NKsta* plaSatH V franm.      __■                                                                             .....                    .                                                                                               •       ,-,.....•»  __
Leto LXX.   št. tri                            L)nbl}aiia, mfcota ti. oavemfcra 1957                                      Cena Din" i.—

U&aja   v^uf   oac   popoian«,   izvsemA   aeoeije   is  praznike  —  inaerau  do  80  petit
rrst  a  Din   2, do   1OO  vrst  A  Din  2.5O, od  1OO do 3OO  vrst   A Din 3, veCji inaeraU peUt vrsta   Din   4.—.   Popust   po  dogovoru,   inseratni   davek   poeebej   —   »Slovenski   Narod<
velia mesefno v Jugoslaviji Din 12.—. za Inozemstvo Din 25.—. Rokoptai ae oe vraćaj©.
UREDNIŠTVO IN UPRAVN1STVO
LJUBLJANA,  Knafljera ulicu ttev. 6 Telefon: 31-22. 31-23. 31-24, 31-25 In 31-26
Podratnice;   MARIBOR   J3Umwiimj<iiJriV Sto — ifovo ^Uu*8'lv,   ;     .jik.:■-.,<   *• . telefon St.  26  —  CELJE,   rntjafco  uredništvo:  3tti>wmif j>i i jeva  ulica.  1      elefon  tt    *>?j;
podružnica uprave: Koeenova oL % telefon St. 190 — JESEN1CE: Ob kolodvoru  mL
Postu« hranllnica ▼  Ljubljani M.  10.351
Kako se bo končala vojna v španiji:
General Franco vertije v svojo zmago
Prepričan, da bo na bojnem polju zmaga na njegovi strani, odklanja vsaka pogalanja z Valencijo in zahteva brezpogojno predajo repnblikaneev
Burgos, 27. nov General Franco je sprejel včeraj posebnega dopisnika Ha\asa   in   mu   med   drugim   izjavil:
Z zjnatjo bom vsilil svojo voljo in zato se ne bom pogajal. Izjavi jam. da bom vojno dobil z orežicm. oiibil bom vsak predlou za posredovanje in ne bom sprejel nikak kompromis z vlado v Valenciji
Dopisnik ie na to vprašal: Ali lahko to izjavo razumem tako. da ie odločen vaš demanti na vesti, ki so se raz.širile v fuiini in ki so hotele povedati. da neka tretja velesila posreduje med vani:  in  vlado   v   Valenciji?
General Franco je odgovori!: Točno. 2e od začetka državljanske vojne in našega gibanja daje mladina najbofj-še. da resi Španijo zlobnih vplivov in da namesto anarhije zavlada red. Bilo bi izdajstvo te mladine, če bi se vojna končala drugače kakor s popolno zmago in s popolno predajo rdeče armade in njenih generalov. V ostalem pa smatrani za potrebno, da poudarim, da je cilj našega gibanja v tem, da se zedi-nijo vsi Španci dobre volje in povežejo vsc sile našega naroda. Mi nudimo ro-ko Špancem Nudimo roko vsem in jo bomo še  nudili  vsem  tištim, ki hočejo
zgraditi novo Španijo, ražen tištim, ki so lagali ljudem o ciljih našega gibanja. Nova Španija bo domovina pravice in bratstva.
Na bojnem polju smo vojno že dobili. Zmagali smo tuđi že v trgovini in na socialnem polju. Sam jo bom kon-čal in to samo na vojnem polju. Kaz-noval bom vsakega Spanca kot izdajal-ca. če bi dvomil, da se bo vojna tako končala.
Nato je dopisnik Ha vaša še vprašal generala Franca: Kaj pa potem, če vam jutri   valencijska   vlada   s   posredova-
njem kake tretje države ponudi prc-mirje?
Franco je odgovoril: Odklanjam z njimi vsak stik. Ne morem se pogajati o pogojih premirja. Moje čete s<> napredovale. Naši nasprotniki morejo samo položiti orožje pred nami, čc se hočejo predati. Boriti se do konca ali pa se umakniti,  to  je edino sredstvo.
Madrid, 27. nov. General Miaja je izjavil v glavnem stanu novinarjem, da je včeraj 18 uporniških letal prclc-telo več vaši pri Tarassonu de la (tuz, kjer so metala bombe, škoda je velika. število  žrtev  tuđi.
Razsirjenje pokojninskega zavarovanja
Z novim letom se bo razširilo na vso državo —
Ustannviiptii hnrin tinvi Pnkninincki zavodi
»eograđ, 26. novembra. A A. Glede urecl-f?e o pokojninskem zav anju zasebnih lameščencev je da! min.otei za socialnc oohtiko Dragiša Cvetković listom izjavo; v  kateri   pravi:
Po izvedbi zavarovanja delavstva za pri-mer onemogrlosti, starosti in smrti, je zdaj atorjen nov pomemben korak na podroćju socialnegB zavarovanja naših zasebnih na--nešćencev. Dne 1. januar ja 1938 stopi v -eljavo obvezno poko minsko zavarovanje 74i4>ebnih namešćencev po zakonu o pokoj-iiinskem zavarovanju usluzbencev. Ta zakon je imel doslej obvezno moć samo na podroo ju bivših pokrajin Slovenije in Dalmacije,
Pri pokojninskih zavodih bodo zavaro-vani vsi zasebni nameščenci, ki so ispunili 18 let in nišo prekoračilT 55 letf živ-Jjenja, in ki imaio po \Tsti svoje službe značaj ura dn i ka ali vrSe redno in v glavnem unisk-1 dela. Mesečni prispevek znaša 1<Z Najnižji krajevni prispevek zna§a din 54, najvišji pa din 420. Prispevek pla-čajo  delodajalci   in  nameščenci   po  določe-
nem ključu. Pravica do invalidnine se pri-dobi po petletnem stažu. Pravica do popol-ne starostne rente se pridobi po 40 letih zavarovanja, s 70. letom življenja pa dobi zavarovanec avtomatsko svoje rento. Ko dobiva rento in če je imel najmanj pet let zavarovanja. ima vdova pravico na 50% moževe pravice do rente, pri otrocih se pa ta pravice giblje med 25 in 45%, renta si-rot brez staršev pa med 50 in 95% pravic umrlega roditelja. Otroške rente se izpla-čujejo do izpolnjenega 18. življenskega leta. Najnižja invalidska renta po petletnem zavarovanju znaša na leto din 3.000 (od zavarovane letne plače din 5 400), najviSja starostna renta po 40 letih zavarovanja v najvišjem plačilnem razredu pa din 46.200 (.od zavarovane letne place din 42.000)."
Kolikor se more danes presoditi, priđe v poStev za razMrjeno pnkojninsko zavaro-vanje do 50.000 zasebnih namešćencev, do-čim jih 1e pokojninski zavod v Ljubljani imel  konec  leta  1936.  okoU  11.000.
Spremembe v nemški vladi
Po odstopu dr. Schachta so pritegnjene v vlado mlaiše moči
Berlin, 21. nov. z.    (M»top u'usikkI uskesra ^'iniprra -lr. Schacht;i. ki t*e ]e te tako dol-
■-» n.ijH*\eIo^ii!. ie 6t'-i;ii postat (iei©fvo. V " e/.\ 7 njeirov«, d*m:pij*. >c t>ile r/*e !ene ' vla li tud: ^e neka'^re diuir>e eireniem-hv. I*riro-rnjen»- *(> bile v vlado ueka^ere miajše mtu>i. O?. Si'hacht i^M^e ^e n vini i*1 T»rCHi*»e Inik n^in<k^ »ir/avnt banke. Za no-v^ira tniuistra za iro-«T»0(i;instvo je imenovan df^P-fanji dr/aini fodMjnik v propnrand-ncni •iiirik4tr<tvu dr. VValter FunUe. Svoje nin*t<» l»o ih-tšt^ortil pa Me 15. jamari' pri-halnieLra le!.i. iVrMej bo vodrl tj■>por| insko mini*frstvo vrni.'a nem^ko ^tiril^tjc tren^nl (lorinir. I>;ina>nii »VnlkVrhcr Rpo!i»<-hter« niše -> *»urein^n»^rh v vladi in pravi, dn ie to  še  ^n   korak   naprej.  da  se   vsa   dr/.nvna
Uprava F7.popolni z lju*Jmi h. narodno^oc-ia-listične franke. X<ni fro-spoda-^ki minvter WaJt^r Funke je od ličen poziiavalec frcn?po-danskih vpražanj in voiez te£ia ^e narodiiO-socia!!s*wne*M. i:f^polarstva. Ministar La-mens pa je znan kot ed^n najbližjih Hit-lerjevih no^lelavrev pri reievanju državnopravnih n,:lojr. Da je inunovan dr Dietrirh za voiIitel.Ki T:eka, pa taiko ni.kogar m* more prest netit.i Hil je neumoren v d^lu za •ivic ueniškesra tieaka. Državni tajnik dr. FTanke jr.i je ve \eč let eden i/m^i najbližjih   5u>delavoev  minierra  dr.  Goisbetea.
»Borsenzei unir« ni^e. *]<a ;e sfdaj netn^ko irosfH^iaitstvo v rokah min:stra. ki je že davno   dokaza!   svoje  bojrate   i-zJvi'šnje.
Spor za koncesije v šanghaju
Naraščajoča napetost med Japonsko ia Anglijo utegne dovesti do novih zapletliaiev
TOKIO, 27. novembra, z. V japonskih [Htlitićnih in vojarkih kro^ih z na[>etostjo /:i-slet!iijejo razvoj spora, ki je nastal zaradi nuvlnarodnih Uoncesij v šanghaju. I'o /av/.ttm mesta streme seilaj Japonci za tom, c!a si zagoiove tuđi ves vpliv v metl-n.irot^nih koncesijah in z-ahtevajo .da pri-y.naj<» Angfiija, Francija in Amerika ja^n-sko suverenost nad tem ozemljem. Temu pa se London, Pariz in >Vashingrton seveda upirajo, ker bi to pomenilo odpoved wa-shig-tonski   pogodbi,   ki   jina   je   za^otovila
te koncesije. Posebno ođlo^no nastopajo proti japonskim zahtevam Angleži, ki su-naijo, da jih hodejo Japonci popolnoma iz-podriniti na Daljnem vzhodu^ Napetost je tako velika, da so ćelo vojni dogodki na Kitajskem stopiJi popolnoma v ozadje. Včeraj je ministrski predsednik knez Konoje izjavil novinarjem, da je Japonska pri-sUjena z vsem poudarkom vztrajati na svojih zahtevah. Kako se bo stvar razvila, je pred vsem odvisno ođ nasprotne strani. S tem misli pređvsem An^Ujo.
Kralj Boris
v Beogradu
Be«irrad, 2~. nov. p. B^>liianBki kralj Bo ris je p(*etil vf^raj popoldn^ Nj. Vel. kra-jieo Marijo. V daljši avdijeimi je si^epl m:n?t>'rč»keLTa pre*-sednika dr. Stojadinovićn. Bolsrarplsi ti*>k obzirno poroča o bivanJM sralja Roriea v Jusroslnviji in 7. velikim zadovoljstvom beleči prisr^ni atprejem. ki lo  era   itrtredil!   v!a*1arTU-
Benetke bodo
»popravili«
Rim, 27. novembra. AA. Stefaui. Umdni iisf priolK-.ui* odkvk o i»tar;ovitvi eklada 30 miiijonov lir. razilei;ene^a na 10 proračunskih let, 7a popravilo sredi en IJenetk in okolii»kih otokov. Pređvsem bodo preuredili kanale, ker 60 preplitvi. utrdili temelje državnih oirraj. uredili zanemarjene okraje kd.
Naši itiserenti pođia>ira}o naš list.
Kupujte zato samo pri njih!
Fređseđnik franeoskih zarotnikov
Aretirani vojvoda Pozza di Borgio je priznal, da je bil aa čelu „odbora za obrambo"
jranz, -li. nov. V zvcz.i z zaroto je bil aretiian tuđi vojvoda Pozza di Boririo Izdali so fra žc prej aretirani zanotniki, V navzočnoBti svojih advokarov je vojvoda podal pojaeirila na njihove ob'o:":be. Izjavil je. da ne razume O'tožb. ki se kopićij) proti njemu. Svoje zveze z larotniki je 00-širno  ov>isal   in   nvel   drusritn   navedel:
Leta 1936 pa je zaprem\\ jreneral I>uBei-2Tie*ir, naj bo pred^ednik >or l^ora za, Fa-moobmmbo«. Vojvoda je uazndm'e nato pri-slal, ker je bil general v vojni n.ie^rov po-vclfniik rn je bila vojvodova »ioižno«t na vo-ietvn tega odbora samo v tem., da je no&id Bfro^kc. Nikdar pa ni bil proti repu-bHkandki  oblfki Tladavin«.
Po zasliSanju so vojvodo odvedli v 7a-pore La S*nte. Popoldne ^> zaprti tud i arhitekta Psuatma, pri lc|it-.re©i 00 nn^i veKko isklaf^ŠČ© orožjn.. Bfan!Ici *so p^ošTTlIT "* pismo prenskovalnemu sodni:'ku. v katerem iziav-Ijajo. naj njihovih kjijemov b*1 etna rajo z% Tiočittoe proti  rcžrmu,  ktc mo hoteli  uvesti
diktaturo, nato pa monarhijo, ampctli Jih naj smatrajo za zarotnike. Preiekovalni sednik je takoj «iobta.vil pit>mo višjemu m> di^ču. ki naj raspravlja o kva^ifika.ij o!>-rožen<*ev. Ce ee obtožencem p'i/na rnaT-aj zarotnikov. tedaj bolo lahko uživali u,ol-nosti   politiondh  jetnlkov  m  obtožcDcev.
Trgovinska pogajanja z Belgijo
Bniselj, 27. novembra. Zunanji minVNr in m-jnister za zunanjo trjr>^"ino Spaai; je sprejd pomoćnika jujroj^lovcnflke^ra '/un i-njeffa min;6*ra MFKvoja P«Ijo in m vice-ni-vernerja tiii^oslovenske Narodne banke dr. Iva Helina jp. (<". poimiflil z rgjma \\ yclo dolarem mzerovoni. Najpozneje <i« iconoa tfsra t-edna H/>k> kom-čaiiia tr^ovin^ka t*o?:i-janja. ki »e vrše v Brus Iju m^d Bcl^ijo in JuffOKlavijo.
Gobbels o proti-komunističnem paktu
Berlin. 27. nov. AA. Za pr\o oMetni-00 podpisa neanSko-ja.ponaikega. protiko-iruništičnega. pakta je propagandni mini-ster dr. Gobbels govoril po rađru in med drugim dejal, da pameaii ta paikit jez pred rušilnimi silaani boljševizma. Poudarjal je ogromni poimen tega pakta, ki se je še povečal s pristopom Itali>e in z odobravanjem mnogin drugih <tržav. Na koncu j-e izrazU   upanje,    da   »e   bodo    sadovi    tega
pakta v kratkean videli in da bo skupno delo Italije, Ja-ponake in N"canćije krona-no s popolnim ui?pehoni.
Po Gobbelsavem g^o^oru, ki 90 ga takoj prevedli v japonščtno in oddali po radiu, je govoril prometni minister NagB.j in so njegov govor prenažali po radiu 2 japon-skegra. Naguj je pcsdravil nemški narod in poudaril, da se Nemci in Japanci bore za isti cilj. Naš skupni cilj, je poudarjal, je svetovni mir, ki bo temeljil na novem sistemu.
ČUVAJMO JUGOSLAVUO!
Nad 600 brezposelnih učiteljskih abiturientov
Pri nastavitvah bi moral ođločati vrstni red in socialne
ootrebe
Ljubljana, 27. novembra V sredo smo poroćali, da se je v soboto zglasila pri prosvetnem ministru Dimitriju Magaraševiću delegacija brezposelnih uči-teljskah abiturientov, ki mu je izrocila ob-širno spomenico, podprto s statističnimi podatki in resolucijo, v kateri je podrobno opisan položaj brezposelnih učiteljskih abiturientov. Spomenica pravi med drugim, da se pri nastavitvi novih učiteljev nišo vedno upoštevali vrstni red, socialna potreba in strokovna kvalifikacija., saj so bili Cesto sprejeti v državno službo abiturienti s slabšo kvilifikacijo, a tuđi mnogi, ki so v takem položaju, da bi laže še Cakali na namestitev kakor drugi. V zvezi s tem pri-občuje zadnja številka ^Učiteljskega tova-riša- zanimive podatke, na podlagi katerih je razvidno, da je še vedno 600 brezposelnih   učiteljskih   abiturientov.
Lani je bilo okrog1 700 brezposelnih učiteljskih abiturientov. a med letom jih je bilo nekaj nastavljenih. Na podlagi točne statistike je položaj tak:
Lr. 1931   so  bili  nastavljeni   3   učitelji    I. 1932   10,  čakajo 4.   1. 1933  nastavljenih  50, !   caka  jih  20,  1. 1934  nastavljenih  49,   caka jih   98,   1. 1935   nastavljenih   55,   caka   jih 153,   1. 1936  nastavljenih   7,   caka   jih   150. Vsega   skupaj   je   bilo   nastavljenih   od   1. '   1931 do 1. 1936 195 abiturientov, a na služ-j   bo jih še vedno caka 425.  V tej statistiki 1  manjkajo podatki enega letnika zasebnega učiteljstva, več kandidatk se je tuđi poro-čilo. a nekateri so, naveličani čakanja. pro-Snjo umaknili. V »tatistiki tuđi ni letnika 1937   in   se   lahko   reče.   da   je   se   vedno okrog-  600   brezposelnih   učiteljskih   abiturientov.
i
\ V dravska banovini je bilo vpokojenih približno 120 učiteljev in njih mesta so izpraz-njena, tako tuđi mesta okrog 30 umrlih učiteljev in učiteljic. Na razpolago je torej okrog 150 mest. Zaradi pomanjkanja uč-nih moči je mnogo šol in razredov zaprtih in primanjkuje okoli 260  učiteljskih  moči.
7.              x r
Vzgoji svojega otroka tako, da zjutraj, zlasti pa zvečer čisti zobe!
SARGOV '      PROTI ZOBNEMU KAMNU
poCUlcnl   eQ3o\ni6
Naša nacionalna mi$el in „Siovenec"
l'      »Jugo»lo\'enskih      ncn'inuJi-*      čitamo: '»Ljubijmutki *Slo\-enec<r pite —  a pokv^. jenjak   vtari   *()b?or«   z   velikim   radm-oii -^fvom   p&natirkure   —   brerprimerne   heda-stoče  o   tem.   kako   haje   JSrS  pofmuje   rta cionalno mitel. On tn dela zato. Ja bi mor-dn kdo ne pod\xmv.l. da on, *S!ownee«. ki zastopa politiko in  ideotogijo JRZ, ne ptyj milje   rtušn   nacii>n:ifno   /ngos/ov*?rr«Jto   mi.tW t;*ko. kakor JXS.  7. oiirom na to podcrta vrt, da je 7a nje&t jugoslo^ntko n;irix1no edmst\*o   samo   dr/nvno- političen   pofem.   m ni   tuđi   nacionalnu   misel.   Xato  še   dnduia. dn bi mtftprotno JXS hotela tz treh mtrodm-SUnvnce\*.  //rva/or in Srbov njprm'iti nov iugos!o\*enski narod, ki bi de junaka tlcn'oril srbtki jezik, pisal bi v ćirilici in bi! bi prs vo-?/in*ne   \'ere,   kur   ve   z   drugimi   besed;rmi prm'i,  da   bi   *e   Hr\'sti  in   SJoA'enci   morati odreći   wr>ye   narodne   individualnosti,   do ćim   bi   Srbi   samo   opustili   be^edo  s\*oje<*a fmenn in  bi se rnzfirUi  na \*cs ta ^juflo^o-\\'nski   narod«.   Beleiimo   te   bedastoće   in podvale   proti   JXS   s   strani   ljubiranskeg* "Slovencibr,   da   se   sporna,   kako   nekdo   v ditnušnjem   težkem   času   nustopet.   Pa   tuđi. lutko  pojmu je   n:'-o   nacionalno  mi set.    Vo, to   pot   se   izjemoma   strinjamo   z   »Ofc>;ro-rom«, da   ie to *>S!o\*enče-\-o«  stuliiče o ju-goslovenst\ii   in   nnrodnem  ed.n$t\ii  v   ne izgladijivem     mmprutiu     7   nacionalističnn koncepcijo   JXS.   Ali   *udi   7.   nuSo  stolefnt* nacionalno misli jo! Pok\*arjen;ak stari  »Ob zor«  ponatiskuje   to   »Slovenćevo*   pi.utnje, da   dokaže   nemošr.ost    ustsmcn-itve   nacio-nnlne   fronte  7   JRZ,  pripominjajoč,   kakor du bi JS'S stavljala v tem smislu kake po-nudbe.   »Obzor*   zaključuje,   da   je   notom, da   »Slovenec*   —   »ne   pojde   z   JNS*.   Pa n;>ra\rno,  odkoii  mu   je že   sama  misel.  Jj» bi  se     »Slo\-enec«     vezoi     ?   opozickmalno JXS?U
Borbe med klerihalci na HrvatsUem
Poročali smo ie, da so si klerikatci nm llrvatskem hudo v la*eh. O tem piše v .n*o ji zednj) itevilki tud i beo^rojskm »Javrtost« in iz\*aja: »2e od dwna se \-odi bnrba v sumih katoličkih vrtttfh med tako r\'ftrm križ lirsko skupino, ki jo v gln-nem \*<>di)o pom'etnjaki. in tako zvano seniorsko (rta-rešinsko) ali domagojsko skupino, ki jr> vodi skupina okrog »Hn-irtske sirože*. a v*e zato, ker se križarska skupina protivi potf-iičnemu klerikalizmu starvšinske skupine, dočim xe nasprotno siarešinska skupina trudi, da bi sebi pokorila vse katoliške or ganizacije na Hn-atskem. Xa strani križarske skupine so tuđi gotovi škofje in tako je ta spor tvt>ril eno gla\-nih točk zadnje skof</\'ske konference v Zagrebu. Po burnih polemikah in go'rm/i notranjih pu čih, je bil nu tej konferenci jedva dosežen Zitčasni kompromis, ki pa je borbo samo odgodil, ni ie pa zaključit. Vse namreč kuže, da so bili med škofi v vvčini pristas; križarje\\ vendar pa je zmagala skupina okoli i*Hrvatske straše*, zahvnljujoć se vzdusju, s kuterim onu razpolaga v Zagrebu, in pritisku a\mtoritete, ki jo nosi položaj predstavnika zagrebške nadškofije. Križarjem je sicer odobreno delovanje. ali si je skupina okrog »11 rv. straže* zasigurala vpliv na vsa ostala katoliška društva, ki ji imajo služiti kot kader za ustanovitev politične stranke v trenutku, ki se ji bo rdel najbolj ugoden za to.. .« Te informacije se v bist\ii strini a jo z naš: mi, ki smo jih nedavno tega  zabeležili  v našem  listu.
