Narodni Gospodar GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE. Člani „Zadružne zveze1 dobivajo list brezplačno. ^ Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; || vračajo. — Cene inseratom po 20 h od enostopne petit-vrste, za za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. V večkratno insercijo po dogovoru. Posamezne številke 20 vin. Tslefon štev. 216. V Ljubljani, 10. septembra 1906. KMarST iSls Vsebina: Zadruga: Zvezina skupščina. Hrvaško-Slavonska deželna gospodarska razstava v Zagrebu. Prvi avstrijski zadružni shod. Denarni promet Pregled. Občni zbor — Gospodarsko berilo : Našim kmetskim starišem ob pričetku šolskega leta v preudarek. Kaj je storiti s trsi, ki redno iztrgajo, sploh redko ali nič ne fode? Besede k prireditvam prihodnjih vinskih sejmov na Dolenjskem. Novi način, kako shraniti kumare čez zimo. Da jeza človeku manj škoduje, kaj storiti ? Dve novi čebelarski knjigi. Pozor. Razpis. Hrvatsko-Slavonska zem. gospodarska izložba u Zagrebu. Inserati. ZADRUGA. Zvezina skupščina, dne 20. avgusta 1906. Od Triglava do Balkana širi se slava naše letošnje skupščine. Do sedaj se še na slovanskem avstrijskem jugu ni vršila nobena tako impozantna zadružna skupščina. Bil je to veličasten zadružni parlament, ki je manifestiral, da je „Zadružna zveza11 v Ljubljani po svoji moči in po svojem ugledu — ki se je sicer že opetovano a brez uspeha izpodkopaval — glavna zastopnica gospodarskih teženj avstrijskih Jugoslovanov. Skupščine se je udeležilo 147 oseb in je bilo zastopanih 176 zadrug i. s.: iz Dalmacije . " J: . „ Goriške „ Istre . . „ Kranjske . „ Štajerske . „ Trsta in okolice 12 zadrug 5 24 119 14 2 zadrugi. n n n n Ta skupščina družila je Slovence, Hrvate in Srbe. Različni po stanu, političnem prepričanju in celo po veri — med udeženci bil je pravoslaven Srb — vstopili so v skupno zborovalnico — prekrasno veliko dvorano hotela „Union11. Vse je pa vodila ena in ista ideja t. j. zadružna ideja — in pa prava dobra volja za gospodarsko delo v korist svojega naroda. Skupščini je predsedoval zvezin načelnik gosp. dr. Jan. Ev. Krek, ki imenuje zapisnikarjem uradnega ravnatelja gosp. Rožmana ter konštatira, da se je zvezina skupščina pravilno sklicala in da je sklepčna za vse točke dnevnega reda, saj je zastopano čez polovico vseh zvezinih zadrug in čez polovico vseh glasov, ki je imajo vse zvezine zadruge. Otvorivši skupščino pozdravlja predsednik podpredsednika „Splošne zadružne zveze11 na Dunaju, g. Faschingbauer, ravnatelja c. kr. kmetijske družbe g. Gustava Pirc, predsednika delniške stavbinske družbe „Union11 g. dr. Vinko Gregorič, ravnatelja kemičnega preskuševališča v Ljubljani g. dr. Kramer, ter splošno vse došle zadrugarje, posebno pa še hrvaške zadrugarje iz Istre in Dalmacije. V toplih besedah se spominja umrlega podpredsednika in načelstvenega ravnatelja gospoda Josipa Jeglič. Pokojni podpredsednik je skrbno negoval razvoj jugoslovanskega zadružnižtva in se je radoval hitrega napredovanja „Zadružne zveze11, za kojo je zastavil vse svoje moči. Pokojniku postavimo zadrugarji narlepši spome-menik, če nadaljujemo v njegovem duhu zadružno delo. Ravnatelj c. kr. kranjske kmetijske družbe g. Gustav Pirc se zahvaljuje za vabilo in pozdrav g. predsednika, pozdravlja navzoče zadrugarje in izraža željo, naj bi skupščina rodila mnogo dobrega sadu v korist in povzdigo našega kmetijstva. Predsednik delniške stavbinske družbe „Union11 g. dr. Vinko Gregorič pozdravlja skupščinarje v imenu „Union-a“ ter povdarja, da nismo v tuji hiši, temveč v svoji lastni, saj je ravno naše zadružništvo omogočilo veličastno stavbo hotela „Union11. V imenu delniške družbe „Union11 povabi vse skupščinarje na obed. Podpredsednik „Splošne zadružne zveze11 računski svetnik g. Faschingbauer, pozdravlja skupščino v imenu „Splošne zadružne zveze11, ter povdarja: Že dvakrat sem imel priložnost spoznati delovanje „Zadružne zveze11. Dve stvari sem tu opazil, ki zaslužite, da se posebno povdarjate: 1. Se izredno razširja tukaj zadružno delovanje ter se razvija v vsakem oziru, ne le po številu, ampak tudi po delokrogu. 2. S tako vneto navdušenostjo se dela tu na zadružnem polju, kakor se redko najde drugod v taki sili. Na zgledih zunaj na deželi sem sam videl, s kako požrtvovalnostjo se dela, tako, da Vam moram k temu le čestitati in jo moram občudovati. Pomnoženo delo pa nalaga tudi vedno večjo odgovornost, in gospodje, ki so prevzeli vodstvo „Zveze11, nimajo lahkega dela. Po pravici vidijo svojo dolžnost v tem, da ne podpirajo le ustanovitve zadrug, ampak da tam, kjer prevelika vnema privede do neprevidnosti, tudi zavirajo in popravljajo, da dosežejo mirni in zdravi razvoj. Delovanje načelstva zasluži vso hvalo, ravnotako izborno uradništvo. V imenu „Splošne zveze11 obljubuje govornik, da bo podpirala „Zadružno zvezo11 ter ji želi krepkega razvoja in prospeha. Na to se preide k dnevnemu redu, ki je obsegal sledeče točke: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnji zve-zini skupščini. