraljevi palači, ki se je pričela pred nekoliko dnevi. Ustavitev prodajo sc tolmači tako, da namerava vlada kupiti del kraljevega pohištva za opravo stanovanja bodočega predsednika republike. POLJSKI PREMOG IN PETROLEJ ZA MADŽARSKO. Budimpešta, 3. aprila, j. Prejšnji teden se jc bivši poljski ministrski predsednik KorIanty mudil tri dni v Budimpešti. Pogajal se Jc z madžarskim ministrskim predsednikom grofom Bcthlonom s trgovskim ministrom in z več bankami o plasiranju poljskega petroleja in poljskega cr^moga. na. MadžarskCRi,, NOVA POLJSKA VALUTA. Varšava, 3. aprila, h. Finančni svet je na svoji današnji seji določil relacijo poljskega goldinarja napram poljski marki nastopno: En poljski goldinar jc cn milijon 800 tisoč poljskih mark. Bankovci «Zloti» sc bodo stavili v promet obenem z drobižem dne 1. maja. RUSKO-ANGLEŠKA KONFERENCA. London, 3. aprila, i. Rok za početek rusko-angleške konfercnce se je odgodil do konca prihodnjega tedna. Rakovskl dospe s štabom strokovnjakov prihodnji teden v London. RIKOV V MERANU? Rini, 3. aprila, e. Tu se je raznesla vest, da se je Rikov nahajal zadnje dni v Merami, seveda pod drugim. iraenonu Reforma češkega tiskovnega prava Praga, 3. aprila, h. Vlada jc danes predložila skupščini zakonski načrt gle« de izpremembe pristojnosti kazenskih sodišč in glede odgovornosti za vsebino tiskovin glede razžaljenja časti in glede obrekovanja. Zakonski načrt, ki bo vc« ljal od 4. aprila, vsebuje mnogo izredno važnih določb, kar se tiče formulacijo dejstev, pristojnosti in kazenskega po« stopanja. Za žurnalistiko je odločilna določba, da se bodo odgovorni uredniki, ki nočejo navesti virov, kaznovali z zelo visokimi kaznimi. Postopanje, ki sc je odvzelo porotnim sodiščem, sc je pre« neslo na kolegijalna sodišča, ako gre za zločin ali prestopek, in siccr sc bo sodilo vpričo sodnikov lajikov, ki sc bodo po staroslov. običaju imenovali «kmetjc». Iz Anglije London, 3. aprila, s. Pri ostri debati v spodnji zbornici o vladnem predlogu, po katerem brezposelnim ni treba pla« čati najemnine, razun čo jc hišni posest« nik šc v slabšem materijclncm položaju, je najprej govoril bivši minister za na« l~ rodno zdravje Chambcrlain, ki je iro« nično izjavil, naj bi zbornica sklenila, da so hišni posestniki obvezani cclo pre hranjevati brezposelne. Tudi Asrjuith sc jc v imenu libcralccv izjavil proti tc« mu predlogu. Chambcrlain je šc izjavil, da vlada ne more umakniti tega pred« loga, da jc pa mogoče nadomestiti ta člen predioga z drugim, po katerem bl vliida prevzela plačevanje najemnine za brezposelne. ODLOČEN NASTOP ANGLEŠKE VLADE PROTI STAVKUJOČIM. London, 3. aprila, e. Vlada .jo z vso odločnostjo nastopila proti stavkujočomu delavstvu v državni razstavi v Weml>le-yu. Iz Londona jo odšlo 500 stražnikov v Wembloy, da vzpostavijo red. Vodja stavkujočih, neki komunist, jo bil aretiran in potem izgnan iz razstavišča, kjer jo prepovedano vsako zborovanje. Stav-kujoči so zborovali drugje. Od trinajst-tisoč stavkujočih delavcev so jih je pod zaščito varnostne stražo pettisoč vrnilo na delo. Upa so, da se na ta način kmalu zaduši ta odpor, ki so ga organizirali komunisti. DE NICOLA ODLOŽIL KANDIDATURO. Rim, 3. aprila, e. Bivši zbornični predsednik Dc Nicola, ki jc svoječasno po dolgem obotavljanju sprejel kandidaturo na vladni fašistovski Usti, jc poslal sedaj fašlstovskemu volilnemu odboru pismo, v katerem Izjavlja, da odlaga kandidaturo In da nikakor ne sprejme Izvo-llJ&ejJ Rusija in Kitajska Pariz, 3. aprila, j. Pariški večcrnlkl objavljajo brzojavke iz Pekinga, po katerih jc Kitajska odgovorila na noto sovjetske Rušile nastopno: Kitajska vlada jc pripravljena podpisati pogodbo z Rusijo, ako sc ta nekoliko izpremeni. Tako zahteva Kitajska razveljavljenje vseh pogodb, sklenjenih s tretjimi državami, ki tangirajo interese drugega pogodbenika. Nadalje bi sc morala Rusija obvezati umakniti svoje čete iz Mongolije. Za to Kitajska nc stavlja nobenih podrobnih pogojev lil sc bo tozadevni načrt kasneje določil. VTIS DUNAJSKEGA PRELOMA V RUMUNIJI. Bukarešta, 3. aprila, h. Vest o preki« njenju dunajske konfercncc jc v tukajš njih krogih povzročila obžalovanje, ni« kakor pa nc presenečenja. Splošno se priznajo prizadevanja avstrijske vlade. Na današnjem ministrskem svetu so rez pravljali o položaju, nastalem po nc« ugodnem izidu konfercncc. Menijo, da bo Rusija skušala spraviti vprašanje Bcsarabije na dnevni red evropskih po« gajanj. BAKLJADA NA ČAST LUDENDORFFU. Monakovo, 3. aprila, s. Bakljada na časi Ludendorffu, ki je bila prvotno odpovedana se je sinoči vendarle vršila. Zn njo se jo pred generalom vršila parada razpuščeno nemške bojno zveze. V svojem govoru jo pozval Ludendorff člane zveze, naj sedaj še bolj intenzivno delujejo, da dosežejo cilj osvobojenja Nemčije. Trikrat je vzkliknil na čast ujetnikom v Landsbercu. NEMŠKO ZLATO V INOZEMSTVU. Pariz, 3. aprila, e. Včeraj jo odbor za iskanje nemškega kapitala v inozemstvu' pod predsedništvom Mac Kenne dovršil svojo delo. Izvedenci so, kakor zatrjuje »Matin«, prišli do zaključka, da imajo Nemci v inozemstvu za osem milijard zlatih mark kapitala. ROMARSKI PARNIK POGOREL NA MOR.IU. London, 3. aprila, j. V Rdečem morju jc na parniku, ki je imel na krovu 120G romarjev za Mcko, nastal požar. Ladjam, ki so bile brezžično poklicano na pomoč, se je posrečilo rešiti vse potnike. Kmalu nato se je goreči parnik pogrcznll PRENAGEL DVIG FRANKA. Pariz, 3 aprila, s. «Echo dc Pariš. po. roča, da' so pariški krogi vsled stalnega dviga franka zelo vznemirjeni. Frnnc;:. ski industrijalci so se namreč založili s angleškimi funti po kurzu 75 — 80. Na« daljni dvig bi povzročil Se večjo brezup Selnost. Naši železničarji pri ministru saobracaja USPEŠNA INTERVENCIJA DELEGATOV NAŠIH STROKOVNIH ORGANIZACIJ PRI MINISTRU POPOVICU. Ii železničarjih krogov nam poro- j da bi se polovica Beograda vozila na. • 1 !..1 /s J .. -- l.unAitlnlii *« '/oamiri lii f l O 7 Q i &jo: Dne 31. marca je novi minister prometa dr. Popovič sprejel delegate udruženja prometnikov, udruženja strojevodij iu društva vlakospremni-kov. Točno ob določeni 11. uri so stopili delegatje v njegov kabinet. »Ministru se je poznala na obrazu izmuče-nost vsled dvadnevne neprestane skupščinske seje, toda kljub temu jo bil dobro razpoložen ter sprejel delegate zelo ljubeznivo. Poklical jih je kot prve, dasi je čakalo avdijenee okoli 20 srbskih železničarjev, Mimstru je bila predložena resolucija, tičoča so prevedbe železničarjev bivšega Inšpektorata. v Ljubljani in zahteva za ratifikacijo rimskega pakta Južne železnice ter izplačila predujmov. Delegati so ministru pojasnili težak položaj in bedno stanje slovenskih železničarjev napram ostalim njihovim tovarišem v področju drugih direkcij. Dr. Popovič jo pomno poslušal predloge delegatov, priznal njihovo upravičene zahteve ter navzočemu generalnemu direktorja ukazal, da vso stvar pospeši in povojno reši v najkrajšem času. Ko so delegati spravili v rezgovor vprašanje režijskih voženj na brzovla-kih, so naleteli na odločen o lnor generalnega direktorja Iliča, ki se je izjavil, da so nikakor ne more dopustiti, izlete z brzovlaki v Zemun iu na/aj Ker pa nam po zakonu ne more odvzeti nikdo teh pra'-e, bo moral tudi gosp. gen. direktor popustiti in dovoliti vožnjo z brzovlaki vsaj preko daljavo 100 km, da se s tem odstrani uporaba brzovlakov v lokalnem promotu. Po končani razpravi je delegacija izjavila popolno zaupanje v novega g. ministra, ki je obljubil, da so bo zanimal in zavzel za upravičene zahteve slovenskih železničarjev. Delegati so našli v ministrstvu tudi vodjo ljubljanske direkcije generalnega direktorja Deroka, ki jim je sporočil, da je po nalogu gosp. ministra ž" vse pripravljeno za predujme bivšim južnim železničarjem in da se bodo ti predujmi čim preje nakazali. Naši delegati so vestno izpolnili svojo dolžnost in so se vrnili z vtisom, da je novi minister mož. ki ne ostane z bosedo na dolgu. Videli so njegove odkrit« simpatije za slovenske zadeve in se uverili o njegovi resni volji pomagati bednim železničarjem, ki bodo gosp. ministru hvaležni za njegov pra-vičnl trud, saj so do sedaj bili vedno varani, ostalo je vse le pri obljubah. Upamo in pričakujemo skorajšno rešitev najbolj perečih vprašanj, v zadovoljstvo celokupnega osobja ljubljanske direkcije. Svetozar Priblčevič: Domovina nad vse Morali smo se raziti. Med skupino g. Davidoviča in našo skupino že zdavnaj ni soglasja v programu, načelih, Idejah. GLosp. Davidovič s svojo ožjo družbo, sestavljeno iz privržencev g. Voje Veljkovica in skupine okrog »Odjeka«, stoji na enem polju, mi pa na diamentralno nasprotnem. Dolgo je tega, kar je za družbo gosp. Davidoviča program nič in taktika vse, in v tem je prišlo tako daleč, da se opuščanje tn izneverjanje najvažnejših programa-tičnlh vprašanj predstavlja kot navadna strankina taktika. Ali bi drugače bilo mogoče, da g. Davidovič v svojem proglasu demokratskim organizacijam izjavlja, da je akcija na ustvaritvi opozicijonalnega bloka »usmerjena na utrditev in konsolidacijo državnega edinstva!* Ali te dobijo tako naivni ljudje v demokrat-Eki stranki, ki bodo verjoli. da se more z Radičcvo stranko, ki jo vodi štf iz emigracije, utrditi državno edin-stvo? Demokratska stranka je za eno enotno državo. Radičeva stranka pa ta nevtralno hrvatsko republike. Po sporazumu opozicijonalnega bloka ostane viaka stranka na svojem programu. Torej bi skupina gosp. Davidoviča ostala na programu demokratske stranke, kar ne bi pomenilo mnogo, ko 6e glavna svetovalca g. Davidoviča, gg. Veljkovič in Grol, javno deklarirata kot pristaša revizije ustave. A pri svojem programu ostaja tudi Radičeva republikanska stranica se je s svojim programom označila tudi meje posebno hrvatske države. Je - ii jo med tema dvemr. programoma sploh mežno kako sodelovanje? Ali se s sodelovanjem z Radičevo stranko ne sankcijo- j pred očmi v naši politiki. Mi smo bili ni pa to nikak definitivni sporazum, ki bi spravil z dnevnega reda srbsko - hrvatsko vprašanje. Po tem sporazumu bi na državno oblast vplivali z državnega stališča nezanesljivi elementi, da bi se s pomočjo te oblasti ojačili in potem z večjo močjo postavili svoje zahteve. Taka jc stvar, ako so posmatra globo-koje in analizira vsestransko. Ampak za g. Davidoviča vse to ni važno, njemu ni važen niti program stranke, ker on v svojem proglasu enostavno pušča na stra ni vse razlike z ozirom na notranjo ureditev, naj so kakršnekoli; glede Radičeve protidržavno propagande pa izjavlja samo to, da je Radičeva skupina šla v svojem opozicionalstvu dalje kakor je to bilo potrebno. Torej samo dalje kakor jo bilo potrebno! Ali so s to blago, očetovsko profesorsko oceno strinja tudi oni doglavnik g. Davidoviča, kl je bil prvi avtentično obveščen od pok. Daska-lova o Radičovih veloizdajalskih zvezah z revolucionarnimi Macedoncl in ki je o tem obvestil tudi mene?! Argumenta g. Davidoviča, da je vse poravnano s tem, da so se radičevci prisegli, ne moremo sprejeti, dokler oni vztrajajo na svojem programu. Prisega je samo taktično sredstvo, da bi se Radič mogel vrniti v domovino in da bi njemu povoljna vlada vo dila volitve. Tudi komunisti so svoječas-no prisegli in g. Davidovič je po tem vondar glasoval za zakon o zaščiti države, ki jo bil naperjen proti njim. Da mo ne razumete napačno, podčrtavam, da s tem stavi jam prisego le na pravo mero in so ne udajam nikakemu entuzi-jazinu in ostanem realen politik. Naravno jc, da moram zavrniti trdi« tev, da smo jaz in moji prijatelji iz lo« kalnih vzrokov storili svoj korak. Ml smo se ločili radi splošnih velikih držav nih razlogov, ki smo jih imeli vedno novimi delegati. Kdor zna take ve.iti pravilno čitati, vč takoj, da sta ')l!a g. Stercin in g. Zebot iz ministrstva prav vljudno ekskomplimentirana in da imata glede »Kmetijske družbo samo la uspeh. Kakor nam poročajo iz Beograln, je vesoljni klerikalizem na dolu, la bi vsaj šo »Kmetijsko družbo* .ešil za svoje politične namene. Klerikalni tigri rjovejo, a tudi milo pogledujejo in z repom prosijo. Nadležni so kakor brenclji in neprestano pritiskajo na kljuke v ministrstvu, četudi vlado v narodni skupščini obstruirajo. Klerikalci sedaj priznavajo, da jo vse skupaj. kar so delali, nezakonito. Grda igra bivšega podpredsednika Jarca je zdaj tega možaka in njegovo stranko krepko udarila nazaj po prstih. Zahrhtue kupčijo s prejšnjo vlado prihajajo bolj in bolj na dan. Radikali so našo SLS krmili z drobtina-mi. Tako so n. pr. ustavili postopanje za odkup bere, ki ga zakon izrecno dovoljuje. A kaj zakon, kadar to du-hovski stranki ni povolji. Ako kmeta tišči bera in so hoče poslužiti veljavnega zakona, pa pridejo poslanci laŽT-»kmetske* zveze in to zabranijo '■' korist duhovščine. Tudi »Kmetijska družba« je bila taka kupčija. Rešen.je ministrstva za notranje zadeve od 12. marca 1924, ki je pravi vzorec nezakonitega protislovja, ima tudi svojo moralno plat. Naša dična SLS ga jo v tihih zahrbtnih pogovorih z radikali izposlovala istočasno, ko je gosp. Davidoviču slovesno stiskala roko za opozicijonalni blok in obetala lojalnost . . . Kakor Sujamo, je veliki župan Spom odlok ministra notranjih zadev, s ko-jim se do nadaljnega odlaga rešenje od 12. marca, razložil tako. da njegov gerent sprejema člane tudl še naprej. Gosp. gerent te pravico nima in je prav neumestno, če se tako demonstrativno obnaša. Odločno protestiramo, da gosp. Zupnek sprejema člane. Vsi njegovi tozadevni koraki bo brez pravnega pomena. SLS se v Beogradu z vsemi silami trudi, da bi odločitve zavlekla. A ona se moti. To pot nima posla z radikali, ampak z JDS. ki svoje nasprotnike pozna v dno duše. Nevredni manever klerikalnega velekapltala za osvojitev strokovnega društva mora žalostno propasti. Vprašamo pa, ali klerikalne zadruge za to zbirajo denar, da se trošijo sto-tisoči za fingirane člane? Kdo to dela in dovoljuje? nira od strani demokratske stranke njen program, ki ni -a.r.o separatističen in centrifugalen, temveč tudi pro-tidržaven? Po mnenju skupino gosji. Davidoviča to vprašanje sploh ni posebne važnosti, ker program je obve vedno za sodelovanje s strankami in skupinami, ki sprejemajo Vidovdansko ustavo za bazo svoje politike, kakor jc to zahteva! tudi kongres demokratske stranke v letu 1921. Vedno smo bili proti sodelovanju s strankami in skupi« ten samo za idealiste in sanjarje, za ! nami, ki zahtevajo preureditev države realne politike pa je vse vsebovano taktiki. Politika, ki jo Innes vodi gosp Davidovič, ni politika demokratsko stran-ke. Oče te politike jo pokojni Stojan Protič, ki je ustvaril pariair."n:, inio za*, jednico s hrvatskim narodnim klubom tn se prvi postavil na stališče »sporazuma s Hrvati*. In to politiko je najodločneje pobijala demokratska stranka. ne morda iz mržnje proti pokoj. Stojanu Protiču, nc iz osebnih ali strankinih razlogov, temveč zato, ker [je ideologija demokratske stranke, ideologija integralnega narodnega edin-Btva velevala to borbo. In ako bi danes demokratska stranka privolila v sodelovanje z Radičevimi republikanci, ki so v državnopravnem oziru nepolni separatisti, bi s tem dokumentirala, da jo njena dosedanja borba proti Protičevi »sporazumaški* politiki bila samo osebna in strankarska bor-!ba, ki demokratsko stranko diskvalificira za Tesno državniško ulogo. G. Davidovič nam dopoveduje, da gre njegova »akcija za utrditvijo državnega edinstva. Smatram, da g. Davidovič ne vč, kaj govori in da mu politični pojmi Jiiso jasni. Kako bi sicer mogel trditi, da bo blok s približno 110 člani, med katerimi je 112 federalistov, utrdil državno edinst.vo. G. Davidovič naj mi veruje, da gg. Korošec, Spaho in Radič mnogo bolj resno razumejo svoj program kakor si on ro zamišlja v domnevi, da njim program ni samo sredstvo za pridobivanje mas, kakor se to v Beogradu na mnogih mestih napačno tolmači, in da oni zelo resno delujejo za realizacijo programa federalističnega bloka, ki so ga nodavno ustanovili. Sporazum, ki ga je sklenil g. Davidovič. je samo sporazum ad hoc, da pe dobi vodstvo volitev v roke, da bi ivolitve \odl1a vlada, pod katero bi se na federalistični ali avtonomistični pod« lagi. Samo ljudje, ki so ravnodušni gle« dc teh vprašanj, morejo imenovati naše stališče lokalno. Po mojem mnenju se nad lokalne potrebe stranke ni mogla dvigniti skupina g. Davidoviča, ki ji je vseeno, ako Radič zahteva nc samo po« sebno hrvatsko državo, temveč tudi av« tonomijo Vojvodine, Črne Gore in Ma« cedonijc. Nad lokalno stališče se ni mo« gla dvigniti skupina, ki tako lahko pre« haja preko vseh teh razlik v nazorih o notranji ureditvi. Za gospode je to malenkost, ki io je zlahka premostiti; za mene pa je to glavna stv«r. In res, to je veliko držav« no vprašanje v katerem lahko zmagamo, ako so bo vodila ena stalna sistematič« na politka s sodelovanjem vseh državo« tvornih moči. imajoč vedno pred očmi enakost vseh državljanov, Srbov, Hr« vatov in Slovencev, prečanov in Srbi« jancev, zavračajoč plemenske šovinizme na vse strani vodeč regionalizme v okvir edinstva naclje, pred čemur morajo oni kapitulirati. Ne da se vse povedati v enem članku. Zato končujem z vzklikom: Naša ideja jc jasna ln čista, ona jc velika in sveta, in zato mora zmagati! («Rcč», Beograd.) dolčujejo njena pravila. »Kmetijski list« na to ctlra znani vladni odlok z dne 29. marca ter zaključuje: «KlerikaIne intrige so torej čisto padle v vodo lil klerikalci so po nepotrebnem zapravili težke stotlsočakc. S tem je zaslgurano, da osta ne Kmetijska družba v rokah kmetskega ljudstva — pravična stvar je zmagala.