Smrtna nesreća
Ljiiolj&na,   27.   novemhra.
V" kamnolomu nad kolodvorom pri Ver-du nad Vrhniko, ki je Last Dukičeve-ga grad-benega podjetja, a je v eksploataciii direkcije državnih železnic. se je smoči okr<>£ 17. pripetila težka nesreća. Delavci so ? mina mi razstreljevali skalovje. Več min je eksplodiralo hkro p-.i vrsti, Ie ena se ni hote!a vžgati. Delavcj so nekaj časa šakali, nato so pa štirje. med njimt 32-lerni France Prele ter 26-Ietni Pavcl Kern. oba z Brega pri Borornici. stapili bli/jc pogledat,   kaj   je
Ta neprevidnost pa je imela usodne po-sledice, \enadno je počilo rn z vrha se je utrgal plaz kameni« in skal ter vse štiri dcJavce zasul. Drugi dcUvci so takoj pri-hiteli ponesrečencem rrn fx>moC in vsc po-tegnili iz-pod kamenja. Prenesii so jih na rob gozda, eden ye pa pohite! na kolodvor, odVoder so porraH tclcfonrčno reševaJce na pomoč. Pozneje so ta poziv preklicali. kajti teiko ponesreče-nega Pavla Kema in Franceta Prelca so kar z vlakom prepcljali ▼ Ljublja.no. Z re«evalnim avtomobilom s<> oba ponesrećenca prepeljali v bolnico, kjer » ugotovili, da ima Prele strt prsni koš in poleg vidnih zunanjih zjiakov tuđi hude notranje po^kodbe. Kernu je oštro kamenje razparalo trebuh in ga pošleodovalo rudi po nogah in obrazu, vendar njegove poškodbe  miso  »mrttvo  nevarn«.
V bolnici so se zelo zjivzeli tm ponesrt-Cenca. vendar Prelcu n»o mogli več pomagati in ponoći je podlefjei pođeodban^ V zvezi s režko nesrećo je direkcija držar nih Železnic taJcoj odredila sitrogo preiaLfr* voin >e ie dopoidne odSkm mt kjmi oe«rev
r Stran 2                                                                                              »SLOVENSKI   HIBODC »olkrtm. 27. novembra 1937.                                                                                    £*ev. ?fi
IV W H| A          PffianF.R4 i                                          PREMEEKA I  I
»V A *^ %F                                    FBm prekrasnih prirodnih slik                          ■
Union Samostanski loveći PO  ZNAMKNITEM  ROMANU   LUDVKA   GANGHOFERJA,   PISATELJA  ZNA-  ■ NEGA DEL A »GRAD HTBERTUSc                                      |
Spola ne tnoremo določati
— oravi sodna Molodla
Ljubljana, 27. novembra Predavanje, ki amo ga sli&ali snoči pod okriljem Prirodosloviič^a druStva v mali fiUiarmaniftni dvorani, bi bilo za druga velika marta prava senzacija. Ko n&fi znameniti rojak univ. pa-of. dr. Boris Zarnlk predava na javnem predavanju v Zasre-bu ali Beogradu, je to vselej velik dogx>-<Jek. ki ga zna vrađnotiti tuđi Sirša javnost. Univ. prof. B. Zarnik uživa v znan-stvesnem svetu kot biolog velik ugled Sno-ćnje predavanje bi zaslužilo, da bi bilo pri-rejeno v mnogo veoji dvorani in da bi se ga udeležllo rudi mnog-o već ljudi. V Ljubljani je nefiteto predavanj, a kljub temu mešćani Se vedno ne znajo presojati, ka-tero predavanje zasluži posebno pozornost.
UČENJAK,  KI  JE STOPIL, S KATEDRA
Predavatelja je pozdravi] in predartavil ob6in»tA-u v imenu Prirodoslovnega društva unlv. prof M. Rebek. Snofcnje predavanje PD je bilo 5. v tej sezoni; ne da bi akuSali amatovaževati druga predavanja. je treba reci. da zanimivej&ega predavanja v tej sezoni najbrž ne borno sliSali. Univ. prof. B. Zarnik deluje na zagrebški medicinski fakulteti. Ne le učenjak, tem-več tuđi izvrsten predavatclj ter govornik, ki ve grovoriti tuđi nestrokovnjakom, če-prav rabi znanstveni jezik. (Mnogro naših znanstvenikov pri nas predava tu dl pred širokim občinstvom te s profesorske^, katedra ter jlm je v&eeno. ali Uh po^lušal-ci razumejo ali ne.) Univ. prof. Zarnik predava živo -- v resnici predava, ker predavanja ne Čita. VĆASIH   SO   SKUSAT.I   DOIX)CITI  SPOL
Preda vatelj je že v uvodu oporzoril po-služalce, naj bi ne razu'neli napadno naslova predavanja — o določanju sipolov — da ne moremo določati spolov bodočih čkv veSkih bitij. temve£ gre samo za to. da si ogledamo, kateri faktorji ođločajo, da postane bitje moškeg-a ali že-ns-ke^a spola Problem dolo^auja spolu je star: po embrioloških raziskovanjih prej^nnh de^et-letij «o clogTiali. da je embrio v prvih dveh mesecih spolno inđiferenten In da se £ele v tretjem rnesecu začne kazati jasne j? a diforencijacija. Zato 90 mislili, da je spol v začetku razvoja zametka nedoločen te-r da bi g*a lahko poljubno določali. če bi i3>-našH primerne metode. In v resnic: so ne-kateri biologi odkrivali razne metode za doloAanje apolp. Ko je pa b!o!o«rija napredovala se je izkazalo. da 90 bile vse tište metode  neznanstvene.
SPOL DOLOĆEN PRI OPLODITE I
Spol bodoćftz-a bitja je dok>6en takoj po oploditvt, čim se zdniži žesisKo jajčece z moškim semenom. Dokazalo Je z nešte-tinii preiskavami, da je spol določen po činateljih, tvarinah semesia rspermie) in jaičeca, kakor tuđi da se iz enega oplo-jenega jajčeca razvija jo samo bitja <bo-disi pri živalih ali Ijudeh) enakega spola in enalcih dednln lastnosti .
SKRIVNOSTT  SPOLNIH  STANIC
Tako 90 dognali da je v stanici semena tn jajčeca Usto, kar doloća spol ter da je spol torej đoločen že, čim se zafcne jaj-čece razvijati. Pri razisteovars7'u st-anic. njih raz\'oja in delitve so odkrili v jedru zakonitost v grupiranju barvnih tele^ac (krotnasomov) in v njih š te vilu. Ugotovi-li   so,  da  imago  stanice  posamesnin  vrst
v»e etiako Atevik> tarom a^omov in da imalo t\Kii sta&vce ćk>veSkaga teleea po eoa-ko število barvnili telesc, ia aioer 48. To-da apolne stanice, sperme ta jajCeca, ima-jo samo polovico, torej po 24, kromaflo-matv in ko se sperma in jajčece združita, se spoji 4S krojiiasomov. Potem se za&ie jajćece razvijati ter se razdeli kakor stanica — embrio začne rajsti. Bar\iia tele-sca so posebno skrbno raziskovali in so odkrili, da nišo vsa enaka in da žive svoje, posebno življenje. Većina barvnih te-iesc je enakih v spermi in jajčecu in so na. pare. Nosilci so la^tnosti bodoćega. bitja, in sicer za ene in iste la^tnoeti. (na pr. barvo las) po eden v spermi in v jaj-čecu, torej dva po oploditvi. Toda raaen teh telesc. ki se meu seboj n« razlikujejo po obliki, so še drugovrstna (hoterokro-mosomi), ki žive srvoie življenje, so dru-gaćne oblike in se ne družijo z drugrimi kromosomi v isti stanici, bodisi v spermi ali jareću. Razlika je pa tuđi v tem, da je n. pr. v spermi samo po en kix>mO9om. v .lajćecu pa po dva. Prav ti kromosomi 3O pa nosilci tvarine. ki odloča, katerega arpola bo bodoće bitje. ako bo jaj^ece oplo-jeno. Vedeti moramo še, da v veeh aper-mah ne prevladujejo heterokromooomi z đedno tvarino, ki doloća le ženski spol, kakor tuđi ne le tvarino za moSki spol. Polovica ?ejmen je s previ adu jočo moftko, poloaica pa z žensko tvarino. Enako je rjLzmerje z jajčeci. Ko sperma prodre v jaicece. odloca torej nakljućje. ali so se združili heterokromosoml s prevlađujo^o žensko ali moško tvarino. vz.rnh   svo.č   iasf niatx  gmcnThw ya
POSEBNI   ^"Pl.rVl   NA   VZOOJITEV SPERMTC IN JAJč"ECA
Vendar so nokat era noveiša razlikovanja pokazala, da spajanje izvestnih femen kot faktoriev spola bodo^e^a bitja z jaj-ceci z izvrstnlmi het ero kromosomi ni ^oli silila ino. Dognali so. da vso sperme ne prodirajo enako hitro v iai^eoe in da so ražen teg-a sperme s faktorji za moSki sdoI bolj občtitl^ive za kisline. sem«na s tvarino za ženski spol so pa obćutljivejga za lužila.
MOSKT  NOVOKOTTVčKI
OB^rTL.nVE.1^1 OT> ŽKNSKIH
Dokazano je ttirli. da so mo§ki novoro-jen^ki obftutHivejSi ter da je med njtmi večia u-mri^vost ka^or med dekl^M. V Ju-sr«v»iav!iiod-pade na 100 mo^kih 102.6 žensk v Slovmi-fi'pa ćelo 107.5 *p*j*. MoSklh se rodi ve<* kakor žensk. a iih več umre. Tuđi moških ernbriov ie snlavljenih mnogo ve^ knkor ženskih   (100:63).
Biolozi 5=o odkrili zakonitost faktorjev. ki =!O odlo^ilni za srx>] bodo^eera bitia, ne moreio pa (io^nati ka i ie b'stvo moškega in žpnske^a faktoris. kaj je substanca, ki dolova spol. To je akmmost. kar bo naj-brž ostalo  večno.
V kratkem no\ririar?keTn članku ni mo-pro«ce dovoli wno in precizno reproduci-mti 7r".a.nstverieera predavan ja., ki je trajalo skoraj dve uri in ki 80 fra. poiašnjeva-le številne nadome skioptičrio slike. Ob-ža lova ti je treba, da predavanje ni naoi-sano, kar bi zaslužilo, da bd izšlo v celo-tl — nai"Jx>Iie seveda v p°liu<ineTn prtro-dosloATiem časopisu. — Samo po sebi se razume, da ča*?opi5fno poročilo ne more 12-črpati snovi dovoli in tndi ne tako. kakor bi morda želela javnost ali predavatelj.
SokoSstvo
Sokolski praznik 1. decembra
Poslanica vsem bratskim e€F.issicam za 1. december 1937
Bratjef   Sestre!  Sokolska   mladina!
Tuđi letos — kakor vsa leta doslej od ašcpii narrx!neiia in držen-nega uedinjenia — so se zbrale naše sokohke množice, da reunobno in si'ečano pro*!cnme naš nafvečfi dr/.nvni praznik, ki ga je ju{lo<!oven*ko So-koht\ro proglasilo za svoj praznik že na prvem sokohkem zboru teta 1919 i* \ovem Spdu. Bratsko pozdravi iawo vse vas, kl ste tega dne združeni ob sokolskih prapo-rih po šimi naši domovini, da ponosno di-ienete sr\*oie(*a duha na smelih krilih sokolske Z3vednrK*tj k visok im idealom $lo-vanskega snkolskegn bratstva Eno <mo! Sestre  smo! Bratje smo!
Sai danes zopel posebno iskreno in «/o-boko ćutimo vsi — braiie in sestre, na-rn,lčaf in deca — da smn ena in enotna sokolska rodovina. ki nam vse duše prepa-ja isto rodoljubno ntn-dušenie in ki nam vsa srca utripljefo v eni in isti želji in težnji, da v ^vr.cf/ medsebo'mi povezanosti* nezmagtfivi v svojem idealnem hotenju, s povečanimi napori in z nenmahlU\>o poir-t\-m>alnostjo zopet potapamo zaobfiubo vdanosti in zvestobe sokolski mirti v nesebični službi za čast, slavo tn btaginjo kralja,   naroda  in  domorvine.
Ta zaobliuba. ki še ponavljs leto za letom, ki vedno nove brate in sestre prtvaja
V na,š sokolski kr&g in jih za stalno uvrsča v našo delcrvno sokofsko zajednica^ je tišti tradicionalni spoj vsakega poedinca s sokolsko idejo, ki na runaj izraza našo no-tranjo, duho\mo dozorelost in odtočenost, da hoće vsak sam po svoji svobodni volji in po lastnem preudarku v sokolske vrste, ki jim je delo poziv in užitek, a ki plodo\*e tega dela — dožorevaioče v sokolskih te-lovadnicah — odvafaio v korenine nrav-stidne in telesne rastoče jakosti, odporne
in obrambne mnči narodne s^upnosti in državne celote. Zato nimamo med teboi sla-hičev tn omaht Hvcev. nimamo obupancev in nevemikov, ker so vsi naši napori na-menjeni zma& prmice in resnice Sokolska dana beseda je odmev viteštva in iunet-ifvA. ki naj za jame ta in <Jo naivečiih irtev usposobtta ves na$ narod, da bo vitelki in junaiki ob vsaki priltkt in za vse čaše. Tu-
đi danes se oglas amo s klicem: V ielovact-niče — zbor! Tu klic naj nikoli ne izzveni i   v  praznino!   Ta  klic  nam   bodi  dramilo  in -   budnica,   bodi  glas   mrtvih,  ki  so  padli  na \   bojiščih za našo s\robodo,  in  bodi glas ži-j  vih, ki hočejo s sokolskim vzgojnim delom i   bodoču pokolenja našega rodu in naše zem-•   Ije predahniti in napojiti s sokotskimi vrli-i   nami   in   državi ianskimi   krepostmi!   Hoče-'  mo, moramo naprej! Hoćemo, moramo ži-i  veti   v  svobodi   za  svobodo!   Ne  živeti   v J   brezdelju, v razkošju. v mehkužnosti% v za-|   visti. v klevetah  in v sovraštvu. živeti ho-'  čemo in moramo v trajni, neizčrpni, nepre-'   kinjeni, do skrajne  možnosti povećani de-j   Javnosti,  v   resnicoljubnosti,  pravičnosti   in bratski   Ifubezni.   da   borno  \*redni.   čestiti in borbeni sinovi in ličere svoje Matere do-|  movine, da borno v slo**anski sokolski sku;>-j   nosti     po   svojem     duševnem     in   telesnem zdrav ju   enaki   med  enakimi.  prvi   med  prvi mi!
To naglašamo posebno danes. ko stojimo na pragu dvajsetletnice obstoja naše slavne, krafne in velike kralievine Jugoslavije. Z^odovina naših os\t>bodiInih borb, ki se je iz njih rodila Jugoslavija, nam daje moralno in maieruilno pravico, dd praznu je' mo vsak pni decembej tuđi kot sokolski ; praznik. Brer števifa je borce\% ki so iz-i kr\'&\-eli na boiiščih. da so s srčno krv/o poškropiti zibelko naše skupne domovine. Ti mrhn iunaki so bih naši bratje, rojeni iz tjubečih mater, naših sester. Kri je pod-pisa-la nese ustanovno pi?mo, meč je uda-r:l  nanfe  svoj  neizbrivni žig!
To nć*gfoŠ3rno posebno dane*, ko smo V polnem delu za izvršitev velikih nacrtov sokohke Petrove petle*nxe. ki našemu Mlađemu krntiu pripravlja slavnostno cesto na prettol Niegovega \*etikega očeta lredinife!>a in Njegovega velikega deda O*\'nbod';tetja.
To na&lašamo posebno danes, ko v vseh
naših edinicah vre živahno in plodno đeio% da se dostoinn pripravimo za X. vsesokol-ski zlet 1. 1938 v Pragt, kfer hoćemo pokazati v bratski čes"koslo\raVri zemlji, kaj smo in kakšni smo. In to nagiašamo posebno danes, ko se po
vaem avetu razpletajo rarmere in priltke, ki udarjmjo ob temelje hummnitete in mit-nega soiitj* naroda z narodom, ko se tuđi v naši domovini pojavi ja jo največje protivnosti, zla nagnjenja in kvarne posledi-ce — naglaiamo zato,, da damo izraza svojim doižnoefim in prmvicam, ki se stekajo v težino naie odgovornosti
V prepričan ju, da nam tuđi letošnji državni in sokolski praznik poteče v bratski slogi, v dostojanstvu in v duhu s!o%'anske-ga sokolikega bratstva, bodreč nas k novim naporom in k radostnemu sokolskemu poletu, pošiljamo vsakemv in vsem bratski pozdrav.
Maj živi naš Mladi kralj Peter 1U
Kaj Uvi kraljevski dom in rod!
Xaj živi Jugoslavija!
Saj živi slovansko Sokolstvo!
Zdravo! Savez Sokola  kraljevine Jugoslavije
— Sokolsko društvo Žirovnu-a-Breznica proslavi praznik 1. decembra z notranjo otvo-ritvijo novega v okviru Petrove petletke zsrajeneffa SokoUkega doma in sicer v ne-deljo 5. decembra 3 pricetkom ob 15. t? i^-lovadno akademijo. Otvoritve doma se uie-leži več sokolskih prvakov pod vodstvom na-seua prveiza podstareMne br. E. Ganula. Naš novi dom stoji tik ob železniški pc**taji v Zirovnici. Je to krasna, impozantna stavba, ka je v ponos ne samo nagrnu mlađemu ajjilnemu društvu, temveč vs?j kranjski župi. Dom ie gradil z velikimi žrtvami in nar večjo požxtvovalnoi?tjo, vendar trdno upamo in emo prepričani, da bo tru.1, ki snio ga imeli z suradnjo bogato poplaćala iiaža so-kokka mladina s svojim Helom za kralja in domovino. Na čelu načepa društva stoji naš starosta br. Bizjak ter je največja njegova zaslusra. da naš krasni dom ^toji. Prepričani smo. da se udeleži nače prv? proslave v nađeni novootvorjenem domu nmveoje žte-vilo naših bratov in ©estra. Zdravo!
Tuđi mleko se bo podražilo
Ljubljana.  27.  decembre.
Zadnje čaše eo se na£i kme4ovalci hndo pritoževali nad ceno taleka, ki res ni Kla v nobenem razmerju s cennnrri potr^bščin. ki jih kmet kupuje: Se plahte pa y? seveda razjnerje med pTorhikcij^kinv' g+~>5ki n prodajno oeno. Leto© je pridel-ek krrne ti cer obilen. toda kvalitativno tako slab. <la hi kmet je nujno morala nakupova*i moTnft krmUa. ako bi hoteli zadržati mo'7,nofit krav ca 7-ariostni vi&rni. Ker pa t»e jim to pri dTGertantfh eenah m^eka ni izplačalo. bo za&eli rejo krav mlekark sploh or>nš«vati in pri^eH s pfta.nOCTti živinp. ki ee v za^iniem čas1! bolj rcpl-iča. V leto^nji je^ni je bila na Bejmin po FMenjRkem n-ikur^enib tuđi mnosio krav mleknric m hvoi v T*a5i>o k,ij vise j» polofai tako por^^rik). da je s-oraj oeTož-ena pre^k7+>a prcbivaktva t mleko-n. ako se cen^ nrfeka n^ ^vi^a5° v?aj t-oMVo, da se bo kmetovukean produkcija mleka zonet izip!ača.hL
Zato 90 mlekanpke zadruge 7>đ>u?pne v Zve^i mlekarskih zadrusr. e-klt^irle e 1. de-cemhTom zvišati ćemo mleka povpre^no zn. ?5 par pri litni. oriroma to1:ko. da bo zna-5ala ceu a. mleka poetavlieneca v prolfi-jalno, najman] 1.75 drn. To znafti. <ta Fe bo v bodofle mieVo na đrobno pro^ajnlo po m*Tmanj ^in   2.25.