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo o reviziji, kojo je izvršila pri Zvezi „Splošna zveza11 na Dunaju v času od 16. do 23. julija 1906. 4. Potrjenje letnega računa in bilance za 1. 1905. 5. Volitev 6 članov zvezinega odbora. 6. Volitev nadzorstva. 7. Poročilo o revizijah, koje je izvršila zveza pri svojih članicah. 8. Prememba pravil. 9. Slučajnosti. (Se nadaljuje.) Hrvaško-Slavonska deželna gospodarska razstava v Zagrebu. Kakor znano, vrši se ta mesec v Zagrebu hrvaško slavonska deželna gospodarska razstava. Že v jedni prejšnjih številk priobčili smo natančen vspored razstave, danes priobčujemo na drugem mestu vspored z ozirom na čas. Želeti je, da bi se te velezanimive gospodarske razstave tudi Slovenci v večjem številu vdeležili. Najugodnejši čas za to bi bili dnevi od 15. do 19. septembra in od 20. do 25. septembra 1906, ko je razstavljena goveja živina oziroma sadje in grozdje. Vabimo toraj vse naše zadruge, da posebno pri svojih članih priporočajo obisk razstave. Obiskovalce naj nam naznanijo takoj, ker bi se potem morda dalo prirediti skupno potovanje v Zagreb. Bratje Hrvati nas bodo z veseljem sprejeli. Prvi avstrijski zadružni shod. (Nadaljevanje.) „Splošno zadružno zvezo11 ustanovilo je pred 8 leti nekaj nemških zvez, v zadnjih letih pa so se ji priklopile tudi zadružne zveze drugih narodnosti in je danes v tej osrednji zvezi združenih 18 zvez z okroglo 5000 zadrugami t. j. pet četrtink vseh avstrijskih kmetijskih zadrug. Z veseljem in zadoščenjem je treba povdarjati, da se je sili zadružne ideje posrečilo, na tem polju združiti vse avstrijske kmetovalce brez ozira na narodnost in politično strankarstvo k skupnemu delovanju. Naši cilji zahtevajo in naša naloga je, da se ohrani ta skupnost. Avstrijsko zadružništvo je danes važna gospodarska sila, ki se mora vpoštevati. Spominjati se pa moramo pri tej priliki presvit-lega cesarja, kojega geslo: „Viribus unitis11 izraža isti ideal, za kojim tudi mi zadrugarji stremimo. Živel njega c. kr. apostolsko veličanstvo, naš preljubi cesar in gospod Franc Josip I. (Navdušeni živijo-klici!) Grosp. dr. baron Stbrck naznani na to, da prvi častni predsednik, poljedelski minister ekselenca grof Buquoi vsled odstopa celega ministerstva ne more priti na zadružni shod, ter odda predsedništvo drugemu častnemu predsedniku, nižjeavstrijskemu deželnemu maršalu g. opatu Schmolk. Gosp. opat Schmolk pozdravlja vse navzoče in omenja, da je na Nižjeavstrijskem 528 posojilnic-rajfajzenovk in 325 drugih kmetijskih zadrug. Posojil-nice-rajfajzenovke, ki so, kakor znano, podlaga našega zadružništva, temeljijo na glavnem nauku krščanstva t. j. ljubezen do bližnjega. Slab kristjan torej ne more biti dober zadrugar. Zadružništvo mora upoštevati, da sloga jači, a sebičnost slogo pobija; zadrugarji morejo toraj le tedaj zadrugi in sebi koristiti, da vsaj včasih svoje lastne koristi podredijo koristim zadruge. Besedo dobi dvorni svetnik g. dr. Moric Ertl, ki v imenu c. kr. poljedelskega ministerstva zbrane v lepih besedah pozdravlja. On povdarja važnost samopomoči, katerej naj pomaga državna pomoč ter pristavlja, da bo še treba premagati mnogo težkoč in ovir, a s združenimi močmi se dajo tudi najtežje naloge izvršiti. Veseliti nas pa mora, da vidimo v Avstriji shod mož iz vseh dežel, vseh narodnosti, ki so se zbrali k skupnemu koristnemu delu. Sloga jači. Ker je g. dvorni svetnik dr. Moric Ertl nar-bolji prijatelj zadružništva, za koje živi in dela, so njegove prisrčne besede bile sprejete z narvečjim veseljem. Pričela so se nato predavanja in bodemo ista priobčili po vrsti, kakor so se vršile. Razvoj in stanje kmetijskega zadružništva na Nižjeavstrijskem. (Poročevalec : dr. Robert Raffay, predsednik nižje-avstrijske centralne blagajne na Dunaju.) Leto 1887 more se imenovati rojstno leto nižje-avstrijskege kmetijskega zadružništva, ker tega leta je pričela poslovati prva rajfajzenovka, kojej je takrat načeloval znani Vergani. Zgodovinarju pa ne more zadostovati samo rojstno leto, on mora tudi dognati, kako se je zadružna ideja pričela in kako in po komu se je izpeljala. Ideje so čudna stvar. Ena in ista ideja pride v popolnoma različne kroge in se loti ljudij, koje najde, brez ozira na njih politično in socijalno politično naziranje. Može, ki imajo morda popolnoma nasprotna mnenja, prisili moč ideje, da jo morajo vresničiti. Pri vresničenju zadružne ideje so morali, če tudi proti svoji volji ali brez tega namena, sodelovati celo nasprotniki zadružne ideje. Nam Slovencem je bila ta trditev jako razumljiva, ker ravno na Slovenskem so nasprotniki zadružne ideje pospešili njen razvoj. Zadruge je rodil gospodarski liberalizem, ki je vpošteval človeka kot pojedinca, ter po takih svojih načelih krepil močne in slabil slabe. In ti slabi so se združili ter našli v svoji slabosti veliko gospodarsko silo. Čudni so bili pojavi, ko je v takratni individualistični, kapitalistični dobi nastopila zadružna ideja, ter je sila slabih pričela boj s silo močnih. Pri nas je prvi opozoril na zadružništvo takratni profesor dr. Gustav Marchet, ki je v svoji leta 1876. izišli knjigi „Organisation