« Na originalen način pa priznava »Kmetijski list« Izključno zaslugo demokratov za ta velepomembnl uspeli, ko piše v neki drugi notici: »Vse tovariše prosimo, da nam takoj javijo vsak slučaj, ko bl klerikalni lažojlvcl podtikali delo samostojnih demokratov nam (t. j. SKS), da bomo s takimi obrekovalcl osebno obračunali...» Radi potrjujemo, da so gg. Pucelj In njegovi tovariši iz vodstva SKS na delu In uspehu demokratov popolnoma nedolžni. + Nazal «Iorlka}o». »Slovencu, jc po popolnem porazu, ki ga je končno doživela klerikalna parlamentarna delegacija v Beogradu, veliko lažje pisati prevarantno za njegove bralce, ker je glavno glasilo SLS med vojno hodilo v šolo k gospodu HOferju, ki je bil mojster v olepševanju ln prikrivanju avstrijskih neuspehov na fronti. Ker je želja oče misli, končno tudl »Slovencu« ne zamerimo, če sam sebe vara in upa da bo za klerikalce drugače, kakor Je in kakor bo. Samo to prosimo »Slovenca« naj ne piše, da smo ml na umiku, ker ve, da čisto mirno motrimo nadljnl razvoj dogodkov ln sc nam le dobro zdi, ko gledamo klerikalce, kl po odloCiincm in deti-nltlvnem porazu v »Slovcncu« tako lepo nazaj »forikajo«. + »Demokratlla,* glavni organ demokratske stranke, objavlja Izključitev članov ' »Samostojnega demokratskega kluba« na osnovi zaključka — »glavnega odbora DS» z dne 1. t. m. Protestiramo proti tej mlstlflkacljl, kl smo jo že zadnjič obsodili, a Je navzlic protestom pre-čansklh demokratskih organizacij zdaj Izšla celo v službeneme strankinem glasilu. Glavni odbor DS sploh ni bil sklican in tudl nI imel nobene seje. Klerikalci m „kmetijska družba" Včerajšnji »Slovenec« prinaša senzacionalno vest o neki konferenci, ki jo je imel notranji minister gosp. Srs-kič ter državni podtajnik gosp. Wil-der z gospodoma Zobotom ln Štrcinom glede »Kmetijske družbe*. Omenjeni list poroča, da se je ugotovilo, da »e občni zbor s starimi delegati ne more vršiti, da pa bo šele pravniški svet od- bomno~.;io število Radičevih mandatov, — ločil dede novega občnega ibor» ? Politične beležke + Anton SuSnik — ali ste lopov? Poslanec Anton Sušnik, VI ste odgovorni urednik »Domoljuba«. Ali ste brali njega štev. 14. z dne 2. aprila 1924. In njegova lopovstva: »Dr. 2erjav nas ie prodal belgrajskemu centralizmu... Slovenski Iškarljot dr. Žerjav... Kakšen je razloček med dr. Žerjavom in Judo Iška-rljotom...» in še kopice nečuvenlh svinjarij? Ce ste brali, kakor Vam to narekuje dolžnost odgovornega urednika in dopustili da se tiskajo, ste prosti politični lopov. Izvolite nas tožiti, da se pomenimo tam, kjer Vas že dolgo želimo videti. Ako pa stvari niste braii, temveč s svojo poslansko imuniteto na debelo krijetc nesramnosti klerikalnega lista, Vas bomo mi sodili, kakor to Izzivajo »Domoljubove« manire s prostitucijo Vašega imena In Vaše poslanske časti. + Med dva mlinska kamna ic zlezel »ožji opozicijski blok«. Na eni strani liaclonalno-koallcljska vlada, na drugi pritisk radičevcev in Radičevih diktatov z Dunaja. O tem fatalnem položaju je na jasnem cclo »Narodna Politika®, organ zagrebških klerikalcev, ki po svoje, toda v neprimerno dostojnejšem tonu kakor slovenska katoliška žurnallja, premišlja o novi grupacijl tako-le: V sredini med «velikosrbi» In radičevci stoji blok Davidovič-Korošcc-Spaho. Nc more se reč!, da je to definitivna grupacija naših političnih strank, ker bo šc nekaj seccslj in sprememb v političnih taborih. Toda glavne značilnice te najnovejše politične konstelacije ne bodo dolgo zabrisane. Ako ne pride do kakih silovitih pretur-bacij v naši notranji politiki, bo tudi naš parlamentarizem kmalu dobil svojo čvrsto formo. Centrum gg. Korošca In Davidoviča, ki je zaenkrat edini resni pro-tivnik Pašiča, je iz nove ministrske krize izšel oslabljen radi Pribičevičeve sccesije in radi ncstalnostl manjših skupin. To se je moglo že prvi hip pričakovati, ker jc «velikosrbska» mentallteta centralističnih volllcev še mnogo prejaka ln sc niti sam Davldovlč zaenkrat ne more z uspehom upreti tej mentaliteti. Nadaljni tok borbe, kl se je počela, bo odvisen od tega, koliko bo Davldovlč-Korošcev centrum zmogel odpornosti proti uplivu in ekspanzivnosti sedanje koalicije na eni ter radičevcev na drugI strani. — Skep-tičnost hrvatskih klerikalcev, ki veje Iz teh vrst, najavlja slovenskemu taboru SLS težke slutnjo. + O pomenu demokratskega uspeha v prid kmetskim interesom pri Kmetijski družbi piše službeni organ SKS »Kmetijski list«. Ze je izgledalo da so Je Remec (klerikalci) po pravici veselil — toda končno je morala zmagati pravica ... Ko so žc klcrikalci s polno paro nabirali nove člane, ko so izmetall že stotlsoče, Je prišel naenkrat iz Beograda glas, da vsi 1. 1924 na novo sprejeti člani nimajo za 1. 1923 volilne pravice ln da sprejema nove člane edino glavni odbor Kmetijske družbe, kakor to JunQ da je odredila Roimannovo aretacijo, Je. prav je bivši krali danes po nemških zakonih samo navaden državljan kakor vsak drugi. Ta izredna vnema sodnije fe tem bolj značilna, ker jo predsednik bc-nata v Hitlerjevem procesu mirno poslu-šal, ko jo Hitler psoval predsednika rc. publiko in ni smatral za potrebno niti takrat nastopiti proti njemu, ko se je i?, predsednika Eberta naravnost norčeval in ga dosledno nazival »Ebert - Fritze,, Odstavljoni kralj uživa torej v ropubli. kanski Nemčiji neprimerno večjo zaščito kakor najvišji zakoniti predstavnik današnje Nemčije. — Boj za vzhodno kitajsko železnico. Ruska sovjetska vlada se je že dalje ča. sa pogajala s Kitajsko, da bl prevzela vzhodno kitajsko železnico v avojo upra-vo. Sovjetski poslanik v Pekingu Kara. ban je hotel rešiti to vprašanje v direktnih pogajanjih s Kitajsko, ki so se ž« bližala zaključku. V zadnjem trenutku pa so Amerika, Japonska iu Francija kot interesirane državo izročile kitajeld vladi skupen protest proti iuskeinu pred. logu in jim jo že uspelo, da so si zasi. gurale pri tej železnici številne koncesije, — Potovanje rumunake kraljevske dvojice po Evropi. Rumunski kralj in kraljica odpotujeta dne 0. aprila v Stra«-bourg, odkoder so odpeljota v Pariz, ns. to v Nico in Biarritz. Dne 29. aprila oh-iščeta Madrid in ostaneta v Španiji okoli 10 dni. Iz Španijo kreneta v Bruxelles. nato pa v London, kamor prispeta dne 12. maja. Dne 21. maja so vrneta v Bukarešto. Za časa odsotnosti kraljevske dvojice parlament ne bo deloval. Borza Iz demokratske stranke OKROŽNI SESTANKI V LJUBLJAN. SKI OBLASTI: V soboto dne 5. t. m. se vrši okrožni sestanek za radovljiški okraj na Jese« nicah ob 2. uri popoldne v restavraciji pri Humru. V nedeljo, dne 6. t m. se vrše sledeči okrožni sestanki: V Laškem za laški okraj ob 9. zjutraj v hotelu Hcnke. Udeleži se ga kot de« legat iz centrale ravnatelj Jug. V Brežicah za brežiški okraj ob 10. dopoldne v gostilni Stirn. Iz centrale Tavzcs. Na Raki za Rako, Bučko, Skocijan in Sv. Duh ob 8. zjutraj. Iz centrale Cl« merman. V Rajhenburgu za Rajhenburg, Seno« vo, Sevnico in okolico ob pol 9. zjutraj. Iz centrale dr. Rape, kl prisostvuje tudi občnemu zboru K. o. JDS Rajhenburg, ki se vrši ob pol 8. zjutraj. V Kamniku ža kamniški okraj ob 10. dopoldne v čitalnici. Delegat načelstva dr. Karba. V Škofjiloki za sodni okraj škofjelo« ški ob 10. dopoldne v bivši čitalnici. Iz ccntrale prof. Breznik. V Gor. Logatcu za logaški sodni okraj ob 2. popoldne v gostilni g. Riharja. Iz centrale dr. Gregor Žerjav. V Ribnici za kočevski okraj ob 4. popoldne v gostilni pri «Cenetu». Iz cen trale dr. Albert Kramer. V Novemmestu za novomeški okraj ob 1. popoldne v stari gimnaziji. Iz cen« trale Fran Majcen. V Metliki za metliški sodni okraj ob pol 2. popoldne v čitalnici. Iz centrale dr. Dinko Puo. Po okrožnem sestanku ustanovni občni zbor K. o. JDS. V Črnomlju za črnomeljski okraj ob 2. popoldne v gostilni pri g. Spreitzerju. Iz centrale Adolf Ribnikar. Okrožni sestanek JDS za ljubljansko okolico se je vršil danes dopoldne v Ljubljani. Udeležili so se ga zastopniki vseh krajevnih organizacij JDS. O po« litičnem položaju je poročal dr. Žerjav. Nadaljni razgovor je bil posvečen po« drobnemu političnemu, organizacijske« mu in kulturnemu delu v ljubljanski o« kolici. Soglasno jo bilo odobreno stali« šče načelstva JDS glede politično taktič no opredelitve v Beogradu ter so na« vzoči številni zaupniki cnodušno pozdra vili akcijo »Samostojnega demokratske« ga kluha». Vrhnika. Preteklo nedeljo popoldne smo imeli tu zelo lepo obiskan javen shod JDS, kjer je predsednik JDS g. dr. Žerjav v daljšem govoru objasnil pro« gram jugoslovenske demokracije. Med poslušalci jc bilo tudi nekaj pristašev drugih strank, a stvarna obenem pa iskrena izvajanja govornika so splošno zelo ugajala. Socijalističnl govornik sc je oglasil za federacijo in hvalil rusko revolucijo. Dobil jo miren in stvaren odgovor. Takih shodov bi nam bilo tre« ba še mnogo. Po svetu Kakšna je republikanska justica v Nemčiji, kaže dogodek, ki se je odigral v pondeljek v Vratislavi (Breslau). Baš v trenutku, ko je hotel začoti z nekim predavanjem, je policija aretirala znanega saškega humorista Reimanna, ki je bil nedavno izdal zbirko satiričnih anekdot o bivšem saškom kralju Friedrichu Auguetu. Ta je vložil proti Relmannu tožbo zaradi razžaljenja časti in nemška sodnija ni Imela nujnejšega posla, kakor 2. aprila. ZAGREB. Na efektnem tržišču tendenca slaba. Od danes se trgujejo delnice Srpske banke brez kupona. Od industrijskih papirjev so vsi arbitražni oslabeli — Na deviznem tržišču Je tendenca nespremenjena. Napram včerajšnjemu popoldanskemu svobodnemu prometu so tečaji vseh deviz neznatno padli, Ie Pariz Je ostal nespremenjen. Promet je radi visokih ponudb bil kot običajno dosti slab. Blaga je bilo dovolj ln tudi Narodna banka Je dajala. Trgovanje se je kretalo v glavnem v devizah na Italijo, Pariz iu Švico. Notirale so devize: Amsterdam ček 2995 do 0, Dunaj 0.114 do 0.116, Budimpešta 0.10 do 0.18, Bukarešta 0 do 43, Italija izplačilo 355.7 do 858.7, ček 855.2 do 858.2, Kopenhagen 1355 do 1865, Krl-stijanija 0 do 1120, London izplačilo 848.5 do 851.5, ček 847.6 do 850.6, New-York ček 80.8 do 81.8, Pariz 478.8 do 478.3, Praga 289.8 do 242.8, Stockholm 0 do 2160, Švica 1414.8 do 1424.8, ček 1411.4 do 1421.4; valute: aK 0.11875 do 0.11575, Kč 285.5 do 288.5, mK 0.09 do 0, leji ') do 0; efekti: Trgobanka 48 do 50, Brod-ska 65 do 68, Eskomptna 145 do 148, Kreditna Zagreb 144 do 146, Hipotekama 77 do 78, Jugoslavenska 125 do 127, Ljubljanska kreditna 242.5 do 0, Prašte-dlona 980 do 0, Etno 145 do 146, Slavonska 111 do 0, Srpska 141 do 142, Eks-ploatacija 140 do 142.5, Drava 400 do 425, Goranin 145 do 150, Sečerana Osijek 1290 do 1295, Isis 61 do 68, Narodna šumska 0 do 120, Nihag 180 do 185, Gutmann 0 do 1000, Slaveks 425 do 0, Slavonija 143 do 145, Strojne 175 do 210, Trbovlje 710 do 715, Union 800 do 900, Vevče 175 do 180, 7 odst. investicijsko 66 do 66.5, Vojna škoda 149 do 151. BEOGRAD. Danes so radi javljenja oslabljenja dinarja v Curihu poskočile vsa devize. Blaga je bilo dovolj, ali povpraševanje ni bilo veliko. Tudi Narodna banka je intervenirala. Notirale so devize: Amsterdam 8000 do 8020, Dunaj 0.1148 do 0.115, Bruselj 885 do 410, Budimpešta 0.10 do 0.11, Bukarešta 42.5, Ženeva 1417.5 do 1418.5, London 349.5 do 849.75, New-York 81.35 do 81.40, Pariz 474 do 477 Praga 240.5 do 242, Sofijo 59 do 60; valute (zaključki): aK 0.116, leji 57, lire 357, francoski franki 475; efekti: 7 odst. investicijsko zaključek 67, Vojna škoda zaključek 153.25, Narodna banka 4000 do 4100; termini: Ženeva za 15. in 30. maja 1430, za 80. t. m. 1425, Praga za 30. tega mescca 243. CURIH: Beograd 7.05, Ne\v-York 573, London 24.65, Pariz 34, Milan 25.25, Praga 17, Budimpešla 0.0077, Bukarešta 2.95, Sofija 4.10, Dunaj 0.00806. TRST: Beograd 28 do 28.20, Dunaj 0.0320 do 0.0830, Pariz 132 do 133, New-York 22.00 do 22.70, dinar 28 do 28.30, dolar 22.55 do 22.75, carinski franki (20 zlatih) 88.75 do 89.50, uradni tečaj zlate lire 434.72. DUNAJ: Devize: Beograd 872 do 876, Berlin 15.20 do 15.S0, Budimpešta 0.90 do 1, Bukarešta 367 do 369, London 805.500 do 306.500, Milan 8144 do 8156, Ne\v-York 70.935 do 71.185, Pariz 4272 do 4288, Praga 2115 do 2125, Sofija 508 do 512, Curih 12.400 do 12.450; valute: dinarji 867 do 873, dolarji 70.660 do 71.060, funti 303.700 do 305.800, lire 8150 do 8170. PRAGA: Beograd 42.50, Rim 152.75, Pariz 208.50, London 148.175, New-York 84.40, Curih 604.50. BERLIN: Beograd 5.63, Milan 18.85, Praga 12.71, Pariz 25.14, London 18.055, LONDON: Beograd 846, Pariz 74.04, Milan 98.25, Curih 24.68, New-York 430.87, Dunni 305.000. NEW-Y0RK: Beogrnd 125, Berlin 20.3, London 480.31, Pariz 576, Curih 1745 MIlan 487.50, Dunaj 14.12, Budimpešta 15 Praga 298.25. Darujte, da rešimo sokolski Tabor! Kaj pripoveduje jerančič UMOR FANIKE PETKOVŠKOVE SE VEDNO NEPOJASNJEN. - JE-RANCIČ JE V .ZAPORU MIREN IN VZTRAJNO ZATRJUJE SVOJO NEDOLŽNOST. — F A NIK A ŽRTEV LJUBOSUMNOSTI? Ljubljana, 3. aprila. Interes za umor nesrečne Fanči ie v mestu še vedno ogromen. Z nestrpno napetostjo pričakuje občinstvo trenutka, ko se razgrne zavesa tajnosti, kl še vedno zakriva dogodek pondeljkove noči. NI čuda da se razširjajo po mestu najrazličnejše govorice, kl gredo bliskovito od ust do ust. Danes opoldne in popoldne je naša redakcija neprestano morala odgovarjati na telefonska vprašanja, je II res, da sc je Jerančič obesil. Govorica jc bila povsem neosnovana. Tudi vest, da je Jerančič priznal svojo krivdo, je netočna. Nasprotno, Jerančič vztraja pil tem, da je nedolžen. K včerajšnji konfrontaciji v mrtvašnici je naknadno poročati še to-Ie podrobnost: Jcrančiča so postavili tik pred trup 10 nesrečne žrtve. Ko je nadsv. Mlekuš stavil nanj usodepolno vprašanje je edtn od zdravnikov dvignil Fančlno glavo in ji odprl oči. »Poglejte jo, Je dejal izsled-nik predočuje osumljencu vse obremenll-nil vklenjene roke k očem ter za.šepetal: •Nisem je ubil...» Ko so ga privedli nazaj v zapor, je bil hudo Izmučen. Prinesli so mu jedi, katere se pa ni dotaknil, spil je le velike množine vode. Pozno v noč je potem Jerančič, kl ga stalno opazujejo, sedel sklonjen čez mizo, podpirajoč si gla"o z obema rokama. Zdelo se Je, da joče. Pozneje je neumorno hodil po celici, očividno v težkih mislili ter sc Je opetovano udaril s pestjo po glavi. Okrog 11. ure so ga videli nepremično stati sredi sobe ln zreti v strop. Kmalu nato Je legel spat ln je mirno spal celo noč. Danes zjutraj je bil Jerančič očividno nekoliko boljše razpoložen. Povžll Je tudi nekaj jedi. Bržčas Je pričakoval, da ga bodo zasliševali že dopoldne, kar se pa 11 zgodilo. Zasliševanje se Je nadaljevalo še lt ob 1. popoldne. Trajalo je eno uro, toda končalo se je zopet brez uspeha. Izsled-nik predočuje osumljenec vse obremenilne okolnosti, toda Jerančič ostaja pri tvojem zagovoru. Kako se Jerančič zagovarja. Kakor Jerančič pripoveduje, sta sc Ime la s pokojno Paniko zelo rada. Do Intimnosti med njima ni prišlo. Kadar Jc ic zvečer spremljal od kina proti domu, kar se je po njegovem pripovedovanju zgodilo vsega kakih petkrat, je šel ž njo vedno do Transformatorja ob Dunajski cesti ter se nato vračal domov. Tako tudi usodnega večera. S Faniko sta se veselo razgovarjala, vedel jc, da je drugi dan njen rojstni dan In Je že pripravljal za njo lepo voščilo. Ko sta prišla de. Transformatorja se Je poslovil ter krenil nazaj po Dunajski cesti proti domu. Bil je že precej daleč, ko je slišal počiti strel, za kolega se pa nl zmenil. Sel je naravnost domov ter legel spat. Drugo Jutro jc ravno dokončaval voščllno pismo za Faniko, ko so prišli detektivi... Na predočbo, da so ga videle priče s Faniko tik ob mestu, kjer Je bil izvržen umor, izjavlja Jerančič, da se priče motijo ali glede kraja ali pa glede osebe. Jerančič zvrača sum na njemu neznanega tekmeca. Pripoveduje, da je imela Fanika popreje znanje z nekim mladeničem, o katerem mu je sama pripovedovala, da Je sedaj strašno ljubosumen In hud na njo. Imena pa mu nl povedala. Osumljencc pripoveduje tudi, da se mu fanika prikazuje v sanjah ter se ž njim ljubeznivo razgovarja... »Jaz je nisem "moril In je nisem. Če me obsodite na smrt bom isto trdil tudi pod vešall...» Vedno znova tudi ponavlja, da se bo Pravi krivec že našel. Temu nasproti Je seveda zabeležiti, da vse Indlclje kažejo na njega kot krivca. Plasti so izpovedi prič, kl so ga videle tik pred umorom, tako jasne, da silno težko obremenjujejo Jerančlča. Ko so