7La, nedelio je akrVa-no 7fv>rOva'n5e Mle-karske-era dni^va zi lJaMjan^o oko1ir^> fer hodo "po vse \ priliki t\v\\ mesrni in okoV-Skn producent! dklenili primemo 2višf»ii«? oen mleka.
Tudt ^aloee T^f^rh feđVTkov po letos tako n^r.na^e. <\\ se je za BoHČ bat; tv>_ Tn«ji5kaiij8L kakT^nega ie dtAso ni bi^o. Zato ee bodo zvic^le seveda tndi oene mle^nin !r4iie!>ov. kar letne ne bo preh^^n poiav. temveč mo <^ftni vfli poc»?i- da osta-nejo zrifao© cene  tm^io v veljavi
K toma m-? ka} ra-zvee^ilvejmn no-ro^hi Zvev« mlekanskih 7.a<Jmrr pri-TX<rrnnT^.mf>. d^i riomeiii pod^a^it^v mleka Sn m1e«r*nih i^dr1-knv tem hu.ifci i^rec k« š^ro'ke s*lo?e Ihi^-liaTi^kfva nreNva^tva, ker eo se itn.k že rlrtt*?a živfa raiTbie čaise r^dntno rodrrjEiTa in ker e+oVmo na pracn z$m«, Vo je tre^i ffloboko poee^i v ?pt» — P^rfirin ?** Te 5e kai ostalo v njenu Ohrrhntfanje prrf"TvaV*va ee bo tanpi ?e povezalo — na fVirH p+r^^i homo T>* olhpSali na ve1^ zvon ve^ti. knko Pe £TOf»px>da7«ki  po>W-ai bol.?Aa.
Tramvaj moderniziralo
Ljubljana, 27. novembra »ItaJijančki«, pravi jo naši tramvajski uslu^benci vozovom, kupl'enim pred leti v Opatiji. Tramvajska družba je takrat po-ceni kupila ves stari vozni park =n vozove prepeljaLa v Ljubijano. kjer so jih prede-laii in ^daj ž^ dve leti drdrajo po ljubljanskih ulicah. Ti vozovi so bili sicer dobro ohranjeni in so za *ilo ustrezali. V sr*lo-šnem je pa treba reći, da nišo dosti boljci od starih ljubljanskih »Štkatel* in da nam ne delajo posebne časti. To je uvkieLa tuđi tramvajska uprava, ki je sklenila »italijan-čke« modernizirati.
Prvi korak je že storjen. Jutri ali pri-hodnje dni bo namreć prvi modernizirani voz že vozil po ljubljanskih ulicah. Tako imenitno so ga predelali v tramvajski remizi, da ne boste verjeli, da je to bivši »italijanček«. 2e zurmnja oblika je znatno »premenjema, s«j »o ga podalj^aii od 7 kar na 9 metrov, tako da je dolg kakor novi brocUki vozovi. Znotraj ga sicer nišo bi-stveno »premenili in je ostalo toliko se-dežev kakor preje, pač pa sta znatno po-vefiani obe plo*5adi, kjer je zdaj prostora za 10 do 15 stojišč, dočim so se na starem vozu komaj zgnerli Stirje ali per potnikov,
voznlk sam je bil često prav na te^nem. V novem vozu bo poleg 2r> sedežev 24 sto-jišč, torej skupaj prostom za 50 potnikov, v primeru navala jih pui lahko sprejme tuđi 70. Novi voz ima š'evilko »4CW in je ie-po ličan. Nova je tuđi vsa notranja oprema, vsi kovinski predmeti so pa pokroma-ni. da je tramvaj res eleganten. Vozniki bodo z novimi vozovi zadovoljni, saj so zaprti w ne kakor »italijančki«, v katerih zelo vleče od vse»h strani.
Tramvajska uprava bo v svojih dclavni-cah post oporna preuredila vse stare i talijanske vozove, tako da borno imeli čez eno ali dve leti na vseh progah enotne vo/ove in ne tri tipe kakor dozdai. V remizi sto-jita rudi dva tramvaja z napravamt za prt-ljago, ki sta bila tuđi kupljena v Onatiji. Tuđi ta dva čakata na predelavo in hosta zlasti dobro služila za vožnje s kolodvora [ ali pa do Sv. Križa.
Nova kokainska aSera
Ljubljana, 27.  novembra.
^c ni dolgo tejja. ko se je obravnavaki na sodišču in žc prej na policiji a tem ti-hotapstva in sleparij s kokainom, v kateri so igrali glavno vlogo zloglasni Hladnik, Torkar in tovariš i. pa se že odkriva nova aten. Kaže sicer. da je bila prva bolj iv»-irmntična, aaj so si o*3todQvanci ponvagali kar sami tako. da so polovili ndLatere krivce in jih zaprli v ne*.i *]radić x\jl <^ore>nj-skern, hotec dobiti svoj denar na/aj, a tuđi v novi aferi so bili na delu posredoval-ci, ki so sv predstavljali za važne tujec, ćeš. da lahko » pomočjo mamil naklotvijo naivnim irtvam bajna bogasrva. Dr/ni »le-parji so si to pot izbrali žrtve med ljubljanskim:  mesarji  in  trgovci  z  deieie.
Pred tednom dni se je pejavil v Ljubi .Siri i dobro ob'.ečen mož, ki je nave7a! stike z nekim prekupčevnJcem živine in mu na-tve7il, da ima v z^logi večjo kolicmo kokaina, s katerim je mo^oce zaslužiti mnogo denarja V prekmpčevalcu je našel spret-neoj posredovalc-a. ki ie hitro poisk-al dru-2e z;?upnike. pa titdi l;udi. ki so bili pripravljeni kokain odkupiti. S tem »e je pri-čelo prenašanje vrorcev belej^a strupa, sc-stanki po raznih 7akot^ih aostiir.ah in y>t\ i/p3soianje denarja od ljudi, ki bi bili tuđi radi nekai z-a>!uži'i. Na delu so bili po-večini dom ič: Ijudje. dočim ie skrivnocrni tuiec izginil  in  ga ni bilu več  na sprejilcd.
Pozneje so se pa nekateri /hnTi /a svoj denar, in poklicali na pomoč policijo. Detektivi so zaplenili nekaj blaga pri nekem K.. ki na ni vedel. kaj skriva. Med preiska-vo so bili aretirani >e triie posrtdovalci. S tem pa afera še ni končana, ker ^e nišo prijeJi a^avne^a krivca, ki ie kokain dobav-lial. Tuđi še ni ugotovljeno. da-li lire /a r»rav; kokain ali samo za zmes m<»ke in aspirina. Z;ip!enjeno blago bo policija !/-ročila v pregled in analizo car-nskim organom,  nnkur se  bo  preiskava   nadaJjevala.
Z Ježiće
—   Prodavanta   ne   no.   Pr^rl    tednom    ]e Kmeti.iska   tx>«.lnižnica   najavila   predavanje £1.  Frana  Li;»arja >o  ravnaniu z obolelo živinom za jutri ob  15. v Ga^itekem dom ti tih Ježići.   Radi   nenadt.e   zadrž:ino>ti   i».   pre.Li-vatelja je to predavanje preloženo im po7,m»-ie.
—   SokoloTa  knVžnifa  prione voprt *  po-*lovan.i»»ni 5. decembra ob 10. Jv pr »urej^i... in  i2popolnjena,  ločena  v oddelke za odrasle in za mladino.  Knjižničar nakupuje med poslovanjem   printerne  vezane   ijj   bro^-irane knjige.
—   Esperanto  teeaj obiskuje  ža 38 prijateljev esperanLi.  Z neuavadno pridno^jo «*o uce tesja lahkesja meinarodneija jezika. IJri-hodnja   ura   bo  v   [.onadeljek   'J9.  novembra ob   S20.  v  Gasilskem   domu  na   Težici.  Začetnike de 5e sprejema.
Iz Maribora
—   Proslava  1. decembra.   Po soglasnem sklepu zastopnikov oblastevt korpoiacij m. društev na sestanku dne 20. t. m. se moia proslava praznika zedmjenja Une 1. decembra v Mariboru iz\Tšiti  v najlepšem redu in a soueiovanjem vsen. Mariborčanov. No-ben Slovenec in Jugosloven v ivlariboru ne srne  tega  dne   izostati  od  proslav   in   vsi odraaii se morajo pndi*užiti večerni manifestaciji.  Maribor  \x>   s   tem  kakor  vselej tuđi sedaj pokazal zvestobo in udanost svojemu kralju, državi in narodni ideji.  Vse korporacije  in društva naj  k udeležbi pri povorki in manifestaciji povabijo svoje čia-ne  in jim  dajo navodila  glede  zbirnlišća in drugega. Vsa društva naj do torka, 30. t. nu zjutraj pismeno ja\ajo mestnemu žn-panu vsaj  približno število udeležencev  in violočijo dva  svoja   člana,   ki  bi  bila  pripravljena  vršiti rediteljsko službo.  Sesta-nek  doiočenih   rediteljev   bo  v  torek,   30. t- m.   ob   18.   uri   v   mestni   posvetovalnici. Pripra\*imo manifestacijo, ki Lo častna za kralja, Jugrcslavijo in naš lepi Maribor.
—  Poroka V mariborski stolnici sta se v Cetrtek popoldne poročila sodni nameAče-aec   g. Julče   Schjnidt in  gdč. Anica  Uhaix, oba iz Mokronoga. Kot priči sta fungirala sodni  uradnik   g. Edi  Hictaler  za  ženina in   g. Vinko  TJhan  za  nevesto.  Mladoporo-čenca   sta   zavedna   narodnjaka   in   dolgo-letna sokolska delavca. Mlađemu paru želimo obilo sreće!
—  Dobrodeini ples. V četrtek zvečer se je  vršil   sestanek  mariborskih  nacionalnih druStev, na katerem so sklenili, aa priredi Jadranska straža  v Mariboru  1. decembra v Unionu svečan ples. Ker je Čisti dobiček namenjen pomožni akciji,  prireditev toplo priporočamo.
—  Kapetanski izpit  je te  dni položil g. Vlado Bertoncelj, učitelj na dežki meščari-ski soli v Mariboru, čestitamo!
—  »Modra ptica« tuđi v Mariboru? Gle-dališka   uprava  se  pogaja  s  sla\Tio  nisko umetniško   druž-no   .Modra   ptica«   za  en-kratni nastop v Mariboru. Ako bodo poga-janja dovedla do zaključka, se bo vršil nastop po vsem svetu  priznane >Modre ptice    že v najkrajžem času.
—  Kaj vse je mogoče* Po tolikih letih svobodne Jugoslavije je v Marenbergu neki   tanikajšnji  zdra\Tiik  javil  svojo  odsot-nost  v  nemskem  jeziku.  Napis  na  vratih sporoća, da se banovinski zdravnlk nahaja na potr.vanju po Avstriji in Nemčiji. Ker tako postopanje  pač  ni umestnot  so orož-niki   zaclevo   prij^viM.
—  Izzivanje v Slovenjgrađcn. V neki s!o-venjgraSk: Ravarni. kamor zahajajo zlasti Slovenci,  se je te  dni pripetil obžalovanja '.T-edni  dogodek.  V  kavarno  Je  prišla  skupina   nadutih   nemčurjev,   ki   so   izzivalno pričeli   peti   prepovedane   hitlerjanske   pe-smi. ko so slišali, da slovenski fantje pojcjo
slovenske   pesmi.  Izziva!ni   ^hltlerjevci-   so se   ćelo   dejansko    lotili   slovenskih   gostov,
tako da je  morala  posredovati žandarmerija.
—  Vlomilca Iz 2alca aretlrana v Mariboru.   V   neki   gostilni   na   Tržaški   cesti   je policija prijela Fi-anca Železnika in LuJvi-ka Ozimiča.  pri katerih  so na^li 4000 di-narjev   gotovine.  Po  daJjšem  2asliSevanju sta priznala,  da »ta pred  dnevi vlomila  v ^ostilno  Senica  v  žalcu   in  ukradla  kaseto z 12.000 dinarii gotovine. Vlomilca sta bila izročena sodišču.
—  Razprava proti DreverSKovi prelože-na,  VCeraj   se   je  pred  velik m  senatom   v ^Tatibora    zag^ovarjala   37-ietna    posestnica F];?-ah^ta   Pr°vpn<^k  iz Rač zaradi   umora s1 oicera  slaboumncea brata.  Zaradi  zaali-šnnia   novih  pri?   ]"e  bila   razprava   prelo-*cr»a na  17.  decembra.
—  Ustfumvni ob^ni x!»or podružnico 7ve-7«» sro«poHiTii " M^rbiru bo 11. doc. ob 20. i:n v prostnHh Vesne. Članice, vabite se k obilni udeležbi.
__ VLom v Gotpuaki uiicL Pieteklo n*>C
je neznani itorilec vlomil v grstiino Karla Trafenika v Gosposki ulici tn odnesel ka-»eto b 7OOO dirtarji. l'olicij«. >e »torllcu i* na sledu.
HOLKDAR
Danes: Sobota 27. novembra katollćani: Virgil
Jutri: Nedeljvi, 28. novembra katoLčaai: Greg-or III.
DANAfiN'JE PIUBEDITVi:
Kino Matica: 7 zaušnlc
Kino   Ideal:   L,jubexen   maliarad*«
Kino Union:  Samostanski lovec
Kino  Slojfa:  I'rincesa  ostrig
Kino >Io»te: >Bur^theatrr« m StnnHo in Olio : Cigansko đekle^
Kino ^iška: Otrok sreče iShirley Tem ple)
Filozofsko družtvo: predavanje univ. prof. dr. Evgren Spcktorske^a Baden9ka 4ola in sodobna filozofija« ob 18. v minr-raloškern   institutu  na   univerzi
Društvo »Soča«: prtHlavanje prof. Mirka šubica o življenju in tlelu slikarjev-pr\*a-kov, bratov Janezii In Juriju Sublru ob 20.30  pri   >Levu.
^entjakohnko clr<!ališt'e: ^Sketlenjc o^ 20.15  M^stni  don
1*R1RKOIT\T':   V   NF:*.n^lO
Kin«tuat(>KTHJt   isti   sporttl
Aentj;ikobsko ^lttlališiV: ^Skedenjc ab 20.15
Ljubljuiiski Sokol — lutkovno gledaliftč« — r>Kralj Lavrfin« ob 15. v Narodnem domu.
DE/I'RNE  LEKAKNE Dane««   in  jutH:   Mr. Su5nik,   Marijin   trn 5.  Kuralt.  «ospo^*etska cesta  10 in Bohi-nec ded.. Cesta 29. oktobra 31.
.-iddis   Abebit,   r   no\-emt>ru   1937. Gospod  urednik!
Pustimo   Ijubezr.ive   dvoiivke   in   cvilečc psu,   ponoćne  netop:rjv   in   sr;tmežlfh*e   pil pogačice,     ćudne   knmeletmc     in   n.*dle*nc podrepne  muhe, debeloltr/.ne p>.rireine *l<> ne   in   po   umazanih   močvaran    bror^ijt^f nilske  konje,    pustimo  tuđi     kruhoburtki-murne   in   tuk-če   volkove,   d>*mi!ilju\'e   žon glerje   življenja   in   brez/načtijne   tipe.   ne zmnznu   krcuture   w   izumimjov*.'   mtttikc   / rtizSirjenim   ielodcem,    kuturc   živ ali cj    m polljudi je   v zadnjih   treh   tednih   strukot njuk štihkntt nud sitom  v lustnem bon t<> nu  res izbrano  obdelal  ter   «e   danes  pt>»<, vorimo *pod sitom«  rv&rio m pametno!
Oni  dan  sem  na zgodovinski   m-eniji   kt vodi na addis-abebsko trdnhivo, ćul p<>&, vor  stirih   bre/poselnilt  ml^Jcnićev:
—  Zakaj zopet  ne  izbruhne  vojna?  Via čim se po ulicah in čest uh kot  i/gubljen — s praznim žepom in želodcem   Kjer pa /*> niino prosim za službo ah  zaposlitev,  mt pona\'ndi kratko od prćijo, će&tukrttt pu A\ godrnjajo   za    menaj    ali    me    tud opsu je jo kot   w .v i / jive a a   berači,
—  Zakai   vendar   ni   vojne,   ki   bi   zope pobila   ljudi,   kakor   med   svetovno   vojnr da bi mi enknit prišli do kruha in prm*e£. življenja? Sicer po, zttk&t smo sploh nn *v, tu,  ko nas  je  vendar  pre\'eč?  -
—  «Ya/   bo   \*ojna;   nobvne  bkode   ne   bit, ako  tuđi  nas  pobije jo, ker  nuse  fivlienfe ituk   nim:t  nobene  cene.  —
Gospod urednik, kaj menite:
Ali  je gu\x>rila iz  teh  mLtdih  mož poman j kl j i v a at;  nepravilnnvzgo-j a, ki jim ni znala vcepiti poima o spoitrt vanju  in  veličini življenja posameznikn  m celokupne družbe?
Ali sta go**orita iz njih <* b u p n a r e s i g n ac i j a   i n   glad?
A!i so govorile iz njih r a z m e r c. č ,t « in gnev nad onim delom družbe, ki zlo hotno sumniči, kte\*etn in psuje v hrbet vse in vsakogttr, ki ima za današnje čaše nemalo nap&ko, da dostedno mirno .n tre-zno hodi po tem Ijuhem >\»etu i ncupoglji-vo, ravno hrbtenico in brezkompromisnim poštenjem v srcu?
Ker s€W  2c  skoro 40 let čitatelj in  nu ručnik   Vašega  lista,   1'ns,   go,spod   vrednik, in   vse  spostovane   notrudnikc,   ki   vo   »p€xl sitom* dobre volte, s svojimi prijatelji nnj lepše pozdravlja
Etiopsky
Naše gledališČe
DRAMA
Zaćetek  ob 20.  uri
Sobota 27. novembra: Firma Red A
Nedelja, 23. novem.: ob 15. uri: Pimceaka in pastiiček. Izven Mludinska pvcdstava. Znižane cene od 22 din navzdol, ob 20. uri Simkcvi. Izven. Znižane cene od 22 din navzdol.
Ponedeljek.   29.  novcmbia1   Firma.   Red   B.
Torek,  30.  novembra:  za ju to.
OPERA ZaCetek ob 20. uri
Sobota, 27. novembra: ob 15. uri: CavaD* -rta rusticana, Glum&či. Dtjaška predstava po erloboko zniž^nib cenah od 16 din navzdol. Izven. Ob 20. uri: Gostovanje znamenitega ruskoga pl^'laliftća vedre umetnosti Sinje ptice. Izven Cene od 50 din navzdol.
Nedelja 28 novembra: ob 15. uri: Evan-geljnik. Tz\cn. Znižane e?ne od 21 dtn navzdol. Gostovanje g. .T. Gostica. Ob 20.  uri:   Ančka.  Opereta.  Izven.
Ponedeljek.  29.  novembra:   2^.prto.
Torek. TiO. novembra: Gorenjski slavćek. Izven.
Iz Katnnika
—  Prehri^ana tatira je prišla v rokt* kaiw-niSkim   oroinikom.   Že   d^U   ča-a    je   <»r»aial« rodbina  tr^nv*-«   Klo-Tn*>:i?iČa. da   ji  n^kdo Ut
^tanctvanja krađo razn* ppMmolf. Snm je pade! na r-oMrmiioo M. P.. knti*ro so ova-dili orožnikom. Pri hi Ani f>re:**kavi <*o orol-nrki na>li raxno blu^io v vrrnlnosti 2T»0 din in M. P. \f oriznala. <ja ]$ vse 'lkra^leno. 0. Kle:i!eiif\v pa ie t-jidi prijavil. *!a mu je zirvanjkal zlat prstnn vr^len KHK) din. Te tatvine pa navihanka nikako«* ni hotela priznali. Vty*l težo dokazov >c i^ kon^no udala i.i priznala, tla je ukr;i ila ludi prstan. k.a-tpreua je o<ln?>la v ljublisn^lr) ziutavlialni-ro, Kjer jp 7.;mi clvi^nila UK) .lin. '>ro^niki so jo odr>**liali v Liuhlfano in »o na «i»l«v-lialn:ci dvianUi ukrn ' ^ii prstan. Mladoletiio dekle bo  izrodili <^dfiru.