des landwirtschaftlichen Kredites11, povdarjal, da so sposobnost, pridnost in značajnost kmetovalcev vredne mnogo milijonov denarja ter je zahteval kreditno organizacijo, ki se poleg vrednosti zemljišč ozira tudi na te kmečke kreposti. Že leta 1873. vršil se je na Dunaju kmečki kongres, ki je tudi opozarjal na koristi rajfajzenovk. Poljedeljsko ministerstvo priporočalo je izvršitev take kreditne organizacije deželnim odborom pojedinih dežel. Nižjeavstrijski dež. odbor seje temu pozivu odzval. V prejšnji gospodarski dobi je bilo znano, da se s sposobnostjo in pridnostjo da mnogo — celo milijone — pridobiti, posebno, če se pri tem ni gledalo na značajnost. Ko se je pa zahtevalo, da se vpošteva kmeto-valčeva sposobnost, pridnost in značajnost, pa so kapitalisti rekli, da se na te kreposti ne da nič posoditi. Vrh tega so se preplašile različne mestne itd. hranilnice, ki so itak zmirom trepetale za svoje dragocene privilegije. Da bi se obranile konkurence po rajfajzenovkah, hotele so same gojiti personalni kredit, v kojo svrho so zbrale nek deželni rezervni zaklad, ki je dosegel v petih letih znesek po K 90.340. Nižjeavstrijski deželni zbor je v svoji seji dne 19. oktobra 1881 odobril načrt, po kojem bi se iz tega zaklada dajali prispevki za personalne kredite. Dne 30. decembra 1887 pa je deželni odbor oni sklep razveljavil in sklenil, da se deželni rezevni fond porabi za pospeševanje rajfajzenovk, to pa radi tega, ker se je sprevidelo, da hranilnice, ki so kapitalistična podjetja, ne morejo izpeljati organizacije kmečkega personalnega kredita. Začele so se snovati rajfajzenovke in sicer so se ustanovile v letih: 1887: 1, 1888: 14, 1889: 19, 1890:18, 1891:21, 1892:43, 1893:52, 1894:73, 1895: 46, 1896: 66, 1897: 46, toraj v desetih letih 400 rajfajzenovk. Ker je danes na Nižjeavstrijskem 528 rajfajzenovk, se jih je od leta 1898. ustanovilo samo 128, torej primeroma malo. O vspehih rajfajzenovk poizvedel je deželni odbor sledeče : Oderuštvo se je pregnalo, prisilne prodaje kmetij so se preprečile, pojedine osebe in pa družine so se obvarovale gospodarskega propada. Kar se tiče namena, so rajfajzenovke dale posojila v sledeče svrhe: plačilo drugih dolgov, nakup živine, nakup njiv, travnikov, vinogradov, sadonos-nikov in stavb. VABILO na izredni občni zbor Prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano, vpisane zadruge z omejenim jamstvom, ki se vrši v soboto, dne 22. septembra 1906 ob 5. uri popoldne v zadružnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Volitev načelstva, na podlagi novih pravil. 3. Volitev nadzorstva „ „ » » 4. Slučajnosti. St. Vid nad Ljubljano, dne 10. septembra 1906. Načelstvo. m — r9 B E O- 3L B D poslovanja hranilnic in posojilnic na podlagi vposlanih mesečnih izkazov za mesec julij 1906. I m e> Prejemki Izdatki Denarni promet Hranilne vloge Posojila o > vloženo vzdignjeno dano vrnjeno > C iž J •CZD >0 K V K V K v K 1 v K 1 V K 1 v K 1 v Badema 10376 52 9844 83 • 19221 35 6818 1748 29 8061 64 3311 Barban 3303 96 3553 85 6857 81 — — — 1826 868 337 Baška 64054 50 63240 56 127295 06 57678 13 2137 30 5576 3177 32 168 Beram 3096 41 2890 02 5986 43 1746 75 370 — 728 37 827 48 112 Blagovica 7799 72 5886 98 13686 70 3871 50 4329 31 1490 160 22 190 Bled za blejski kot . . . 25877 52 25908 48 51786 — 9267 — 4524 06 21260 900 146 Bloke 14121 01 10985 17 25106 18 8106 44 4839 01 3000 — 2753 34 362 Boh. Bistrica .... 19873 09 20608 17 40481 26 18965 — 6897 73 3000 — 130 103 Boljun 22373 29 22370 — 44743 29 9604 51 6279 18 10226 28 2781 34 72 Boljunec 3523 90 3662 — 7185 90 1560 — — 3600 20 81 Borovnica 64198 96 61816 67 127605 18 17275 — 5747 20 45080 — 3716 78 292 Buzet Cerklje ? 27536 87 22084 24 49621 29 16820 — 1502 68 16082 21 4970 03 8 Cirknica Cirkno ? 118734 92 103687 70 222422 62 38148 65 13031 50 20200 — 42960 — 509 Cres 10389 73 12533 80 22923 53 1400 — 2300 1080 220 407 Col 5287 79 749 60 6037 39 525 — 200 529 60 4460 83 Čatež 15694 01 11549 45 27243 46 6504 78 6960 11 2825 742 11 118 Češnjica 11324 28 12237 51 23561 79 3391 — 971 6200 3236 168 Čermošnice 984 — 2240 — 3224 — 580 — — 540 404 61 Crnivrh 7509 72 5670 57 13180 29 2872 — 2738 94 370 319 85 197 D. M. v Polju .... 2200 06 2263 38 4463 44 1529 60 100 — 700 510 51 Dobrepolje 30183 25 32762 79 62946 04 18124 — 11828 13 13378 40 7381 60 Dobrinj Dobrunje ? 116992 07 115460 31 232452 38 63999 81 37416 28 24300 — 16551 32 358 Dolsko 3715 79 4626 78 8342 57 3380 614 77 1000 34 Domžale 43907 75 13643 19 27550 94 9575 60 3994 41 3550 3510 221 Draga 13541 48 13541 48 26683 79 8542 — 2669 97 4500 240 60 Dračevica 24701 43 24316 44 49017 87 11630 87 1317 63 8806 88 6115 88 50 Dubrovnik 51972 23 52847 57 104819 80 11618 46 3655 12 21708 13388 500 Fara pri Kostelu . . . 8038 — 8049 — 16087 — 7560 — 400 140 200 77 Frankolovo 16867 39 12613 10 29480 49 5029 62 4399 06 4377 — 5915 193 Gojzd 2866 47 6851 37 9717 84 80 — 1150 — 2400 — 820 54 Gore 17728 33 18854 15 36582 48 462 — 655 30 17182 — 16650 69 Gorica cent. pos. . . . 