detektivi v torek zjutraj prišli po nJega ter ga vprašali, kje je bil prošll večer in ponoči, Je odgovoril, da v gledališču, Sedaj pojasnjuje to svojo izpoved kot običajen Izgovor, češ da jc tako odgovarjal vedno tudi doma, čc so ga vprašali. Pismo, ki ga Je to Jutro pisal (takrat žc mrtvi Fanikl) se nahaja v rokah policije. Ako sc posreči dognati osumljenčevo krivdo, bo njegov slučaj pač v marsičem podoben cinizmu Paskljevlča ... Kaj jc z denarjem, ključem lit revolverjem. Točno je, da se dosedaj nl posrečilo dognati, kaj Je s ključem In denarjem (1000 Din), ki jc bil odvzet Iz Fanikine torbice. Niti nl uspelo najti ključ, niii se ni moglo dognati, kam je izginil denar. Usodni strel je bil oddan Iz revolverja kalibra 6 mm. Tudi ta revolver se ni našel. Jerančič zatrjuje, da sploh nikdar ni imel nobenega revolverja In res se dosedaj ni moglo nasprotno dognati. Jerančič v preiskovalnem zaporu. Jutri, v petek, dopoldne bo Jerančič še enkrat zaslišan po policijskem Izsled-niku, nato pa ga policija Izroči sodišču. Kakor čujemo, bo vodil sodnijsko preiskavo sodnik dr. Petelin. Nocoj jc Jerančič v zaporu zopet precej deprimlran. Po vsein pa Izgleda, dn bo tudi nadalje ostal trdno pri svojem zagovoru. Preiskava stoji torej še pred težavnimi nalogami. * POGREB FANIKE PETKOVŠKOVE Tragična smrt blagajničarke kina »Ti-voll», gdč. Fanike Petkovškove, kl je na svoj 21. rojstni dan postala žrtev roparskega umora, je vzbudila po vsej Ljubljani nenavadno globoko sočutje. To jc pokazal zlasti včerajšnji pogreb nedolžne žrtve, kl se je vršil ob dveh popoldne. Pred mrtvašnico pri Sv. Krištofu se je že dolgo pred pogrebom zbrala ogromna množica ljudstva, zlasti mnogo žen In deklet in pa skoro polnoštevilno tukajšnja idrijska kolonija. Truplo po-kojnice je bilo posuto s cvetlicami in tudi krsta sama je bila obrobljena z najrazličnejšimi svežimi cvetkami. Med grobno tišino je zapel pevski zbor šišenske Čitalnice nesrečni mladenki turobno »Vigred« v zadnji pozdrav. Marsiktc-ro ok<* se je pri tem zasolzllo. Na pokopališču je bil grob obdan od gostih vrst občinstva, tako da udeleženci sprevoda sploh niso mogli zraven. In ko so padle prve grude v novo jamo, Je Izpregovotil bivši zastavonoša Idrijskega Sokola, g. Valentin Jurman, svoji ožji rojakinji ob odprtem grobu tople besede slovesa dekletu, kl je hitela v svobodno slovensko zemljo v življenje, a jo je zločinska roka morilca pognala v preranl grob. | tekom zadnjih dveh let bo pokazal velik j popoldanski pevski koncert v Unlonu. I'o ' izbiri pesmi za izvajanja sodeč so se naši : zbori popolnoma otresli okoslonelosli stu-! rih nazorov pevskih društev in ne plava-! jo več v vodah časov »liedertafclskegn : Sli!a». Na vzporedu so skladbe naših : najboljših starejših in še več novejših, | modernih skladateljev iz raznih izdaj skladb Glasbene Malice. Novih Akordov, i mnogo pa jo popolnoma novih pesmi, ki so šc v rokopisu. Ne dvomimo, da bo tu-■ di prednašanje vzporeda poavedočllo na-] predek naših pevskih zborov. Ljubljanska pevska društvu nastopijo vsa z izjemo glasbenega društva »Ljubljana*, ki je bilo zadnjo časo brez pevovodje. Zborov izven Ljubljano pa sodeluje osem, kar pač jasno priča o njih zavednosti in požrtvovalnosti. V dobi niaterijaliima in korislolovstva je zanimanje naših zborov za resno pevsko delo v umetniškem smislu nadvse razveseljiv pojav. Naj ga upošteva tudi javnost. — razno zlatnino iu ;;;cbrni;ic\ Ravno, ko | jc bilo v sol-i razstavljeno vse blag ) po j mizi, pa je vslopil — detektiv Reja. Na-- povedal jc obema plljkoinn nrctacljo, blago pa sc .: pozneje vrnilo lastnic! Elizabeti Lovšin, gostilničarki v Gradišču, j koder so si ga vlomilci prisvojili. l-'o kratkem zasliševanju so :'.!i detektivi prid 1110 na delo in tekom dobre ure so bili ! pod ključem tudi ostali komplici. !Jri : hišni preiskavi pri Kerncu v Hllšjr.uvl i ulici sc je našla v kleti globoko p*'d zemljo zakopana šc glavna zaloga, zlatnine in srebrnlne največ dragocencg.i jedilnega orodla. Med dvojno leseno steno sta so našli tudi dve vojaški karablnki. ] Nekaj srebrnega jedilnega orodja so vlo-j milci v zadregi zastavili tudi v mestni zastavljalnici, ki Izvira Iz tatvine v hotelu < Union«. Družba pa ima gi.tuvo na vesti še razne druge vlome in s*:i poli-i cijska nadzornika Zajdcla in Močnik zelo pridno na delu, da prisilita zločince k polnemu priznanju. Slovenski pevski praznik 6. aprila 1924. Slovenci smo pevski narod kot so Cehi narod glasbenikov. Pa vendar kako majhno je število pevcev, ki goje našo pesem v društvih proti onemu, ki pojo za kratek čas v gostilnah in veselih družbah. Nedelja bo praznik vseh slovenskih pevcev in pevk, ki resno, z vnemo, pridnostjo in požrtvovalnostjo goje pesem iz ljubezni do nje same in ki se s sodelovanjem v pevskih društvih nesebično posvečajo srčni kulturi in umetniški vzgoji svojega naroda. Na skupščino «Zveze slov. pevskih zborov* dospo delegati skoro vseh v nji včlanjenih zborov, počaste jo pa tudi zastopniki srbskega in hrvatskega «Saveza pevačkih društava*. Poleg poročil funkcionarjev odbora Zveze je na vzporedu razmotrivanje o pravilih enotnega Saveza pevskih zborov kraljevine SHS. kot nadaljevanje pevskih kongresov v Beogradu in Zagrebu. Tehtno bo predavanje koncertnega vodje ljubljanske Glasbene Matice g. Srečka Kumarja o temi cPoezl ja v zborovski glasbi». Nepričakovan napredek naših zborov Nova apaška tolpa zajeta Ljubllana, 3. aprila. 2c pred nekaj dnevi smo javili v kratki notici, da jc policija izsledila še drugo, še bolj premeteno skupino vlomilcev. Ze takrat smo vedeli o številnih pregre-ških, kl jih Ima ista na vesti, vendar pa nismo prišli s podrobnostmi in imeni na dan, da ne otežkočimo policijskim organom nadaljnega težkega dela. Lahko iu prijetno življenje vlomilcev Vseli aretlrancev v tej zadevi je šest, med njimi dvakrat po dva brata. Glavni med njimi so: 28-letni brezposelni zobo-tehnik Ivan Sitar, njegov brat Lovro, istotako brezposelni privatni uradnik, v ostalem pa znan ljubljanski »nobel« po-hajač, Rihard Kernc, kl Ima več poklicev, kakor dimnikar, trgovski potnik, zastopnik tujih tvrdk itd. ter Ivan Rebolj, brezposelni trgovski potnik. Prva dva sta si brata, z ostalimi pa se poznata že dolgo vrsto let. Splritus agens cele družbe, le bil vsekakor Ivan Sitar, kl Je živel precej časa v Trstu. Tam se Je tudi pokvaril, kajti zahajal Je že tamkaj v sumljivo družbo In od takrat, datira njegovo nestalno življenje. Odkar se jo povrnil Iz Trsta, sc sploh nl več posvečal svojemu poklicu, marveč sc jc pečal z verlžnlštvom In tihotapstvom in kakor se jc izkazalo sedaj, žc nekaj let tudi s tatvino ln vlomi. Njegov brat Lovro je bil že predkaznovan radi vloma na Vrhniki v neko blagajno, neposredno v povojnem času. Rihard Kernc se Je posebno zanimal za podstrešja, kjer se ie kot dimnikar prav dobro spoznal. Začetkom lanskega leta je bilo pokradeno več obleke odvetniku dr. Alojziju Koka-lju Iz podstrešja njegove vile v Mar-montovl ulici, iz vile Zeschko na Aleksandrovi cesti ln potem Igralcu Danilu Iz njegovega stanovanja. Pri vseli teh vlomih so sodelovali Kernc, njegov brat Friderik in Henrik Harrlsch. Rihard Kernc Je bil najbolj pretkan In si je dal iz dr. Kokalju ukradene obleke napraviti celo svojo poročno obleko. Reboli pa se je držal »klape« in imel od prilike do prilike od njih razne ugodnosti In nagrade za molčečnost. Policija je že dolgo budno pazila na to tolpo, vendar pa jI vsled njihove premetenosti nl mogla prav do Živega. Zločinci so bili neverjetno predrzni In so včasih stražniku ali detektivu celo v šali omenili: »Zdaj gremo pa krast!«, samo z namenom, da s tem zazibljejo policijske organe v uverjenje, da so postali pametni In delavni ljudje. Čudno pa se je policiji zdelo, da so živeli vsi brez dela In hodili okrog elegantno oblečeni, pohajali v gostilne in kavarne In celo v bar, odkoder so se še večer pred aretacijo odpeljali z izvoščkom v neko hišo na Tržaško cesto, — k svojim ljubicam v vas. Tolpa v pasti. Končno pa Jih je vendarle doletela nesreča. Pred nekaj dnevi sta prodajala Kernc In Sitar ljubljanskemu zlatarju A. Dame finega okusa vabimo, da si (»gledajo nedosožno krasno vzorce JUBIPSRJEV po /merui ceni v izložbi modno trgovino 723 Fran Liiftlč, Pred škofijo 19. Dopisi STRAZISČE. V nedeljo dno C. aprila gostujejo ob 10. uri v tukajšnjem So-kolskcm domu člani F. S. iz Ljubljano z veseloigro v šestih slikah »Luinpaclj Vagabund». Med odmori igra orkester Ferijalnega saveza. Cono običajno. Ker je čisti dobiček namenjen F. S., vabimo k obilni udeležbi, da so s tem oddolžimo požrtvovalnim gostom iz Ljubljane, ki nam bodo — polog dobrodelnega ns-mena — nudili triurno, neprisiljono zabavo. TRŽIČ. Koncert dr. Riga in prof. Ravnika jo napolnil dvorano meščansko šole do zadnjoga kotička. Poslušalci so bili pravzaprav v zadregi, komu naj dajo prednost, ali izbornemu povcu ali sijajnemu spremljevalcu. Neprestano ploskanje je pričalo o zadovoljstvu publiko. Skratka, bil jo večor, kakršnih si želimo še večkrat. Umetnikoma sta bila podarjena dva šopka. Prijateljski večer pri g. Lončarju jo pokazal, da jo našo občinstvo hvaležno in da dobiva počasi smisel za resnično umetnost. POLJANSKA DOLINA. V nedeljo dne 6. aprila 1924. predava v dvorani Sokcl-skega doma v Gorenji vasi g. dr. Tone Jamar. Svoja Izvajanja bo pojasnjeval s skkiptikonom.. G. predavatelj, sam spe-oialist za tuberkulozno, nas bo seznanil z eno izmed najhujših bolezni — t. jetiko (sušico). Predavanjo se začne ob 3. uri popoldne ln je brez vstopnino. Obisk jo tudi mladini dovoljen. —nč— TRBOVLJE. Raznih stanovanjskih oblasti in društev, roši nas Gospod, tako kličemo danes menda po vsej Sloveniji najemniki in posestniki. Ako ne drugje, vsaj v Hrastniku je neznosno. Tu sta bi prilastila vso moč dva klerikalca, znani j krojač in še nekdo, ki hočeta strahovati j vso (blino. V zadnjem času sta so za-I i /.ola, da vržota na cesto nekega rudni-1 "keg.i uslužbenca, ker je naš pristaš in ,er hočeta pripraviti delavnico z.a pred-\ sodnika društvu najemnikov, ki s sedanjo ni zadovoljen, ter prostor za klorl-I kalno trgovino. Pri posestniku Drnovšku e jo Izselila pred nekaj dnevi noka stran I ka ol> 2. uri ponoči. Stranka ni izročila ključa gospodarju, pač pa sc jo vselila tja šo isto noč druga stranka, no da bi l o toni gospodar kaj vedel ali bil vpra-jšan. Arnšek bo so voda trdil, da o tom ; nl ničesar vedel, ml pa pravimo, da se 'ju to zgodilo po naročilu društva najemnikov. STRAŽA PRI ŠT. RUPERTU. Dne 20. marca so se pojavili slučaji obolelosti živine na slinavki in parkljevki. Posest-nloa Alojzija Kolenc je zadevo takoj naznanila obla-stim, kar jo popolnoma korektno, da so prepreči razširjanje epidemije in bolezen Iokallzira. ŠV. JERNEJ NA DOLENJSKEM. Dne 25. marca so jo ustanovil pevski klub «8voboYln« pod vodstvom nadučitelja Karla Trostn, ki delujo žo nad 30 let na tukajšnji ljudski šoli. V svojih prostih urah jo pričel s poučevanjem petja in tako probujal žo takrat mladino k narodnemu osvobojonju. Želimo novemu povskomu klubu obilo uspeha, g. povo-vodji Troslu pa kličemo: Na mnogo leti ŠOŠTANJ. V četrtek dno 28. marca ob S. uri zvečer jo nenadoma zginil tukajšnji posestnik in načelnik gasilnega dru-ftva, Ivan Dvornik in nl o njem še so-daj nobenega sledu. Kor jo imel Dvornik vodno pri sebi večje vsote denarja, ni izključeno, da so je zgodil zločin. Komur bi bilo o njem kaj znano, naj jaci županstvu okolice Šoštanj. SLOVEN.IGRADEC. V zndnjom času jo v našem mostu zelo živahno društveno življenje. Dno 20. januarja je priredila Čitalnica burko »Čez leto dni», februarja jo bila maškarada salonskega orkestra, na pustni torek pa Kurentov večer. 'Tudi Sokol no spi. Na občnem zboru si ja osnoval poseben odsok za zgradbo prepotrebnega društvenega doma ln se priklopi! mariborski župi. Pozdravit nas jo prišel starosta mariborske župe, dr. Pivko, ki je imel obenem predavanje «0 Sokolstvu«. Višek vseh prireditev pa je bila uprizoritev Mcškove dramatske sliko »Mati«, ki jo je počastil s svojim obiskom avtor sam, navdušeno pozdravljen od občinstva. Igralci so se pošteno potrudili. Gn. Romoldova (ga. Strclčova), g. Kobor (Milan!, g. Praprotnik (svetnik, oz. župnik), g. šuštoršič (cigan Sandor) In gdč. Tomanova (tržanka) so bili v igri in maski naravnost sijajni. Ga. Bajtova (Silva) v mimiki izborna, glasovno pa še neizšolana, gdč. Brunova (Tinka) in g. Dobemik (Križnik) promalo živahna. Gdč. Preuerjova (Ivan) jo prav dobro kreirala svojo vlogo. Igralci so želi obilo pohvalo. Toda s tem naše društveno žlvljonjo še ni izčrpano. Sokol pripravlja akademijo, dno 6. aprila se vrši v vseh prostorih Gollovega hotela tombola J. M., za junij pa proslavi naša Čitalni. ca svojo 20-letnico. Omeniti je še, da se je marca ustanovila podružnica Kola jug. sester, h kateri jo pristopilo nad 100 članov. E10N4-BJLB Nov progra Novi plesalci in plesalke proizvajajo od 1. do 15. aprila 1.1. moderne plese in sicer: 1.) Mira Oermont: Groteska — 2.) Sanzl Tea: Fantazija — 3.) Carlo & Rosltta: Fantastični in Stepp-plesi 4.) Mira Germont: Fantast. valček — 5.) Sanzl Duo: Ekscentrični ples — 6.) Sanzl Bubl: Kozaški ples 7.) Mira Germont: Orijentalski ples — 8.) Carlo & Rosltta: Groteska — 9.) Sanzl Duo: Karakternl plesi 10.) Carlo & Rosltta: Monden plesi - Začetek ob 23'30 Kavarna, restavracija, bar palača Kreditne banke JAN FIALA EMONA Kulturni Gledališki repertoarji Ljubljanska drama: Petek, 4.: «Cezar In Kleopatra«. F. Sobota, 5. ob 16.: «Hamlet«. Dijaška Predstava pri znižanih cenah. Izv. Nedelja, 6.: »Kamela skozi uho šlvanke«. Izv. Pondeijek, 7.: »Othello.. E. Ljubljanska opera. Petek, 4.: Plesni večer gdč. Wlslakove. Izv. Sobota, 5.: .Poljub.. E. Nedelja, 6.: «Alda». Izv. Mariborsko gledališče. Petek, 4.: »I.a Bohotne«. Gostuje ga. De- bicka. Sobota, 5.: »Umetniška kri>. Zadnjič v sezoni. Izv. Kuponi. Nedelja, 6.: «Dlvjl lovec.. Premijera. C. Posetniko plesnega večera gospodič- Wisiakove, ki se vrši nocoj v petek, "Pozarjamo, da jo začetek plesne produkcije točno ob 8. uri in ne ob pol 8. kakor navadno začenjajo operne predstave. pregled Razglednice B. Jakca Povojna doba v slovenskem slikarstvu pozna štiri izrazite talente, ki se ne le po nadarjenosti, ampak tudi po produktivnosti ločijo- od ostalega naraščaja na tem polju: Bož, Jakca, Frana in Toneta Kralja ter Vena Pilona. Brata Kralja veljata za nepomirljiva revolucionarja, Pi-lon tudi podpira, a ne pokaže vseh faz svojega razvoja javnosti, o Jakcu pa je kritika zapisala, da je med vsemi štirimi najmanj prekucuški. Nič čudnega: Jakac je zelo neposreden, dola samo tisto, čemur so čuti doraslega in ne da nič na geste, ki služIjo slabičem za razmahova-nje v laiškem svetu. Letos v začetku leta je Jakac razmnožil prvo serijo Bvojih grafičnih del, 7 ro-produkcij v obliki razglednic. Založil jih je sam, tiskal pa mu jih je Krajec v Novem mestu. Kljub temu, da tisk ni bil neoporečen in srečen, je občinstvo s srcem seglo po razglednicah in danes je naklada skoraj popolnoma razprodana. Sedaj pripravlja Jakao drugo serijo svoiili 21'alik.. Mfitive. jtai jp zajel, veči- noma v Pragi in Berlinu, originali, ki so prodani na Norveško, pa so dosedaj bili razstavljeni v Pragi, Ljubljani ln Beogradu ter so pravkar na potu v Hodo-nin na Češkem. Za drugo serijo reprodukcij je Jakac pripravil istotako kot prvič sodem del: pot lesorezov (Godci, Most, Branjovka, Ribiči, Godba na trgu), dve suhi igli (Karneval, Dva) ter eno 11-tografijo (V gledališču). Klišeji, napravljeni v Ljubljani, čakajo, da pojdejo v stroj, čim so najde — založnik, ki mu pa ni treba posebno velikega kapitala. Podjetje bi so nedvomno dobro izplačalo. Ker so za Jakčeve roprodukcije zanima tudi Amerika, je stvar enostavna. In končno smo dolžni tudi nekoliko spoštovanja do lastno umetnosti! Pridimo žo enkrat na dan s poštenimi domačimi izdelki in zavrnimo slabe kiče, ki niso niti naši! Jakac pridno ustvarja in dela. Pravkar jc dotlskil osem listov Gradnikovih ♦Pisem« v dveh barvah, rdeči in črni. Listi so signirani in izidejo kot trdo vezan album. Zaenkrat jih bo na razpolago samo trideset. Umetnik je daljo pripomogel tudi k estetičnl opremi slovensko lopo knjigo. Drugi natisk Gradniko-vo zbirke »Padajočo zvezde« ie opremil 7. izvirnimi klišeji. Poleg tega .jc oskrbel platnico'za letPM . sUubUaaeki Zvon«. Mostno gledališče v Celju. Goslova-nje članov ljubljanskega dramskega gledališča na celjskem odru s Knoblauchovo komedijo «Favn» je imelo popoln uspeh. Dvorana in lože so bile nabito polne, med občinstvom pa je vladalo ves čas najlepše razpoloženje. Vse vloge so prav srečno zasedene, zlasti pa je ugajal v naslovni vlogi g. režiser Šest. Njegova težka, a naravna igra, je ogrodje za ves ostali razvoj in potek dejanja. Zelo učinkoviti so bili tudi moderni plesi članov kluba ljubljanskih plesovodij. Igra se ponovi prihodnji torek, dne 8. t. m. za abonma A. Schillerjeva drama . Pel bo vlogo Lotharia. V istem komadu gostuje tudi tenorist Josip Rljavec, ki poje tenorsko partijo Viljema Meislra. Nova hrvatska oprra. Josip Prejac, član zagrebškega gledališča, je napisal operptn v enem dejanju »Nočni loveči (Babjek). Premijera zabavnega komnda se bo vršila v zngrebSkem 0|>erclii"in gjedftiišču s Tuš.kancu to soboto, 0. aprila. Novosti v zagrebškem gledališču. Zagrebška opera pripravlja llimsky-Korza-kovo . — V drami bo v prihodnjih dneh premijera francosko komedije »Gospodov vinograd*. Dvajsetletnica (Glasbene šolo v Beogradu. 