Postani In ustani član ^Vodnikove   družbe!
gfev. TTT^    -   ,___________           _______________________»BCOVBNSKI NARODA »obou, rt. nov^mbr* i9ST.                                                                                        Stran 3
Sokolsko okrevališče
v Kranjski gori
Lep sad ^Petrmre petletfce" ▼ slikoviti Borovški dolini
pri Kroajtfd gori
LJutđjan«k, 27.  novembra
Doalej ao pnxirli le redki glasovi v Jar-rost o zidanju aakolakegti oOcrovališča, o lopom vellkem poelopju v Kranjski gori, ■vprav ga bodo v ne<Seljo 5. decembra že l^ročili njegovemu namenu. Foirtvavabu delavci so delali tiho ter brez samohvale. Nova sokolska ustanova pa zasluži, da % posvetimo vso pozornost ter da opozori-nno na njo tu<M SirSo Javnost.
Ko je scukolstvo napravilo nafirt o svojem intcnzivnem in smotrenecn petletneun .felo-vanju, se je Sokolska matica tuđi od-očila, da bo v okviru Petrove petletke se-2š.viala okre/valiSće. Krasno aemljiSče, ki ■»bscig-a 22.000^, je imela že prej sredi le-■>e Borovike doline v PiAnicl. neposredno r»d Kranjski gori..
ZMati ao zaćeli že lani 1. avigusta (delo pre\-zok> podjetje Rožman) po načrtlh :.oKolSi<ih tehniOnih 9tix>korvnjakov. Stav-n;i je bi]a pred zimo pod streho. Pozinii PC* je dobio prejsužila in letos so bila kon-<Mina vaa druga dela. Poslo-pje je zidano v slosTU, ki je v skladu z okolico; prizemlje je seaadaao s kanuioni, zgtwnje zddovje je rpedno. veodar je pa zid na odsojni straši &e obložen s škodi jami zaradi pad&vin. .Streha je krila s š-ktiljem. Poslopje je eiionadstropno, a ima povsem izviđano in iiobro izolirano podstrcSJe z chvema etažama. Okre«vaJiš6e ima krasno lego sredi proetornega, travnika tik ot> Savi. Na levo in desno se odpira pogled na veličastne planine.
Poalopje je perecej veliko, saj zna&a aa-r:ulana površina olcrog 240 m3 Iranko bi »ik.li, <Ja je to manjci hotel. Zazidana, po-vrSlna je dobro iz rabljen a. Prizemlje, ki .te do Ino nad zemljo, je ra»deljeno v Metne tm matere, shrambo za smuči in kuril-nioo. Naglasiti je treba, da lana okreva-:išče centralno kurjavo. V pritUčju je Jcu-.oinja in ob nji velika jedilniea. za okrog >0 gostov. JedUmica je opremljena, v do-raačem slogu, zato v n$ tuđi kraljuje mo-jročna kmečka peć, fitece »o pa oblo*ene z lesom.
V zgwnjih etažah so flotom 3 eno ali već poste-ltfami.  v  podpstnedju je pa,  sfcuprio  te-
__
iiSče za 60 prenoćevslcev. v »obali je 45 postelj. Okrevaiidoe lahko vzame pod streho  100 goetov.
Okrevalićce bo nudilo svojim gostom veo udobnost kakor letoviSM hole!. V nad-stropjih so ražen sob kapalnice in priti-kliue. OkrevaliSće ima električno razsvet-lja\To, aignaTiTnranjs z zvond kakor v ho-tellh, tekoco topk> in hladno vodo. že iz teh podrotmosti je razvidno, da bo okrevališče lohko nudilo gostom vse udobje. Namenjeno je, predvsem poleti, bolehne-mu, slabotnemu sokolakemu članstvu ter narašćaju in tuđi sicer zdravim članom, ki so pa potrebni oddiha ter bivanja sredi osvežujoče narave in čifitega gorđkega sraka. Poleti bo travnik ob okrevališću nutlil dovolj prostora za gibanje ter igre, Sava v neposredni bMžiiid bo pa vabila k osvežitvi, če že ne h kopanju, ker je v Kranjski gori precej hladna. Toda goste okrevalifcča bodo \iabile tuđi planine nudilo se jtm bo nedteto krasnih sprehodov v okolico in lažjih. pa tuđi težjih titt- na bližnje gorske velikane.
Okrevališče bo pa odp<rto tuđi pozimi, s cimer se njegova vrednost dvigne še mnogo bolj. Kranjska gora je središče zimskeg-a sporta, ođkar je zaslovela Planica. Okolica Kranjske gore ina sneg za smuko, čeprav ga ni nikjer drugje v Sloveniji. Zato bo noiro okrevalićce postalo ned^-omino že v tej zimi pravi sokolski STTLUčarski dom. Pozimi bo namesnjeaio predvsem sokolskom amučarskim tečajni-5<o(m. 2^a napredek smučarstva v sokolstvu j-e novi dom izredrtaga pomema, kar se bo iiedvomno kmalu izkazalo.
Icteja Soko-lsike matice, da sezida sokolsko okrevališče. je lepa In Je zaslužila, da je bil auresrričena v petletnem prograanu sokolskeg-a dela. Zasluži pa tuđi, da bi postala pobuda za podobna dejanja, ki tma-jo trajno vrexinost in  tuđi sociami pomeai.
Ta lepa soikolstka trdnjava, ki bo nofii-la ponosno ime »Petrovo«, bo svečano ot-vorjena, kot rečeno, prihodnjo nedeljo. Zaoetek svečanosti bo ob 11. Po otvoritvi bo ogled okrevatišča. ob 12. pa skupno kosilo.
Nova izvirna opereta „Ančka44
Obcinstvo je demačo operetno noviteto navdušeno
sprejelo
I^jubljajoa, 27. noA-ejnbi^a vko »iTienio so<iiti |po pneicipevajočeu^i r.avdušeaju, s katerim je bila v četrtdk sprojeta, po ponavljanju posameznih pev-t^ih in plesnih točk, po kupih in kožih cvetja, ki so ga prejeniali a^ocja, solisti režiser in diiigent, to»rej po vseh zunanjih. ir^ntzih i^rednega za<U>voljstva. na5e ope-r^tne, zlađti mlade publike^ je ^Ančka« s r.ojo glasbo, z bese^ilogn in predgta\-o dosegla uspeh, ki pon:eni popotao zmago in r,a  bodoOe  dolgo  vr^to  repriz.
Bres; vsiljive reklame je priSla nova iz-virna opereta na oder, toda hrepec^tnje po dol?ti domaći opereti in in zaupanje v mla-
. aesra komponi^ta tehnika Osvalda Dobei-cp   in   ta'vi>to   mJa-de^a   libretista  Saniijana
I ivi :nca, pa še inscenatorja ing. ajrhitekta Sašo Setllarja je nn-poLnilo operno gledali-£ • tako. kakor bi bilo prtčakovati na>-'<>■'• '•}  resno  unietniško  delo.
I*jubezniva tiomačnost in nekaj iavimih doniLslekov, vrsta zahvalnih pevsldh in igralakih ulog, nedostatek že običajne opc-retJie neokusnosti. pretiranosti in cirkuske grotesknosti delajo sAućko« resnično pri-<cupno. Libretist Samec je listvaril naravno, dovolj verjetno,. veselo, originalnih ali zanimivih oeeb bogato dejanje iz slo-vem.ke \"asi Za.boiko\*ja, skladatelj pa je prispeval in lahskah in najiažjih melodi^, ki ?redo prijetno v uho in noge, daje^» so-itstom in zboru ugodnih prilik, da ae odlikuje jo,  posctbej  -pa. še  baletu,  <Ja se tenn-
i    peramemtno razplo&e v ličnih in Toičiuh ko-
'   stimih.
Ir^r. Sedlar je postavil dejanje prav saretno pred ha^o sredi vrta, kjer goje Mjr.e %Trtnice za imeniten parfum; ta hisa 3e z vrtom vred v drugein dtganju zavrti Tia drugo mesto, pa imamo le s pomočjo dveh ogrraj zopet norvo prizorisoe; a v tret. jem dejanju smo za železnižko postajo, in vrtna niša s'».oji na desni ter gledamo brez posebnih novih stroSkov za opremo zopet novx> prikupno tretjo prizorisće, čisto na^ že. domaće. Zares, ing. Sedlar je oprecnil oder zelo praktično, zelo lepo in tuđi ze-l'-> x>oceiii.
Libretistu kakor komponistu )e bUavzcr stara, solidna opereta, ki i« na zaključku tirugega dejanja dramatično zaoštri do tragike, a se v zadnjem dejanju srečno fazplele ter prinese kaa* stirt srečne pare. Lutanje v stratosfero, letalo, ki pristane z ^tvema profesorjesna sredi vaši, da. odleti Ba koncu z dvema. miaddjnA ^>Ivl^A'n/'-#i7mt ćočjun oetaneta na amnljl t*&*x> đm zkh
1 va P^ra, to letanije je pa*C že viž^k aktualne soiobnosti-
V ostalean nastopajo naši gasilci, Županja z agilnim zenstvom, najboljša. zares komična oseba fotografa Vinte, ob njem ruska, profesorska letalca. zabukovski župan in posebno o-riginaini inspektor Smola, ki dajo našemu Pečku priliko, da se razživlja v novi, efektni, re» zabavni vlo-gi. Je pa poleg Ančke. reeohjtne, a tudl toplo priljudne upraviteljice rosnih nasa-dov, še tjoje mičnih sladkih punčk: novinarka. Lili, baleteza Fl£i in naturna, zato posebno simpatična kuharica in groapodi-nja Polonca. Vse (ieianje se vrti okoli Petra, dirtCciorjevega sina tvrdite za parfum vJa&mm«. Ljubi Anoko, a ima raz-me*rje z baleteze Fifi; v stopi kot delavec v vitnarst\x>, da more osvajati Ančko. In-Spektor Smela ga »kuša rediti is Anfikinih mrež s pomočjo baleteze. toda končno se Fifi odloći za enega. a Lili za drugega stratosfamika, Vinta se po<ročd s Polono, a Ptter se bo oieaiil z Ančko.
Ako bi libretiart. skraj^al nelcatere dolži-no proze v drugem in zlasti v tretjem <lejanjoi (Vintovo golgotraino govaričenje) in ako bi proza tekla giadkeje, bi opereti koristilo, tesmbolj, ker trpi deJo vobče ?a-radi nekaterih raztoglosti.
Godba je izrazito eklektiftna, prijetno znana ali mednarodso sodobaa, ritmično Xxsrtra, mestoma črpan-a iz ljudske pesml. Posebno uda4mo je ucdnkoval koaicern. dru-dega dejanja fo&Iorno zajeti balet. Prav dobre to&ke sx> taikoj l. duet (Ribićeva-Gorski), 2. duet (Potičerva-Zupan) t ki se je ponavljaj. 3. duet (Smrkoljeva-Peček) tn finale z rnaršeni vsega ansaiTibla. Vso to v 1. dejanju, ki je najboljše.
V 2. deijanju je izvrstna podoknica s kl-taro (Župan), tercet (Soaarkoljeva. Rus in Freliii), kuplrt >Requiescat in pace< (Župan), žal, brez dodatkov. tarcet (Janlje-\-a. Rus in Prelih). duet (PoliČcva-Zupai) in končno posebno posrečeni zakijručni ples.
Režiser O- ft«**t in dirigent D. zebre sta imela radost, da je publika njuno delo priznala toplo in iskreno. Orkester z instrumentacijo Z. Bradica je bil prav dober, le mestoma preglasen. balet prav priđen in zbora z vnemo in ži^^ahnostjo za. uspeh dela.
Tako smo s prvencem dveh najmlajših naših avtorjev lahfko zadovoljni in urpamo, da bo prlnesel čimveč ponavljanj v polnili Mttrti                                                  Ft. G.    |
Kran]čey „Skedenj" pri šentjakobčanih
Ljubljana, 27. novembra. Drevi in jutri bodo đa Seotj^kobokem gledali^kezn odru v Mestnem domu oprizo-rili tevimo komedijo .Tožeta Kranjca mSke-denj«. Zanimivo je, da to Kranjčevo delo m bilo uprlzorjeno kot fcratna pred^av« t Nđrocteem gledali^u, tcmveč v Mcstnam gledali^ču ▼ Pruju. Vicr je komedija do4d-ve!a krason uspeh. Occna tega KratiJčcrG-ga de-la je bila odlična. Kritikt so xnora priznali, da je Kranic močna Timctniska osebnos? in i/reden dramatski Mlcnt. <^e-prav je >c mlad, ve^dar je enoma »odbva vseh krrtikov. da je Krjnjc žc mojster so-dobne slover^kc komedije, lci mu nobeneda druoeca sodobnika tic moremo cnakovrcdno postaviti  6b  stran.
V  »Skednju*  ic Kranjc prikazal življenje brezdomcev in   j/koreninjencev. nnslikal  je dna današnjih dni. v katerem se bijcjo /a
svoje nove ideje in nova stremljenja mladi Ijudje, ki jih je družba nekako raločila in tzobčila, ker nosijo v svojih s.rcih in v svojih glavah socislnc in umetniške ter kulturne vrednote, katerih sodobnost ne prizna va.
Jože Kranjc je začel svojo literarno pot kot novelist. Poscgel je tak oj v socialno problemaMko današnjega časr.. Kmalu se je pa našel v dramatiki, in sicer v komediji. Doslej so izšla njegova dela »Katakombe. »Direktor Čampa« i:: »»Detektiv Meglac V rokopisu sta še komediji »Skc-denj«, »KartoteJca grehov« in »Revolucija v kleti«. Za!ožba »Našega dneva« pa je pravkar izdala njegov mladinski roman »Noč«.
O postanku »Skednjaa. ćio-ar vlogc bodo drevi interpretirali najboljši igralci Sent-jakobskega odra. se je avtor sam izjavi! takole:
— Sam sem spoznal katakombe in sked-nje, ko sem opravi jal kul^jrno delo med delavstvorn. Kot studentu se mi je veckrat pripetilo, da sem bil na cesti brez denarja, pa sem šel v tjoste k brezdomcem v šupe in kozolce. Ob takih prilikah sem siklcnil, da bom njih življenje popisal v novelah in dramah.
V  na^ih tesnih razmerah ima človek vtis, da smo narod brez svoje volje. Edino, kar nas dviga in kar nai*. }e v oporo, je umet-nost. Zato je moj »Skedenj« nekakšna apoteoza  umetnosti.  Kljub  razmeram je  dolž-nost slehemega  od  nas,   da  po svoji moći pomaka \*sak n-a svoj način resnicd in pravici do zmage  Pahor je moral š-tiri leta caka ti da sa prišli na oder Narodnega iilcdališCa njegovi   »Viničarji«.   Pravijo, da  je   Krefto-va   »Velika   pimtarijai bila   i/.ločena  iz  re-pertoarja   in   pravijo   ćelo,  da  bo   moralo tuđi Cankarjevo »Pohujšanje« počakati, da se   bodo   vremena   zjasnila.   čeprav   je   b;io najavljeno za  to sezono. Spričo  takih  mz-mer    moramo    biti    Sentjakobskemu    odru hvaležni, da je prevzeio naše del kulturne naloge, ki jo naše gledališče, kakor vse kaže, ne more več vršiti.
Klarinetist
Kocijančič
Ljubljana, 'li. novembra, Tttdi t^ffa mltuiepa, Tiai'arjtnec^a umetaka bo novinanski konc-ert predstavi! n^i^i javnosti. L#eonard Kocijanč-:^ je fc Šk^dnja pri Tr^tu, kjer e-o doma epretni ribići in dobri godci. Za Rt>iK>j ima leta te>meijit€ia. 6-t.udija m velikih naforov tjvitoe vclje in visofcegu ume-tnii^eea ^tremljenja. Prvo ^olo sta nvu dala med na^imi Primorci »t^oA-no znana 2^iifitT<nei'ka, pokojni Jo-srp Fleiro in u5it«lj Ivan Git>ec. Na poila*ri t« dobre «*> le 6i je pot em &im z CKrromp^> voljo ustva-rU preflenetljivo tehniko, kxteno eo laskavo ocenili mnojri odlični frlaeb^niki. \" Tretu ,fe že aaetopal pod možmi eve»tovne?ra #tlo-vesa, v treh me««cih, kar je v Lju-bljani. pa je naštuniral že ćelo vreto težkih in naj:ež-jih skladb za 6amostojn© kan<^erLiie na*tope.
U spremi je van ja godbe frlaetbene^a društva »SIo-jc« bo na novinaicJ-iem kon^Tertu zatsTal konce rtno fantazix> ^a k^rmet-eolo. Prepričani smo. da bo eprejet s sirapatijami, kakršru'   zasluzi   njeffor:i  na-darjenost.
Živilski trg
LJRibljana. 27. aovembaia, Daueti je že kupova! tuđi Miklavž na mm. Ziin-roal se je 6eve*h s.:iik) z;i eailje. Xa-prcjitaj je bi'o n*»Dnva<In«o mnojo ja'ol** za-ra*di iniklavf.evtvke sezone kakor vsako lc-to pred Mi-Viavžem. Letos je pa sadj-i Še nokoliko veo zara*li d«:J.»r» Istine in ker tra TDno^ri kmet je nieo mojrli pm Tati za. izvoz. NeksiTeri mnovo uiejo, da g^ hodo ji-iH>lka n-rihfvlnjp tcdrKk pod raž Ma. Zrta.i fo na-mi.'ziia. sortirana in zdrava, na stainem sadnem triru po»vp<rečno po 1 din kc. Si kni^čkciii salnem trgru ?<"» i>'odaja!i dane«? nekoliko lej>ša zini^ka ;a.K>!ka. vo^*erikf», kosma-e**, mošaneke in kan.ntke po 3.5 An 4 din k2". Pilo je tu« I i nekij ananasa, ki fie T^vjavi re<3ko na na^em trru, po 4 din kp. Moi u voženim sad jem moramo om^niti kot i« F^hnost poi-^mo vnp*-<i poniaran"-. oedri: rKusame/ni ko.^i tebtajo *\o 60 dkc. C"? h: ctdii ne 1»il« tako debele, bi l>n=i nn ^«n*ij povseni rrniobne r-itronam. Prr>d ij.*»V» ji?i po 4 din kon ?adež rna pTefei ^ladkr* me«•>. ki c-!i<iaj-i posebni) sr^nato. a Wlr<l-» ielro. N'avadoih noaiara'-«*- je še nialn n» trrti. Proda ja jo 6« frori^ki maroui po 1'2 din k_r. 1   med   -i označim   posebnoetmi   zaslužijo   fo-
rStrah pred staranjem..
ELI DA
KREMA
IDEAL
Že v časih polnih sreće se po-         i
javlja kot senca strah pred pre-         I
ranim staranjem. Vprašate se:         I
kaj se lemu res ni moči izogniti?         I
Kdor začne pravočasno s pro-         I
vilno  nego, si bo  ohranil ve-         I
dno  čisto   in   brezhibno   poft.         I
Eli da    krema   IDEAL,   ta         I
suha dnevna  krema, pomaga        I
kot   nobena druge. Radi vse-        I
bine   hamamelisa   poživlja   in        1
obnavlja kožo,odstranjuje male       M
gubice in nečistoto polti. Koža      m
v    ostane mlada — ostane lepa I    B
rornoer ne^.i^. ki jih pi'odajaio po 6 din kilogram.
ZelfMijadui rr-z je založen tuđi 7. uvoieno cveta^o i7, DaJroaeije ra I-alrje. Prodajujo jo po 6 do 8 din ksr. 7An\ uva/a.So tuli ffo-riški n\dU\ ki je j»-> U »lin k^. Domač« ze-ieajave je na ni iro še v-»'h vr^*. Ce-ne &e nieo  MtJfvcno  spiemeniie.
Največja disuriiija vlada na i erutn"nskora trjjn. Napcvedtujejo, da «*M lt<"* ° ja-xa, ki tio že wiaj i^redno dra^ra ^c p;vlra.'/.ila pred praznikL Z-Iaj jih prolaji+jn ><.' K» t.^"> din kos ali pa' t>o 2.75 din. lt»jwi. Z:\ 10 iin jih dohite  11   k'»sov.
Dant^? > Mio Đa^M-adaj na <!e^e',n nekoliko manj krom-pirja zaradi mraza. Gorenj-ski kpomrćr i«"1 po 90 ?>ar kc. Cc Ik> mrai trajal *al] časa. ne l»o veO naproihij krotn-pirja na debelo, kar ?e ^ kmalu f-ornalo ve^ ali manj pri cenah v mvlroi-ni prodaji.
Kako gojimo cvetlace pozimi
Ljutoljaina, ž". novembra IVhI »em naslovom — boljši bi bil >t>pdoš-no o cvetlK-arttvu* — e:c faiobdili v če-trtek j>oio^:io n iDoieni pr*M iva^ju. K^.r to vrin>ene v tem r'O2x>cilu nekatere aetoč-oosti, ga, popravljam. Cv^tlic ne vajaijemo preii jutrnim 6ii>lm--em% tetiwe^ s&mo na južni strani po-Ieti poko&ito ^olnčnih žarkov v opoldan&kih urab. V Ion5ke ne n<ati<.*amo iagovin^ in šote v to evrho, temveć jih vložimo v zabojčike ^n \TneFnic jrtn^tore napolTunio z jelovo za^ovino ali >c bo^šo 6 Soto. Lonćkov ne mori ino f«o vit»ok< 6 ti, tenrveč v frorenjeaai premoru, Potaknjcnoe, (ne podteknjence) p^'s^dii'mo v !nhko zemljo, ka-teri. kakor vsaki 'Irusri. prim^&amo do eno »eetino peeka, t>«j rudi ^ peee>k. Kadar se počlužiijtUtO dveh lonokov. enega veČjegra. dru2?e<ra za polovico m^nj>ega, postavimo majijižeca z začepijcao luknji'"O v firedlno večjeg^ tako, <ia eta irorenjci roba v igt.i vidini. Ker je manj^ lon-Č^k kra-j-§i, ga podložimo z dremažo in 7. zeruljo. Pra^ein r>rt«tor med lonćkoma ikolol>ar) 2a.-polaimo z zemljo in po^uiimo potaknjeD-cc vanjo pa?e<\ da >e 5fxxinji konci po* taknjencev ne <lot5kajo lončnh eteo. Snmo kraljeve betoni je pomnožiijenm /. li^ti *s-ko, da potaknemo pecelj v zemljo ta.ko tHo-bako, da leža list na 7einlji.