386745 19 382825 14 769570 33 155335 71 22886 08 41779 08 10012 40 1183 Gorje 10527 42 10362 18 20589 60 4306 13 4422 50 2885 03 4034 27 307 Horjul 7202 36 6671 54 13873 90 3430 54 3282 52 2658 73 756 99 309 Hrenovice 8459 — 6279 21 14738 21 6064 — 5388 56 840 — 810 + 1 Idrija 19095 87 23218 02 42312 89 12059 82 7106 63 15000 — 4973 12 138 Ig 8361 46 9685 83 18047 29 4742 — 4870 27 3270 — 950 263 Izlake 9825 73 12136 25 21961 98 7160 — 3615 36 3340 1390 228 Jesenice 23221 04 20073 17 43294 21 12443 — 8443 38 5760 1919 137 Kamnik I. okr 74903 24 71602 05 146505 29 10823 48 19718 75 45420 20 60508 38 775 Kamnik, hran. in pos. . 58277 88 52701 13 110979 01 49376 14 2323 16200 — 400 59 Kanal 9598 54 12088 03 21686 57 6529 34 3807 23 1200 — 1486 +1 Kandija 90566 20 87482 86 178049 06 60063 85 21609 72 37204 — 11169 77 1592 Kaštelir 29664 26 28720 77 58385 03 17635 — 11257 53 16893 4253 189 Kazaze 1311 25 1490 — 2801 25 500 — 1490 — 7 Kievo 23546 22 23443 18 46989 40 13662 16 10880 46 28341 — 661 73 177 Knežak 19294 97 19234 39 38529 36 15901 70 3844 50 2260 — 1290 216 Koljane 49049 83 48386 16 97435 99 2502 67 405 11 25057 24 1263 06 178 Komenda 19983 68 20042 90 40026 58 14863 10 2882 34 4950 — 500 78 Košana 7491 53 8590 49 16082 02 6235 — 1538 33 5020 — 584 61 403 Kotor 211181 27 211411 15 422592 42 21507 17 10773 50 36239 90 29016 99 Kranjskagora .... 13632 03 15351 09 28983 12 10361 53 11557 18 3740 2755 303 Krk 35023 14 33736 44 68759 58 3196 28 31045 75 8800 38 Krka 3107 75 2714 55 5822 30 2430 450 2220 410 03 94 Križevci 138283 66 131793 60 270077 26 83242 19 52454 62 41860 5974 301 Laško 6647 01 5933 05 125580 05 3412 — 1423 71 1510 1030 377 Leskovec 8842 84 5085 97 13928 52 2486 — 1193 74 2003 2316 307 Leskovica 4732 25 5126 27 9858 81 3750 1398 23 1900 853 83 Lindar 1219 98 2027 48 3247 52 295 99 100 1395 602 249 Livade 1139 98 2027 48 3167 46 295 99 100 1395 602 249 Ljubljana — ljud. posoj.. 2371750 66 2358354 98 4730105 46 269452 75 245351 18 73547 99 28595 49 2119 „ —Vzaj. podp. dr. 216511 02 237892 72 45440 64 42986 95 79346 24 46435 — 38183 — — 297 — Preiemki Izdatki Denarn promet Hranilne vloge Posojila Število članov I m g vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K h K I h K h K h K | h K | h K h Ljubno 69371 66 64844 85 134216 51 20378 97 8289 63 2400 12356 49 187 Loškipotok na Taboru . 12167 38 11467 92 23635 30 4728 — 1817 92 2600 — 3690 — 116 Lukovica 4665 44 4012 72 8678 16 4242 — 1081 35 9300 — — — 89 Mali Lošinj Marenberg . . . . ? 75381 34 70799 45 146180 79 53017 94 15229 48 31380 — 14961 — 277 Medulin 4379 86 3384 64 7764 50 3200 — 241 12 2760 — 777 30 343 Mengeš 22367 77 20368 76 42736 53 13838 — 6341 11 2510 — 3460 — 413 Metlika 19658 40 28439 58 48097 98 7921 38 8229 84 6810 — 7484 — 12 Mokronog 6380 05 5782 53 12162 58 4392 41 3954 90 800 — 756 — 177 Moravče 18909 88 16016 89 34926 77 12324 — — — 7650 — 400 — 17 Mošnje 11038 85 8914 — 19962 85 750 25 — — 400 — 8300 — 125 Nerezine 72893 43 68842 75 141716 18 49376 38 25301 68 12000 — 4471 57 113 Naklo 2455 50 1263 53 3719 03 2180 80 562 90 — — — — 54 Omišalj Oprtalj ? 9480 32 9350 — 18830 32 — — — — — — — — Pazin 58912 — 54726 24 113638 24 31648 86 24924 77 17907 47 9296 20 —5 Pišece 4604 80 8203 10 12870 90 1060 — 400 — 4748 — 2936 — 785 Planina 2261 88 2094 72 4356 60 1535 — 1422 — 660 — 124 — 140 Polhov-Gradec .... 6035 93 6124 23 12160 16 4879 07 2509 53 — — 920 — 151 Poljane 29903 49 19281 52 49185 01 22618 — 9264 15 2400 — 3411 28 409 Pomjan 2875 52 2571 83 5447 35 2743 12 1045 — 1550 — — — 44 Preddvor 5626 17 5636 84 11263 — 2546 — 142 — 1930 — 1200 — 67 Preska 1866 50 2105 90 3972 40 1290 40 710 18 500 — 20 — 86 Pločice-Konavlie . . . 30542 66 30372 96 60915 62 35681 41 2293 41 52400 i 08 1465 90 85 Pulj 129335 37 124551 42 253886 79 73614 49 43331 57 26531 04 22077 03 +7 Punat 33032 35 31200 11 64232 46 28291 35 2989 66 — — 590 — 40 Radeče 23345 57 29523 08 52768 65 5875 80 9076 32 14011 28 14354 38 500 Rab 13884 08 13649 80 27533 88 3436 — 810 — 12749 06 3392 08 510 Rečica 28231 53 19999 72 48231 25 22122 — 4961 71 — — 5300 34 408 Ribnica 30874 71 39312 22 70186 93 15937 45 11438 71 6800 — 5850 — +4 Ricmanje 710 74 900 21 6610 95 — — — — 310 — 500 — 197 Roč 6168 31 2880 67 9048 98 1185 — — — 2508 — 719 98 +2 Rob 14903 78 15770 31 30674 09 9621 — 11602 26 980 — 780 — 199 Rogoznica 4057 64 4156 76 8214 40 294 60 1982 42 2168 94 1149 04 118 Rova 2903 74 2228 65 5132 39 2210 — 1846 95 370 — 520 — 235 Rovte Selca na Braču . . ? 16664 57 19075 29 35739 86 10563 68 7317 92 1380 800 — 200 Selce 11601 21 9296 07 20897 28 8307 80 2473 43 2770 — 1560 — 320 Semič 21843 28 23416 11 45259 39 13216 — 4976 03 3960 — 7174 — +4 Senožeče 2464 51 2508 25 4972 76 — — — — 1860 — 760 — 318 Sevnica 30370 31 39338 89 69709 20 — — 31010 40 6630 — 19422 — 1968 Slov. Gradec 56552 73 58997 47 115550 20 34240 — 14000 — 14540 — 40 — 92 Smlednik 3918 07 2741 91 6659 98 3470 40 218 — 900 — 200 — +3 Sorica 3858 80 3315 48 7174 28 2748 — 1059 — 200 — — — 38 Srednjavas 14475 14 19285 77 33760 91 8336 — 8119 24 1080 — 3758 21 386 Staraloka 16028 75 19673 09 35701 84 4905 — 7318 97 9500 — 100 — 226 Stari grad 30203 03 19668 33 46871 36 11568 50 13331 19 6300 — 1660 — — Stari trg 35577 53 36752 80 72330 33 12203 — 17177 64 5000 — 4370 — 552 Struge 4429 29 4628 10 9057 39 500 — 3705 99 886 — 668 93 +1 Sv. Ema 505 05 333 19 838 24 440 — — — 330 — — — 182 Sv. Ivan 12143 74 12591 92 24735 66 2920 40 891 60 10550 — 516 — 173 Sv. Križ pri Kaštav . . 