ILUSTRIRANI SLOVENEC Leto III ¦ Tedenska priloga „SIovenca'* z dne 13» marca 1927, štev, 59 ¦ Štev. 11 Is stare idiličnee Ljubljane (Fot. Berthold, Ljubljana.) Pogled s Hradeckega mostu proti frančiškanski cerkvi. Danes obdaja leao Ljubljanico na obeh straneh visoko betonsko obrežno zidovje, ki že leta in leta kriči po dovršitvi. Čez nekaj desetletij bo pa morda vrvela ob teh bregovih najelegantnejša ljubljanska promenada. 82 rNovo uraano poslopfe angleške vlade In novi indltslcl parlament-' v TOeim nekdanji prestolici mogulskega cesirstva. Delhi so si ladijci sedaj zopet izbrali za svoje glavno mesto ter se utegne že v nekaj letih razviti v svetovno mesto. Georg Brandes znameniti danski kritik in literarni zgodovinar, ki je pred kratkim umrl, star 85 let. Slovesna služba božja sv. očeta Pifa X/. v SOnstlnsld Kapeli dne 13. februarja t. 2. ob priliki pete obletnice njegovega kronanja. /2 francoske Inausžrife Pogled na znamenito francosko tovarno avtomobilov RENAULT danes (slika na desni), ko zaposluje nad 30.000 delavcev, in leta 1898., ko je bila ustanovljena (slika ra levi) in je iz te kovačnice piišel prvi avtomobil. Posebno ^e je tovarna proslavila leta 1914., ko so njeni taksimetri prepeljali v eni noči vno pariško garnizijo na bojišče ob Marni ter s tem morda odločili izid svetovne vojne. 83 Dr. Fr. Schaubach svetnik okrožnega sodišča v Mariboru in narodni poslanec v bivši začasni narodni skupščini, ki je bil dne 3. t. m. imenovan za novega mariborskega vel. župana. Z otvoritve oblastnega zbora v Mariboru dne 23. p. m. Zastopnik velikega župana dr. Stare bere poročilo o stanju oblasti; na predsedniškem mestu je videti dr. Leskovarja. Zasedanje se je vršilo v tamošnji porotni dvorani. "Palača oicrožnega soaišča v Mariboru kjer se je vršilo prvo zasedanje mariborske oblastne skupščine. Jlfdovec pri Zužemberlcu rojstni kraj skopeljskega škofa dr. Gnidovca in prelata ter uni-_verzitetnega profesorja dr. Grivca._ SliRe R SlovcnsRemu bioQrafsRemu leRsiRonu Grivec Franc (¦ 1878) teolog. Gnidovec Janez <¦ 1873) škof skopeljski Gaberc Vinko (* 1886) časnikar. /5 našGga neodre- šencga Primorfa 84 Dr. Juraf Hobrila (1812—1H82) tržaško-kopi-ski. škof ter največji dobiotnik in zaščitnik istrskih Hrvatov in Slovencev. Most čes ReRo, Jci je tvoril bivšo mefo mealmo gorišRega semenišča kjer se vzgajajo oni, na katerih bo v bodoče slonelo vse narodno delo na Primorskem. _ - , Stara &iša na Stolnem trgu v Gorici; iz srednjega okna (X) je pred stoletji govoril v slovenskem, nemškem in it«-lijanskeni jeziku Primož TRUBAR. Člani batujskega orlovskega okrožja leta 1912. zbrani pri romarski cerkvici na Vitovljah. Nekdanji Orli so danes stebri Slovenstva na Goriškem, dočim je velik del ,naprednjakov' prešel k renegatom in celo v fašiste. Grb našega Trsta ki mora postati neKoč zopet iiajvažuej.ša vrata Slovencev v široki svet. 86 Isz prvotne AmerUce SafoJbičafaefša oblOca totenaisticnlQ xnamenf je ptičja glava; njih grotesknost povečujejo še živo pisane barve; M>oglea po ulici inOifanslce vasi s totemističMiimi xnamenfi. Totemlsiične rexbaritc pred hišnimi vratmi; kdor jih spoštuje, lahko računa na indijansko gostoljubnost. Totemlstične glave v saumoinlO goadovlQ kjer učinkujejo še posebno groteskno. V^oa v tempelf bojevnOcov v Cfilcfien Itxa. Velilci tempelf KuRulcana najvišjega boga Chichen Itze. Totemlstlčnl steber iz Britske Kolumbije, ki so ga prepeljali sedaj v New York. Maorifska Siša na Novi Zelandiji s totemističnimi motivi Indijancev z Alaske. 