Rast pospeMnio, ako prerežemo žilk-e tik pred rao. krajan jem. Te betronije pomnožu-jenio tuđi z d-eli lifctov. I^čtte jrlokr-inij in eheverij pa posadimo ta-ko. da e*o>c rokoa^i ter jih ne narezuj-emo. Na srebrj&vste ka-kteje cepdmo najraje listnate in kro^!a?-te. Srednje teiko zejnlp pripravimo, aio zrne-^aitio polovi»io laiike in polovico tei-^ zen^-lje, ali pa ako zme^amo travničko aH kom-^iootno £ huntozno, ne pft^ feakor stoj; v poročihi. da dodatno lahki zemlji pe*vek. Ne pre&ajamo ^«eb cvetlic v lahko zemljo, temveč le obo'ele. Kako zemljo ljubijo ri.z-ne vre»te c\-etlicH dolo^amo na eplo^no po obliki koren in. Oce 7 kfo\Tt:ini korenma-mi. sadimo v iahko zeoriljo; one t> &rfi:ti-}c-debelimi v srt^dnje težko, tzvzem^i najrelj-ne, ki ))uf>ijo +e6ko. 0*1 aL© z debeHm; kore t>ma(mi (l^alnve, c>bnilnicevi pa v težko. -fVko pa iSebubiice 6iLt»o zaradi ranefra cve-tenja y»O7::mi. jim volimo lahko zemljo. V to t;\"rbo jih poradimo v lon^k** proti konci fceptemlira ali v "zaeetk.ii oktobra tako gk>-lK>ko, ''la jrleda eamo konlca čeb'ilVe iz. zemlje. Tn.kn pripravljane Inučk«* jx>"favl-mo na v-roi v jarek in >ih nrt«i.;enio z xtm-ljo 10 cm v'poko. T*ihko jih pa tudJ r»rp-neš-^mo v kkr ali kak diuz ne pretope! prostor in iih sakrijemo, dn so v tenii. Pri t-eh mor.-uno skrbe*i za stalno vlatr^. Ko odž^nojo kak_;h T» «lo 8 cm do'tr*1 lipfe. jih prone^emo v ^ol»o. kjer pa otitanr}') >o kak tfden dni pokrije, dokler ne znpr/imo yw* • eJ^el-ofi-ti ob V7.no»ž>u ltetov od^anjaio^i r-vr*-ni n::«tavek.
V v(vl: s^i'imo <»-.! d^^»*n^»ra dn-lje le \c-jipp raznih l**r>ot:rnih ermov. r»a tu-.li ko-*r*:f3*te'ja sd^-nr-a drevja v temi. d^k^e-r ?e ne razrv^t^k*. Veii«* vr*nic pi nf» Filimo v vrvli. tcmvfr !e*o pr^i rx>?"*pnc v I^rf-'-ce na rinnrni leri Vi?r:*vnlm potom. t. i h f^-niena vz^rnjcue ovctl^-e lononlre >-> r.avadno "zprevržc^ v manj vre«ln»\ ne pa po umtt-nem raTrr* oderan ju e potaknjenci, prebenl-
cami. nae^avki itd. Rajen t&ga mnetno ra»-nuvožene cveto buji.ej^, kar n.iin kaiejo ilLbti peLa^opije, ▼tvbene, rožića^U; vijo-Ik-^j, m&čehe itd.                                •      S,
Nov Sokolski dom
Ljubljana.   27.  novembri.
Ob Šviibičevi ulici v Trnovem, tam, kjsr je nekoč stala stara avstritsk* dragr>n^Ua vojašnica oziromn njer.a jahalmca, so so pričeli dvigari iz tal temelji bodoČe^ja So-kol^kc^a doma kralja Aleksandra I. Zedi-nitclja. To j»nezdo si bo zvil Sokol Ljut>-Jjana II, ki \-prav letos proslavlja 30-letnl-co svojega obstoja. Tiho in neopaženo, a 7dto s tem večjo vKtrajno&tjo so prčeli Sokoli gra-diti svoje svetišče, namenjeoo te-lesni in duševni vzgoji prebivalstva rta jugu Ljubljane. Prav ta ded me«ta je bil zapostavljen in zanemarjen in naravnost živa potreba je tam zaraditi dom. pod čigar okriljem »e zbira naža mladina, si krepi telo in bistri duha.
Sokol II je izdelal podroben na^rt. i« 1«-terega je ra/vidno, da bo dom zgrajen v etapab. Zdaj grade veliko in malo tolcvad-nico,. ki bosta uko urejeni da botta uMre-zali sodobnim zahtevam modtrne gimnastike in teleane kulture. Poleti bodo potem uredili tuđi lettio telovadi^e, ki naj bo zbirališče mladine in bodoćega mlađega po* kolenja.
Z-a gradnjo ima dnidtvo zbranega ie> mnogo matcriala za surovo stavbo, tocU za notranjo opremo telovadnic in doma mu primanjkuje sredstev. 2^ato je uprava po-Jcrenila akcijo za zbiranjc prispevkov za bodoći sudski dom. \f zvc/i s tem apelira na sokoL»ko članstvo in vso napredao ja\~no&t. naj i danli priskoči društvu na |X)moč in naj podpre nj&gove tein je. Z^rrd-ba sokolskega doina kralja Aleksandra. 1. Zetiinitelja v Trnovem naj bo sipomci ik bl^gopokolnemu kralju. Podprite nesebično delo in gradbeno akcijo Sokola II v Trr.o-vem!
Iz šoštanja
-     Živahno delovaiije   Sokola.  Z  lianto-pajočimi  zimskimi  večeri   je  oživela   tuđi dvorana Sokolskega dorna. Poleg fitevlluUi rednih  telovadnih večerov  in ur  vseh tc'o-vadnlh \-rst pripravlja na£e društvo za biii-nje dni već lepih prireditev. Dramatski c*l-sek  Studira  kar dve  igTi  v  režiji   Rob'n-Sćaka   štiridejanko   >Vzrok«,   v   Vala-nd<.»'i relitji pa tridejanko iMrak«. V torek zve-čer bo  v Sokolskem  domu  v  proslavo  1, decembra slavnostna akademija. Akadcriii-je    šožtanjskega    Sokola    prejšnjih let ?-o vedno  nudile odlične gimnastične  produkcije.  Tuđi  torkeva bo imela bogat spoic-d: ćlani nastopijo na bradiji, konju in z jckJe-nim   konjem.   Nara£čaj   bo   predvajal   već ritmičnih   nastopov.   prav   tako   ostali   od-delki.   Nedavno  je   bila   ustanovljena   novu telovadna vrsta- — starin!  Neutrudno ho-dijo k telovadbl. Se na orotlju so mojstri. Vrsto vadi Karba.
—  Pozai-.  V četrtek okrog 7.  zvečer je zažarel na polju pri Druimirju velik og .nj. Gorela je moderno zgrajena Acnianova su-Silnica,   Gasilci   so   bili   takoj   pri   gori?.ću in skušali ao omejiti požar. K si eCi je Btz\9. sušiuiica   osamljena  na  polju  in   oddaljeiia od drugih ^radb, sicer bi pri  precej noft« nem većernem vetru požar zahtevaJ Se voč žrtev. K&ko je ogenj nastal, &e ni ugotov-]jeno, V peči sušilnice te dni ni nihčc kuril in je vsaka slučajna nesreća skoraj Izklju-čena. Vse kaže, da je bil ogenj podtaknjen. Ražen  stavbe  je  zgrorelo  tuđi  nekaj   poljskih pridelkov in orodja ter ves hmelj nekoga   šoštanjskega   posestnika  v   približni vrednosti din 15.000. škoda je po vsem tem velika, čujemo pa, da jo zavarovalnina no bo krila.
—  StrelnkOi tekem celjske sokolske župe se ie udeležil tuđi tukajSnji Sokol. Kot ekipa je đosegel  drugo mesto,  med  po?ta-inezniki pa Karba tret je in Sk>m8ek peto mesto   Čestitamo!
—  Osebna vest. Nastavljen je kot učitelj v   Skrilju  pri  Kočovju   g. Joco  S1om£ek  !z ftrštanja. Sokol je svojemu variitelju in bivšemu   načelniku   prlredil   lepo   odhođn^co. 2elimo mu najveC  zadovoljstva na prvem alužlMOsm niMta.
Stran 4_______________________                                           »slovenski  narod«, sobota, 27. novembra i*8T.                                                     ,                          Stev. 272
ŽA MlKLAVžA
;r;,           nudlnUido6,decembra veliko   ~      :.%?
>          ma^littb blaga ln os tanko v
po  lzrediio  nizkih  cenah V
OMFVMF VF^TI l^ JE*  v i^iJE*     v i^r€9 JI JI
—  Skupština  mladine JNS.     V  nedeljo ?8. t. ni.   se   bcdo   vršJe   sledet'e   učtanovne skupštine    krajevnih    org-anizacij    mladine JIn'S:   V   Sodražioi   ob   11.   uri   dopoldne   v gostilr.i gr. Mikulič. V Ribnici ob 2.  uri  po-poldne  v  dvorani   pri   ^Cenetu?,   Na  obeh skapšćinah   bosta   govorila   £. narodni   po-slanec   Milan   Mravlje   in   g\ inž. lože   Rus. V Med vodah ob  nol 9.  uri dopoldne v go-stilni Legastija. Govorila bosta delegat ba-novinskega odbora O.TNS  in g. n:v rodni po-skim'C Albin Koman. V žirovnici ob 10. uri dopoldne v restavrnciji Ozv^fd. Tuđi na tej Fkupšćini bodo navzoči delegati iz Ljubljane.   Vabimo   vso   jugoslovensko   nacionalno mladino   in   miadc   može,   da   se  udelcžijo teh skupžčin in s tem prlđmžijo močnemu in resnemu ml^dinskemu pokretu.
—   Fronnn-iia.   Nm   IjuMiaufVi   univerzi   bo-*Ma v torek  promovirana za doklorjn  prava Cir.  .l.iii  Branko   iz  lfrastnik.i   in   S'rehovoe Stanko   '7.   K;fnire.   <*Vstitanio!
—   Iz   driaviie sluile.  V   viJjr> skupino &o TKMnakni^ni   polici i^ki      stražniki   zv:»mčniki pri upravi  policije \   Ljubljani   han Na rat, Anton  louor^lr in »lako^ S^nie.
—    Tz    banovinske   -hižhe.    Za    banovinske knj^ovodje   pri   banski   upravi   v    Li»ii>ljani &o imenovani banovin- ki pomoini knjigov>d-it   Bernard  Cok. Josko  FerftnMč  in   Viktor Kokalj; za bovinsfcejia arliivckesa ura-lnika
pvl har:»>ki upravi je Imenovan urauniik' pri-pra\ni:k   Fonumk   MafrMč.   V   vis.jo  skupino   je
pomakuien banov ::»el;i služiteli !>ri zavodu ia slr|K) d?ro v KoiVvju Alojzij Prnt'sn; pre-
me^Ceii *|e na In^tno vroSnjo umđ.-ijški pripravnik banovinske bolnice v ?lovenj»>radfu <ir. \\an Pinlari? v Kinovinsko bolnico v Ce-Iju._____________________________________
Kia.^en  muzika:i«>en ^la*rer
PRINCFSA OSTRIG
(AuMen UHi)
V glavnih  viogah:   Hciman   Thimi«. Theo Lin^en.  Oskar Šimi. Gusti   \Volf,  Harald
Paulsen
Jutri ob 10.30 izredna predstava  po znižanih  cenah.
Nainovejše oJkrilje ljr.bavuo dvojice
Litian Harvey — \\l\iy Prir.sch
v  duhoviti  In   zabavni   komediji
7     Z A O 8 N I C
Jutri ob 10.30 izredna predstava po /.niža nih  cenah
F r e ni i e r a Filni   prekrasnih   prirodnih   slik
SAMOSTANSKI  LOVEC
po   znamenitem   romanu   Ludvika   G^ngrho-  ! feria    —    pisatelja   znanega    dela   »Grad  |
Hubertus*..
V   nedeljo ob   10.?>Q  po  znižanih  cenah od Din 2.50 dalje
Predstave  danes  ob   16,   li* 15  in  21 15  uri Predstave jutri ob 15.,  17.,  19.  in 21. uri
—    Proslava    n;«5e^a    narodnoga    pruznika t   l'ragi.  Tuđi  k-.os  proslavi   Prapa  nuš  na-ro^ini    praznik    \.   <ie"ein^ra   t*   slavnostnim koncertom   v   j>nietanovi   *lvorani   mestn?^a magi-trala.   Pokrovi'.el^tvo  na.d   proslavo   je : prevzel  pre7.;<Jf.it dr.  Bene5. Kot sUvnostna  \ govornika   na? topi ta   pred^edoiU  na^e  narodne fekupščin«?  Stovari  Cirić   in  pražki župau ter  preJsetiniV  CJ  li^e  dr.  Paler Zenkl. Na koncertu i>o»;tfl ^odelovala Ce»ka filharmonija in riani»\i  naronlnejia Ljiedali^a Mila Ko-
0OV;i
JF^OTOAMATERJIS j
■   KVALITETNA AMATERSKA DEL A   I
■   V   SPECIJALNI   FOTOTRGOVIM   R
I JANKO POGAČNIK I
■               rVRSEVA CKSTA 20.             g
—    MiMjiiurod;«:)    £«'U'*nij.ka    k«iiler^m-a    v Zastrcbu.  V  <*etrtek  s- je  pričeta v Zasrelni m^inarodna konferenca o direktnih vationih v  crlavni   Uirteitifni   sezoni   iz   C'eJko^ova'-k«11 preko  Madžarske  i3   \i  Avfitrije  do  Su5aka in  Splita   ler   uazaj.  Na   konfer^nci,   ki  se   je včeraf  nadaljevaia.  sodeliij^• polejj  pon:^*ni-ka <iirpiktorja taijretžke direkcije V3>e viSjih ura Inikov   ter   zastopniki   avetrijskih,   mad-i^r.-kih  in Če5ko6lcvflških železnic, dalje za-^'ojmlki   jadranske   in   zptsk^»   plovidbe,   po-luorvlciTi  oblasti.  mednaroJne dr.ižbe 7.;i t^pal-iv    n  res*avrapij*4ke vacro*ie, ofifi'^hiesra tu-r'^ti^neia u rada na Disiiaju, iiaSeaa promel-neca   mintst.'etva.   Putnika   in   za^rebskeja turisri?ne2a  ura-la.   Ze  prvi  Han **e je  pokn-7j1o.   da   bo   dosez-on   v   v»*»li   obra vna van ih vpra>aijih  sfK>raziMn.
—   Badiiski  na«-ofiiiki  v Jugoslaviji. Lelo-j ?e   |e  Slavilo  ivdijfckil)   naročnikov   v   Jutzo-slavili   po-   ',io   Zr>(.vQ Stevilo  ?e  ni   /,iian«A k^r  §e  nis«o   znani   vsi   polatk?    Upašlevaioe podatke  2   dne   1.  januarja   19"7.   labko   ra-iunamo. Ja bo  1. Januarja 1938   v  naši državi nad 100.000  rađijekih  naro&iikov. Za-Ce&om lekočega leta Jih je bilo 95.962, od
tfb v obinorju I.juMjime 13.7H1, v o^moi-ju Zagr^ha 21.275. Hcc»ijra<ia lo.<>>7. Nt»ve-^a Sada 29.5.*>i5, Sarajeva 4.077, SKopija 5.208. Sf>iitu 3^28 iii Cetiija 1337. Radij^ki naroe-niki r^ PB/.Jolj -ui tako. da jih spala i<v\ Leo^raj«ko postajo »IO.(.KJO, poj Zagreb o*:rog ^0.000,   dri'ui   pa   po i   T.;ubl.U?:io.
Blasnikova ^VeliHa Pratikau za 1. 1938.
je tzšia in se razpošilja za ceno din 5.-- za vsak Komad. Naročila na tiskamo J. 31as-ni]\u ncj.sl., Ljubljana, Breg št. 10-12 in se dobi tuđi trgovinah. To je najbolj priljubljen in najbolj i'azMrjen slovenski ijud-ski  koledar ze od cekdaj.
—   Službe   v   oh<*i    bolnici    v    Ljubljani.
Uprava bolnice dan za dnem dobiva razne prešnje s priporoćili za sprejem v službo. Ker so vsa mesta zavedena, odločno od-svetujemo nadaljno vlaganje prošenj. ker ii":iajo prosilci s tem samo nepotrebne stro-žke. će se bo v prihodnje i^pra^nilo kako mesto. ga bo uprava bolnice ob navedbi pojrojev razpi^ala v clnevnem Casopisir*.
ZL>RA\ Nlii
Dr, MAHČIČ VIKTOR
preseli svojo urtlinacijo s 1. decembrom V   svojo   vilo   onKrnj   žel«-zni^ke*^a   podvoza.
JfiSFAlCE.  Kit AMA   l*KTKA  CESTA   1!
—    Ot>oriiev   f*lsl«»   ?>t.   > Hl —.Icpfrca.   Uue
;>»'. .iovrinbra ni> 7 uri ise iz.rooi javnenui prometu nKVtlernizirani cestni odsek ^t. \ id —I^iierca t?r s tem v^a .irxđ\Tia cf^sla Ljub-r:i>-:i!»--Kr:»ui. i'porabniki i'eAte se opozar-jn]o na prometne preiipise. zlasti srlede vožnji* fK> desni strani Cf-^te. VTsak pre^lop^k ces?tno-poluij>keifa re<hi ler uredbe o zaSM-ti javnih te>' ta vsnu^-ti promela na njih .-.i:.                   ' i r-»/ij-< kr\7novan.
—   .^vtoniati^na   tpJefon'ika   centrala,   na Stiia*5ii-    Po^tni    minist- r    ie   odobril    pri-
pravliahia <ie!a za otvoritev avtomatične tek*fonske centrale za SuAalc in okolico. Vvla se prićno v kratkem in krediti so že odobreni.
—   Prihodnj«    tiongrres     trg-o\ceA-     bo     v Ljubljani.   V   Novoj)i   Sa-iu   je   bila   te   dni 5?eja    centrale    jugoslavenskih    trmovskih združenj,    na    kateri   se   je    ob-ravnavalo vpra^anje   veleblagovrie.   Trgovci   s?o   nesia-d«jvolji;i z u^eciiti'ijo to^n  vprašviii^a  in za-htevajo v  i-esoluciji. na i  se  zaščitijo  interesi  naše  trgovine  na  drobr.o.  Zlasti  prc-testirajo   trgovci   proti   favoriziranju   tu jih povljetij   in  tuje^a   kapitala   na   5ko<lo  domaćega   gospodarstva.   Na   seji   »o   je-   ob-ra\TiavaIo CulU vpiašanje socialnega  zava-rovanja trgoveev. Sklenjeno je bilo. da bo piihovA*nji   kongres    trgovcev    v    Ljubljani m°.đ   pomladan-skim   vt-lesejmom.
IZVORNI     KINO    SOKOLSKI     DOM V   felgtKI    TVlefon   H8-8?_____ Sliirte.v Temple, ljubljenka celera sveta, pleše in po je v filmu ĐETE   SREĆE V dopolnilo zvočni t^dnik In Šaloigra: OTROCI DVORISCA Predstave: v soboto ob pol 9.; v nedeljo ob o, 5, 7. in 9.; v poneiieljek ob pol 9. uri Prihodnja predstava v npdfljo 5. XII. Boris Karloff Tajna crne sobe
--   l*r«Hl     irp«vinskjnii     pOffajan.»aiiii     z
ltalijo. Sredi decembri odpotuie v Rim na?a delegacija pod vodstvom pomoč-nika zunanjega ministra Milivoja Pilje na po-«;aiarja o novi tr°r^vinski in plačilni po-ETodbi z Itali^o Pred njenim odhodom ^e se^tane v začetku decembra v Beogradu stalni trgovinski odbor, da pripravi v»a potrebno  za pokajanja.