4637 63 4311 10 8948 73 2505 10 — — 1400 — — — 66 Sv. Jakob ob Savi . . 4242 59 3864 98 8107 57 1316 — 1583 — 1150 — 1210 — 144 Sv. Križ p. Kostanjevici . 26059 27 26335 71 52394 98 14500 — 4798 35 21234 ■— 8912 24 13 Sv. Križ pri Litiji. . . 9621 69 10239 22 19860 91 5863 — 2826 75 2680 — 2093 — 369 Sv. Jurij ob j. ž. . . . 15293 61 13919 67 29213 28 7646 — 7185 28 4160 — 1555 — 218 Sv. Jurij pod Kumom . 1487 81 4919 75 5500 56 1093 — 1119 61 78314 — 280 — 44 Sv. Jurij pri Kranju . . 12329 91 14162 20 26492 11 10280 — 4823 80 510 ■ 970 — 310 Sv. Kunigunda .... 8365 98 8555 13 16921 11 356 40 4544 27 4000 — 3000 — 92 Sv. Lenart 47296 31 46711 23 94007 54 39576 66 10849 99 5420 — 5647 — 2055 Šebrelje 3803 57 3888 97 7692 54 1277 40 1768 15 700 — 1510 23 110 Škocijan 7745 25 10406 48 18151 73 3584 36 3033 11 5140 — 1464 — 721 Škofjaloka 11870 34 10955 94 22826 28 8386 08 6977 11 3760 — 168 — 69 Šmarije 6569 97 6446 33 13016 30 3795 — 2679 59 1700 — 1870 — 257 Šmartno pri Kranju . . 9657 83 10162 50 19820 33 8578 54 1050 — 6292 50 — — 34 Šmartno pri Litiji. . . 12408 70 13515 52 25924 22 2465 — 7135 55 7066 — 3915 — 218 Šturije 9624 41 9658 52 19282 93 5169 84 1363 53 5770 — 2858 21 233 Stokovci 11172 67 8242 36 19415 03 800 — — — 3206 60 1200 — 307 Št. Ilj pod Turjakom 23172 99 24434 02 47607 01 12370 35 10942 65 2372 — 9296 03 193 St. Janž 4142 60 5086 58 9229 18 1332 60 1909 67 3140 — 1453 — 149 Št. Jernej 27047 20 23203 69 50250 89 18463 41 11683 82 8400 — 2350 — +5 Preiemki Izdatki Denarni promet Hranilne vloge Posojila Število članov I m o vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K I V K V K V K | V K V K ! V K V Št. Lambert 2983 56 2984 5967 56 2982 76 25 8 Št. Peter 33706 40 33762 59 67468 99 8773 — 10530 79 5100 — 15312 — 442 Št. Rupert 11751 86 10643 83 22395 69 3982 — 5217 24 5330 — 1448 — 221 Št. Vid nad Ljubljano . 13316 27 13150 70 26466 97 11249 25 588 — 2300 — — — 36 Št. Vid pri Zatičini . . 12468 71 16053 70 28522 41 1758 45 5393 — 3600 — 600 — 408 Tinjan 941 — 1096 48 2037 48 600 — 80 — 1015 — 215 — 260 Tomaj 7078 28 6425 35 13503 63 1630 — 1770 33 1500 — 800 — +7 Tomišelj 15669 76 17176 55 32846 31 4766 — 11356 55 1820 — 1152 — 350 Toplice 4160 75 4481 01 8141 76 2232 — 3406 96 1000 — 760 — +3 Trebelno 8634 95 6324 70 14959 65 4139 80 3358 15 1890 — 2132 08 235 Trnovo 35220 62 32478 43 67699 05 22102 51 6143 50 4968 49 5982 35 743 Tržič 24067 59 21952 53 46020 12 16346 52 1978 21 900 — 2106 34 170 Tržišče 7541 52 6481 23 14022 75 2775 — 2870 57 3550 — 240 — 144 Tunice 1863 65 1539 04 3402 69 1630 — 473 55 50 — — — 48 Vabriga ? Velike Lašče .... 21046 10 18194 11 42799 20 11441 42 10357 55 2160 5845 19 223 Veliki Lošinj .... 15402 53 13536 91 28939 44 4360 — 5691 34 600 — 170 — 65 Vipava 46375 20 46914 15 93289 35 18800 89 13642 02 23157 — 14880 — 1290 Videm 2853 53 215 — 3068 53 2300 — 80 — 135 — 361 — +1 Višnjagora 25172 61 26649 08 51821 69 12502 — 7478 80 15121 — 1253 97 478 Vojsko 4131 67 2474 32 6605 99 3872 — 1269 — 1182 84 190 — 31 Vodice 5291 49 5215 — 10506 49 4855 — 665 — 1150 — 15 — 81 Vrbnik 66150 48 62929 23 129079 71 38590 67 14566 85 33665 — 16692 23 325 Vrhnika 29636 01 22374 03 52010 04 13782 50 9882 26 11760 — 8543 06 — Vrlika 29338 63 28972 51 58311 14 11774 95 200 — 50137 57 2497 50 244 Zagradec 5209 13 6548 61 11757 74 3146 83 1124 08 390 — 1316 47 164 Zagorje ob Savi . . . 2915 56 2605 61 5521 17 1877 — 1599 — 1000 — 100 — 60 Zatičina 5491 62 4498 76 9990 38 2712 — 4341 89 — — 600 — 72 Zg. Besnica 1661 75 1969 64 3631 39 760 — 1429 61 — — 503 07 49 Zg. Tuhinj 11351 32 10115 92 21467 24 6548 — 155 73 3391 73 3766 — 179 Ždrenj ? Žiri 23657 64 28515 82 52173 46 17991 5327 40 5170 4300 278 Žminj 5950 36 6494 57 12444 93 2240 — 800 — 2603 64 1164 18 234 Župa Raščane .... 5718 — 4634 58 10352 58 2802 65 — — — — 426 89 80 Žužemberk 14852 08 14021 35 28873 43 6891 15 4102 92 5830 3411 45 480 Denarni promet za mesec avgust 1906. Badema, društ. za šted. i zajm. —2200 (6.) —800 (17.) Barban, društ. za šted. i zajm. - -2000 (25.) Baška, seoska blag. -j-1000 (17.) Blagovica, hran. in pos. —1200 (20.) Bloke, hran. in pos. -j-3000 (5.) —1000 (24.) Boh. Bistrica, hran. in pos. -j-2200 (6.) Boljun, društ. za šted. i zaj. —480 (7.) -f-980 (19.) Borovnica, hran. in pos. +2000 (5.) —2000(10.) —1000 (24.) Buzet, društ. za šted. i zajm. —8000 (10.) Cerklje, hran. in pos. —2000 (2.) +4000 (27.) Cirknica, hran. in pos. + 2000 (15.) +6000 (29.) Cerkno, hran. in pos. —5000 (27.) Col, hran. in pos. —4000 (6.) Čatež, hr. in pos. +2100 (11.) Češnjica, hran. in pos. +4000 (26.) Crnivrh, hran. in pos. +500 (8.) +2800 (14.) D. M. v Polju, hran. in pos. +1500 (22.) Dobrepolje, pos. —2000 (17.) —2000 (18.) Dobrinj, hran. in pos., +2600 (7.) +2000 (17.) Dolsko, hran. in pos. +500 (7.) —600 (27.) Domžale, hran. in pos. +3000 (5.) —2000 (10.) —2000 (21.) Dračevica na Braču, seoska blag. —247 22 (30. 