87 KrišGm SlovenifG _Ivan Roger^l_ vitez reda sv. Silvestra in eden najzaslužnejših delavcev na karitativnem polju v Ljubljani, ki je obhajal 7. t. m. 85 letnico svojega rojstva. Esperanislci klub na Vr^nSkl s predsednikom Langofom v sredini. — Svoje učne tečaje ima klub v tamošnji šoli in^ mu pripadajo pristaši vseh strank. ŠlSk.€irice udeleženke večernega kuharskega tečaja, ki ga je priredila zanje dr. Krekova gospodinjska šola v Zgornji Šiški pri Ljubljani. Predstavitelji organizacije natakarjev ter hotelskih in kavarniških uslužbencev v Ljubljani ki jo je veliki župan dr. Baltič nedavno razpustil. Doroteja Vavpotič (Kunsteljnova teia) iz Gorij pri Bledu, ki je kljub svojim 95. letom še vedno čila in zdrava. Slovenski udeleženci X. tečaja orožniške podčastniške šole v Srem. Kamenici pri Novem Sadu, ki je bil. zaključen 22. p. m. To je edina tovrstna šola v naši državi in se izobražujejo v njej bodoči poveljniki orožniških postaj. V zgradbi je tudi zanimiv kriminalni muzej. 88 Razvoj moúniQ norosti . . Is prvotne Jlmerilce. že davno je ugotovljeno, da so imeli prvotni prebivalci Amerike že pred Kolumbovimi časi neko svojevrstno veličastno a grozno kulturo. V bojih, ki so divjali v poznejših stoletjih med prvotnimi prebivalci Atnerike in raznimi evropskimi zavojevalci, je bila večina teh starih spomenikov uničena, zadnja desetletja so pa začeli zlasti po prizadevati jih ivashin-tonskega Carnegijevega inštituta zopet odkrivati in kopati izpod ruševin vprav pretresljive spomenike nekdanje praame-riške poganske kulture. Pred kratkim so raziskovali mehiški polotok Yukatan, kjer je nekoč živel narod Maja. \jegovo sre- dišče je bil Chichen Itza, ustanovljen okrog I, 310. po Kr. r., a največji procvit je doživel okrasi leta 1000. Tedaj, je predstavljal nekako ameriško Meko in tam je stal ogromen tempelj najvišjega boga, kateremu so žrtvovali ljudi v masah, zato delajo njegovi umetniško velezanimivi in dragoceni ostanki še danes pretresljiv vtis, Tako je bilo nekoč v Srednji Ameriki, a mi mrzlem severu, na ledeni Ala.fki je še dandanes ohranjena med tamkajšnjimi indijanskimi plemeni skoro vsa nekdanja prirodna priprostost, ki je izražena zlasti v njih versftvu, katerega središče je tako zvani totemizem. Beseda totem izvira iz jezika nekega severnoameriškega indijanskega naroda in pomenja kako prirodno stvar, navadno žival, zlasti ptice, iz katere po njih mnenju izvira kak človek ali pa tudi cel rod. Glede rta to jmstavljajo po tamošnjih indijanskih vaseh po najrazličnejših prostorih umetniško izrezljane stebre z živalskimi liki in simboli raznih važnih dogodivščin, razen tega se pa pojavljajo totemski simboli tudi na vseh drugih predmetih (orodju, hišah itd.) V totemih iščejo izvor svojim zakonom'in oni so jim pravzrok in praizvor vsega obstoječega, zato so jim oni tudi največje svetinje. Kdor jih ne spoštuje, ga čaka njihovo strašno maščevanje, dočim more računati na največjo gostoljubnost Indijancev vsak, ki jim izkazuje pričakovano spoštovanje. Fotoltio in offsetttslc Jugoslovanske iialcarne v Ctuhl/ant.