7. t. m. proslavi beograjska . Baletne na-slopo je naštudirala ga. Poljakova, dirigiral pa bo kapelnik g. Brezovšek. Vcfor Iraneoskega pianista Coreota v Zagrebn. V četrtek S. t. m. je nastopil v Zagrebu slavni francoski klavirski virtuoz Alfred Corcol. Corcot spada med tiste redko možo, ki so francosko reproduk-livno muziko na klavirju popolnoma reformirali in ji dali nov pravec. Princip njegovega Izvajanja je, da mora klavirlst interpretirati vsako delo v avtorjevem duhu. Njegovo Interpretacijo motivira psihološki postanek dela, kar zahteva od umetnika popolno poznanje avtorjevega življenja in snovanja. Pri Corcotu se spa^ iiuo crsti s tipkami na takšen način, d«. «JUTRO» St. 82 Pciek 4. IV. 1921 * Naš konzulat t Bratislavi. S kraljevskim ukazom z dne 10. marca 1924. jo določeno, da se v najkrajšem času ustanovi naš konzulat v Bratislavi. * Na srednjih šolali v Sloveniji se s pričetkom prihodnjega šolskega leta razpisujeta ravnateljski mesti na I. državni gimnaziji v Ljubljani in na državni gimnaziji v Kranju. Nadalje so razpisana stalna učna mesta ua državni realni gimnaziji v Ljubljani (2), na državni realni gimnaziji s slovenskim i« nemškim učnim jezikom v Ljubljani (2), ua državni realki v Ljubljani (2), na državni realni gimnaziji v Kočevju (3), na državni alni gmnaziji v Kočevju |3), na državni gimnaziji v Kranju (3), na državni gimnaziji v Mariboru (3), na državni realki v Mariboru (3), na državni realni gimnaziji v Murski Soboti (7), na državni realni gimnaziji v Nov hi mestu (6). na državni realni gimnaziji v Ptuju <6), na moškem učiteljišču v Ljubljani (1), na ženskem učiteljišču v Ljubljani (2), na moškem učiteljišču v Mariboru (1). Interesente opozarjamo nn razpis v . * Slovenski pevski praznik 6. t. m. po- Zaste s svojim prihodom zastopniki br. hrvatskega iu srbskega Saveza, bržčas tudi načelnik umetniškega odelenja v ministrstvu prosvete g. Risto Odavič. * Premije za vzorno obdelane šolske vrtove. Veliki župan ljubljanske oblasti razpolaga z nokaj premijami za vzorno obdelano šolske vrtove v ljubljanski obla sti. Premijo se podele šolskim vrtnarjem, ki dokažejo, da uporabljajo šolski vrt v smislu in po dotičnih predpisih šolskih oblastev. Prošnje naj se pošljejo do dno 20. aprila velikemu županu ljubljanske oblasti. * Odlikovanje italijanskih novinarjov. Na predlog ministra za vnanje zadeve sta bila odlikovana z redom Sv. Save 3 V. vrste italijanska novinarja Italo Zin-g -elli, dopisnik milanskega tCorriero della sera» in Mario Nardio, dopisnik milanskega dnevnika tSecolo». * Opozorilu Rosliluičarjem in kavar-rarjem Po odloku generalno direkcije po-srednjih davkov jo v razglasu delegacije ministrstva financ v Ljubljani določeni rok za dovolitev nadaljnjega poslovanja v kavarnah in gostilnah, ki nc bi imele vseh pravic za točenje pijač, podaljšan do dne 20. aprila 1924. * Nov občinski gerent. Namesto Ivana M.atjnšiča, ki je gerontstva razrešen, je imenovan za občinskega gerenta v Pincah Ignacij Luka!, posestnik islotam. * Kongres bančnih uradnikov in nameščencev. Dne 20. in 21. t. m. se bo vršil v veliki dvorani zagrebškega občinskega sveUi kongres Zveze bančnih uradnikov in nameščencev, ki se ga udeleže delegati vs 'i podružnic v državi. Razpravljalo se bo med drugim tudi o vprašanju zavarovanja za slučaj bolezni, nezgode, starosti, onemoglosti, smrti in nezaposlenosti, kakor tudi o prejektu pravilnika fonda za podpiranje nezaposlenih članov. * Smrtna kosa. Iz Niša v Srbiji smo prejeli poročilo, da je dne 22. mnx-ca ob 7.40 umrl v tamkajšnji vojni bolnici mo-ravske divizijske oblasti artiljerijski narednik g. Joško L. Cerar, rodom Ljub-ljnnčan. Naši vojaki so zgubili z njim najboljšega tovariša in vzornega narednika. —V Koroški Beli jo den 2. t. m. umrl nenadne smrti g. Dore Sornen, učitelj, star komaj 21 let. Bil je splošno priljubljen in jako simpatičen. Bl,ag jima spomin. žalujočim naše sožalje! * Predrznost nemškutarjev. Iz Vuzeni-ce nam pišejo: Tukajšnji gostilničar in lesni trgovec,, Anton Lobenwein, v svoji nemški zagrizenosti žo ne ve, kako bi sramotil naš narod ln jezik. Ako ga slo-venald otroci pozdravijo na cesti slovenski, se zadira nad njimi v nemščini z besedami: «Wio sagt man?» in vihti nad niimi svojo palico. Lobenwein je očividno pozabil, da smo na svoji zemlji sedaj sami gospodarji in da nismo več pod Avstrijo, po kateri tako strastno koprni. Pioer pa naj še pripomnimo, da io Loben-wein doma iz kraja, kjer nemški sploh ne znajo! | * Pred sezono v Rogaški Slatini. Zdra-! vilišče Rogaška Slatina se žo pripravlja j za letošnjo sezono. Adaptirajo so različni I prostori, popravljajo sa razne zgradbe in objekti. Vsled številnih prezidavanj bo letos na razpolago več sob zn goste. Z vrtnarskimi in drugimi olepševalnimi deli so je žo pričelo. Vsa kaže, da bo tudi letošnja sezona prav živahna, * Ruski begunci so vračajo v domovino. Izsoljeniškemu odseku pri ministrstvu notranjih zadev se je v zadnjih dveh mesecih prijavilo veliko število ruskih beguncev za povratek v domovino. Vsi priglašene! so dobili uradne potne liste ter so bili preko Rumunijo in Basarabije odpravljeni v Odeso, kjer ji!i sprejmejo sovjeti in odpravijo v gubernije. * Pegavira v B (»oprodu. Kakor razglaša ministrstvo za narodno zdravje, je v Beogradu obolelo znatno 'število oseb nn po-gavem tlfuzu. V prešlem tednu so štiri , osebo podlegle tej bolezni. Zdravstvena oblast je ukrenila potrebno, da so prepreči nadaljnje širjenje epidemije. * Čaruga v literaturi. Suboti.ško gledališče gostuje žo nokaj« časa v (i'o.-pi-ču, kjor uprizarja poleg dram in komedij pet slik iz življenja Jo ve SfanisaTlje-viča Caruge pod na«lorom »čaruga«. Listi poročajo, da jo »Čarr.ga« preveč sodoben in brez vsake lltemrne cene. Občinstvo pa ga vendarle hodi gledat in mu ploska. * Namesto rac ustrelil dva človeka. V banatskem selu Orošcu jo šol bogati po-sostnik Peter Rušovnc na lov lia divje race. Za njim je gnala radovednost dva fantička, ki sta eo skrila v grmovju, da vidita, kako bo Rušo v ne streljal race. Ko se jc zmračilo, se je Rušovcu zdelo, da jo zagledal raco in jo ustrelil v grmovje. Ko je pohitel v grmovje, je niv-šol enega dočka že mrtvega, drugega pa nevurno ranjenega. " Smrtna nesreča. Oskrbnik Franc Pcčnik je peljal nedavno z voli vprežen voz od sv. Primoža na Pohorju proti Vu-zenici. Mod potom mu je spodrsnilo, padel je pod voz, ki je šel čez njega. Vrnil se je sicer šo snm z voli domov, n vsled dobljenih ran ni mogel več govorili. — Umrl je čc isti dan. * Zagoneten umor. Pri sv. Klari v zagrebški okolici je bil te dni izvršen zagoneten umor. Ko je seljnk Malo Bezuli stopil ponoči na prag svoje hiše, je počil strel, krogla jo Bezulia zadela v glavo iu zgrudil se je mrtev na tla. Sumi se, da je umor izvršil neki cigan, kateremu je bilo pred dvema letoma v smislu agrarne reforme dodeljeno zemljišče; ker pa je ni obdeloval, mu ga je oblast odvzela in dodelila Bezuliu. Dognalo se je, da je bila Icrogla izstreljena iz vojaške puške. * Morilec Rumpelj že večkrat kaznovan. Vojaško sodišče v Zagrebu so jo obrnilo do ljubljanske policijo s prošnjo, da mu poroča o vedenju v Ljubljano pristojnega narednika Ruinplja, ki je — kakor smo poročali — umoril in oropal v Zagrebu trgovca Dragotina Kolkoviča. Po poročilu ljubljanske policijo je bil Rumpelj leta 1912. kaznovan zaradi tatvine najprej s tritedenskim, pozneje pa še z 18-mesečnim zaporom. * Smrtna obsodba. V Gospiču je bil zidar Juro Bari če vič, ki je v prepiru z revolverjem ustrelil delavca Josipa Bile-na, obsojen v smrt. * Ron med Trzinom in črnučanil. Urar-ja Franca Potočnika iz Ljubljano je pretekli pondeljek na. poti med Trzinom in Črnučami na samoti, napadel neznan moški. Ko je Potočnik okrog 13. uro nekaj časa počival, jo neznanec nenadoma priskočil izza brega pri ccsti do njega t, zbirko vtisov iz le dežele, petero opisuje kot potnik, naravoslovec in ribič. Knjiga je velezanimivo delo in se posebno obširno bavi z življenjem hercegovskega ljudstva, katerega opisuje pisatelj z ljubeznijo in zanosom. Mednarodna umetnostna razstava v Beogradu. 15, I. m. se otvori v Beogradu mednarodna umetnostmi razstava cnove umetnosti*. Razstave se udeleže MIh. S. l itrov, Jos. Kalek, Vera Biler, Gecan. rorebič. Vasilii Kandinski. ArbiOfiAkD«J Delonaj, Glez, Zadkin, Lišicki, Lozovik, Paladini in Pelers. Razstava bo pod pro-tektoratom zonitistov. Otvoritveni govor bo imel Ljubomir Micič. Petdesetletnica «Netopirja», Strausso-va opereta «Netopir> praznuje letos majhen jubilej: petdesetletnico svojega obstoja. 5. aprila 1874. je prišla prvič na oder in je kmalu prodrla. Jubilej operete proslave nekatera dunajska gledališča s posebnimi predstavami. Gledališke noTosli iz Berlina. Koncem meseca marca jo nastopil v berlinskem dunajski pesnik in kritik Kari Krnuss z dvema gledališkima komadoma: ,Traumtheater' in ,Traum-stilcke*. V prvem slika Kraus igralko, ki ne more nikdar zastopiti svojega bistva in ostaja igralka v življenju in na odru. Drugi komad je drainalično-kritična skica o Irohnobi naše dobe. V njem nastopajo: brezglavi general domišljije, sušičav otrok, plesalec in plesalka, poosebljen časopis, trije psihoanalitiki, ki razpravljajo o Freudovi metodi itd. To je pravcat fa-ckelski essay, ki je vreden svojega duhovitega avtorja. Krnuss je s svojo produkcijo popolnoma uspel. — V berlinski operi so je prvič uprizorila Puccinijeva enode-jonska opera . Uspela je prilično. Kritika zanjo ni posebno navdušena. u— Prosvetni odsek Viškega Sokola vprizori v nedeljo 6. aprila v Sokolskcm domu na Viču poljsko dramo «>Zlato runtf». u— Neka dama je izgubila rožni ve« ncc, kt je dragoccn spomin, iz hiše Stri« tarjeva ulica 7 do ccstne železnice na dolenjski kolodvor. Odda naj se v upra« vi proti visoki nagradi. u— Predavanje v «Pravniku». Danes, bo predaval na sestanku društva aPrav« nika» g. primarij dr. Fran Gosti: »Dva zločinska primera vsled halucinacij.« (Z demonstracijo.) Predavanje je točno ob pol petih popoldne v pravosodni palači št. 79 (f. nadstropje). Po predavanju se bo nadaljevala diskuzija o predmetu zadnjega predavanja: «Problem kazen« skopravne zaščite telesnega ploda.» Go« voril bo dr. I. Brccelj. u— Aeroklub. Danes, petek, 4. t. m. sc vrši ob 8. uri zvečer pri «Novemu svetu«, Prešernova soba, odborova seja. Prosi se vse odbornike sigurne ude« ležbe. u— Mestna zastavljalnica ima tome« sečno dražbo predmetov, zastavljenih v avgustu 1923. dne 10. t. m. popoldne, u— Tennis sekcija društva «Atena» javlja, da sc vrši vpisovanje danes, v petek v ortopedičnem zavodu v Mladi« ki. Pismene prijave sprejema ga. Jane« žič, Bcthovnova ulica. u— Sveže morske ribe različnih vrst sc dobe vsak petek od 5. popoldne dalje v restavraciji in kleti «Zvezda», na kar občinstvo opozarjamo. u— Francoski Institut priredi v nede« ljo predavanje v veliki dvorani univer« ze. Predava v francoskem jeziku g. pro« fesor Raymond VVarnicr: Anatole Fran« ce intime. Sa personnalitč! Vabijo se vsi prijatelji francoske kulture. u— Slov. zidarsko in tesarsko društvo v Ljubljani. Redni občni zbor se vrši v smislu sklepa zadnje seje dne 27. a« prila (na belo nedeljo). Čas in kraj ob« javimo pravočasno, kakor zahtevajo to pravila. Odbor. u— Posojilo za tlakovanje Ijubljan« skih cest in ulic. Kakor objavlja «Ur. list», Že je z naredbo velikega župana mestni občini ljubljanski dovolilo, da sme za tlakovanje cest in ulic najeti posojilo v znesku deset milijonov di« narjev. Obrestovanje nc sme presezati v posameznih plačilnih rokih 3 odst. ban čnega odplačila. Posojilo se mora vrniti najpozneje v 50 letih. Vsako leto sc mora postaviti za obrestovanje in amor« tizacijo dolga v letni proračun najmanj 820.000 dinarjev. Posojilo sc sme rcali« zirati postopno v teku let in no naen« krat. u— Toča v Ljubljani. Včerajšnji dan jc bil nedvomno tipičen aprilski vre« tnensk! don. Dočim je že ponoči močno lilo, pa sta se zlasti v prvih popoldan« skih urah dež in solnce menjala kar vsakih pet minut. Razkačeni Jupiter Pluvius, ki jc hotel za vsako ceno zma« gati, jc poslal okoli pol dveh popoldne po kratki plohi tudi točo, ki jc padala zelo gosto in vzbudila splošno občudo« vanje. Po toči so siccr zopet prodrli solnčni žarki nad Ljubljano, v sploš« nem pa so jc ves dan «kisalo». u— Naš Grad. Vse sc pripravlja, vse snažl, obrezuje vrtove, parke in šetaii« šča, da nas v pomlad razvesele s pomla« ic.aj.cm narave. A "oflcituo. si liaS dični Grad. Zanemarjen jc do skrajnosti. — Koliko časa ga žo niso videle grabljc, škarje in noži, da bi se osnažilo listje, obrezalo drevje in grmovje. Vse leži polomljeno, grmovje jc zaraščeno in sc sploh nc more razvijati. Ali ni nobenega gospodarja, da bi uredil naš ponosni Grad? Knj pa naj si mislijo tujci o na« šem gospodarstvu! u— Oddajo barake na ljubljanskem gradu. Mestni magistrat razpisuje za dobo enega leta oddajo mestne lesene l-nrake v glavnem drevoredu poleg graj« skega poslopja, kjer sc je običajno iz« vršcvala obrt za prodajo raznih okrep« čcvalnih živil in pijač, v zakup. Rcflek« tnnti naj vložc kolekovane prošnje z navedbo ponudene najemnine najkas« ncjc do 10. aprila 1924 pri mestnem go« spodarskem uradu. Na pozneje vložene prošnje se nc ho oziralo. u— Konja sta se splašlla včerai po« poldne ob 14. uri hlapcu trgovca Verov« ška v Slomškovi ulici. Drvela sta po Kolodvorski ulici v Prnitakovo, kjer sta sc zaletela v nasproti prihajajoči voz, naložen z gnojem, last trgovca Volte. Poškodovala sta sc precej oba konja na nogah in eden tudi na prsih. Razdivjani živali jo šele ukrotil hlapec Prelesnik, ki ju jc z vsem naporom komaj ob« držal. u— Policijske prijave. Od srede na četrtek so bil prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 aretacija, 2 tatvini, 1 napad, 2 prestopka kaljenja nočnega miru, 12 prestopkov cestnega policijskega reda, 1 prekoračenje policijske ure, 1 presto« pek v zglaševnlnih predpisih, 1 radi ne« dostojnega vedenja, 1 javno nasiistvo in 1 lahka telesna poškodba, lz Celja e— Občni zbor Gremija trgovcev v Celju se vrši v četrtek, dne 10. t. m. ob 20. uri v gostilniških prostorih Narod« nega doma z običajnim dnevnim redom. Izvrši se tudi izprememba pravil. e— Društvo stanovanjskih najemni« kov v Celju sklicuje za nedeljo, dne 6. t. m. ob 9. uri v hotel «Unlon» javno zborovanje. e— Umrla je v javni bolnici v Celju dne 1. t. m. ga. Alojzija Verk, posest« niča od Sv. Eme v starosti 43 let. Blag ji spomini e— Pozor pred mačkami! Poročali smo že, da je prejšnji teden ugriznila stekla mačka dva paznika okrožnega sodišča v Celju. Naknadno sc je zglasil pri mest« nem magistratu še mizar V., kl stanuje v bližini okrožnega sodišča in ga je ista stekla mačka tudi napadla in zelo opra« skala. Nadalje je ugriznila ista ali neka druga mačka petletnega otroka iz Ka« pucinske ulice. Mačka se jc od nekod pritepla in se jc že par dni vlačila okrog Grofije. Vsled velike nevarnosti, da ge je prenesla šc steklina na druge mačke, je razglašen najstrožji kontumac poleg psov tudi na mačke, ki morajo biti za« prte, vsako obolenje ali pogin mačke pa se mora naznaniti mestnemu magi« stratu. Mestni konjač ima nalog, da po« lovi in uniči vse v mestu in v okolici prosto okrog begajoče mačke. Iz Maribora a— Na občnem zboru Društva jugo« slovenskih državnih uslužbencev in upo« kojencev v Mariboru, ki se je vršil te dni, je bil izvoljen zopet stari odbor. Čeprav šteje društvo nekaj nad tisoč članov, sc je udeležilo občnega zbora le okoli 30 članov. Sledil je šc občni zbor pomožne blagajne Samopomoči, katera pa šteje le okrog 600 članov, četudi je v Mariboru nad tisoč uradništva. Naj« številneje je zastopano v Samopomoči učiteijstvo, ki je skoro korporativno včlanjeno. Blagajna je tekom dveh let izplačala na posmrtninah 12.000 Din, kar najbolj izpričuje njeno korist in potrebo. Bilo bi želeti, da se je urad« ništvo bolj oprime. a— Glasbeno « zgodovinska beseda. Danes, v petek, sc vrši v slavnostni dvo rani državnega moškega učiteljišča glas beno « zgodovinska beseda, ki bo re« producirala razvoj slovenske pesmi v okrilju Slovanske čitalnice od njene u« stanovitve naprej. a— Pri Branko Radičevičevl proslavi, ki se bo vršila v soboto zvečer v Na« rodnem domu, nastopijo prvič v mari« borski javnosti srbski visokošolci, ki so sedaj v tamošnjl dijaški vojni šoli. Re« citirali bodo Radičevičeve pesmi. a— Umetniška razstava «Kluba mla« d!h». V nedeljo 13. t. m. bo dopoldne v prostorih Kazine otvorjenn umetni« ška razstava ljubljanskega «KIuba mla« dih«. a— Preskrba čez zimo — z umorom. Mariborski policiji in sodišču že dobro znani postopač in tat Ferdinand Pisk jc radi številnih predkazni izgnan iz Maribora za več let. Pred par dnevi so jc kljub temu zopet vrnil v mestni okoliš. Ko pa ga jc pograbila policija, trdil, da jo nameraval izvršiti pri nekih bogatih zakoncih vlom in umor, in sicer lc radi tega, da pride za dalj časa v oskrbo sodišča, ker baje na deželi ni mogel dobiti primernega zaslužka. So« dišče pa mu ni hoteio verjeti, da je resno zamislil izvršitev umora in ga je obsodilo samo na tri dni strogega za., pora, poostrenega s trdim ležiščem in postom radi prepovedane vrnitve v me« sto. Po odsluženju kazni ga bodo zopet poslali nazaj v Trbovlje, kamor je Pisk pristojen. Iz Primorja * Volilni humor. Na nedeljskem slo-venskem volilnem shodu v Idriji, kl sc ea je udeležila ogromna množica našega ljudstva, se je oglasil k besedi tudi znani slovenski odpadnik Peternelll (Peternelj) ki je med drugim Izjavil: »Predgovornik je v vas vlival olja, jaz pa bom priliva! lesllia, kajti jaz ljubim... (medklic zbo-rovalcev) salatol Duhoviti dovtip je Pc-terneillja močno razburil in tj še boli, ker je imel v Idriji sploh jako slab dan! * Nove irtve vojnega streliva. V Gorici je raztrgala ročna bomba 13 letne, za Leopolda Krušlča, kt Je bil takej mr. tcv. — 34, letni Peter Cemilogar Jc naSel na Rafutu granato, ki mu je eksplodirala v roki In ga ranila po vsem životu. Ccr-nllogarja so prepeljali skoro umirajočem v goriško bolnico. — Andreju Brezigar-Ju Iz VrhovelJ, kl Je slovel kot najmeč. nejšl VrhovlJan, Je eksplodirala na planini granata ter mu odnesla eno ln močna ranila drugo roko. Težkim poškodbam je podlegel že čez dva dni. • Razpust obi. sveta v Cerknem. Občinski svet v Cerknem je bil s kraljevim dekretom razpuščen in Imenovan za komisarja dr. Jarabek, eksponent fašistov. • Volilni boj v Prlmorju. Čimbolj sc bližajo volitve, tem živahnejši postala vo lilni bol v Prlmorju. Fašisti, kt so do sedaj v glavnem varovali meje dostojnosti, postajajo z vsakim dnem nervoznej-šl ln tudi nasilni. Tako so v Tolminu in Kobaridu preprečili slovenski volilni shod. Prevrnili so namreč kratkomalo rrrizo, na kateri Jc stal govornik. Fašisti računajo, da bodo z nasiljem preplašili slovenske volilce ln jih tako vsaj odvrnili od glasovanja. V slovenskih vrstah vlada kljub temu vzorna disciplina in so vsi shodi naravnost sijajno obiskani. V nedeljo so se vršili shodi v Tolminu, Kobaridu, Bovcu, v Vremskem Brltofu, Lokvi, Ajdovščini, Dutovijah, Kaštellrlju Itd Povsod Je bilo navzočih po več sto zbo-rovalcev. Oovorlil so sicer tudi fašisti, obljubljaioč našemu ljudstvu vse mogoče dobrote, toda zborovale! so z molkom potrdili, da so njih simpatije na strani slovanskih kandidatov, katerih Izvajanjem so sledili z velikim zanimanjem. DVA GLEDALIŠKA VEČERA V DUBROVNIKU. Dubrovniška omladina se je dvignila lz apatlje. Maturanti dubrovniške gimnazije so 22. marca uprizorili v Bondi-čevem gledališču dva lepa komada, Voi-novlčev «Suton» (iz Dubrovaške trilogije) In Držičev komad «Skupa», katerega Je za uporabo v sedanjih razmerah priredil dr. M. Medini. Oledališkl večer je uspel naravnost sijajno. 23. marca pa se je zbrala v veliki dvorani «Sloge» vsa odlična dubrovniška elita, da prisostvuje redkemu dogodku: francoski pretnljeri. Dubrovniški «Cercle francals« Je priredil duhovito ln originalno revijo pod naslovom »Nouveautes Ra-gusalnes« (Dubrovniške novosti), katere je napisal francoski politik In pisatelj g. Charles Loiseau. Avtor je bil pred 25 leti Izgnan iz Dubrovnika, odnosno Iz bivše monarhije radi svoje znamenite, proroško napisane knjige «Le Balkan Slave et la erise autrichienne«. Sele po osvobojenju mu je bila dana prilika vrniti se v mesto katerega je iskreno vzljubil. Pred dobrim mesecem dni je g. Loiseau predaval Dubrovčanom o republikah 2enevi in Dubrovniku, sedaj pa se je poklonil meščanom z razkošno koze-rljo, v kateri je nastopila cela vrsta za Dubrovnik, Francijo In gledališko umetnost vnetih Dubrovničanov in gostov, kl žive v našem- Prlmorju. Predstava ie trajala dve url ter je obravnavala celo vrsto aktuclnlh vprašanj, katera je pisatelj obdelal v jedki satirični obliki. Dejanje, v katerem Je nastopal cvet dubrov nlške elite, poleg najodllčnejšlh dam tudi grof Tolstoj, potomcc slavnega ruskega pisatelja, je bilo izredno živahno In ie neprestano oduševljalo številno navzoče občinstvo. Kot režiser je oba večera fungiral pisatelj Ivo Vojnovič, ki se mudi sedaj v svoji domačiji. "STremensko poročilo Ljubljana 806 nad morjem Kraj opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Vetor Oblačno 0—10 Padavine mm ; Ljubljana, . 7. 759 3 5-5 jg. zap. oblačno »•3 Ljubljana . 14. 7590 12-8 brezvetra dež — Ljubljana . 21. 758 0 80 jug oblačno — ZajjTeb . . 7. 758-7 100 vzhod „ 80 ! Boograd . 7. 7o9-a fiO brozvetra dež 4-0 Dunaj . . 7. 767-8 40 sever oblačno 30 1 i'raga . . 7. 7681 30 vzhod dež 0'1 j Inomost . ■ 7. 762-7 4 0 brezvetra oblačno 01 V Ljubljani barometer nest. tom per. višja Dunajsko vremensko poročilo. Danos opoldno jo bilo v Avstriji nejasno. Na jugu jo deževalo. Opoldne so je doloma razjasnilo. Temperatura jo bila vočji del pod 10 stop. V Nemčiji sneži (Hamburg, 1'rankfurt ob Jlefli), Na Dunaju je bila Soluce vzhaja ob 5-36, zahaja ob 18.33 temperatura opoldno pod 5 stop. Island pa jo imol + 12 stopinj. Napoved za petek: Izboljšanje vreinona bo lo kratko. Kasneje bo zopot nejasno in hladno, naj-brže padavine. Neurja m povoanji po vsej Evropi Katastrofalen položaj v Španiji in na Poljskem. Sk0T0 iz vseh držav Evrope prihajajo zadnje dni poročila o večjih ali jnanjših vremenskih katastrofah, ki so prišle popolnoma nepričakovano ali pa postale posledica močnih deževnih nalivov. Posebno strahovito so učinkovale vremenske izpremembe v južni Italiji, kjer je bilo v mestecu Amaifi Jn sosednjih vaseh okoli 150 mrtdh in porušenih mnogo hiš, o čemer smo že Obširno poročali pred enim tednom. Usodna poročila prihajajo sedaj tudi j i Španije. Vsled neprestane plohe se elasti v pokrajini Andaluziji položaj redno bolj slabša in vzbuja močno na-tastla reka Guadahpiivir veliko boja-jen. Kakor se poroda iz Seviije, . iVžave Pensilvanija, Maryland ln Georgija. Po dosedanjih poročilih je bilo okoli 50 oseb ubitih in več sto ranjenih. V uk-8tih Mlneapolis in St. Pavel pa je zapadlo toliko snega, da so celi oddelki liiš popolnoma odrezani. Na stotine A. Gad:_ Četrta zapoved Večerilo so je. Po vrtu za hišo so mehke sence tkale tenčice mraka. Grmovje in drevje se je zagrinjalo, le okoli gole gredice se je svetlikal venec prvih belih zvončkov. Bližala se je pomlad. Na pletenih stolih sta sedela na zakurjeni verandi dva starca, samca: upokojeni pisarniški ravnatelj in upokojeni davčni nadupraritelj. Tovariša v mladosti in prijatelja v starosti. Tako-le sta so shajala vsak večer, zdaj pri tem, zdaj pri onem, pušila f.i-piee, molčala ali se razgovarjala. Najrajši sta se vračala k spominom na mladost, na leta šolanja, prvih bolesti in prvih sladkosti. »D&, čudno je; glede preteklosti je moj spomin še vedno izvrsten,> !e d i-jal ravnatelj. »Glede nedavne minolo-stl . . . celo glede posi idniih dni pa sem docela nezanesljiv. Vtiski ostajajo liledi . . . vse pozabljam sproti.» »Vsi smo enaki,» je dejal nadupraviteij. »Tudi meni se tako godi. Menila jmo sj v mladosti in še kasneje, v mo-fikl dobi, zapomnili vso dogodke nekako z dušo in telesom. Možgani so nam bili še trdi, napeti in dogodki so obtičali v njih, kakor zabiti žeblji. In 'elo je sodelovalo. Saj mi je včasih, ko hodim po cesti, kakor bi se izpre- fcsfel BO sypii. J<&ls ljudi je moralo prenočiti v trgovinah, ker niso mogli domov. V drugih pokrajinah so zopet vsled tajanja snega nastale poplavo in napravile za v ■• milijonov dolarjev škode. Mnogo skrbi povzroča posebno veletok Misisipi. X Afera Gessmnnn na Dunaju šc vedno razburja javnost, nc pride pa z mrtve točke. V časopisih se dan za dnem vrste izjave raznih pravih In nepravih strokovnjakov, ki sc zavzemajo deloma za Oessmanna, deloma za njegovo ženo. Zlasti ti zadnji sc trudijo dokazati, da je bilo arzenlka v kavi tako malo, da o kakem resnem poskusu zastrupljeni! sploh ne more biti (tovora in da torej policija ni upravičena kazensko postopati proti Oessmannovl ženi, ki se nahaja še vedno v preiskovalnem zaporu. X Prva avstrijska odlikovanja. Poročali smo že svojčas, da so v Avstriji zopet sklenili uvesti rcdovc in odlikovanja, ki so bili ob prevratu vsi odpravljeni. K-iker javljajo sedaj dunajski listi, bodo o Veliki noči podeljena prva nova odlikovanja. Dobili jih bodo oni inozemski diplomati, ki so sodelovali pri avstrijski sanacijski akciji. X Stavka opernega baleta ic izbruhnila v sredo na berlinski državni operi. Člani baleta so stavili gledališki upravi zahtevo po znatnem zvišanju gaž. Ker pa uprava ni hotela takoj pristati, so stopili v štrajk, kateremu sc jc priključil tudi večji del zbora. X 700-lctulca vseučilišča v Nasilju. Dne 2. maja se bo pričelo praznovanje 700-Ictnice ustanovitve napoljskc-ga vseučilišča, ki ga je ustanovil leta 1224 Friderik II. Proslave se bodo udeležila tudi odposlanstva Inozemskih vseučilišč. Slavnostna proslava bo trajala do 7. maja. Dne 5. maja se bo otvOril tudi velik kongres Italijanskega društva za prospeh znanosti. Dne 29. aprila pa bo pričel v Napolju zasedati mednarodni kongres modroslovcev. Amundsen v Italiji. Raziskovalec R. Atmindscu, ki poleti v kratkem na severni tečaj, jc tc dni dospel v (ienovo odkoder sc je odpeljal v Piso na ogled svojih hldroplanov, katere je naročil za uporabo prt poletu čez severni tečaj, iti-droplani so Iz aluminija, ker morajo biti tako lahki, da Jih letala lahko ponesejo s seboj. X Poroka po 42lh letih zaroke. V nekem malem mcstccu v Švici sta se tc dni poročila ženin In nevesta, kl sta bila zaročena celih 42 let. Ta dolgotrajna zaroka je bila posledica posebne vrste zaobljube. Zaročenec Gundner, sin nekega poljedelca, se je zaročil r. 21 letno mladenko in sc io ob tci priliki zaklel, da se ne oženi poprej dokler nc bo Imel I milijon frankov premoženja. Zaročenka mu je obljubila, ua bo ves čas zvesto čakala nanj. Mladi mož se je izselil v Ameriko, imel jc precej sreče In ie kmalu postal lastnik velikega posestva. Toda sreča ni trajala dolgo. Mladenič je polagoma prišel skoraj ob vse imetje. Vendar ga to ni ubilo. Junaško jc nadaljeval burbo za svoj milijon. Po težkem 42 letnem boju si je priboril zmago. — Ukrcal se je na ladjo, prišel domov in se poročil s svojo staro zaročenko. Zaljubljenca sta si ves čas pridno dopisovala in si vsako leto pošiljala fotografije. V 42 letih sta napisala 2600 pisem. Kljub zvestobi pa je njuna ljubezen vendarle Izgubila najlepše — vročo mladost. X V severni Qr5nlandljH. Danski učenjak Langc Koclt se jc nedavno vrnil Iz Orfinlandije, kjer jc preživel ccla tri leta. Kot prvemu Evropejcu sc mu je posrečilo prodreti v najsevernejši del OrOnlandlje, ki jc čez in čez pokrit z ledeniki. Našel jc tamkaj malo naselbino, kl šteje 200 Eskimov. Koch je hitel na svoji ckspcdicijl 20 sani jn okrog 200 psov za vprego. Spremljalo ga jc par Eskimov iz južnega dela Grbnlandiie. Živeli so ves čas od morskih živali in od konzerv, kl si jih je bil preskrbel Porušene naselbine v Italij eo • i Prijazno mestece Amaifi v Napolj-nkem zalivu je postalo pretekli teden, kakor smo poročali, žrtev kolosaine vremenske katastrofe. To večdnevnem deževju se je nad mestom utrgal še oblak, nakar so se vstili na mesto s strmega hribovja mogočni plazovi, kl so rnvali drevje, podirali hiše in prinašali smrt, kjer so se pojavili. Okoli 150 oseb jo našlo smrt pod razvalinami podrtih hiš ali pa v valovih besnih hudournikov, med njimi tudi mnogo tujcev, ki so se nahajali v ljubkem mestu na letovišču. Vasici Vettica in Prajano pa sta dobesedno izginili z zemeljskega površja. V Amalfiju je močno poškodovan in deloma porušen tuui znameniti zgodovinski hotel Capuceini, nekdaj kapucinski samostan Prva slika nam kaže lego letoviškega mesteca Amalfija in vasic Vettic*, Prajano ter Conca, ki so bile pri vremenski katastrofi popolnoma uuičsne. Nasproti rtič* leži znameniti otok Capri, severozapadno pa znani ognjo-nik Vezuv. Druga slika kaže pogled na Amaifi, ki je doživelo vsled svoje katastrofe to žalostno slavo, da vo zanj danes skoro vsak otrok na svetu in da, krožijo razno slike o njem po vsem svetovn in časopisju. Koch. Temperatura na potu jc znašala trajno od 30 do 40 stopinj pod lllčln, včasih pa jc lili mraz še hujši. Koch je izgubil na svoji ckspcdicijl nad dve tretjini psov. Stoletniki ua Angleškem. Anglc-škn vlada .ic ravnokar Izdala statistiko o prebivalsU u na Angleškem v letu 1922. Statistika Izkazuje 110 ljudi starih r.nd slo let, med njimi jc bilo 80 žensk iu 30 moških. Od teh jc živelo v Londonu o moških in 10 žensk. Najbolj sc odlikuje v tem oziru mesto Suffolk, kl ima med 400.000 prebivalci kar pet nad sto let starih. X Osolon v praktični uporabi. ?e svojčas smo pisali o slušalu za zobe, katerega je Iznašel neki Američan In kl omogoča gluhonemim osebam, da slišijo s pomočjo zob. V Ferrari sc jc vršila te dni praktična demonstracija z osofo-lioni. 2(i letni od rojstva gluhi in nemi zidar Bcnlnl jc vzel slušalo med zoba in poslušal radlo-koncertc iz nekaterih večjih evropskih mest. Navzočim zdravnikom in številnemu občinstvu je nazorno opisal svoje občutke, kl so se popolnoma strinjali z občutki normalno razvitih ljudi. Zadeva jc vzbudila po celi Italiji nepopisno zanimanje. veži sem prvič poljubil svojo osinošol-sko ljubico . . . Grem po ulici in oči se mi same dvignejo k dvema oknoina. za njima, sem se ljubil dve leti z neko mlado plavolaso gospo . . . Grem po j novi široki cesti in nsrede obstanem: i tukaj-le je bil včasih vogjl m v njem 1 je rasel košat bezeg. Za njim sva tc dušila s poljubi z mlado črnolaso vdovo — samo enkrat, žal, samo enkrat . . . Greni po lovi strani mostu in se instinktivno ozrem na desno: ah, tam-lo je korakal nekdaj moj oče . . . .smehljaje mi je odzdravil . . . Zo štirideset let leži v grobu; očetov smeh in pozdrav pa živi v mojem spominu živ. kakor bi ga bil videl šele vč.raj. Starca sta molčala, pušila in razmišljala. »Jaz se spominjam nazaj do svojega drugega ali tretjega leta,« je začel zopot ravnatolj. »Vidim so n. pr., ka ko me je naša dekla posadila na stM in me oblačila. Moral sem biti še zelo pritličen, da me je morala dvigati o J-stol in se ji ni bilo treba sklanjati, ko mi je zapenjala gumbe in hlačnike. Spominjam se, da sem Lazil šo po vseh štirih; na roke sem si nataknil očetove copate ter korakal pod obokano pečjo iz sobo v spalnico vedno v krogu.« »Tudi meni so zgodi včasih, da. se vidim naenkrat sredi dogodka iz otroških let. Imena tovarišev 111 tovarišic m apsaMU a .Ja&Ua MSiba^tetdEL Akademska društva na ljuMjanski univerzi \kn motrimo delovanje akademskih društev nn naši uiladi univerzi, opazimo v splošnem nekak zastoj v strokovnih organizacijah na Pni strani in lep napredek kulturnih društev na drugi strani. Pod strokovnimi organizacijami jo razumeti ona fakultetna društva, ki so se osnovala takoj po ustanovit/1 uiiveize z nalogo, da zastopajo interese slušateljev, da pospešujejo strokovno izobrazbo 1 banov in sicer s predavanji in strokovnimi debatami, 7. nabavo strokovnih knjig, časopisov in s tehničnimi strokovnimi izleti. Takih društev jo na ljubljanski inii-verzi pet: Akademsko društvo jugoslovanskih tehnikov (uBtanovljono 5. septembra 1019.), Cirilsko društvo ljubljanskih bogoslovcov (ustanovljeno 1. 1881.), Društvo medicincov (ustanovljeno dne 10. januarja 1020.), Društvo slušateljev filozofsko fakultete (ustanovljeno 10. fo-bruarja 1020.) in Društvo slušateljev ju-ridično fakultete (osnovano 19. junija 1. il>20.). V zadnjem času pa ao so na poo-dinih fakultetah ustanovili še epe.