7.) —239 36, —107-53 (10.) —1000 (25.) +800 (27.) Draga, hran. in pos. —800 (2.) —1000(30.) Fara pri Kostelu, hran. in pos. -{-5000 Frankolovo, pos. -{-2500 (14.) —2500 (30.) Gojzd, hran. in pos. —400 (28. 7.) —400 (3.) Gore, hran. in pos. —2200 (30. 7.) Gorje, hran. in pos. —1000 (7.) —2176 33 (21.) —2000, —1500 (30.) Horjul, hran. in pos., —1000 (8.) -600 (20.) Idrija, ljud. hran. in pos. —1000 (30. 7.) —2000 (1.) —3000 (10.) Ig, hran. in pos. —500 (20.) —2000 (22.) —2000 (30.) Izlake, hran. in pos. —2000 (18.) Jesenice, hran. in pos. -{-3500 (25.) Kamnik, hran. in pos. -{-10.000 (3.) +3000 (28.) Kanal, hran. in pos. —4000 (24) Kandija, hran. in pos., +6000 (6.) —3686 30 (16.) Kaštelir, hran. in pos. —1500 (1.) Kijevo, seoska blag. +234‘41 (10.) Knežak, hran. in pos. —1500 (30. 7.) +700 (14.) +3100 (26.), —4000 (28.) —1200 (29.) Komenda, hran. in pos. —1600 (30. 7.) —200 (9.) +1600 (26.) Kotor, hrv. bok. šted. +10.000 (24.) Kranjske gora, pos. —6000 (2.) +2000 (26.) Krka, hran. in pos. —2000 (25.) Kropa, žrežlj. zadr. +129-50 (6.) +386 45 (8.) - 4V74 (8.) +30-86 (8 ) +43-90 (11.) +241-09 (12.)+294-51 (12.) +99-19 (13.) —16 10 (13.) +420 54, +13-60 (14.) +256 (15.) —4000 (16.) +139-06 (17.) +1-48, +51-711 (7.) +6 80 (19.) +31-62 (19.) +79-64 (18.) +62-72(20.) +74-87 (20.) +40 98 (21.) +19890, +86-86 (22.) +164-92 (24.) +44-60 (26.) +51-92 (27.) +381'90, +25-42, +309-12 (28.) +32-40 (29.) +169-38 (29.) +48-50 (27.) +28.98, +72-68 (22.) +320 (23.) +389-61 (31.) —2000 (30.) Leskovec, hran. in pos. —3500 (30. 7.) —1500 (20.) Leskovica, hran. in pos. —1600 (1.) +20 (6.) Ljubljana — Vzaj. podp. dr. —10.000 (30. 7.) —10.000(6.) +10.000 (19.) —10.000, —10.000 (30.) Ljubno, hran. in pos. +10.000 (29.) —21.000 (29.) Loškipotok na Taboru, hran. in pos. —1000 (13.) +1000 (26) Marenberk, pos. +4000 (17.) Mengeš, hran. in pos. +5400 (5.) —3000 (7.) —2000 (18.) Mokronog, pos. +1700 (7.) +2000 (28.) Moravče, hran. in pos. +8000 (8.) +6000 (23.) Mošnje, hran. in pos. +1000, (8.) Naklo, hran in pos. +1700 (6.) Oprtalj, hran. in pos. —4000 (30.) Pazin, podr. istr. pos. -5000 (3.) +10.400 (11.) +2100 (19.) +1000 (24.) +1500 (28.) —3000 (29.) Polhov Gradec, hran. in pos. +3000 (8.) +3100 (22.) Poljane, hran. in pos. +10.000 (11.) Pomjan, hran. in pos. —350 (2.) —200 (7.) +460 (8) +150 (19.) —800 (21.) —300 (20.) Preddvor, hran. in pos. +230 (6.) +230 (8.) +80 (11.) —370 (17.) —4330 (18.) —200 (21.) —140 (24.) Preska, hran. in pos. +120 (2.) +160 (9.) —400 (18.) +100, +540 (25.) -100 (28.) Pulj, društ. za šted. i. zajm. +2400 (2.) —6000 (17.) -f.1000 (28.) Punat, društ. za šted. i za j. +3100 (26.) Radeče, hran. in pos., —3000 (17.) —2000 (22.) Rab, društvo za štednju i zajm. —P30 (7.) +3000 (9.) —2500 (20.) Ribnica, hran. in pos. +4000 (5.) —4000 (11.) Roč, hran. in pos. —4000 (6.) Rob, hran. in pos. —1000 (4.) +3000 (5.) Rogoznica, seoska bi. —2800 (2.) +1000 (14.) —500 (30.) Rova, hran. in pos. —5000 (18.) Rovte, hran. in pos. —4000 (3.) —5000 (30.) Selca na Braču, seoska blag. +254-10 (2.) —5000 (2.) Selca pri Škofji Loki, hran. in pos. +2500 (8.) Semič, hran. in pos. +4000 (7.) +5000 (19.) —2000 (23.) Senožeče, hran. in pos. —6000 (5.) —400 (18.) Sevnica, hran. in pos. —40.000 (25.) Slovenji Gradec, hran. in pos. —200 (9.) —4000 (11.) —1200 (17.) +600 (18.) —600 (30.) Smlednik, hran. in pos. +1000 (7.) Sorica, hran. in pos. +1000 (5.) —2000 (21.) —1000 (29.) Srednjavas, hran. in pos. +2000 (8.) +2000 (14.) +3000 (20.) +3500 (27.) Staraloka, hran. in pos. +1500 (5.) +1500 (25.) Stari grad, društ. za šted. zajm.+4000 (11.) —14.000 (11.) +4000 (25.) —2210-15 (30.) +4000 (31.) Stari trg, hran. in pos. +6000 (7.) —4000 (22.) Struge, hran, in pos. +3000 (19.) Sv. Ema, hran. in pos. —800 (4.) +500 (24.) —1020 (25.) Sv. Ivan, hran. in pos. —500 (30. 7.) —2000 (30. 7.) —4000 (20.) —1500 (23.) —5000 (28.) Sv. Jakob v Rožu, hran. in pos. —3000 (14.) Sv. Križ pri Kostanjevici, hran. in pos. —3000 (14.) —5000 (22.) —6000 (28) Sv. Križ pri Litiji, hran. in pos. —1000 (30. 7.) +300, +1000 (12.) —3000 (16) +800 (26.) Sv. Jurij ob j. ž., hr. in pos. —1500 (17.) —1000 (30.) Sv. Jurij pod Kumom, hr. in p. —1800 (1.) +1700 (19.) Sv. Jurij pri Kranju, hran. in pos. +6000 (6.) - -1000 (24.) Sv. Kunigunda, hran. in pos. +1840 (10.) +800 (10.) —650 (11.) Sv. Lenart, pos. +4600 (7.) +8000 (24.) +5000 (31.) Šebrelje, šted. in pos. —700 (16.) —600 (28.) Škocijan, hran. in pos. —1000 (7.) —3000 (18.) Škofjaloka ljud. hran. in pos., —1000 (6.) —10.000 (11.) —4000 (16.) +1500 (29.) +1500 (31.) Šmarije, hran. in pos. —1500 (6.) +2000 (29.) Šmartno pri Litiji, hran. in pos. —1000 (1.) —1500 (3.) -500 (9.) —2000 (14.) —800 (22.) Šmartno pri Kranju, hran. in pos. —1000 (3.) +1000 (17.) +1000 (18.) +1000 (22.) Šturije, hran. in pos. +2500 (6.) +2000 (26.) Štokovci, društ. za šted. i zajm. —3000 (25.) Št. Janž, hran. in pos. —300 (30. 