—   Iz   >SluM)fiipga   !Ma^.   ^Službeni   list kr. banska \u>ravf* drav^k«1 banovine« St. ^o. i dne 27. t. m. objavi ia uredbo o ^prem^m^i uredbe o za^eiti denarnil) zavodov. pravilnik o slrokovneni odboru 7a kornpeTizat ijske po-vle  pri Zavodu za  po^pe^vanje runanje tr novine,  odl0'rbe   ministra   za  socialno  politiko in  naro«!no zdravje. o od!ož!tvi  kor.stitu-iranja   siunouipravnih   orifaiiov   javni*   službe 7.3.   posredovanje dela   in o  loialjšuvt   inan-datnv đosedanjih eaniouprav, odlo^be o spre-membi   v   prveni  o-.l<tavku  § 7.   pravilnika  o iiolocenju   in   vraćanju   varsčin   ter   uki-nitvi 3. odstavka razpUa C. ?t. rO»)9't?M>7. več  ra-tifikaci.i   niednarodnih   konvenrj.   razsla«!   o ustanovitvj ^amoetojne rimsko-katoliSkežup-nije Sv.  Družine  v  Moskab  in  raz.ie objave iz   ^Službe-ulh  Novin-,
—   Za  mrtve  proglalPiii.  Okrožno  sodisoe v Ljubljani i? uvexi!o poslopinie, da t*e proglasi   za   mrtvesa   .lanez   Pavlič   «   Priora ot-Mna   Zelezniki.  ki   ga   pojrreAajo že   izleta 1915. ko ie izumi! na boii5?u. Okrož.io soJi-^.'je  v Celju  ie  pa nvedlo  postopanje.  da ^o proglasi   ?,?   mrtvesra   Franc   Žajrar   iz   Dre-?injp va»»i. Tud. on   ie iaeinil  leta  1915.  na hoii^r^u  v Karpntih.
—   Nenadna  ?mrt Marihoriana  \ Čakovca. VT-eraj ziutrai je zadela na ko'o<1voru v r*a-kovm ?rfna kap 40-Mn^a kurjača iz Maribora Alojza Maleka. Bil je v tlužbi poliiiž^e-ga vlaka Kotorib*-Maribor.
—   /^pei   acnoijcni   tupazHVKi   usu.   &
odlakaun notranjega ministra so v aa-Si državi moptt đovolJ«Di v Buđfcn^cAti Izfaaja^ joči  rnatitaraki  9trokovzii  listi  >Kostelefec, >Naveđaayvedetn   em   Kerteozetc,    ^Owo«l Helilap-:,  -Boraaati Lepokc,   »Toerzn«0tudo many     Koolo(uy«.      >Koinerai     Ertoajdo*,, »ZaldmiHEo Hanya«,  -Xtmrod< in  >Gyogy-*aat«.
—   Stra^eo  orkaa  na Jadranu.   V  četr-tak ave6er je zapihal nad. Jadranom  ino-č-aa  veter,  ki se  je  po-noCi  Izpronuenll v »tnutac orkan. T&ko Utscadnoga vliiarja. ne pomnijo   niti   najstarcjSi   pomord&aid.   Si-len.  vihaj* je potrg-al iruaogo telefonskih In brao javnih  iic,   raffbll  mno^o ok^i  in po-rufiil    mnogo    dijiiaikoa*    in    odneeel   vefi tftreh.  Znani itailjanski parnik  >McrođlnU ie  prihajai  iz  Dubrovnika v   Split,   pa ni
mog^el pristat: Psuruik vStroaB.inay€!!r«, za-sidran sredi splitskegra pristanima, so vr-^li ruoi-dki valo-vi skoraj do Sustjepaca. Manjfte ladje in čolEe je razburkano mor-je  preinetavsUo    in   preobraćalo,    nekatere
^e vrg-k)  cek>  na ot>alo.
rabi vsaka žena v svojem lastnem interesu za intimno toaleto v  dnevih men-struaeije.
KMtHatJN*'.- lillii.r. :>■■>'■  'd"   ,:...:" !■   :      .<MUii:...:t ,(t: ';...,-lili:. !..■■'.  :....':"■» : '*.' :':- "  i:'i
—   V'rei^.ie.   Vremenska    napovt\i    pra^i. da   bo   rnegleno,   aprenienljivo,   oblačno   m hladno   vrenie.   Včeraj   je   d^žt-valo   v   Zagrebu   in   Sarajt^u,   snežilo  pa  v   ^koplju. Nar/išja   temperatura   je   ziiažala   v   Sr»Lilu in   Mariboru   S>,   v   Zagrob t  G,   v   Ljnbljaai 5 5,  v Skuplju 5,  v  Beogi-adu  4, v Saiaje-\"d C.  Davi  je  kazal  buromot.r v  Ljubljani   763.9,   temperatura   je   zrj»Saia   3.4.
—   (itoM-n   santumor   nr>lu.dt ^a   iiek!eta.
V  Celiki  Kikindi v  Baratu se  je odigrala proti eslj iva    ljubavna   tiagredija.    20   letna letna   Smiljana   Francuski   je   pobo^inila   s ft\*ojim  fantom,   ker  ji  staa&i   nišo   dovc'iii poroćiti  se z njim    Ko je zacrnila.,  da  bo postala  mati, p?.  ni hotel i'ant aićesar več slikati  o   poroki,   temveć  je   zaćel  z  dekle-tcxn grdo  ravnati.  Domov se dekle  :ii  upalo in   U-ko je  končno obupalc  nad življenjem. Zrvezala si je  no^e in  iegta   na   že-lezmi^Ui tii, t'.a  jo jt  vlak  preg-a-Eii.
«■■■   KINO IDEAL   -"""^
i   K        Ot>?stav   Lil"sl   —   isa   Mi.aiula
i ■                v  prekra.-nem  filnui
{   ■    V    filmu    sodeiuje     največji    vi^linsl-ci j   I   virtuoz   VAŠA   P^tlHODA   -      kateri
|  B            lg^'a   grandiozni    koncert
B                    od Paganinija.
i  I   Dancs oh  16.,  19. in 21.15 uri   jutri |   ■    ♦v nedeljo) ob 15., 17., 19. in 21.15 uri
--   .Muti    iii   ii*"i   *t-u   - <"   jciivluiili   v    i* i-. i -i.
V   Somboru    s«   je   pripetila   v^eraj   težka nt&reččL.   V   dimu   sta   se   Zkdušili   521etna vdova SLovana Kronif in njena ITielna nCi Vida,  Hći je  v  Celrtek  s^večer zaturila  v peC).   potem  sta   pa  leg^li  z   rtiaterjo   k   p>o-ćitku.  Pec sta si bdil  napravili sarr! iz g'd-ne.   Pono-oi   je  xx>čila   in   soba  se   je  rsapol-nila  z  gostim  dimom,   v   katerem  sta  se obe zadušili.
—  Slovenske Mroknvne kujice. Kr.iiuo/^i-
'   stvo  (Sif)   v  štirlh   knjigah.   T«*huiko   poerov-   ;
|  netra   račiin^tva   (C?rne)   i^i   tr^ovsil^o kor^v-  .
• pondemo v srt>ohrv&^Čini (Cerue) prirejeno i za SIovpik e, narobite pri ^trokovni ?aloi'4< j Ljubljair.t, dokl^r ^e traja suf^irjbcijska j fena.   Pi-iU-   po   »»ro^pekt!
—    l'redhoiirui   i2let   »»a   l>nnaj   z   vlakom ] J priredi  i'ittuik od   11. do  1*5. decembra. Ce-  j j  na voinji  II. razreda din 490, v III. razredu   i I   din   3*20.   Prijave   (do 3.  decembru)   in   infor-   j !  ma<ije  pri vse»h  Mlietarniib  Putnika.              j [        -     Priporo^amo   za  Ml^Iavža   in   B°£k':   \ j   I^epopisno   lepo   -"Pravljit-o   o   carixi   Salta-   ! i  nu    A. S   Puškina v žlahtneni prevodu O.   i |  župančifa;   dajje   *De!a   Otona.  Županći^as   !
•-------------------------------------------------------------------------:
▼ S knjlgah. Obo(Je je v»mo <iprei>:?! >rar-ko  fcirpančič.   In   đoftgc   vrwto  2aaam€Qitfh knjig.   ZaJitevujte  proapekrt«!   Akadamak«. taloiba.   Ljubljana,   ftelenAjurgvrv«   <VI.
Iz L|nbljane
V^t^^k^UT       no\itete   (volneno Mago) liflIJL         ZA   DAMSKE   OBLEKE
* *"**  Din *4#— in 3a.—
Oglejte si in kupite pri
Brata Via], WolSova 5
—Ij Za novinarski koncert l. decembra Je rudi leto» đovoljrtia xni-Ž-arui voxn!na po 1 din na vaeh tram\-»j-f»kih pio^ah za v&e, ki »e izkA^e^o ^pr*>-v im? niku z vstopnico za kooc^rt. Ziitž&iin centi velja od v»ake tramvajske postnjt* tlo Tahora in naz&j od Tabora do vsakc r*>~ »»taje. Opozarjamo, da bo K&^etek kimctrta na Taboru ob 20.H0.
- lj Cevnu iniaiiK> teWo«? Komai so nrm po prvo-jn lf»t&Snjem ao^gu popra^M tel^fonafee zvosze-, že je p^iMa nova nesre- I ča. E>vlgn«š sluSalko in začn* se la«ir*<rt | v oh ma&kih fflaaov. llkratu sliSIS voC te-lefonskUi pogoivorov, vmes pp prasketan^e ui irvpot, da te kar uho zaboli. Kdaj *x> konAno red v načeli telefonskom prometu ° Rajaimemo hi upoftttvamo tedSkc^Se v 2v-?zi z ra^§iTjanje»m tedefonallte c€ntraJe, na drugi strani pa moramo v tm^Bu telefonskih naro-^nii-.ov n&siov'.ti na poStno upravo ponizno prodnjc, naj 9e ivmčBo i:_-.iiiJi t.i9tiii ki sice>r iniajo teTefo-n, pa, i^s. za  prejolg-o  večtnoraa ne  morejo  rabiti.
— ij TrpineeĐJe p^a. PoroČajo nam: 24. t. ni. sem bil priča brez^rcnega raviianjii uka»t-iii'iia konjaT-a s |.>»oin. Na C^lo-'.^ki "Csti je ujel v zanjko prec-jj vie>oko in tež.ko neni^vv) iloiio ter io c^ilonui c-tlaC-i! v kajbico svotesra vor.a, Ui je mno.uo {Ti**'.iika in. preinajhna. Hoga je visoka afero«? 80 nu. a vratca kaj-bii-e inu»jv> v prerneru le 3> sm. Se\7ied,a s© ?e p«es obnpno branil, tola ko^nja^ j^a ]c> hre^ubzirno |>ot!»inil v voz in juu nazsdtij«* cMo priprl T»oe«'. Na<i njegovim j^etjeni ^) *io z^ra/aii »levilni gh-dn^i. Prt.^imo a^36t-no otK'ino, -'a ;!:tb^vi Uofiiaču nei;oliko verU in t-nsžnejii voz, ol'oi'oiu pa tuđi, da i>i ixia]ala trj ežnej^e paš>e ^iiatnkt-. kaj^i đe-danje •/•* l.tkoi ohrab»|o in <*ipad»*jo. I —lj butPtJHiu flriluli^če ^ukol,i I. na Ta-* boru 1k) iint-!o v ueieljo, -S, t. u\. o!> 15.30. 1  krstilo   predstavo   izvirnt*  doxnac*e   lifiv   iJur-
!(v^k  hm   morju ^. Ivatero je.  kot   prvt"n<*4i, <spi-s^I nilaii Milja Ri!>ir.5. Je prav j^rijetjici biti j kako urco ob ^uc>a5ki Inki, zato iepo vuMw-
,  ni.   Vetotpai.-e   v   j redproilaji   v  e^bolo od   5. I   do   7.   in   v   nedeljo   10.    do   V2.   uri'.    I^aliVo
j tAlefoni?-iio
j      —lj  Napoveđl za zgratlariuo izgotavlja
i   pravilno   Pivo   diuStvo   hl*nih   posestntkov I   v Ljubljani, Salendrova 6/1 brezplačno v?a-kemu  i>oseiatniku.   Ker  ni  vK.žrr.ih  So  već   i ti^o^ napovenii In da ne bo k:'zni, bo naša pilama oclprta v ponedeljek in torek tndi   i popoldne   od   3.—6.   ure,   Tam   dobe   hiSni   •■ posestnik! tudl  vsa -Irugra z?ne>?1jiva pojas-   i nila.                                                               !
—lj Dnt^Ko »Soća« matica javlja da bo j drevi   ob   ^O.^O   pri   ■»T-evu*   prede val   g". prof Mirko   šubie,  o   življenju   in   delu   sli-   } karjev-prvakov.    bratov   Janezu    In   J*iriju   I ftiibicu.  Pokazal  nam   bo   hirti   nekaj   naj-   J znamenitei^ih del v skioptićnih slikah. Pre-  | davanje   je   namenjeno   ne-le   vsem   Soča-|   nom   ampak  Ludi  drugim meščanom,  kl a«   ! j  zanimajo   za  n;i«k>   umetno^t.   Vstop   vsem   < j  prost  —  vsi dobrodo*li!                                  J
j       —lj  Filozofsko društvo  priredi  danea  v   < i   soboto, 27. XI. Jf>37 svojo prva letožujo pre-   } !  -lavanje. Predu val  bo univ. prot. dr. Evgen  J ]  Spektorski  o  temi:   Badenska šola in »o-. |  dobna   filozofija.   Predavanje   bo   v   miiie-j   ralo£kem institutu  na  uni\crzi ob  18.   uri. i   Vabljeni   vsi.  Vstop prost. 1      —lj Ivan Noč je brez dvoma danrs naj-  j !  bolj poznan slovenski pianist, katerega je   I j   koncertna pat vodila  že po ćeli src-unji Ev-j   ropi  od  Sofije   do   Berlina  in  v  leto^Tijem !  letu pononio Že v Italijo   Kjerkoli j« na*
stopil, »1 je prldcbil slove« pra\ *-pi UBMft-nika.  ođUoiK.^   plar^tr..   -l^r-.-j.-*  že ^ :«đna-
«rr kooMrt v L^ubljaiJ bo v petak <*jie ?-. decembra *t*čot r vallkl FUlxar!rtrniftni dvormni.
—Lj T ttort«*--Tr« • a"Ukh (jjo Vfci*v«ki ojoltu;)) S, &- tu 4 to&rnL Uikla.-iav in t*>-fa&J idet. Prijavit« ne taV.oQ za t>r«^At^iu ujbvudlla na z*ulo*: »DiuImm^c, L|»N>um, Sv.  Petra  i nđAn 17.
—tj   Bvgtfcvnter   ▼    ^3«   Mo«t«.   Z&dn]« W1ily   K<*,»i-ova   'jn*crtnLaa   >I»ir^11»«?»*k<*r<   ]*» te  dul  na t^»ort*Ai   ki<^A  M^ieAe.   V   tem   du-naj^ic^m  Teli^lnva  n*tf:ynjo ut^ni  mn^t?;^ ki W«n«r Kjau*, CMp« C^h<mi  WiKy Ei^h-berner, z« Kneh tn trnt«k čas \m skH 4 *le\ ni d«a«|rfit Vv^ndir   Haroi MaKtf   IC^l drugi film   j a pb ra  «f*y*9&* KiMhapoliii oc^vret« >Oi^anako dekJt**  # ete^nirai   kociikl   St.»n-lio in (Mo r glavnih vi*)gah. V tilmu tm-stapajo pe^ka *«1.  c*»fai>f»lci pi«al in je y*A•<. p'een   in huiioorjA.  Ta  d;v»  ros ođlifaMi  CILtu* sta   zui.  *por*»<iii  jcir-f>   M<v?t© le  danf,  $">' v  iitx1aijo «m v pnff^^Uttk po «n«ai  n1' vstopnini od  din 3.50 do 0.50.
u—   Rol*»ke   is  JHijsk*  Krn^o«,  kl iMut-.-ravak>  iupnviiM   s«   dHlaviJanMvo krr^e^rin.1 I >n?ot:laTij«,  c«fH)car]fmyo.   At   1k>  jkH©' ' -i l)avno«t JI. 20.  fin.  T&kotn ia. k'to ii#»" kon c    DMm    1988.    Za*x>    n*;   v««4c    rloi prošnjo   7«   oprostitav   t»l*^   &ip^|troj.   Proiiir-je  t-eba   priložiti   pot^lilo o   narodnosti   in ix?trdik>  da\-^:i»»  \>pr*»ve  o vi*in'  n«poared nih davVov. Pohrlili o narodi.ost»  ;t<l*\ti  i ,p<ro£.si''e «*estavlia  tajništvo  druStr«  >Tnl»or#
—lj   l»ie«ni    mivikI   vj«nkot    t   Kaiini   .-»■ spr*»|?nia  novintr dame  1t»  »ospod^ v  ztiN'i niŽJii   plegni   tefa]   TMk   ponrd«Jj«0.;   ob   ** uri    V*ako  n.»*lcl>'  ofc   16.   uri   pof.old«. pies.   Vsak   torek   in  ^trlek   ob  J*>    uri   u;-!aliev«ina kAija. Pc«*ei»ire ure lu ii3tor*n»fi'. T&ak  dan  t  Kaiini. T^iJ^Lvo uxiu pcc»'i.-v:
—li Bul^zen  Mob**ui  \ui\ n. taJte  teziivne okoližcine  bo   po<: iLati\-ua <9OFpoxiinj^«  rft»=tn^'>a /atw^ yo d uij >Vse 7-i N>iiiika«. t! se atvo^ W. t v   društvenih   proatonh   Gt».1^6^   1^.   W..; p^\«t.   Propio^oljni   rj*i*t>evki  za kritf*-*   "rtm
~\\ Danes In Hitri Iroline. B«*tžn'rr»««;i.->^e«tica<.
Iz Kranfa
—   vSt-tetaoiek.  Jalr'   riof*>!Jiv   ob   10.   ^ kinuiazi;i Ker'ttnek, l^aterc%fa namen Je praviti   v^e   ,<jcrer-rtc> on  ust'novitev  >Moi n»-^a   o<il»ora   Aeroiiliib^   v   ^r^,.|n<.   Na   pr &tajiflc je vabljei>a vsa kra?            ' .iic^t  > r:*2.like *4anu ali polfuoa, „.■: .1..._;, roc**r of;c!rji in ^ln*i, dija>tvo in nlfdin^i epkfi' Na  ftestanku   bo   pro<iti7al   ?el  Ih'^IJat^-^ lotaltsfcla   «•   dr.   Svane   ^r*H»    ki   v^   •»^•> poniru   cLviVie   avijafi.K*    V\   '*■   • r;   «•:-•   -
p^vojih  ČV- ^ zcvc^iino, koui<>   "wu
no  v   veeh   <*ru$rih    f+Hta-v»ih,   jx>t«ui    ii->r.st
vodeti. d* je pcle^ o.^«Mr.iHif .IS  »Kr.   ':.
Aerokliib« naivaž^H^"   n
iia <irtf«»fiiiacii«.    ki n« :v  i  _■ ..
inan^et- *pi<   pud|MM» re*- v^«ga  nirodr.   s
bo«io vsi  *la«ii   ao>oflfn   »dl*ori«   nov4v  orja''
aaci>e  v  K ran ju   postAH  piloti,   rr-*  r»   ^.  *-
lahko  vsak  >>  ^rojili ou>c*   ■
zanima za naoradek naitffa
sli   pa   je treba   V   de^hi  prife<nrti   iiUad    •
Z^ito jritTl  dopoldne   wi   tbi   «»^1anHš   in
davanja v gštnnaai \o.
Vremensko porodilo
D*.ui   tui   Kotiml,   /7.   iw#\viubra:   —¥    \au-111», &ever. li» em  r*rlifn na  poila^ri 140 iwi
Velika Planina, 27. no? emlimu:  —X. .iarao, eever,   taie^'a.   6<>cm   n«    mNjvih   »pihan. dvlIiLiili   stxh
Planica" Ta mar, S7.  noverubna.   —7. iasno t»rrz  velra.   iO cm *ne<^, »uh
Krcmiarjev   vrh,   27.   n-ov^irJbra:    —<i    ur no,  na   pf^il**^   ^ Qm   10 om   pr^k-ji,
H »»tufa
—   >.Tartran*.ka stralat  proelavn  1.  d-'ceur ber   na  filove-son  način.   Zvečar  ot.   20.   ur e.3   vrši   v   prostoriii   OCkirtke  iilaiuice  dru-žabeti   ve5e»r   u   pes*rim   K}W+iKmi.      Vrtop T>roM   VAWj«fni vaL
Vri J\ JLj M       %$ %Jf Mmd £k. ^ £
Beseda 50 par, davek posebej. PreKllci, iziave beseda Din 1.—f
davek posebej.
Za  pismene  odgovore  glede  malih  oglasov  je  treba  priložiti znamko — Popustov za male oglase ne priznamo.
I.....III.....«>.....tlMlimMilIIMMlIIMIMMIMIMMUMMIH.....IIMMM
Naslove
malih
oglasov
pošiljatno
samo onim,
ki posijelo znamke za 3 dio.