-labiej-Si klubi 11. pr.: akademski klub inontani-stov, klub arhitektov »Ognjiščo«, akademski socialno - pedagoški krožek, ki jo osnoral »Ljudsko visoko šolo» in »Geografsko društvo«, ki zelo uspešno izvršuje svojo nalogo. Poleg omenjenih strokovnih organizacij pa obstojajo na naši univerzi tudi šo kulturna društva, ki so po svojem delo vanju znana tudi naši širši javnosti. Gibanje dijaštva v teli društvih je prav živahno. Prirejajo se predavanja, dobat-ni večeri in akademijo. Tožišče vtega dela leži v posameznih društvenih sekcijah in sicer v kulturno - znanstvenih, dramskih, glasbenih in zabavnih. Z ozirom na svetovno prepričanje se deli akademska omladina na dve veliki skupini: v napredno in klerikalno. Napredno dijaštvo jo organizirano v J. N. A. D. »Jadran«, v J. A. 1). »Triglav« in v klubu jugoslovanskih naprednih akademikov iz Italije. Klerikalno dijaštvo se združuje v J. K. A. D. »Danica«, »Zarja« in »Borba«. Vsa tu navedena društva so nepolitična, vendar pa jo treba smatrati katoliška akademska društva za čisti privesek klorikalne stran ke. V zadnjem času se je ustanovilo tudi nekaj političnih klubov, ki pa na univerzi no igrajo posebno vloge. V radikslnem klubu »Slovenski Jug« jo organiziranih nekaj dijakov iz Srbijo in Dalmacije, v agrarnem akademskem klubu »Njiva« pa se združuje nekaj pristašov SKS. Izkušnja zadnjih let ltnže, da na ljubljanski univerzi niso ugodna tla za ustanavljanje političnih udruženj. Pred nekaj tedni jo tudi oživolo akademsko društvo marksistov »Vstajenje«, ki pa ima prav malo članov. Napredni kakor tudi klerikalni akademiki imajo svojo reprezentanco: Centralno tajništvo jugoslovansko napredno omladine iz Slovenije, oziroma Akadom-sko zvezo katoliških visokošoleev. Skupno reprezentance ljubljanske visokošolske omladino žal šo ni. Skupno »Podporno društvo jugoslovanskih akademikov« je že poldrugo leto v likvidaciji in tako imajo sedaj naprednjaki svoje in klerikalci tudi svoje podporno društvo. Dne 1. decembra 1923. se je osnovala aka- ostala sveža v,spominu. N. pr. mostič, Imo deset božjih zapovedi nc Ic po vr- 1 St-I od 1. do 10., nego tudi od 10. do 1. ter vsako posebei brez vrsto . . . Nekaterim je šlo lahko, drugi so morali tiho naštevati vse. da so mogli odgovoriti na vprašanje: 7? — 9? — 3? itd. . . . Neki deček,« je pripovedoval ravnatelj, »je točno odgovarjal na vsa vprašanja, toda nenadoma je obtičal pri 4. zapovedi . . . Gnezda je strmel: »Kako se glasi četrta božja zapoved?« — Deček je odgovoril: »Spoštuj mater. da se ti bo dobro godilo in bo5 dolgo živel na zemlji« . . . »Kako? Samo mater spoštuj? Kaj pa očeta? — He. ponovi še enkrat, a pravilno: Spoštuj očeta in mater, da . . .» Deček je povesil glavo, bledel, molčal, trepetal in nato ponovil jecljajo: »Spoštuj mater, da se ti bo« itd. Gnezda je skakal: »Sramota! Najlepše, najvažnejše božje zapovedi nc znaš? Tepec si! Blama-ža. za ves razred! — Opoldne ostaneS tu ln napišeš v zvezek dvajsetkrat točno četrto zapoved. Potem si jo menda zapomniš . . .» Ravnatelj je premolknil, potegnil parkrat. iz pipice in nadaljeval: Okoli 1. popoldne se je vračal deček domov. Bled, povešene glavo, žalosten. Stanoval je nekje na Dunajski cesti. Moral je skozi Zvezdo. Pred neko klopjo ob pota je obstal kakor okamenol. Na klopi j« napol ležal pijan delavec. Bil je dečkov oče. Sram in groza sta na katerem sem — jedva devetletni doček — hipoma zgrabil plaho kmeti-ško dekelce in jo, ker so držeča v vsaki roki steklenico mleka ni mogla braniti, strastno poljubljal na itsteca in li-čeea . . . Ali na njivo, kjer jo planilo drugo bujno dekle preko jamelča in Eo liotoma zaletelo vame. Bil sem še v nižji gimnaziji. A že zelo kritičen napram ženskam. Vlačugiea je bila tista punčara in nisem jo maral. Tudi na njen preveč brutalni naskok, nisem reagiral ...» »Eb, srečneži« je dejal smehljaje ravnatelj. »Vsi tvoji spomini sc vrte okoli žensk. Jaz nisem imel nikoli sreče v ljubezni.« »Vseeno: ostala sva vendarle oba stara samca: ti, ker si imel preveč smole, jaz, ker sem imel preveč sreče.« se je režal nadupraviteij in iztrka val pipo. »Danes »em so spomnil nekega dogodka v ljudski šoli. Monda iz četrtega razreda. Deset božjih zapovedi srno jemali. Katehet nam jo bil Janez Gnezda, blag, vesel, bujno zdrav mož. Glasbenik. Saj sa ga spominjaš?« — Ravnatelj jc vstal in odvil dve žarnici, da jo gorela Ic še ena, »Kako bi se ga ncl Rdeč, debelušen, č.ni kodrolasec jo bil in rad so je smejal,« jo pritrdil nadupraviteij in fl basal pipo počasi in temeljito. življenje demska podružnica »Jugoslovansko Malice«, ki prav agilno deluje, v kratkem pa se ustanovi akademska organizacija Orjiino«. Omeniti je še treba, da napredni akademiki po svojem ffcovihi znatno nadkri-ljujejo klerikalce in da so lunino na straži. da ostane značaj ljubljanske univerze vedno — jugoslovanski. Zogrebška univerza zopet otvorjena. VCcni i v četrtek ob 10. uri dopoldne je bila zagrebška univerza zopet otvorje. na. Kakor jc znano jc bila univerza nekaj dni zatvorjena radi tega, ker je blokaška omladina prirejala izglede proti jugoslovansko orientiranim akademikom. Upati je, da jc rektorat ugo« tovil prave inspiratorje demonstracij in da bo univerzitetno razsodišče izreklo nad njimi primerno obsodbo. Jugoslo« vanska omladina sc dobro zaveda, da vsi trezni elementi obsojajo blokaško politiko brutalnosti. Statistik« slušateljev visokih Sol na Hivatskem. V preteklem zimskem se« mestru je bilo stanje slušateljev na pu> edinih visokih šolah na Hrvatskem sle« tleče: Zagrebška univerza: juridična fa« kulteto 829 slušateljev in med temi 41 slušatcljic. medicinska fakultet« 757 s>!u> šateljev (126 slušatcljic), filozofska Ia« kultcta 674 slušateljev (231 slušatcljic), šumarsko.poljedclska fakulteta 219 slu« šateljev (4 slulatcljice) in teološka la. kultcta 44 slušateljev. Univerza ima to. rej v celem 2553 slušateljev (ined temi 405 slušatcljic), od teh je 2446 rednih in 107 izrednih. Visoka tehniška šola 10 imel« 438 slušateljev, med temi 16 bIuš.l tcljic, veterinarska visoka šola ima 107 slušateljev, visok« šol« za trgovino 111 promet 1128 slušateljev, visok« šola /1 umetnosti 71 slušateljev (10 slušateljih>. višja pedagoška šola 72 slušateljev (4.1 deklic). Vse visoke šole iinnjo torej 4436 slušateljev (3838 moških in ženskih). Rednih slušateljev jc 4122, iz« rednih 314. N« beograjski univerz! je bilo kon. ccm letošnjega zimskega semestra vpil sanih 5479 slušateljev, 4280 moških in 1199 ženskih. V zadnjem zimskem se« nicstru pred vojno, leta 1913-14, pa ia štela beograjska univerza samo 1480 slu šateljev. Tc številke same govore več o pomenu našega narodnega in državi nega ujedinjenja, kakor bi mogle povei dati šc tako dolge razprave. Poljcdelnkn fakulteta v Beogradu je biia osnovana leta 1920. Študije n» njej trajajo štiri leta, tako d* se boda vršili pni diplomski izpiti letos v j 111 niju. Značilno za naše razmere jc, da fakulteta kljub temu, da jo Jugoslavija izrazito agrarna država, ni posečana ta< ko, kakor bi si človek mislil. Im« »icet na obeh svojih oddelkih, gozdarskem iti poljedelskem, okrog 250 slušateljev, vendar pa je med temi skoro polovica Rusov. Zene na ukrajinskih visokih šolah, Po olicijclnih vesteh sovjetskih listov obiskuje visoke, šole v Ukrajini nad 25.000 žen, t. j. 31 odst. vseh slušateljev ukrajinskih visokih šol. T« odstotek p« ni enak v vseh strokah. Največji od< stotek žen jc v pedagogičnih in zdravi niških inštitutih ter umetniških šolah, v katerih dosegajo 55 odstotkov. Naj« manj žen jc v obrtnotehniških in po« ljedclskih šolah, okrog 7.8 odst. dolgo nc preneha pijančevati, kadar začne. In da je tisto dni zverina napram materi in otrokom. Včeraj je očs še dolal. danes je pijan in zdaj bo divjal, preklinjal, psoval, razbijal in pretepal mater in otroke vsaj teden dni. »Oče!« jo nagovoril deček moža na klopi, »oče! pojdite domov! Mater gotovo skrhi . . . jokajo . . .» »Kod hodiš, potepuh? Zakaj nisi doma?« »V šoli sem bil.« : j »Zdaj? Kaj si delal zdaj v šoli?« Deček je pobledel še hiije, trepetal in molčal. Mož pa se je omahovaje dvignil in stoipil k dečku. Žganje je smrdelo okoli njega, »Odgovori, cigan!« In zamahnil je S palieo. »Gospod katehet mi je dal pisstl za kanen . . .» je jecljal deček. »Za kazen? Zakaj za kazen? Odgovori, lump!« Deček pa ni odgovoril. 1. debele solze so se mu udrle po licih. »Odgovori, pravim!« je zakričal "?« in z vso silo udaril dečka. Od bolečin se je sključi! deček, zaihtel, a o'ctu 18.800.80 Din; dir,pozicijskemu fon misija jo na stališču, da ni podeliti skla-če se prav uporablja. Iti pa po druži sira-1 «'u 25.000 Din; ostanek 169.8-12.83 Din difčnoga prostora le lesni industriji lični pomnožuje vinsko pijačo i:i pospešuje 'sc pridcnc v rezervni zaklad za izgube j go tudi izvoznikom in drugim indnstri-domnči kohzum. ' j in kurzne izgube. Pribiti moramo, ria so vinogradi po vin- i Občni zbor jc vzel poročilo p. Sme t« skih krajih najprej in najbolj obdelani ■ llil{l> n'' "nanje. Na predlog predsednika in naj š« toliko stanejo, pribiti moramo 1 revizijskega odbora g. Pranja Kobleka pa tudi lo. da r.e velik (io! vinograda i-'3,J i1"0 odobrena letni račun in bilanca Škili dohodkov porabi doma, no-le brc/. /:1 in se je vzela na znanje predla« vsakega hnskn, ampak večkrat eelo ra ':'r':l odobritev doseženega čistega do« bitka. Kupon št. 1 delnic prve emisije 1923 (delnice št. 1 do lOfK)) sc izplačuje od 1. t. m. pri blagajni družbe s 14 Din na dcinico. veliko škodo vsega našega gospodnrslva. Spričo toga dejstva je treba nastali položaj dobro in nanovo premotriti in naše vinogradništvo tu in tam preusmeriti. Vinogradništvo nima namena, pridelovali čez potrebo pijačo za dom, ampak predvsem viua, ki so sposobna za kupčijo. Lo v tem slučaju je vinogradništvo po- Tržna poročiJa Dunajska produktna borza (2. t. m.) spodarsko upravičeno. Zalo pa veljajo za j R„zpoložcnja za nakupovanje malo. -vinogradništvo le lake loge. ki so zares Notlra|o zu kg: domača pšenioa 3200 prave vinske lege. Poznamo jih žo na do 3300 aK, rž, madžarska 1.4 Kč, avstrij tem, da so po takih legah cele vinsko oka 3025 aK. oves 2000 aK, avstrijski gorico zdržema nasajeno z vinsko trto. jcC.mcn do 3050 aK, domača pšenična Kjer je pa lega posameznih vinogradov, moka 5700, madžarska 5200 do 5400 aK. raztrgana, tam m prava vinska loga. Ta-j moka z, krmo 2600 do 2S00 aK, pšenični ko lege naj se obračajo za druge kulture, otrobi 1950 do 2050 aK. Ii tudi njive na ravnem niso za vinograde po naši deželi. Ob omejitvi vinogradništva ne pn v njega razširjenju imamo Iskati boljših uspehov pri našem gospodarstvu. slbor Celjske po- sojilnice t), d. je vršil 31. marca v sejni dvorani Narodnega doma v Celiu pod predsed« I,wBanUMl.HBlijssžsk.«.iA UaiW;due.. 85. auiila. »J> la, urj.tt.Bom-, 3.) od Agrarno in industrijsko banke, Beograd, Bosansko banko in Eksploata-eije drva; 4.) od Anglo-serbian Financial Syndic.it Ltd London s soudeležbo Jugoslovanske šumsko d. d.; 5.) od Slavko Govediea, Indjija; 6.) od Rusko - holand-skega finančnega in industrijskega koncema, zastopanega po g. Ignacu VVeiler-ju, Dunaj; 7.) od Aleksandra Laszlo, Bratislava; 8.) od »Agrarijo«, d. d., Sombor. Katera ponudba so sprejme, so še ni odločilo. Podoba je, da jo ponudba domačega bančnega konzorcija najugodnejša. Program gospodarske konference v Skoplju. V smislu zaključkov prvo konference trgovskih in obrtniških zbornic ler izvozniških korporacij kraljevine SHS ki so jo vršila dne 28. februarja v Zagrebu, so je sedaj določil dnevni red za drugo konferenco, ki so bo vršila 10. in 11. maja. v Skoplju. Dne 10. maja dopoldne bo predkonferenca, na kateri se bo izvršilo konstituiranje tor grupacija delegatov v nastopnih pet sekcij: a) finance; b) promet; c) poljedelstvo; č) izvoz: d) administracija. Dne 10. maja popoldne delo v sekcijah, 11. maja dopol-dne ob 10. uri se bodo razglasilo resolucije posameznih sekcij, na kar so bo otvorila splošna diskusija. V sekcijah se bodo obravnavala različna vprašanja, ki zadevajo naše gospodarstvo. Po konferenci je 12. maja dopoldne odhod udeležencev aH posebne dologacijo konferenco v Kiunanovo v svrho položitve vencev ali skupnega vcnca na grobe kr.manov-skili junakov. Dne 13. maja odhod v Solun. = V Irgovinski register so se vpisale v Sloveniji nastopno firme: Kolenz & Kušljan, lesna trgovina v Brežicah; Pod-brežnik - Tevž, lesna trgovina v Gornjem gradu; Krubica Comp., družba z o. z. (izdeluje in prodaja modno kravato) v Ljubljani; Bencina in drug, karto-nažna tovarna v Mariboru; Tovarna usnja Franc Woschnagg & sinovi, d. d. v Šoštanju. Izbrisala so jc firma: Botke, Koražija in Planine, trgovina z mešanim blagom v Celju. = Občne zbore imajo Zadružna gospodarska banka v Ljubljani dno 23. aprila ob 11. uri v posvetovalnici zavoda v Ljubljani (Miklošičeva 10); Tovarna, zaves »Štora«, d. d. v Št. Vidu nad Ljub- i.. Taksa za pristajanje parnikov na RcM jo izenačena s takso, ki volja za ostalo italijanske luke. = Nova holandska parolirodarska družba na Donavi. Na Dunaju se je osnovala firma »Oontinental«, paroplovna d. d., ki je holandska družba in so bo baviia posebno s pro,'ozom avstrijskih industrijskih produktov v Jugoslavijo, Bolgarsko in ltumunijo tor s prevozom žitaric in produktov i/. Jugoslavijo, Bolgarsko in Rumunlje ra zapad. — Ceno v banatu padajo. Iz Vršca poročajo, da so cene pšenici v Iiannlu oslabelo na 310 do 330 Din, k urezi na 220 dinarjev in ovsu na 275 Din. Jajce komad j se prodaja po 1 Din, a liter mleka po 3 Din. = Dobave in oddaje. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje ofer-talno licitacijo na dan 10. aprila ra dobavo 500 ton ostravskega plinskega premoga, na dan 17. aprila pa za dobavo 500 ton ostravskega koksa mehko kvaliteto. Pogoji so na vpogled pri Ekonomskem odolonju direkcijo državnih železnic v Ljubljani, Gosposvetska cesta vsr.k delavni dan od 10. do 12. uro. — Pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu se bo vršila dno 23. aprila, ofertalna licitacija glede oddaje izdelovanja službenih poletnih oblek. Blago in prido-datke dii imenovano ravnateljstvo. Natančnejšo v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. = Težkoče ruske valulne reforme. Vedno bolj se opaža, da jo sovjetska vlada pristopila k valutni reformi z nezadostno tehnično pripravljenostjo. Srebrni denar, komaj izdan, izgineva iz prometa in se povsod opaža veliko pomanjkanje drobiža. Moskovski poštni in brzojavni urad beleži znatno zmanjšanje dnevnih prejemkov, kor se večji del poštnih operacij ne more izvesti zaradi pomanjkanja drobiža v blagajnah za izdajanje. Banke morejo menjati povprečno največ 10 odst. od vsote, ki se želi menjati. Tudi dru-gačo se v Rusiji opaža pomanjkanje gotovino, kar neugodno vpliva na razvoj gospodarskoga življenja v Rusiji. = Insolvenca dveh budbiipoštanskih bank. Te dni sta postali insolventnl dve budimpeštanski firmi, in siccr Madžarska gradbeno - industrijska bauka ter firma Bartholomaus Ilerzmann. = Svetovna produkcija petroleja v letu 1923. je znašala 1„010,395.000 barelov, v 1. 1922. 854,809.000, v 1. 1921. 765,065 tisoč in v letu 1922. 694,854.000 barelov. ollmpljadi v Parizu 1924., preložil jih jo br. dr. Murnik. Na koncu lisla so poročila saveznega T. O., med drugim tudi poslovilno pismo bivšega bv. načelnika dr. Murnika. Vestnik T. O. velja za celo lelo 25 dinarjev in se naroča v pisarni JHS. v Ljubljani (Narodni doni). Sokolski Glasnik. Izšla je 6. številka Sokolskega Glasnika s prilogo Jngoslo-vonski Sokol št. 3. Uvodnik Glasnika priporoča, do skrbijo sokolska društva in župe zato, da bodo dnevni časopisi prinašali informativne, poučne in propagandne notice ln spise o Sokolstvu, kor je to za sokolsko stvar veliko važnosti. — Dalje sledi poročilo o skunščini JSS. in izvlečki iz sej saveznega starešinstva. Tudi iz T. O. iti žuji je nekaj poročil. Med beležkami iu raznoterostmi je več zanimivih krajših poročil o našem, češkem in poljskem Sokolslvu ter o drugih telovadnih organizacijah. O Jugoslovanskem Sokolu poročamo prihodnjič. Bv. Bogomil Kajzelj, savezni blagajnik in slarosta Sokolskega društva v Ljubljani (Narodni dom) je praznoval pretekli mesec petdesetletnico svojega rojstva. Med našimi sokolskiml delavci je malo takih, da bi cd svoje zgodnje mladosti nepretrgoma s tako vnemo in požrtvovalnostjo delovali za Sokolstvo kakor br. Kajzelj. V sokolski službi je opravljal br. Kajzelj razna odborulška mesta v društvu, župi in v Slov. Sokolski Zvezi z enako marljivostjo in vestnostjo. Sc mnogo leti Is češkega Sokolstva. ČOS. jo sklenila, da člani sokolskih društev ne smejo proučevati in voditi telovadbe v židovskih telovadnih društvih »Makabl>. Podoben slučaj se je zgodil tudi v JSS., ko jo židovsko telovadno društvo Makabi v Zagrebu zaprosilo prednjaka in Sokolskega društva I. v Zagrebu, da bi vodil društveno telovadbo pri tem društvu. — Češko Sokolstvo so zaradi prekratkega časa ne more tehnično pripravili za sodelovanje pri pokrajinskih zletih JSS. v Sa-rajovu in Zagrebu, znto so tudi leh dveh zletov no more v večjem številu udeležiti. Pač bi se moglo udeležiti zletov vrsta, ki bo tekmovala v Parizu. — Predsedstvo ČOS. je sklenilo, da člani predsedstva no smojo predsedovali v osebnih zadevah, ki se ne tičejo Sokolstva. — Češko So-kolslvo jo vabljeno na zlet laških gimna-stov v Florenci. — Vestnik vzhoduočeške sokolsko župe prinaša pod naslovom »Sokolska straža na Balkanu> točen in obsežen pregled o jugoslovenskem Sokolstvu, o hrvatskih separatističnih Sokolih i:i o bolgarskih Junakih. Vidi se, da češko Sokolstvo pazno zasleduje delo Ju-goslovenov in da je o vsem dobro informirano. koSolskcm Športu v Pragi 111., Akademski doni. Tomus-s:kcH« S. K. Ilirije poživlja vse svoje lanske člane in članice na sc stauck, ki sc vrši v pondeljek dne 7. t. tn, v daniskem salonu kavarne Emona ob 18. Udeležba obvezna vsled važnosti do. govora glede predstoječe sezone. Isto. tam sc sprejemajo prijave novih članov, — Istočasno se bo razpravljalo o udeležbi sckcijc pri olimpijskem obhodu na dan 