7.) Št. Lambert, hran. in pos. +536 (5.) +2888 (7.) —434 (9.) Št. Peter, hran. in pos. —4200 (6.) +2000 (6.) +2180 (6.) +900 (27.) Št. Rupert, hran. in pos. —1500 (30. 7.) —3000 (14.) —1000 (23.) +2000 (29.) Št. Vid nad Ljubljano, hran. in pos. —700 (13.) —529 (18.) Tomaj, hran. in pos. —4000 (9.) Tomišelj, hran. in pos. —1000 (30. 7.) +5800 (18.) Toplice, hran. in pos. —1000 (6.) —1000 (14.) Trebelno, hran. in pos. +1000 (29.) Trnovo, hran. in pos. +1500 (19.) Tržič, hran. in pos. —16.000 (30. 7.) +1000 (11.) +1000 (21.) +1000 (26.) —3000 (30.) Tržišče, hran. in pos. —500 (22.) Tunice, hran. in pos. +1000 (3.) +1000 (29.) Velike Lašče, hran. in pos. +4000 (5.) +5000 (7.) +2000 (11.) +1000 (12.) —2000 (17.) Vipava, hr. in pos. +8000 (7.) +3000, +3000 (10.) +3000 (22.) +5000 (28.) +2000 (31.) Videm, hran. in pos. —1000 (13.) Višnja gora, hr. in pos. —3000 (2.) +187-59 (16.) +800 (8.) +4000 (8.) -3000 (9.) —2000 (18.) -2000 (18.) +1900 (25.) Vojsko, hran. in pos. +1489-47 (14.) Vodice, hran. in pos. +3500 (6.) +4000 (27.) +300 (31.) Vrbnik, dr. za št. i zajm. +1000 (17.) +1000 (31.) Vrhnika, hran. in pos. +4000 (10.) Vrlika, seoska blag. +360 (18.) +120, +380 (24.) Zagradec, hran. in pos. —500 (3.) —2500 (20.) Zagorje ob Savi, ljud. hr. in pos. +2900 (15.) Zatičina, pos. +4000 (2.) +1000 (10.) —6000 (20.) Zg. Besnica, hran. in pos. —4200 (13.) Zg. Tuhinj, hran in pos. +1500 (5.) +1900 (18.) Žiri, hran. in pos. +5000 (6.) +7000 (14.) Žminj, društ. za šted. i zaj. +800 (6.) —2300 (20.) Žužemberk, +5000 (6.) —2000, -400 (29.) GOSPODARSKO BERILO. Našim kmetskim starišem ol) pričetku šolskega leta v preudarek. Ob pričetku šolskega leta smo. Iz vseli stranij naše ljube domovine se zbira ukaželjna mladina v naših mestih, kjer je sedež srednjih in njim enakih strokovnih šol, da tu nadaljujejo in spopolne svojo omiko in vzgojo ter se pripravljajo na svoj poklic. Koliko žrtev, koliko samozatajevanja od strani starišev, da morejo dati svojim otrokom boljšo in temeljitejšo vzgojo in poduk, kakršnega so sami bili deležni, samo, da bi pomogli svojim ljubim sinovom in hčeram do boljše prihodnosti in lažje eksistence! Samo neizmerno velika ljubezen starišev je sposobna in zmožna teh žrtev; To dejstvo nam najbolj jasno spričuje vedno množeče število učeče se mladine na vseh teh šolah in če zraven še pripomnimo in dodamo, da raste v enakem razmerju tudi število akademikov tako, da bodemo v nekaterih letih imeli v vseh strokah dovolj akademično izobražene inteligence. Sedaj sprevidimo, da napenja naš mali revni narod vse svoje moči, da pribori svoji mladini — naši bodočnosti, po možnosti najboljšo eksistenco in si s tem daje o svoji krepki žilavosti in eksistenčni sposobnosti najboljše spričevalo. V tem plemenitem stremljenju sedanje naše generacije pa opazujemo žal tudi — vrzel; preveliki požrtvovalnosti na eni strani premala skrb za svoj lastni obstanek. Dočim skrbe naši stariši za vse druge sinove in hčere, za one pa, katerim hočejo enkrat zapustiti — dom, posestvo svoje — za te skrbe premalo. Pa ne samo za te. Tudi za pretežno število naše prihodnje generacije na deželi, ki zbog revščine svojih roditeljev, postanejo le delavci, težaki, dninarji, posli itd., za vse te se v obče stori takorekoč nič ali vsaj nezadostno. Odtod izvira želja teh mladih ljudij, obojega spola, ki razpolagajo samo s čvrstim telesom in ne- utrudljivo delavnostjo in pridnostjo, da hočejo edino dobro, česar se zavedajo, da imajo, — izkoriščati s tem, da silijo v mesta in v inozemstvo, kjer se udinjajo za posle, dninarje, rudokope itd. Večinoma te mladine pa silno potrebuje naš narod doma, bodisi, da so sami gospodarji-posestniki, bodisi, da jim pomagajo pri upravljanju gospodarskih kmečkih opravil. Naš narod potrebuje ravno tako krvavo pridnih, pametnih in izobraženih gospodarjev, kakor rabi pri tem neobhodno zanesljivih, vestnih, varčnih in razumnih kmečkih poslov. Le tedaj more pričakovati kmetijski stan boljše prihodnjosti. To je stališče, do katerega se mora pospeti naš kmetijski stan, sicer bode vedno bolj propadal in gineval. Z njegovim padanjem sporedno padali bodo vsi drugi naši stanovi. Da si more pridobiti mladina, namenjena za dom in bivanje na deželi kot gospodarji, kot posli, dninarji itd. dosti poduka, so ustanovljene (poleg občnih ljudskih šol, ki naj podeljuje vsem stanovom vsem neobhodno potrebno znanje in vzgojo, še razne druge izobraževalne inštitucije namreč: kmetijske šole, kmetijski tečaji, strokovna predavanja potovalnih učiteljev, vzgledna posestva, kmetijske razstave, kmetijski časopisi, strokovne kmetijske knjige, šolski vrtovi itd. Tudi pri nas na Kranjskem se nudi naši kmetijski mladini, namenjeni za dom, prilika, da se more v svojem prihodnjem strokovno izobraziti, le žal, da se te prilike v nezadostnem številu odzovlje in je ne porablja sebi in narodu v prid. Ravno sedaj razpisuje deželni odbor kranjski pričetek šole za vstop v kmetijsko šolo na