■ -Mi U M
Besedft 1.— Din. davek poeebej. NajmanjSi znesek 15 Din
POSESTVO \  METLDvl
obstoječe iz 2 hi§, enonadstrc»p-ne, na glavnem trgii, naprodaj-Ena hiša irna gpostilno, preno^i-šće in kino, vrt in kegljišče, druga hiša pa prodajalno, skla-diSfe in stanovanje, v prvem nadstropju pa stanovanje 4 sob s pritiklinami. Poleg tega so na razpolag-o g-ospodarska po-siopja z njivami in stelnikom 12 oralov. Obrnite se na Janko Hranilo^č, Zagreb. Vlaška ul. 9.  telefon  21-89.                2737
SN"EiXF CEXT,TEt G \IX>ŠE
kakor tuđi druge čevlje. po- « pravlja ^Express< brzopoprav- i ljalnica, Sv. Petra cesta 6. 2731 j
BARVANJE    LAS              j
•=pecia!no izvršni«*  v  vseh  rr'ian  '
^ah   Frizer-sUi      *alnn   >R*kar<   I
Pre^ernova   uli«*a      7„   oasproii
I slaščičarad  >Ka§ak<.             46-2 |
Slovencem   v   Zagrebu
se priporoča domaće slovensko podjetje »BRUNSWICK«
Pariški Modelsalon, Ilica 54 I. Zagreb. — Izdeluje po meri v najmodemejših modelih pariške tvrdke »Brunswick« Paria vso laosko in Žensko garderobo po sledečir cenah: Fazona rro-ške obleke Din 350.—. suknja Din 300.—. damski plašć (Model) 200 Din. oprave od Din 80. dalje, obraćanje obleke ali suknje Din 250.— Naroćnike I v provincijo na Žel;J'» portimo z vzerci, in vsa narobila za obraćanje in modeliranje oblek v provin^iio iz\'ršujemo po po-Sti.                                      2742
5U    PAK    bNILANJK
•»■>'iriranie. v^zen;e zaves« pe-ri!a. aiono<£ramov. gumbnic Velika   «a1o$!a      peria   po  6.75
-iin.   >.l!iliiart;i*.      fiocposvetska
Sveže najfinejSe norveSko
|                   ix lekarnc
đr.  Plecolija v  Ljubljani
f      se pnporoča ^1< dim in sia-      i botnim  osebam              i
ftULIKA
usodnega nalcum tren^koto?, hubprtusov.   obleke,   perila   i*^-
PKE^KKR St.   Petra ee*ta   t4-
Be3C-a 50 par, đavek posebej. Najmanjši znesek 8 Din
ORFHOVA JEDBCA ln cvetlični med nudi najceneje J. MENART, Donižaie.        59L
FI2OL. I.ECO,
iu5čeni grah, mak, orehova jederca i:i krompir nvdi naj-ceneje Sever & Komp., Ljubljana.  Gosposvetska cesta 5.
2655
STBO.fi
1 stabilni parni stroj za 120 HP znamke Po cl vine c Hei.^er. Buci apest — 1 stabilni parni stroj za 70 HP, Ronghefer Smihov, patent Gollmann, 1 kombiniran parni kotel a cevmi. 100 kv. m ogrevalne površine — 1 prsna garnitura, lokomobile, sistem i3ur ine saiaohod) 4 HP. Droa Hofherr Schrantz bobe i 9C rm — 1 abrihthobei stroj Za. mizar-jet -- 1 revolver stiskalnica s.n opeko s formaini — Vjq v do-brem stanju proda Paromlin Novaiv, Grubišnopolje.        2743
štajerska
jabollca
dobite prvceni pri
Gospodarski 7vezi
LJUBLJANA,    TYR*FVA     29
OTROšKl GI.OBOK VOZICEK
in šivalni stroj z okroglim col-     I nićkom n.iproclaj. Cena 1200 — din. Gradaska 8.               2744    ]
'        spauvtce — Kzrmsj*:
1     iobite najnenej«. shjamačno t>u\\ !es, pri Fr. vSaj^vie, komkiij-1 ■ zaloga pohl3tva ln to,p»itn? v dai. Stail trg 6                    27.
Bearda &o p&r, đavek pooebej Na)manj£J tne«^}c 8 Din
M 0 Š K I
ki trpite za sekauaino
neuriaiiteniio,
impotenen
osl&belo ninkcijo
spolnih ž!"Z itd.,
posk' site
0 K A S A
100    aMet   Din 220 — 50 tablet Din 110,— Dobijo ae v vsaki lekarr»
Lekama
Mr, Rožri^an
f     l'eoirmrt  —   lerazije  5
BeAeda 50 par   davek posebe.i. Najmaciai  znkftek  8  Dio
vTBfWKPISNl  POI K
Voćerni  tećaj za sačetnik-   • iz\'ežband   Dva oddelka — od pol 7. do 8. in od pol 8. do f* zvcčer.   Najmod«rnejAa   stroj* pisnica,   na  razpolacro  25   n:i; različnej^ih    pisuirih     stiojc -- Vpisovanje dnc\tio od pol : dr, S.  ive^er.  ftoln*nn  nnjntf;^ Priče tek   pouka    2.    dceembr
ICKristofov  ufini   zavod,   Dorrr bra*is!\Ti cesta t5                27" .
' Stev.   272                                                                         »BE0VEN8EI If KROP«. mtUfm. ti. *»m&% tm._______________________________________      Sfr« W
STOPNICE        AIDFIfO
TERRAZZO EOmEsU KERAMIT MOSAIK
MAJOLIKA
I          plošče za oblogo sten in tal v rasnih barvab In Tsorclfcf »odobne
kombinacije, primerne za kopalnice, kuhlnle, vete, it0pnWa, m—■
nicey mlekarne i. t. d. ixdeltsjeroo v lastftl tovariti sa g O — 7 S %  ce-neje od inozemsklli fccramlftilli In kllnker ploSč.
ALPEKO - INDUSTRIJA UMETNEGA KAMNA IN MARMORJA V  LJUBLJANI
II        MA1ADOR  11.   Vo  4+1   tevni  supcrpo2icijilti
JI       preicmnik  2  oktodo  -  regulator   rvoki  -  osvct-
|/       ijena   skala   z   izpisanim     imeni   postaj   -   sclek-
\\        tivnost   SkHz   -   pretik.-.Io   za   vsc   napetosti   -   9
if       Wattna končna pcntodt • 5 Ttlovni obrnočja:
l\            16 7—51    m.    193—58^    to,    72^—?OOO   m.
ft*------~w_>--------»_-----------------------^_-"------«,_______>_^"------«^--------^---------«»_-«—
"™*™^-^       ~^mu^~~     ^^       ^-■^■»i^"^   "^----^.^    ■^■■^■^^        «.^r     ^^•»■^■^           m     —           j           ^         '        ~^—1~-        ^^^p^^^        ^^^p^^         ™^».^»—       ~^"»—         ™^fc^»"'        ^^^^»-      —^^^^"        ~^™~   *
4~l"1 cevni super »v*«»«,».. d.iu». | Din 175.- MESEĆNO
,. PHILIPS RADIO
zastopstvv   II* SUXXNEK^ Ljubljana (
AlclCSandlTOVa 6                                       Ugodcn nakup starih aparatovi     )
11
T A TfITA"
Razirtta krema |aJL#J"&    A VU ^%
EDINSTVENA NA SV^TU !
Za ob^ u ti j ivo kožo in trdo brado \
V   VSEH   DROGERIJAH   IN   PARFUMERIJAH.
-"--....................Ttlll lllllIinUMHMIMIIIttlttT'tfTUf"*****""""
Čevlji
o troski vseh visi po zelo ugodnih cenati od 30 Din naprej. Moški boxlak, sportni, štrapacni po vseh cenah od 115 naprej. ženski elegantni od 60 Din naprej. Soiučurskl zbiti ali Šivani od 140 Din naprej v vseh najnovejših raznotei ostih. Vse blago je samo iz prvo-vrstneg-a usnja  (brez papirja).
TRGOVINA CEVLJEV, preje Dunajska c. »Pri Pollaku«, »edaj  »TRR'MF«,  Kolodvorska ulica 11.
ZAVAROVALNICA »ANKER«,
KRALJA PETRA TRG 8.
SPREJME ZASTOPNKE
PROTI PROVIZIJI IX FIKSU3IU. — Že \T>eljani zastopniki imajo prednost. Ponudbe je vložiti do 3. decembra. Predpogoj
neoporećnost.
URE—BUDILKE                I
SREBRNINO            I
ZLATNINO  I
dobite v največji izblri pri
H. Suttner
Ljubljana 5
Zahtevajte brezplačni cenik!
wM *% Mf^Hf đ*     ravnokar  dospele  najnovejfte  vzorce
pocenl kupite pri       li* 9ATAA)
Marijin tr? 2. Na željo poceni zašijem in montiram.
Otrosu   f oiiCki      UvoKoi««ft.      •   I   V     •   I   ■ otjoovejilb      motocj   I.      •     t     f     O     )      ; mode*o«      t  r i  o i  •  I J I     po|reil)lt i PO ZELO N1ZHJ CEN1 — CENUU ITKAMliO 1
„TRIBUN Au    F. BATJEI
LJUBLJANA«  fiariov-Mca cesta * —  PoOrutnica MAJUISO1L, Aleksandrova cesta  $6
Vabilo
k L.V. rednemu oBčnemu zbora Savinjske posojilnice v Žalcu, reg\ zađr. z neonu, zavezo,
ki se bo vršil dne 7. decembra 1937 ob pol 10. uri do-poldne v zadružni piaarni.
Dnevni    red:
1.  Poroćilo načelstva in nadzorstva.
2.  Odobritev odpisov od rezervnih sklađov.
3.  Odobritev  računskega zaključka za leto 1936.
4.  Dodelitev čistega dobička rezervnemu fondu.
5.  Volitev  nacelstva  in  nadzorstva.
6.  Slučajnosti.
Ako občni zbor ob <3oloćeni uri ne bi bii sklepčen, se bo vrSil ob pol 11. uri iste ga dne drug oMni zbor z zgor-njim dnevnim redom, ki pa je sklepčen brez czira na število navzočih zadružnikov.
HAČELSTVO
Mislilje, daje njegova srajca beZau*

Ne trudite se pri pranju z raznim! drugim! pralnimt sre<fstv{, fcer samo z Radionom oprano perrio postane snežnobelo. Učinek Vas bo presenetil! Dobro ScHichtovo milo, prepojeno s kisilcom. pronica slcozi   tkanino   in   odpravi   brez   vsanega   mencanja         ^^^^^^^^^^^^
irso   nesnago. Ne zadovoljite   se   s sredstvi   za   pra-    |^-----*—\\
nje,   pri  katerih se morate   na  vso  moč  truditi,  da   Ej£5^S         I J postane   perito  belo,   temveč   uporabljajfe   Radion,    mfmUKđ^đdLja
pa  boste  imeli   z   lankoto   »Radion*                            l!?Tni^^5i^MH
■  Jt ■ 11 [|]    li^K belo« perilo.  Razločel< bo očiten, če    «   ,       ,             ^T-f J MJ- i   \1&
•      • .           .i      r*   .i                         ocnicriT^^'     ■.^^■■»^^■•^■■•■r
primeriate   perilo.   rerilo  oprano   z    __^       ,_          -         _    Jtmm^    mk.    m
Radionom  bo ostalo vedno snezno-   ^^M BjL  || S fiT^B B%|
jbelo.   Ražen   tega  bo bolj trj>e±no,  Imi^^B^ B ^B^^ H   ^V
Umr   Radion   varuje   perifo.                1361"6   SCflD
| HE ft SANJI
gr   ^m.»4im**       S
Uf       pin*lw*i      BE
HERSAN ČAJ
DELUJE
dobro pri obolenju želodca, jeter tn leđvic. Pomagft pri arteriosklerozi in hemoroldih.
OLAJŠUJE
muke in boli pri revmatizmu in boiećinah v Kosteh.
UBLAŽUJE
obolenja pri mesečnem perilu in meni.
ODSTRANJUJE
nioluje debelitve in vas dela vitke.
Dobiva se v vseti leftcarnah.
B*k    a.   br.   19.830 1933
SIGUREN   USPEH! Inserlrafte
V „SLOV.    NARODU"
Makulaturni papir
proda
uprava MSlovenskega Naroda" Liublfana, Knafljcva olica itev. S
^Bfran 6 ______________'                                                      >S£tfV»MSKI ft£KOD* «*tf* «7« Mfim nt7.________________________________^    Stev. 272
Kvzrokom
prometnih nesrec
Razmere na cesti skozi bivio občino Zg. Silko to v ret-
nici obttpne
' Žalostno je, da nvarajo naši dnevniki v zadnjem času ekoraj vsak dan porooati o veeji a!i manjši prometni nesreći. V zvezi e tem poročanjem se pojavljajo skoraj v rednih prebl^dkih razni članki. katerih pisci sku-žajo deloma prikri to. deloma ocitno, če ne v konkretnih primirili, pa vsaj pavšalno. žvaliti v*so krivdo na neprekidno oziroma ćelo na nedisciplinirane peJco. Bo 2e tuđi ret>, da iiiarsikdaj -zakrivii nezgodo pe5iK\ ki jo pa navadno \>\vlčh 7. lahko ali hudo po£kodl>o. todii obi raj no ie kriv motorni vozač, ki s svojo brezohzirnostjo czroža živ-Ijeuje pesi-ev. kiir dokazujejo ste vi I ni pri-meri pred sodnikom Statist ieno bi se dalo Uffotovitev iz časničkih poroci 1, da je i-a oči-tek upraviren v v«*<-;ni tako imenovanih pro-nielnili nesree na nabiti cesta h. Pa ludi zdravniki hi aio<rli to potrditi. Posebno po-plavje pa eo veeid?l smrtne nesreČe, o I:a-terih poročajo listi: Neznan avtomobilist tra je podrl ali sliono. 2e ti steviLni primari priča jo o slabi vesti vozača, ki r>repiKti svo.io žrtev u^o^ii. Slabo spričevalo za na-o kmJturo, če se ho bal naš vozač samo orož-nika   ali   polica ja!
Po lem Rf'lo5mini uvodu se omejujem v naslednjem na kritična razmere :-nove ceste: iz Ljubljane proti £t. Vidu, ki jo poznam po svoji službeni dolžnosti in ki je bila samo v zad:ijih te inih ponovno prizori^če smrtnih ne*?reč, ne izvzemši t?koraj dnevnih n»v:r4iod, ki o>Lanejo prikriti? široki javnosti. Cesta od stare mitnice pa do nove teče po niastnpm teritoriju, ki se to v najbližjem času razvil v etrnjeno predme^tje. Promet na I ej cesti ie :ie i»lede na jutranje. opol-*laiiske ali vevenie ure. ko hite mno/.ice na delo ali do* nov, nedvomno velik ne samo v poletnom času. temveč tuđi v Času, ko ni inednarodne sezone, ^afmiki ao lani veČ-krat o[X)zariali :ia vse to in se na mareika] druuega, toda cet^to *o zaradili kl jul) vsem na^vetom. opozorilom in apelom tako nesretno, da so prometu? nezgode na nje] skcraj dobeee&no na dnevnem redu. Ne le da je ceeta mno^o preozka, ob njej ni nobe-ne^ra hodnika ali "pločnika, ceprav je dovolj prostora za to in bi morala cesta imeli hodnike že zato, k^r je pač v niestui Ob bolj-Inn vremenu si pomaizajo pesci 6 hojo po obcestnih njivah, toda ob slabem -vremenu, rlasti pa 5-3, ko zapađe snes. je to neniosoT-e, Tako ee ražnje ves promet na preozki c^-pti, po kateri 'crve motorna vozila ne glede na kiuecke. tovorne in druge vozove in ne uVfle na številne kole>arj>. Uazmere, ki jih skuša v na^em eaeii od-i>raviti vsak a ve^.ja vas! Ali je po vcem tem se »rudno, da po-rocajo ličti tako pogodio o ne^recah na tej cesti? Tramvajsko progo so ponekođ res odmaknili   od   ceste,   toda   prej,   ko   je   bila
pro^a 4a na cesti, skoraj ni bilo aeereč, ker je bila ce«ta pač širša. iepnv slaba. Marsi-kdo, ki ne zaupa svojega življenja ozki cesti, stopi Da tramvajsko protjo, kar se domaja vendar tuđi sredi mes^a. ziaeti Se, ker tu tramvaj ne vorj \*akih leet ali eedem mimut. pa se mu zna zgoditi, kar ee je godilo v ned^ljo kar trem žrtvam. Lahko je zapLsati ne poučen em u. ki ne pozna razmer in ki dobi svoje informacije morda kar po telefonu iz teffa ali onega ivrada, da se je to zgodilo -v >varilen opornint in da gre većina prometnih Tie«*reč. ki i»h z dnev\a v dan doživljarao na ljubljanskih <ulica«h, na ro\aš d^jstva. da se pe^ec v Ljut-ljani ne more sprijazniti s tempom, ki j?a zahteva modemi promet! Kaikor &o dejstva v tem komkretnem primeru popolnoma druge na-rave, tako so najbrže tuđi v drugih prime-rih. Če se morat na ozki cesti izogniti v temi in megli avtoniobilu, ki te s svojim refl?ktoriem vrh v^ega še bolj zmede. in pri tem nametu v obcestni iarek ali glo-boko blato na njivi stopiš na progo. ki se ti zdi navzlic megli in temi vsaj za par hipov varna, ker ne sliniš svarilnega z\*on-ca. zato vendar še nisi nediscipliniran in ta tvoja skrb za lat*tno življenje .:e -j,e more biti o&itek, re^. Ja s? noveš sprijazniti s tempom moderne^a prometa. V zvezi z ne-deljeko nesrečo je treba pripomniti, da se lx> treba malo zamisliti v prave vzroke vej-110 večiesra čtevila nes-rec, ki jih belezi ljubljanski tramvaj. Kdor z^osleduje zadevno kro.iiko v Zagrebu In Beogradu, kjer je tramvajski promet pač nekoli'ko vecji. bo moral priznati, da v mnogih primerili ni kriva n?.iisvipliniranost pe^cev v oVmo?ju l.jubljanskega  tramvaja.
Kazmere na ce>ti pkozi biv^o ob/ino Zgor-nio ši§ko eo v re.-injci obupne. In ve-.idar je 1a cesta «1el velike Ljubljane, ob kate-ri prebivalo številni dovkoplaiVvalf-i in nu^tni obmani! Nikoli ne vi-iiš na Tijej stražnika, ki hi s svojo prisotnostio zdaj pa zdaj oliladil motorne dirkač*. med katerimi so tuđi često taki. ki brez najmanjšega ozira na pe*ce preiakušavajo nova motorna vozila. V splo-snem pa vozijo v?i kar po sredi ceste. 0 hrupih in izpuhih. ki &o preix>vedaiii na me<tnem ozemlju in ki se harmonično uje-majo z neprestanim r»a?iim lajanjem po \*rto\ih in dvoriš ih hisnih gos[>odarjev, ni vrznlno govoriti. Hoja po tej mestni c&>ti ob vecernih urah — zlasti v zimskih misp-cih. v mesrli in brozjri — iA nevarna tako za živltenje kakor za imetje, kajti ražen stirih ali petih svetilk na kilometr^ko raz-daljo, vlada povjoil tema. ki ji ni prime-re. Ce N> «lo tako nnprej, ne bo Orlovska ce^ta e-krbela jeamo: za kroniko prometnih ne-srer,   ampak   tuđi   za   krimiinalne  senzacije.
T^ahtacensis.
Stara aktovka
dražja od glave
Rusi sia ledeni gori imajo shranjene v ttji tajne severnega
tečaja
Pa pa nm, Krenkel, ŠirSov in Fedorov bo r»a ledeni gori že pol let,^ Teh ;eet rae^^^ev težke$ra in nevnraega dela jih pa T>i upo-grniiv). V nedeljo, ko so pra^novali ta skromni jubilej. 6O prosili Moekvo, naj jim priredi i koncert Utjesovesra jn77.a z njegovim naj-novevim sporedom. Pocehno so probili v.a pcKcm o eevernera t^čuju. Pre i koncertom t>o hoteli sliSati svoje žene. nrodili po jim in ra«I:JF.k:i postaja Konifinterne jf* dobila uarorilo, naj pripravi prenos. l«reko Moskve in Tvcnincrada. na ledeno goro v pol a me m morju. šef stanice in predlagani kandidat 7,a volitve v Vrhovni sovjet Ivan Papanin >e ^H?al ćelo pvoje volilce iz p*»t*O7avo<l-ekcira   volilnega  okr.ija.
Krnee-t Krenkel pravi v svojemi obee/-nera poročilu 0 polletnem bivanju na Ie-•leui gori: »V Kotoru pri šir.:k>\ ih nogah visi Tki vrvit'i omiljena aktovka. Gledamo jo 7 p'ol»okim ^poštovanjem. V nji t*o namreč ikrite tajne eevernesra tečaja. Tn so ures-n'ćcne ^anje člove*t\*a. Za nas pomeni ta aktovka pol leta naperepra /ivljenja. mnouo ur tc'.ke^a telpunepra dela. Raje bi i7.jrubil frl.iA-o.   ncjio   to  8taro  aktovke«
šef oildelka 7.a fo-larn*1 PtaFiice pri osrednji upravi Severne niorgke poti Mihajlov je dnjal   v   izjavj   k   polletmtim   Uivanju   šririh
razlekovale«v na ledeni gori. ila eo doseg"k Papn-nin. Krenkel. -^iišov in Fedorov v raz-rneroma krakem čaeu velike uspehe na po-iiu raziskovanja polarnega ozemlja.