13. t. m. — Načelnik. Mojstrski turnir v New-Yorku, V torek je bila vpletena v mojstrski turuir pro, blemslta igra, katere se je udeležilo razen sedem mojstrov tudi 18 amaterjev. Prvo darilo je dobil Reti, ki Je rešil 11 pro. blemov v 1 uri 23 minut. Zanimiva jo zmaga amaterja Keshkena, lSletnega študenta, ki je rešil 12 problemov v 1 uri 5 minut in je dobil tretjo darilo za amaterje. V XII. kolu je v sredo Reti porazil Bogoljuba po 25 potezah. Izid ostalih tekem še ni znan. 8 V znamenju alkohola. Dva delavca s Kresnic, 22-Ietni F. H. in 24-letni I, K. sta šla zadnjega oktobra v nadi na skorajšnjo novo plačo malo na Izprehod ob železniški progi. Ker sta bila zelo dobre voljo, sta po poti pela :n razgrajala kar sc jo dalo. Med drugimi zabavnostim! sta razbila 8 telefonskih izolatorjev, ki so jima bili napoti pri njujinom nočnem pohodu. Spotoma sta pri vsaki hiši prosila za vžigalice, ker je bila noč tomna in so smodko ugasle. Pri enem teh obiskov sto še poklicala s seboj domačo hčer na izprehod; kor pa so jo uljudnemu povabilo (udarci s pestjo na vrata) ni odzvala, sta podrla vrata in razbila nokaj šip. Po srečni odpravi tega doživetja sta so lotila križa na poti, ga izruvala in vrgla v Savo. Za to rogoviljenjo bosta odsede-la vsak po eno leto težko joče. Dinarski falzifikatorji zatožni Sokol Vestnik tehničnega odbora JSS Po daljšem odmoru je zopet izšel Vestnik T. O., ki ga urejuje br. dr. Murnik. Prvi zvezek obsega kar štiri številke, ki so obenem tudi nadomestilo za zaostalo lanskoletne številke. V Vestniku razlaga urednik sorodnost, bistvo in podobnost telesnih vaj, kar spada med splošnn vprašanja telovadnega sestava in služI kot uvod za razlago o telovadnem sestavu. Ta razprava je deloma pisana v srbohrvaščini, deloma v slovenščini. V obeh narečjih je priobčen tudi prevod iz če-ščine o vzgoji ženskega prednjaškega zbora. Za lem pa sledijo vaje članic za tekmo na pokrajinskem zletu v Zagrebu (v srbohrvaščini), kar je ponatis iz Vest-nika zagrebške sokolske župo, enako ludi tekmovalne vaje zn člane, ki so natisnjeno kar v dveh narečjih, kar ie nekoliko odveč, ker Jih imamo v srbohrvaščini že itak v zagrebškem Vestniku. Med telovadnim gradivom so tudi tek-mvftlne .um za.. uiedJMiedflp, tekmo, na Zbirajte in darujte, da zgradimo Sokolski dom na Taboru! Spori Službene objave LNP (Iz seje posl. odbora od 2. t. m. Cup-finale Ilirija : Jadran se določi na igrišče S. K. Prlmorja, pričetek ob 13.30. Blagajno ima SK. Primorje, blagajniško službo opravlja za LNP. g. Bu-ljevič, roditeljsko službo g. dr. Kropiv-nik. Po Cup-finalu se vrši tekma Primorje : Ilermcs, nato Lask : Ilirija rez. Vsak udeleženi klub postavi po tri reditelje, ki se morajo javiti ob 13. uri službujočemu odborniku, ter po enega stranskega sodnika. Blagajna se mora otvo-riti ob 13. Kluba Ilirija iu Jadran se pozivljeta, da so do 15. t. m. sporazumeta za termin prv. tekme Ilirija : Jadran, ki se vsled Olimp, dne ne more vršiti 13. t. sn. Ako se kluba nc sporazumeta do 15. t. m., bo določil termin LNP. Anulira se čitanje igr. Šime Poduje za SK. Primorje. Na znanje se vzame odjava igr. Albina Možina po SK. Korotanu. SK. Korotan (Kranj) se oprošča prireditve za Olimp, fond z ozirom na začasno neuporabnost njegovega igrišča. Citajo se s pravom nastopa dne 27. t. m. Za SK- Ravid (Maribor): Flack Erlch; za SSK Maribor: Geuer Frlc; nadalje s pravom nastopa dne 11. t. m. Za SK. Slovan (Ljubljana); Urbančlč Stanko; nadalje s pravom nastopa dne 4. oktobra za SSK Maribor: Hržina Ivan (preje Derby, Zagreb); za SK. Ilirija (Ljubljana); Bregar Franc (preje SK. Primorje). Mednarodne dijaške tenis-tekme v Pragi. Od 14. do 21. maja se vršijo na igrišču Visokošolskega Športa v Pragi mednarodne1 dijaške tenls-tekme. Na programu jc med drugim singlc za gospode za prvenstvo vseučilišč v Češkoslovaški republiki In za prvenstvo praškega vseučilišča in tehnike, nadalje doublc-go-spodje, slngle handicap, double handlcap, single open handicap dame in m!xte double. Prijavnina za vse igre znaša 50 čeških kron. UdeležcncI bodo imeli na češkoslovaških državnih železnicah 50-odstotkov popusta za II. in III. razred osebnih In brzovlakov. Vizum se bo dal brezplačno. Podrobne Informacije se dobijo pri Športski sekciji Odbora Ustrcd-nilio Svazu čsl. Studeulstsa aH uri Viso- na Zadnje dni lanskega decembra je stala vsa ljubljanska in tržaška javnost pod vtisom senzacionalnih razkritij o ponarejevalcih desetdinarskih liankov. ccv, ki so imeli svoje gnezdo blizu ju-goslovansko-italijanske meje. Takrat jo bil na Rakeku aretiran Fran Ga-brenja, j;i je pri natančnem zasliševanju izdal svoje sokrivce. Kot glavnega sotrudnika in inspiratorja pri ponarejanju in razpečevanju bankovcev jo označil tihotapca Ignacija Zupančiča, ki je po skrivnih potih prenašal v Italijo tobak in kokain, iz Italije v našo državo pa cele šope dinarskih falzifikatov. Beograjska policija je ponarejen denar kmalu izvohala, ni pa oiogLi takoj ugotoviti, odkod prihaja. Slednjič so ji je posrečilo izslediti prave krivce. Pota ponarejenega denarja so kazala v Trst, kjer so beograjski policijski uradniki s pomočjo karabinijerjev aretirali veliko družbo osumljencev in krivcev, katere so pripeljali v beograjske zapore. Vseh skupaj je bilo po številu okoli dvajset. Tekam preiskave pa se jo izkazalo, da so nekateri nedolžni, vsled česar so bili izpuščeni na svobodo. Proti enajstorici, katere je ui-brani materijal znatno obremenjeval, se je te dni v Beogradu vršila razprava Kot glavnega krivca je navajala obtožnica tihotapca Zupančiča. Mož je rodom iz varaždinske župamje na Hrvatskem. Bil je pravcat mojster v tihotapljenju. Prenašal jo vsakovrstne predmete ter pri tom služil mastna novce. Na denar je bil mrtev. Hotel si je nagrabiti velikansko vsote in poterai odpotovati v Ameriko. Na svojih tihotapskih potih ja doznal, da so nahajai blizu italijansko-jugoslovanske meje velika zaloga desetdinarskih bankov. cev, katero je treba iztihotapiti v naša drža.vo ter jih tu razpečati. Obvezal sa je, da izvrši posel sam in prav kmali. Toda že pri prvem koraku se je pokazalo, da ne bo kos svoji nalogi. Vzel jo s seboj samo za štiri tisoč dinarjev ponarejenih bankovcev, v Zagrebu jih jo spravil v promet komaj tristo. Osta-i le je sežgal, ker so se med tem pojar vile v časopisju vesti, da krožijo vj prometu ponarejeni »kovači«. Zupančič se je pred sodiščem zago. varjal, da on ni začetnik fa-lsifi-katorS ske akcije, temveč samo skromen pen magač. Istotako so si prizadevali osta-j li obtoženci dokazati svojo nedolžnost* Toda alibi se jim ni posrečil. Obravnava je trajala sedem ur in državni pravdnik je v svojem govoru zahteval ugotovitev, kolika je škoda., ki jo je vsled ponarejenih bankovcov utrpela država. Branitelji so se trudili, da svoje klijonte po možnosti izrežejo iz neprijetne situacije, t"dia sodišče se ni popolnoma strinjalo ž njimi in je raz-' glasilo sledečo obsodbo: Zupančiča Je zašilo na 4 leta težko ječe, so">htož8n\ oa Dobrijeviča na tri leta, Rupčičai, Milila včiča in Brestove,a na poldruga leto, Zamika. Čelesmka, Marijo Gabre-nja in Frančiško Dolenc pa na Sesti mesecev zapora. Ostali obtoženci so bili vsled pomanjkanja dokazov opro« ščeni ter si bodo gotovo dobro premislili, predno bodo zopet pokušali svojo srečo z razpečavnniem jionare.ienega dmija. Občni zbor Kmetijske podružnice na Ježici Dopisnik Iz Ježlce jc priobčil v .Slovencu« dne 1. aprila 1924 poročilo o najem občnem zboru v nedeljo 30. marca, v katerem trdi, da je odborovo dvoletno »delovanje« zakrivilo Izstop nad 40 ilanov. Občcznano pa je na Jezici, da Je odbor prirejal v katoliškem Domu vsakomur dostopna javna kmctljsko-stro-kovna predavanja, katerih so se udeleževali različni pristaši, tudl poročevalčevi .Slovcnca«, kar Jih pa ni oviralo, da nc l,i Izstopili. Predavali so gospodje: nadzornik Humek, ravnatelj Tepina, Vonči-na |n inž. Rado Lah. Oosp. svetnik Rohr-man ie žo jeseni obljubil svoje predavanje, ker pa se Je njegovo line Imenovalo v politični zvezi, se ga ni letos ponovno naprosilo, da Izvrši svojo obljubo, da se odboru ne bi mogla očitati tudl senca strankarstva. Odbor podružnice si Je pri dobil leta 1923 od »Gospodarskega društva na Ježici« okoli 2000 kron, da Je priredil kmetijsko-podučnl Izlet v kme-na sestanku društva »Pravdnik. unlver-tijsko šolo na Ormu In s tem hotel privabiti nove člane In stare trdnejše privezati. K udeležbi so bili vabljeni kakor vsakokrat tudl nečlani. Odbor je tudi preskrbcl dve za živinorejce potrebne poliralne cevi. kl sta stali 320 Din. Lansko leto se je trudil, da bl dobili na Ježici .Oospodlnjskl tečaj«. Skoro neverjetno Je, kar se sedaj govori v svrho proti-agitacije proti »Oospod. tečaju.. V navedenem le obstoji »delovanje« in .paševanje, katerega so sc naveličali« poročevalčevi »zavedeni« ln so Izstopali ob novem letu. V svoji domišljavosti In nerazsodnosti se .ie zaletel lažnjivi poročevalec tako daleč, da jc prcdbaclval sedanjemu odboru — čujtcl — »sleparije, katere so so razkrile v Imeniku in šc druge sleparije...« Kmetijska družba v Ljubljani je zadnjih pet dni do polnoči delala na imenikih novih In zopetnlh priglašencev, ki jih je 8 — 10 tisoč. Ob sebi umevno je, da sc lahko pripeti pri taki obilici dela kaka napaka. Tako sc ie zapisalo v našem Imeniku v Ljubljani Iz pravilnega starega Imenika pri 104 Imenih enkrat Marija mesto Matija In ena hišna številka ic postala tromestna mesto dvomestna in nikdo »zavednih« dopisnikovih pristašev pri občnem zboru lanskega leta ni opozoril na pomoto, da bi sc bilo spremenilo predlme umrlega v predlme »zavedne« vdove! Ako niso hoteli dati. naslova v pravem času popraviti, jc njih lastna krivda. Samo popolnoma nerazsoden ali pa zelo zloben človek je mogel podtikati odboru sleparjenjc z imenikom, ko sc jc vendar še le po točki 1, § 31. pravilnika čital Imenik v svrho ugotovitve napak In so se Iste takoj popravile. Z nadaljnim neresnim poročilom v »Slovencu« se nc pečamo. Cc je poročevalec iz Ježlce, ki pred-baclva odboru podružnice — »tc in šc druge sleparije« — poštenjak, na| ne zlorablja poslanske imunitete «Sloven£eve-ga» glavnega urednika, In nam naj pove odkrito svoje Ime, da mu damo pred sodnijo priložnost, da govori o »sleparijah odbornikov.. Ali no pozna mladenič res nobenega sramu več, če piše take laži? Odbor Kmetijske podružnice na jezici. | Kazenska pravna zaščita t lesnega ploda O tem vprašanju jc predaval v sredo na sestanku društva »Pravnik« univerzitetni profesor g. dr. Metod Dolenc. Aktualnost tega problema jc privabila k predavanju mnogo jurlstov, zdravnikov, pedagogov in slušateljev Juridičnc fakultete. Oosp. predavatelj jc najprei orisal zgodovino problema In ugotovil, da so stari narodi strogo kaznovali matere, ki so nalašč odpravile svoj telesni plod. Tudi srednjeveški in stari jugoslovanski zakoniki so ščitili novorojenega otroka in mater oh porodit. Položaj se v tem pogledu tudi ob pričetku novega veka nI izprcmcnil. Zakonik Jožefa II. je določal, da naj se mati, ki odpravi svoj te-leSnl plod, kaznuje s težko ječo in prisilnim delom, a kazen, — seveda milejša >— je zadela tudl one osebe, ki so noseči materi pomagale odpraviti telesni plod. V 19. stoletju iinajo vsi kazenski zakoniki določila, da je strogo kaznovati odpravo telesnega ploda. Vzroki te kazensko pravne zaščite so predvsem skrb za populacijo. V zadnjem času so razni avtorji siccr zahtevali, da naj bo odprava ploda v gotovih prime-1 rih nekaznlva, a zakonodaja jc tc zahteve a llminc odklanjala. Sedaj je edino v boljševiški Rusiji odprava telesnega ploda nekaznlva, a to le v slučaju, čc izvr-še operacijo državni zdravniki v kaki javni bolnici. Tudi v Nemčiji, Avstriji in v Švici sc je v parlamentih žc razpravljalo o teh problemih, a ker so se tudi zdravniki zavzeli za to, da naj ostane odprava telesnega ploda pod kazensko sankcijo, ro vi nasprotni predlogi pripadli Oosp. profesor jc nato obrazložil določbe naših kazenskih zakonikov v pogledu odpravo telesnega ploda. Velike razlike obstojajo zlasti med prcčalisklin (avstrijskim) In srbskim kazenskim zakonikom. Pri bas se odprava in ooskus odprave telesnega ploda kaznuje kot hudodelstvo, v Srbiji pa jc odprava pre-grešek, poskus pa je celo nekaznlv. Ob sklepu ie pojasnil govornik rešitev tega problema po načrtu enotnega kazenskega zakonika za cclo Jugoslavijo. Odprava telesnega ploda bo tudl v bodutc kazniva za mater in za pnmaga. čc, a nekaznlva Ic v onem slučaju, kjer bo šlo za rešitev materinega življenja. V tem slučaju bo sodišče uporabljajo določbe o stanju nujne sile. Predavatelj je mnenja, da bi odprava telesnega ploda teoretično bila upravičena tudl v oncin slučaju, kjer jc ženska zanosila vsled posilstva, vendar pa bl ta rešitev v praksi ne pokazala ugodnega rezultata. Končno jc predavatelj šo odkloni! razne razloge, ki se navajajo za dopustitev umetnega splava. Ob sklepu predavanja sc je razvija živahna debata, ki se bo še nadaljevala. Od srede na četrtek jc prenočilo v I Ljubljani 144 tujcev in siccr v hotelu: i UNION 45, med njimi: Bassist Josip Ivan, potnik, Dunaj; Briill Henrik, trg., Pressnitz; Diamant Josip, trg., Dunai; Da 1'ozzo Avgust, agent, Mcstrc; Em. Guttmann. potnik, Dunaj; Kronberg L., tovarnar, Dunaj; Koilmiinn Henrik, to« varniški direktor, Berlin; Cagnoni Peter, trgovec, Ravenno; Kolbcsen Otmar, potnik, Dunaj; Lchr Leiscr, trg., Dunaj; Moskowit/. Nathan, trgovcc. Reka; M. Marossi, trgovcc, Dunaj; Kosem Mario, trgovec, Trst; Roscnz\vet«Wimmcr II., tigovcc, Miinchcn; Salata Ivo, trgovec, Trst; Singcr Josip, potnik, Dunaj; Oto Schvvarz, trgovcc, Zagreb; Vandccasteclc Artur, inženjer, Liegc; NVeitzmann Vi« Ijcm, potnik, Dunaj. SLON 30, med njimi: Iicrgamini Art., trgovcc, Modena; Dc Simoni Ivan, pot« nik, Scrcgno; Dimitrijevič Nikola, trg., Skoplje; Nechvvalskv Fric, potnik, Du« naj; Pancral Gaetano, trgovec, Pratto, Italija; Spielcr Ivan, trgovcc, Dunaj; Iv. Schiller, potnik, Dunaj; Šulc Anton, pot« nik, Horni Čcrnov. JU2NI KOLODVOR 14, med njimi; Bandclo Lovro, trg., Ciari, Italija. TIVOLI 2. TRATNIK 10. LLOYD 4. SOČA 5. ŠTRUKELJ S. Poleg tega v gostilnah: Dc Schiava 13, Stari tišlar 7, Čcšnovar, Majcen in Novi svet po 2. Lastnik iu izdajatelj Konzorcij »Jutra*. Odgovorni urednik Fr. Broiovič. Tisk Delniško tiskarne, d. d. v LJubljani. Naročajte JUTRO"! It&oo »taka beseda 60 par. Sa .Dopleovanje" im mUn\tr* M raBnnaTaaka beseda 1 Din.— Prlobčujejo se lo malt oglati, kt , plačani t aapre). PlaSa m lahko tudl v znamkah. Na vprašanja odgovarja uprava le, fte Je vprašanju priložena »oainka aa odgovor tor manlpulaoljska pristojbina (t Din). Lovski zabavni večer. Dne pet'ga aprila zabaven bo dan, ko coll zbor lovski v Kazini" bo zbran. Kdor hoče zabavo, naj ne zamudi, v družbi veseli naj z lovci sedi. Obleka navadna z.nbraiijcn je frak. ker danes rad bahal v nJem bl eo vsak. Star Jezik latinski govoril Be bo, po lovsko razumel ga bodcS lahkd. Za študij divjadi prirejeno Je, i» to bret vstopnine ec nudi ti vse. če hotel boš mucka, ga bodeš dobil, in opico živo, če vinček boš pil. Zabava ob osmih zvečer se prične, kedaj bo končana, to tajno jo še. i,Slovensko Lovsko Dru8tvo". 6951 Koncipient s substitucijsko pravico, iščo I s0 proda za 800 Din. Naslov mosta. — Ponudbe pod Slfro pove uprava ..Jutra". 6886 ,,Koncipient" na upr. .Jutra', j_____________ 6759 1 Moška zimska suknja [50—60 rabljenih stolov Opalograph Ifnntnrictlnii 'popolnoma nov, velikost 86.48 Kontoristinja 'cm> 8e prodft z v50mi priti- zmožna slovenske stenografijo kllnaml. Naslov pove uprava in strojepisja, želi stopiti v i ,,Jutra". 6811 službo kot začetnica, nekaj |____________ časa tudi brezplačno. Naslov pove uprava ,,Jutra". 6958 (kavarniških ali gostilniških) kupim.— Ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Stoli". 6937 Službo išče gospodična s C mesečno pis. jaCila za dom. sprehod, Šport In svečanosti, dobe irospodje po conah, kakor sl Jih želo. 1» pri tvrdkl J. Maček, Ljub- Brinje In suhe hruške za žganjekuho. prodaja po Pomlad- najnižji renl tvrdka Uerfak 4 ne oblek, najnovejših vzor- j K«"* U«*«««- Kongresni rev, površnike v vseh mod- | irR nih krojih ter vsa druga ob- prakso, vešča tlovenš^ino ln nemščine, stenografijo in strojepisja. Naslov povo upr. ,,Jutra". 6960 Elektrotehnik absolvent elektrotehnične de-lovodske šole, išče službe. — Sprejme tudl mesto risarja. Cenjeno ponudbe je poslati na upravo „Jutra" pod „Sposo-ben". 6981 Pekovski pomočnik zmožen najfinejšega posla to stroke ln nekoliko slaščičarskega peciva, nastopi takoj. Ponudbo pod ..Pošten 101" na upravo ,,Jutra". 6961 Ijana. Aleksandrova cesta 12. . 6623 Seslsedežni osebni auto 30 HP. brezhibno ohranjen, prvovrstna znnmka, moderna in elegantna karoserija. — Ponudbo pod ,,30 IIP" na upravo „Jutra". 6790 Žimo vseh vrat, na veliko in malo. po najnižjih cenah, prodaja Kud. Sever, Gosposvetska c. Kt. 6. (189 (dl obe) 2 čevljarska pomočnika «a boljšo zbito delo, za takojšen nastop, na stalno mesto, išfie proti dobri plači ln celi oskrbi Avgust J o g 1 1 č. Radeče. 