Pozdrav 2eSkih letalcev
V torek popoldn« go poslali češkoslovaSci letalei preko Iibli^ke kratkovaJovne radij-ske postaje pozdrave štirini ruskim razi-ekovalc^m na le»ieĐi ffori pri eevemem tečaju. S tem 50 jim izrazili občudovanje in jTloboko prhnanje njihove žila-ve borbe x na.ravo in jim poželeli obilo u^peba.
To-čno ob 15. je začela delovati libliška radijska »poeraja. obeneni je pa jela odda-jati tuđi kra,!.kovalovna poetaja v Podebra-dih na valu i?5 m. Začulo se }e dramatitnK> klicanje postaje na severnem tečaju v ru-ekem in če-^kem jeziku. Pred mikrofonom 6ta 6« vratila ruski in če.^dci napovedovalec in napovedovalka, ki sta povedala, kje je približno ledena irora. Poiem je etopil pTed mikrofon ietalei- Novotnv. ki >e prelet&l v petih letih na*i jx»!diiijri milijon klkraietrov. Dejal je. da če^ki in trotovo vei letalei »veta oleHidujejo žilavetr in podrum tietih, ki eo iznoeiavljeni v slujžibi znanosti in člove&fcva. na večneni ledu eilnim naporom in n-evar-Dosti.   Ves   kulturni  evet   na/peto   prižakuje,
^VJl     1.^»*^«.     ««.^B^h.^S     j!aa««I •      fil«i?Am'     ____      UT^m^m*lv*fcl     ____     K#^ v^d&vmlv*
kako dol£o tK>.lo junask.i raeka razafiKOvaJe-i še \-vxlr2ali na plavajoči ledeni £x>ri. Oire-7.ani so oi sveta in vendar zvezani z njvm po radiu in mislih. Ob v-akljuek.i je /elel Rusom na ledeni gori obilo uspehov in gre-čen  povratek.
Po?/lrav je bil i'/j-ečen v i>e<-čini in mščiiii, pre^tTrzaJe in rePToiueirnle so ca vse ruske polam-e T>ostaje. Ce^ko^lova^ka T>of^taja na krariit- valove je oddajala tu*ii na valu 31 m. Oldajo je vo-lil eam ravnatelj pie-davaln-e^n ol'v>ra Ra Iiiojournah* pn>f. Ma-tonše<k. Pozdrav je Ml peglan in zdaj bo-lo ča kali na po ročilo, ali 50 za. na ledeni pori slišali. CKJ^ovor ? tvt.'vpnie^a teča.ja. č-e priđe, bo pretNTre-žen na trak in ipoein 14a 1h> o*l-d:\ja!  češ-kor^nva^ki raih"o.
WlHdiis ponovi svof
f^OvZlCttS
Polarni raziakorv-aiec sir Hubert WIWctaa, ki je znova po^?ku5aJ naj ti od ameriftloe strani pogrrešanega ruakegra letalca Lew«L-nevskega. je izjavil, da se zaćne takoj, ko bo iskanje kon^aJio, pripravljati na novo ekspedicijo na. se^.vrni tečaj 5 poxVmonni-00 pod ledom, da ustanovi v bližrn; tečaja novo znarstveno ba2A>. Wilkins je poskusil že leta 1931 pa-ipluti s p<xlmornico do »e-vei-nega tečaja, pa so ae mu pokvarili stroj i in tako ni mogrel naprej. Zdaj. ko «> sovjetski polarni raziskovalci In letalei istrgali Arktiđi mnog-e niei;e tajne, je \Vil-kuis prepričan, <ia bo n: torova naJog-a. laž-ja.
Abesinski princ se hoče lociti
Civilno sodišče v Kairi je obravnavalo oni dan tožbo bi^e^a abesinskega presto-lonasledpilca princa Asfau Vassema, ki &e hoče Iočiti od svoje žene. Prlncesa živi lt>-čeno od svoiega moža skromno v vili blizu Kaire s sinčkom iz prvega zakona in noće privoliti v ločitev. Zdaj je posegel v proces s pričevanjeiTi tuđi bivši abesinski ce-sar. Pisal ie sodi^-ču. da je njegovn snaha hči rasa Sejuma izdala. Abesinijo italijan-skiii vohunom ter s tem neposredno in vedoma škodovala svojemu mo/u. Princesa je   pa  to  obdoliitev  ogorčeno  /avrnila.
Prinčev advokat trdi. da je bil ta /akon politična zadeva. Neguš ie prisilil vanj svojega sina. da bi imel talko v hčeri rasa Sejuma, ki se mu je zdel /e tak rat nezanes-Ijiv in sumljiv. Princesa se je baje dogo-varjala 2 italijanskimi agt-nti. ki so vohu-rrili  v  prestolonaslednikuvi   okolici.
Salomonov dedič noče milošcine
Haile Selas&ie se je zadnje dni britlko pritoževal. da mu izkazujejo Angleži pre-velLke simpatije. Ko so se pojavile v raznih anglešfkih listih vesti, da je za^el bivši abe-sinski cesar v finančne težkoče in sicer po iz-gubljeoii pravdi v zadevi delrrc železnice Ožibuti—Add» Aiveba, zmradi katerih se je tožaril z italijansko vlado, in da je njegov  gmorni   pnložaj   tako  težnk.   da   nima
niti   kurjave   večt   je   jela   posta   prinašati mzna daril«, živila, premog in  manjše dc-
name ?nes-ke. Siromašni Ijudje so po^iljali bivše^mu abesinskemu cesarju ćelo skromne z^neske  v poštriih  /;<amkah
l^aile Selassie ^e le čuti! bridko prizade-toga in to je povedal tajniku Društva prijateljev Abesrnije ministru Steedmanu. Dejal je, da je sicer siromak, d-a pa vendar ne more biti navezan na javno dobrodel-nost. Pomislite, abesinski cesar, kralj kraljev, vladar iz dinastije, ki se njen redovnik pričenja pri kralju Salomonu, naj bi naenkrat sprejema! miloščino. Društvo prijateljev Abtsinije je ob a vilo poziv, naj se pošiljajo darila njegovi pisarni, ki :ih bo i7rroča!a cosarjti skupaj. Ne^usevi prijatelji si itak prizadevajo izposlovati mu od nngle.ske vlade pi>kojnino.
Prevažanje strojev z letali
Velika bo-livijigdia rudniška dnižba je naručila oni dan največjo tovonio pošiljko, kar so jih kdaj prepeljali z letali. Naročila je rudniške stroje, ki jih bo rabila, ko bo poskusila /nova odpreti rudnike (»b reki Tipuani. Tam so pred 20(1 leti prd«.bivali mnogo zlata. Domaćini pravijo reki T'pua-ni Zlata reka. Kako so priš.li domaćini v 16.. 17. in 1S. stoletju do svojih primitivnih rudnikov v tej divji krajini preko gor-skih prelazov, visokih do 4<HKl m. bo osta'a mijbrž  vedno tajna.
Z-daj je leUilo edino prometno sredstvo, ki se dajo 1 niim prepelja*"i vrtalni in drugi stroji. potrebni za delo v rudnikih. Vsi stroji in druge letalske potreb^Činc budo prepeljani z letali pre-ko gora. Tovor bo tehtal blizu po>l milijona kilogramov ni dru-žbia Panamerican Airvvavs je moral-a dati na razpolugo nekaj svojih najboljih tri-motornih ietal. Prve pošiljke so že prep«-ljsili. Treba bo pa sto dni letenja, predno bo prepeljan ves tovor čez Korailjere. kjer se mora letalo dvigniti n-ad 6000 m visoko. Priprave bodo veljale več milijonov dolar-jev. To priča, da je družba 2e vnaprej pre-prič-ana, da s»c bo pridobivanje zlata v rudnikih obneslo.
Ščepec soli
Tuđi črv, ki se zari je v jabo!kot je pri-vrženec zlate sredine.
Pravici ni treba nikdar zamižati. ker ima zavezane  oči.
Ljubezen do bližnjega nima v nnbeni banki  računa.
Tuđi človekoljubje ie dand me* napove-dalo konkurz.
Denar   je  mednarodna   legitimacija.
Ko   bi   progtiftili   sprejemanje    butin   za
r#n sdmegm mb*, ker bi ne imel časa zm druge.
Da ima palica dva konca, wdo najbotj* tišti   ki so bili tepeni z obema koncerna.
Ni čuda, da nekateri Ijudje pljuvajo v I ost no skledo — ko je prazna.
Denar Je ie \*edno najbolja argument.
Ko bi Ifudem zamasi li usia * kruhom, bt več nihče ma  kričal.
Za Zaharovo dedščino se potegu je jo
V Londona se prione v kraikem obrav-nava t radevi dedščinc po /ivanem siru Bttfiilu Zaharovu. Med tlrui»irni ilcdiči se poteguje za to bogato dedščiiuj tud i /idov-aki trgovec s čevi}i v london?»kfin pred-mestju \\hitechape-lu, ki trdi, da je sin Ba-ailft ŽaHarova. Mož je predlo/il soiliilu za> priče vso rodbino prcvo/jiika Salotuona Kleina iz litovakega me*teca Junavc. klein se je a svojo rodbino že napotil v London. V Kovnu ixhaj«;oii židovska list pi^ie. d* >e rnlAT t» tnoi ie 104 leta. pa je se i/redno čil in kr«p*k in m ie dobro «x>minja do-godkov in »voje mladosti.______t
Tn b*3 to je potrebno londonsit«*nu tr^ govcu, ker hove dokazati, da je bil Ba«l Zaharov ▼ reanici neki Bon*ch i% mesti Ukm&rge, bivicjja Vllkomirm v Litri. Bo-ruch »e je bil baK poročil s Klemovo *o-rodnico H«jo Eto. s kateio je imel Hčejko in sina. Hči je umrla, sin je pa postal cev-Ijar in izselil se je v Ancjlijo. kjt r živi /daj v predmes-tju \\hitechapel Borucha so pa vzeli k voj&Jcom. kjer ie pre»topU v pravoslave. Pozneje so ga zaradi posJcu-sa n-asUstva nad predstojnikom po»lali ▼ Sibirijo, odkoder je pobegnil in Klein pravi, da se je končno pojavil v svetu kot C.rk Zaharov. Za svojo rodbino v Litvi »C ni nikoli bri<!al. Klein opira svojo trditeT na slike, na katerih je Boruch, ki se ga dobro spo-minja. res zelo podoben Basilu Za-harovu. V'cn-dar pa mož ne bo ničes-ar do-seqel, će ne bo mogel svoje trditve pod-preti z dokumenti.
»ijflja, 2S.   nov«M.iIira
8: Prerio^ sloven-k ^a !-<»,'(► lu/.ja iz me«t-ne •lekanijtf'ke cerkve v Ko^evju. -- 8_40: \Vn*ki povor (dr. j>rof. Erži»n). — 9: Cas, [»oročila. ^pt>red — 9.ir>: Att^l^ke p^smi in skladne (ploške). — 10: KoTuert Radij-sktira orkestra. - 11: Tirola ura: l'renoa iz otroškei?a vrtra in 1. razroda osnov-ne ^>ole Marijinena doma v Kw-*viu. — 1^: Kar želite, to dobite tplo**e po željah). 13: Ta«, vrenje. fXH>red. obv»»stila. — 13.15: Nastop ufem-ev Ijunl^kd ?ole v KoVvju. — (V«l.l;»ia rirfkiu'ena od 14. do 16. ure. 1<>: Gflupojiar-e^tvo na Kočevskem (a. Fi«ar); 16.:U):^ Tani-buraški zbor i pretio^ iz Kovanja) — 17: \ &m da v ^lxčN: mlpkar-tva (2. tnž. T<>sip fcabec). 17.30: Na-top dijaktnj in dijakov državne reiilne «;:ainazije v Kočevju (izva.j« mladin-nki orkestar). — 19: <*a~. vrom?. poro<Mla. spored. obvezi U. - 1?.:U): Nac. ura: Srb-s-ka kraljica Jelena Anžuvnska (dr. Ljubo-iirr MariC, prof.)- — *^>: N'a^<>P ma^nnsk^ eole v Kočevju. - 'JOJ5: Preuos na^topa *le-I>e mladine iz zavevla v Kočovju — -1 : An-L'lc^ski skladalelii (ploA«V). — "21.15: Orgel-r-k: koncert iz nie-tne dt-kaniinke cerkve ▼ Kovevju. — -2: C'as. vrline. (Kjiočila, «-H>o-red. 2*2.20: Malo za Salo (Kočcvski kwri in kmeC-ka   \io Iba.   Koriei-   oh   21   uri.
Ponod, l'^k   29.   notemhra
12: Slavni možie (ploŠ4%e). — 12.45: Vre-me, |K>rtKiia. — IH: 0a«. sfx>re-), obvpalila. 13.1.5: .lože /amovnik yo!e «<ini na ^» tflas-bilih, vinee plošč?. — 14: Vrem\ borzji. — 1IS: Zdravstvena ura: Prij>rava ali vzgoja za družino (i». dr. Anton Breeelj). — 18*20: Domari aaf>evi (ploi^fe). — 1S.40: Kulturna kronika: l'nujro-b (nwirr. Viktor >tt^kii). — 19: Čas. vre-me. poročila. r»;ore<J, obve«t;la. 19.:»O: Nac. ura. — 19.r>O: Zanimivt>%ti. — *20: Cireizorrev kvintet pihal. — 21: Operni 7-bori (plošce). — 21.10: .J«\-ei-ske slike (Radi ,iski ork>ter).— 22: Cas, vrenio. f-oro^ila, t*f*ored. — 22.15: Prenos plesne srla-^be i* re-tavraoije     Kmona«.   Konec <>U  2'<.   uri.
KULt   FREMOST:                                                      9
Svet v razvaliti ah
g-^,-,-;,,.,.,-^.^, -" ""^.^Z^riBPusioiovski   roman
Pravičnost Previdnosti! Tako. tako! Da? Ijub-ček moj. kar veruj v Previdnost, ki te varuje kakor vrabea na strehi in las na glavi. Bogme, saj nima nobenega dragega opravka, kakor skrbeti noč in dan samo ?ate. Zato žrtvuje dvema lopovoma življenje dveh poštenih mož. To je res imenitna skrb. nagrajajoča dobro in kaznujoča zlo — kakor smo se učili iz čitank. To je vzor pravične Previdnosti.
Regnier se je zasmejal s svojim suhim, oštrim glasorr. zamahnil je brezupno z roko in mrmral vso pot po hodniku nekaj sam pri sebi.
S tem je bila opravijena zadeva, ki je bila spravila za nekaj dni vso kolonijo na noge.
Zolti Jean je snival svoj večni sen na samotnem pokopališču vojaške posadke, kjer je bilo pod njegovim  imenom prip'~ano tuđi Pitoletovo ime.
»Junaka, padla k-t žrtvi svoje dolžnosti. Čast njunemu spominu in zgledu.« To je bilo uradno pripisano k datumu njune smrti.
Na mesto številk 745 in 874 sta stopila čez mesec dni dva druga obsojenca, na mesto Jeana in Pito-leta pa dva nova paznika. Samo kaznenci, ki so dobro pc/nali trdo pest Zoltega Hudiča in se spominjali njegove krutosti, so slavili naključje sreč-ni  in zadovoljni, da jih je bilo resilo vsaj  enega
zla.
Nad trdim orehom, kdo je bil skrivaj izročil kaznencema   piliće,   si   uprava   kolonije   ni   dolgo
belila glave. Najbrž sta bila našla pilići v lomu ali kje drugje. Zato je bila izdana stroga naredba, da morajo biti straže Še previdnejse in strožje. Čez pol leta se o tem sploh ni več govorilo.
Glavna stvar za upravo kolonije je bila, da se beg ni bil posrečil. O tem je bilo cl veščeno tuđi ministrstvo v Parizu in tam so vzeli poročilo z zadovoljstvom na znanje.
III. LJUBEZEN  V  LABORATORIJU
Nad krajino se je leno vlačila jutranja megla, za-stirajoča s svojim vlažnim zastorom koir.aj vidno, bledo zareče solnee, stojeće nad savim obokom meglenega morja liki visoko obešena svetilka na ulici velikega mesta. Čisto tiho, tako tiho. kakor sen bežeče sreće, je ležalo ob vznožju obale speoe morje, nevidno, samo sluieno v brezdanjem. ne-skončnem naročju prelivajcCih se hlapov in meg-le, ki se je v njih rodil krasen pomladni dan.
Na osamljenem kraju severoameriške obale, dobrih trideset milj za Bostonom* se je dvigala temna masa poslopja iz kaosa megle in črnega težkega dima tako, da so bili njegovi obrisi podobni fantastičnim orjaškim nestvorom predpotopnega s\Teta. Visoke piramide peci, obeli&ki dimnikov, viseći železni mostovi in ukrivljeni hrbti žerjavov so bili pomešani z grebeni streh v nerazločno na prvi pogled mešanico, ki je da jala gleđalcu nejasno slutiti, da stoji pred ogromnim mestora tovarniških poslopij.
In res je bilo tako.
*  Opozarjamo na  vsebino uvoda!
INekoč se je razprostirala tu povsod gola pušča-va, kamenita, siva. Na nji je stalo samo nekaj na-poi porušenih bajt. S prvimi belimi naseljenci so bili tu krut boj domaćini, braneći svoje imetje in zaman izganjajoči predrzne in brezobzirne prite-pence. Ni se jim posrećilo pregnati jih, čeprav je ugasnilo tu v boju za prvico marsikatero življenje. Beli obraz je končno vendarle zma^al in pola-goma je poganjalo iz tal po lipje za poslopjem, do-kler ni končno zavzelo ogromno mesto delavnic vse širne kotline.
Množica tovarniških poslopij, zgrajenih v točni smotreni enakomernosti, ne razlikujočih se med seboj mnogo po obliki oken, pročelja ali streh. se je vlekla skoraj v neskončnost. Prah in sa;e so polnile O2ra6je. pokrivale ceste ter padale nepre-trgoma noc in dan daleč naokrog tako. da je bila vsa krajina stalno zavita v žalni pajćolan.
Osrednja delavnica. ki je njeno stekleno streho v železnih ekvirih podpiralo kakih tisoč mogočnih stebrov, je bila podobna podzemni jami, kjer je delal Vulkan s svojimi pomočniki.
Grude jekla. težke do 800.000 kilogramov, so se gugale v verigah ogromnih žerjavov. ki so z njimi lahno drseli čez ulice in jih skladali liki trske na doiočeno mesto, kjer so jih takoj pograbili boclisl oštri zobje jeklenin pil, ali pa plpalke obdelovalnih strojev, da napravijo iz njih oklepe ali različno upognjene plešče za  trupe dreadnoughtov.
Kladiva so udarjala po žarečih grudah, jermeni so drseli v neskonć.iel toku in kalcsa strojev fo brnela; nestvori, valjaioći železne droge tračnic. so zamolklo buČali in na vseh straneh nlamteči og-
njeni zublji so vzbujali v gledalcu predstavo pekla, kakor si ga je nekoć slikala človeška domišljija. ČlovTek je izginjal v tem trupcu in hrušču liki hro-šček v pragozdu in tujec se je izprehajal omamljen po neskončnem labirintu delavnic. ne da bi vedel, kam bi najprej obrnil svojo pozornost.
V   posebnem   oddelku   tovarne     so     izdelovali ogromna jeklene plo.^če. kljubujoče Tuđi granatam največjih  topov.  Tu  je odmevala od  jutra  do večera divja pesem parnih kladiv in stap, razblinja-joćih  s  svojimi   ćeljustmi   železne  grude  kakor   da imajo  pod   seboj   papirnate  škatlice.
Moćni udarci kladiv so oblikovali iz sirovih pa-Hc vretena ali osi in upogibali lahno njihova tolo-sa v poljubne oblike. Kraj njih zopet so zvonol^ stružnice. obcHuioče temno kovino, dokler se ni svetila liki srebro, a za njimi so dvigali za vsako težo brezbrižni žeriavi izdelke in jih spušćali v različne kopeli, čijih sestav ie ostajal budno čuvana tajna  tovarniških kemikov.
V   gorah,   čijih   strma   poborja   so   se   vzpenjala proti   obzorju   in   ki   je   bila   njih   dalima  po   mreži   železnih   traćnlc   izpremenjena   v   blizino,   se   je pridobival   premog   in   železna   ruda.   potrebna   za lačna zrela visokih peći v   tako vrliki množini, da na druge vire soloh ni«:ta bila odkazana.    Skale, razorane  po   s»lobok:h   jamah   in   propadih.  pora-ščene s stoletnimi smrekami  in borovci. podobne ugaslim zrelom nekoč bruh^jočih opnjenikov, so ?e nrorale  purtit1'   znova  prevrtati  in  drobiti  neumorni cloveški  roki.  ki  je,  rborož^na z  vrta!n;mi  stro-ii.  trdim:  kakor demant. prodirala povsod,  pa  naj je naletela na granit ali na temno prizmo bazalt-nih sten.
PnM* ImIp Znpapfflč — Zm >N«rodoo tlakuno« Ffcaa Jmb — ta\ opravo In laseratnl đel IHU Oton ChrUtol — VH ▼ LJublJtia