6761 Za lovarno papirja in 1 e p e n k e pri Domžalah, Iščem Btrojevcfijr in pomočnike za papirni stroj in strokovne delovco za lepenko in Deklica z dežele kl zna malo šivati, Išče boljše službe v bližini Zagreba, da bl se naučila kuhati in vsa hišna dela. Naslov povo uprava „Jutra". 6917 Mladenič prej mizarski učenec, Seli . vstopiti v službo v kaki lesni I Industriji aH v kakem dru- ' geni podjetju s stroji. — Ponudbe pod ,.Marljiv" no upr. ..Jutra". 6936 Kot učene« J želi vstopiti v kako trgovino deček, zdrav, močnn, s par | glmn. razredi. Pogoj ptanova-i njo in hrana v hiši, četudi proti odškodnini. Ponudbe na upr. ..Jutra" pod štev. 6904 Šivilja se priporoča za delo oblek in perila ln gre tudl na dom. — ^erzlran v fipeeerlji ln manu- I Naslov pove uprava „Jutra \ fakturi, samo prvovrstna moč 6921 z dobrimi Izpričevali ln refe---------------- renearal, se sprejme takoj pri Nabavljalni zadrugi državnih ! uslužbencev v Mariboru. — i Predstaviti se Jo osebno ob delavnikih od 15.—16., v nedeljo od 9.-10. ure v zadruS- . ^ M . . , .. . «1 Pisarn, v Stoln! ut.c. 5/1 ^J^^olil na praksa" na upravo .Jutra* 6833 Enodružinska vila z majhnim vrtom v bližini Celja ali Maribora, to kupi. Plsiueno ponudbo na upravo „Jutra" pod „Vlla". 6857 Pritlična hiša z vrtom In gospodarskim poslopjem v ljubljanski okolici, se ugodno proda. — Naslov pove uprava ,,Jutra". 6811 Nova hiša s 3 sobami In verando, so proda. Stanovanje takoj pro-»to. Cena ln naslov v upr. ..Jutra". 693D Lepo stanovanje ns. defell. obstoječe iz treh sob z elektr. ranvotljnvo, vodovodom In vrtom, pol ure /. vlakom od Ljubljano — so zamenja s stanovanjem v LJubljani. Cenjeno ponudbe pod ..Stanovanje I." na upr. ,,Jutra '. 6849 Prazno sobo išče mlad zakonski par brez otrok, s souporabo kuhinje v sredini mesta. Pismeno ponudbe n.i upravo ..Jutra" pod ..April 905". 6610 Stanovanje s M sobami in predsobo, električno razsvetljavo, v novi hiši, so odda onemu, ki pla- ponudbe pod šifro ..Jutra . 6948 , „Cakam" so prosi na upravo ----------------------------------M jutra". 6962 Mesečna soba brez postrežbe, se takoj odda gospodični z lastnim perilom. Naslov pove uprava .,Jutra". 6917 Opremljena soba v sredini mes»ta z razgledom ns cesto, se takoj odda 1—2 solidnima gospodoma. Naslov pove uprava ,,Jutra". 6734 Prazno mesečno sobo f posebnim vhodom, v sredini mesta, iščem za takoj ali vsaj s i. majrm. Ponudbe na. upravo ,.Jutra" pod „J. G." Znanja želi r umski gospod srednjih Ift, vsestransko izobražen ln lepe zunanjosti ter plemenitega značaja, lastnik graščine ln velike industrije, s simpatično gospodično plemenitega značaja in primornlm premoženjem. ki Jo veseli srečno rodbinsko življenje ln podjetno gospodarstvo, v svrho po-ročltve v prihodnjih mesecih. Tajnost zajamčena. Cenjeno ponudbo na upravo ..Jutra"' pod ..Graščinska industrija". 6905 zajumperjo in obleke v najmodernejših barvah 20 1 Toni lagir-fom u Dvorni trn I. Pcnzlja la iMSo Večja pisarna n skladiščem, so Išče sl. mojem. Ponudbe z opisom n.i upravo ..Jutra" pod „Trgo-vina 17". 6826 Dvojni a nas tarnat (Enemann) 4 ln pol X 0. se proda. Polzve so pri šolskem voditelju v Iški vasi, pošla Ig-Studenec. 691G Fot o- aparat ' X 12, prodam. A. Stanovanje Iztirjena stenogrofinja slovonsko-nemška strojepiska, z mnogoletno prakso v notarskih ln odvetniških plsarnsh, Lesni strokovnjak Iskušen, se Išče za nakupovalo Igllčastega okroglega le-za takojšnji nastop v stalno službo. Ponudbe aa upr. ••Jutra" pod „C". 6970 (iščejo) Kontoristinja Sliko za legitimacijo Izdeluje najhitreje fotograf Hugon H I h Š e r, Ljubljana. 3 sob. predsobe ln velike 60-be za služkinjo v sredini mesta. sc zamenja z manjšim. — Ponudbo pod ,,Zamenjava" na upravo ,Jutra". 6768 Opremljena soba sredini mesta, t razgledom na cesto, ee takoj odda 1—2 solidnima gospodoma. Naslov pove uprava „Jutra". 6734 Prostoren trgovski lokal v sredi me?ta, se Išče r.a maj. Vse drugo po dogovoru. — Ponudbo na Upravo „Jutra'! pod „Kava 11". 6S23 Lepa priložnost se nudi gospodom inženjir-Jera. stavbenikom in kapitalistom. z nakupom novega podjetja. Pismena vprašanja z znamko za odgovor na nn-slov : Drago Krepek, Maribor, Aleksandrova ccsta št. 18/1. 68GI 4000 dinarjev mesečne rento plačam gospo ali gospodični, katera posodi na doblčkanosno trgovino 75 tisoč dinarjev za dobo po dogovoru. Cenjeno ponudbo poti šifro ,.Preskrb-" na upravo , ,,Jutra". 6979 Išče se družabnik J v grada PraddTor pri Kranju v flloveaiji. Krasna solnčna lega n'« vznožju velikanov Alp (irintovca ln Sloriiča. — Ozračja po zdravnikih dn-karano lekovlto. Velike damo. izvrstna prilika ta hrlbolazc* in turiste In rekonvaloacent«. Stalne gledališke predstave novo oanovaneja Rledullfikoga društvi. — Kraane kopeli, veli!« park, pemij«. — Zrain« volike sobo. Oskrba prvovrstna, brana oblina pri zelo nizkih conah. — Telnfon ln pofila v pcnzijl. Vse loto otvorjeno. Piijlanilve oa vodstvo penrijo. 438/a N a] ceneno CEMENT Prlma Portlantl Mmijskl in DaMESil dobsvlja v poljubnih množinah. V zalogi tudi apno. Naročila Rj>;ejem:t H. Petrič, 0o3po3vetcka cosin IG !. III Telefon 343. <1 6,'a Oposarjamo na ^ Zakon o oblastni in ki se n&roča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani tor velja s poStnino vred Din 6-60. j s 125—260.000 Din in dohro Cnh cvetni nrnctnr I trgovino v lepem mestu Mlo-sun, svetel prostor i VPlllJfi n„ 70|0 prometnrm ISCem za delavnico v velikosti kraju. Reflektuntl nfif pošlje- 100—120 m1, po možnosti v jo pouudbo pod: Maku Vrtnf-- sredlnl mrf.ta. CenJ. ponudbe nik. podružnica ,,Jutra" v pod ..Dobra plaCa". 6605 Celju. 6987 Priporočamo knjigo: Sfojsnouič n„ HumonousSia blthe. Popi« liitke in njen pomen z drema zemljevidom:). Knjiga rolja u poštnino vred Din 81'— ter sc naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Vnlvn/orjcv trn. 304 Plelllne stroje 8/48, 7/70, S/70 In 12 /36 cm, se proda. — Naslov: ftu8ter51C Slavko, ZftoSa pri Lucah, poita Begunje. 6784 Ugodna prilika! Prodam kompleten, popolnoma dobro ohranjen Inventar 7,n trgovino s meHanlm bla-• nekoliko prakse, veSCa vaeh domin troj. Izložbenih oken Pisarniških del, ISCe službo v * 8 mm debelimi, S m' vell-fMrnt ali trgovini kot bla-: klml Sipami. — Naalov-pove flolSarka. — Naslov povo "Prava „Jutra". 8889 Koncertna Igralka '»rotna moB, vlrtuoulnja na ™llno, dlrlgentlnja. 1»6. ••■U v Jugoslaviji. Na-''JPI takoj. Emilija 8chell., »len XV., Sperrgasso 5/14. Knjigovodja f trgovsko-eksportno. banCno n tovarniško prakso. veSS UailJanlElna. francoščine In "ngleSSln«, Iell premenltl me->» Is drnllnsktb railognv 1. » LJuhUant. — Ponudb« pod '.Psrt.kt u npr. .Jut'*"-.6046 uprava ,.Jutra" pod St, 100. 8831 Temeljne krede sa sobosllkarje ln barvarje Se nekaj vaponov I z skla-dlSPfl v Kranjski gori, Imam za oddati. A. JanežlC, Bled I. 8601 Kopalna banja in peč se proda v Sodni ulici 11/1. levo. 6880 4 A. 2. Panje > mladimi maticami proda «01» Zalo* prt Ljublja-jxl. um Mesarijo na prometnem kraju, se vzame v najem, pristopim tudl kod družabnik v vefje podjetje. Ponudbe na podružnico .Jutra' v Mariboru pod Šifro ..Samski mesar". 6748 Raznovrstne doske ln trame vseh dimenzij, ku- | plm. V prvi vrsti rabim 20 ln 25 mm smrekove. — Najnižje ponudbe franko postaja v Sloveniji na upravništvo ,,Jutra" pod ..Dobro blago" Plačljivo takoj. 6801 50 vrtnih stolov dobro ohranjenih, kupim. — Ponudbe pod ..Vrini atoli" na upravo ..Jutra". 6270 Štedilnik dobro ohranjen, s e k tt p 1. — C. OaSperln, Mojstrana. 6032 Kupi ni: Javorovih plohov, BO—80 inm 2'B0 m naprej — okrogel smrekov In Jelkov les, 8 do 8 m dolg — vefi vagonov desk, 25 mm III 16 cm naprej. 13-15-20 mm III 14 cm naprej, tramov 8/8, B/7, 4—10 m. Ponudb, pod „Bols" na upr. „JUtr»". «8M Izhajati Je začel znameniti ienkiewlcz8v zgodovinski roman TU. MIKUS LJUBLJANA, Mestni trg 1Q izdelovatel] dežnikov. Na drobno I Na debelo I Zaloga sprehajalnih palic. Stari dežniki ae nanovo prtobl.CcJo Roman, ki jo okrašen z lepimi ilustracijami, bo obsegal okoli 1000 strani. Da si ga lahko nabavijo najširši sloji, izhaja v zvezkih po 128 strani. Vsak zvezek velja s poštnino vred 25-— Din. Celemu romanu bo pozneje cena v knjigotrštvu za 30°/o višja. Prvi zvezek je že izšel. Naro8nino je treba poslati vsaj za en zvezek naprej. NaroČila Sprejema TISKOVNA ZADRUGA v Ljubljani, IV IV* Prelomov« ulloa 04. "P Iriel je r knjigi Taksni in pristojhmski pravilnik Kdor plačujo takso jn pristojbino potrebuje poleg zakona tudi pravilnik, ki zakon razloga in pojas-nuje. Knjiga ki obsega 240 strani, volja s poštnino vred Din 43'GO in se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani Prešernova ul. 54. ----------------------- Petek 4. IV. 1924 —^ «Bila jc iz Saint-F.tienna in pred svojo poroko je imela priimek Roussel?» »Da.* «F-lizabeta Roussel?« «Da.» «Vaš soprog ni imel niti brata niti sestre.« JUTRO »Toda, gospod, saj vendar nc mislite, da ima gospa Fauville kaj opravka s to zadevo?* »Gospod prefekt, gospa Fauville jc četrta oseba, ki je mogla opaziti moj turkiz.« «In torej? Imatc-li pravico osumiti gospo, da je ona v zvezi z moževo smrtjo, in mater, da bi bila zavdala sinu?» «Nc sumničim nikogar, gospod prefekt.* «Torej?« . Don Luis nc odgovori. Desmalions ne prikriva svojega ogorčenja, vendar pa pravi: •Prav, da nc bo očitkov! Ukazujem vam pa, da ne spregovorite niti besedice. Vpraševal bom sam. Kakšna vprašanja želite, da jili stavim gospe Fauvillevi?« «Eno samo, gospod pefekt, namreč, da-li pozna gospa Fauville razen svojega pokojnega moža šc kakšnega drugega potomca sester Rousselovili.* »Zakaj to vprašanje?* »Ce eksistira takšen potomec, potem nisem jaz dedič, marveč on, in tudi nimam jaz nikakega interesa *ha tem, da je Fauville s svojim sinom izginil.« «To je točno, toda v tem primeru bi ta novij sled ne mogel ...» Ta ltip vstopi gospa Fauvilleova. Lice ji jc gracijozno in zapeljivo, čeprav sc ji pozna, da je plakala in čeprav ima objokane oči ter sc ji na licu pozna utrujenost. Oči pa ji izražajo resničen strali in mora vseli nepričakovanih strašnih dogodkov jo tlači, hoja ji je negotova, kretnje nagle in mrzlične, v vsej njeni pojavi jc nekaj razburjenega in bolestnega, kar vzbuja usmiljenje. »Izvolite sesti, gospa,« jo povabi policijski prefekt sočutno, »in oprostite mi, če vas mučim z novim razburjenjem in izpraševanjem, toda čas jc drag in mi moramo z največjo naglico storiti vse, da čimprej maščujemo žrtvi, katere objokujete.* Nove solze napolnijo njene lepe oči in bolestno vzdihne: «Ce me pravica potrebuje, gospod prefekt...» »Da, nekaj informacij potrebujem. Mati vašega soproga je umrla, je-li?» «Da, gospod prefekt.« »Torej ne živi nikakršen Elizabetin potomec več? «Gospod prefekt, 'če pomeni najdba mojega ttirkiza za vas indic ogromne važnosti, pa pomen: zame še važnejše razkritje. Mislim, da se je tttrkiz odluščil iz mojega prstana sinoči in padci na kobre. Ta padec je mogel opaziti lc nekdo izmed štirih oseb, le eden izmed njih je mogel ta turkiz pobrati ter ga položiti v blagajno, da ga podtakne iti s tem kompromitira novega nasprotnika, torej mene. Eena teli oseb jc brigadir Mazeroux. O njem ne govorim. Drugi jc gospod Fauville sam. Ta je mrtev. Tretja je strežaj Silvester. Njega bi rad nekaj vpraša], in sicer prav na kratko,* Zaslišanje Silvestra je bilo zares kratko. Potrdil je, da sc pred povratkojn gospe Fattvillove, torej dokler ji ni odprl vrat, ni ganil iz kuhinje, kjer je kvartal s sobarico in z nekim drugim strežajem. »Dobro,« pravi Perenna. «Sc eno vprašanje. V današnjih jutranjih dnevnikih ste čitali, da jc umorjen inšpektor Včrot jn ste videli tudi njegovo sliko.» «Da.» »Ste ga osebno poznali?« «Elizabeta je itnela dve sestri?* «Da.» «Prva Ermelina Roussel, je odšla v inozemstvo in tam izginila, druga mlajša...» «Druga se je imenovala Armanda Roussel in je bila moja mati.* •Kako, kaj pravite?* «Pravim, da je moja mati bila Armanda Roussel in da sem se jaz omožila s svojim bratrancem, sinom Elizabete Roussel.« Vtis tel besedi je bil ogromen. Hipolit Fauville in njegov sin, potomca prvega kolena, sta torej umrla, dediščina Kozme Morningtona torej prehaja na drugo koleno, na Armando Roussel in edina dedinja je ta hip gospa Fauvilleova. Policijski prefekt in preiskovalni sodnik se spogledata in se kakor instinktivno obrneta k don Louis Percnni, ki negibno sedi na svojem naslonjaču. Prefekt vpraša: «Bratov ali sester nimate?* «Ne,» pravi gospa, «sama sem.» «Saina!» Po besedilu oporoke to pomeni, da pripadejo sedaj po smrti njenega soproga in sina Morningtonovi milijoni njej, samo njej. Strašna misel sc sedaj polasti uradnikov, da se Je ne morejo oprostiti. Ta ženska pred njimi je mati pokojnega Edmonda ... Gospod Desmalions zopet pogleda Perenno, ki je napisal na listič papirja nekaj besedi in ga sedaj proži prefektu, Desmalions se polagoma poslužuje napram Perenni zopel včerajšnjega vljudnega tona in brž vzame in prečita ponuden! mu listek, nekoliko pomisli in vpraša gospo: «Koliko let je imel vaš sin Edmond?« •Sedemnajst.« »Vseeno je verjetno, da je bil on tekom dneva tukaj.« »Tega ne vem,« odgovori sluga. »Gospod Fauville jc sprejemal mnogo oseb, ki so prihajale čez vrt in katerim je odpiral svojeročno.* «Drugega ne veste?« •Ničesar!* »Potem izvolite stopiti h gospe Fauvillovi in ji sporočite, tla jo gospod prefekt želi nekaj vprašati.* Silvester odide. Preiskovalni sodnik in državni pravdnik začudeno pristopita, prefekt pa vzklikne: Mjotcrtutjcte, NAJNOVEJŠI MODELI 1924 ZNIŽANE CENE! „SCOUT", 8/, HP., DIN 27.500 - Ceno nu podlagi današnjih kurzov in tarif. TAKOJŠNJA DOBAVA IZ LASTNE ZALOGE Telefon interurb. 477. Dunajska costa 12. AMERICAN MOTORS LTD LJUBLJANA Generalno zastopstvo za Jugoslavijo. starejša, v vseh kovinastih strokah pri stabilnih parnih strojih, parnih in bcncinskih lokomotivah, kotlih,sesaljkabin raznih šahtnihnapravah dobro izvežbana moč, eo takoj sprojme. Iteflek-tira so samo na prvovrstno moč z večletno prakso, po možnosti v premogokopih. Prosto stanovanje, kurjava in razsvetljava je na razpolago. Ponudbo s prepisi spričeval, roforeneami in za-htovki na upravo „Jutra" pod šifro „Delovodja". st i«3cfiij« ia najtofjšifi stro. vin, coto pm(u tie 3fio9nje v»f«3 ovoj« viciivfiouitosU pit' -fvtemi mnoao ttu?a in Jcucui< ELIN" RUSKI TISK — RUSSKAJA PEČATJ, d. z o.z., KrSko družba za električno i.idustrljo d. Z 0. Z. «8/» Gradi električne centrale ln naprave. — Velika zalega motorjev ln električnega ma-terijala. — Cene Izredno nizke. Postrežba točna. Na željo poset Inženirja brezplačno. Instalacije: Telefonsko oentrale, hišni telefoni, zvonci In električna razsvetljava kakor beletristične, znanstvene, šolske in otroške, velika zaloga not lastnih Izdaj. Posebna biblioteka je ruski čitajoči publiki za malo odškodnino na razpolago. Kataloge pošiljamo brezplačno. Cene znatno Milane. Plačljivo tudi v mesečnih obrokih. tissa Posojilnice v Ribnici, rcg. zadr. z oni. zavezo, ki se vrši v nedeljo, dne 13. aprila 1924 ob 2. uri pop. v posojilniških prostorih. Dnevni red: 1.) Sprememba zadružnih pravil; 2.) Slučajni predlogi. Ako bi ta občni zbor no bil sklepčen ob napovedani uri, se vrši eno uro pozneje na istem prostoru drug občni zbor z istim dnevnim redom, ki sklepa veljavno brez ozira na število zastopanih deležev. Naoelatvo Kongresni trg štev. 19 ^ Trgovina in zaloga: -j,^ Instalaoljekl matorijal, mo- * torjl, telefonski aparati, moderni lestenci In svetlljke Obnovite naročnino! Cista bilanca Geljs&e posojilnice, d. d. b Celju dne 31. decembra 1923. Pasiva Aktiva Glavnica. . . Rezerva . . . '. Hranilne vloge Dobiček .... 2,500.000 1,000.000 27,953.808 395.806 Blagajna..... Imetje pri bankah Vrednostni papirji Menice ...... Dolžniki...... Nepremičnine. . . Inventar...... Potrti neizmerno žalosti javljamo tužno vest, da ja naš ljubljeni sin in brat, gospod stavbene par®©!® v skupni izmeri 3256 m'. Prodajo sc posamezno ali skupno. Poizve se pri lastniku Antona Kramarju ali pri gosp. Jožetu Seidlu, Ljubljana 7, Celovška cesta 2. 1571/a ^ &J> v>v s vj^iil vM učitelj na Koroški Beli H ■J? dno 2. aprila, 21 let star, neftadoma izdihnil svojo blago dušo. S Pogreb bo v petek popoldne ob P 3. uri na ondotno pokopališče. Priporočamo ga v blag spomin. Koroška Bela, dna 3. aprila 1921. Karel Semen, f.!'] višji davčni upravitelj v pokoju, očo. Iilara, Pavla, sestri. 1681/a nr- Trgovcem in industrijtem -m priporočamo Zahon in naredilo o prisilni poraunaBi izpun honteza ki sta izšla v brošuri, katera velja s poštnino vred 8 60 Diu in se naroča pri Tiskovni zadrugi v LJubljani Prešernova ulica štev. 64. Primerjali s knjigami in našli v popolnem redu: Revizijski odbor: Stanko Gologranc 1. r. Franjo Roblek 1. r. Dr. Josip Karlovšek 1. r. Ivan Ravnikar 1. r. Fran Strupi 1. r. V Celju, dne 31, decembra 1923. Ravnateljstvo: Jos. Smertnik 1. r. Drago Kralj 1. r. DelnlSka glavnloa: !J Centrala; Din 50,000.000.- | JL