Grmu pri Novemmestu. V olajšavo stroškov šolanja na tej gospodarskoj šoli razpisuje za kranjske sinove, ki so namenjeni za gospodarje na domačem domu, pet ustanov. Na tem gospodarskem zavodu se ponuja najlepša prilika našim kmetijskim mladeničem, da si pridobe popolno strokovno znanje v vseh naših kme- 301 — tijskili panogah zlasti v umni živinoreji, vinarstvu, sadjarstvu in poljedelstvu, tako se usposobijo za strokovno izobražene gospodarje, da pa se morejo tudi s pridom poprijeti mlekarstva in načelovati raznim kmetijskim zadrugam. Kakor se trudi naš narod, da pridobi svoji mladini z večjim podukom in boljšo vzgojo, boljšo eksistenco, tako naj stori naš kmetijski stan tudi v tej zadevi svojo prvo in najvažnejšo dolžnost, da d& strokovno izobraziti tiste svoje sinove, ki jim namerja enkrat izročiti svoja posestva. To je dandanes prva in sveta dolžnost in potreba vseh skrbnih starišev postala. Le na tej podlagi je mogoč obstaflek in napredek našega kmetijskega stanu! Za to se danes obračamo do vseh onih starišev na deželi, ko pošiljajo svoje sinove na srednje šole v nadaljni poduk, z nasvetom, naj premislijo, ali jim ne bi bolje kazalo, da bi mnogokaterega teh mladeničev raje poslali v kmetijsko šolo, kakor pa v latinske šole, kjer naj se leta in leta trudijo s tujimi, mrtvimi jeziki, namesto, da bi se kaj praktičnega in za življenje neobbodno potrebnega učili, s čimur bi si ložje svoj kruh služili in bi postali koristnejši in srečnejši udje človeške družbe, kakor pa, da sredi študij izostanejo iz šole in niso ne gospod ne kmet, ampak ponesrečeni študent, telesno in dušeno pohabljeni. Ni vsak sposoben za dolgotrajno in mučno štu-diranje, ki je postalo dandanes drago in se le počasi pride do dobrega kruha; vsak pa je vstvarjen za delo, treba ga je v tem le temeljito podučiti in tudi tako delo se rado in dobro plača. Iz teh le razlogov skrbite kmetijski stariši za zdrav in temeljito izobražen naraščaj na kmetijskem polju, ne bode vam žal ne stroškov ne truda, sebi in svojim potomcem preskrbeli ste na ta način boljo prihodnjost, kakor pa če svojo mladino čez svojo moč pošiljate v srednje šole, kjer vam jih mnogo ostane kot dijaški proletarijat, vam v nečast, sebi v nadlogo in človeški družbi v nevarnost. Tudi tukaj velja prislovica: Svoji k svojim! Kmetijski stariši vzgojujte tedaj dober kmetijski naraščaj, ki bode sposoben podedovane naše domove spretno voditi in na njih z uspehom gospodariti in pošiljajte tedaj v obilnem številu svoje sinove v naše kmetijske zavode! Kakor naj veljajo te besede vsem kmetijskim starišem na Slovenskem, toliko bolj se obračam do vseli posestnikov na Dolenjskem, da se v obilni meri odzovejo temu nasvetu in da naj v večjem številu pošiljajo svoje, za dom namenjene, sinove v deželno kmetijsko šolo na Grmu pri Novemmestu, ki je bila v prvi vrsti v njih korist ustanovljena. Pogoje vsprejema ima med drugimi obvestili tudi zadnja in današnja številka „Narodnega Gospo-darja“ in jih podaja vodstvo imenovane šole. Kaj je storiti s trsi, ki retino iztrgajo, sploh redko ali nič ne rode? Ker se nismo pri prenavljanju naših goric dosti ozirali na svojstva posameznih trsov, od katerih smo jemali cepiče za požlahtnenje divjakov in ker se ta svojstva takorekoč podedujejo, ni najti vinograda, v katerem ne bi bilo več ali manj takih trsov, ki nas z ozirom na rodovitnost prav nič ne zadovoljujejo. Dosti trsov ali sploh nič ne rodi, ali pa sicer nastavi mnogo grozdja; ko pa cvetenje mine, ni grozdja nikjer, samo tu in tam visi kaka češulja, semtertje tudi grozd s par debelimi in mnogo, kakor graholka, malimi jagodami. Mi pravimo, trs je iztrgal. Nekatere vrste (sorte) imajo to lastnost v veliki meri. Tako se nahaja v šiponovib (mozlerjevih) nasadih dostikrat ena tretjina in več trsov, ki redno iztrgajo. Nadalje so trsi, ki eno leto rode, drugo zopet ne, akoravno jim vedno dobro gnojimo in jih pravilno gojimo. Brez dvombe so tudi nekateri trsi ene in iste vrste različnim boleznim bolj podvrženi, kakor eni. Tako je mogoče opazovati, da pri nekih trsih grozdje začne redno vsako leto rano gniti. Samoumevno je, da čira več imamo v naši gorici takih trsov, ki iztrgajo in ki so različnim boleznim bolj podvrženi, tem manjši je prirastek, torej tudi dohodek. Razumen vinogradar bode v bodoče pri prenavljanju svojih vinodradov tudi s temi očividnimi dejstvi računal. Kakor si skuša umen živinorejec pleme zboljšati s tem, da odreja vedno le najboljša teleta od najboljših plemenjakov, tako se bode vinogradar moral bolj ozirati na lastnosti posameznih trsov v eni in isti vrsti (sorti), ako želi svoje dohodke zboljšati. In kdo ne želi to? Hoče on, recimo, pomnoževati burgundca, bode toraj rabil cepiče samo takih burgundčevih trsov, od katerih se je po večletnem opazovanju prepričal, da redno in mnogo rode in da so tudi proti boleznim bolj trpežni. On bode celo od teh izbranih trsov izbral samo tiste rozge, ki so bile rodovitne, ker nerodovitne rozge iz korena dado tudi manj rodovitne trse. Trdi se tudi, da so cepiči iz sredine izbranih rozg najbolji, ker so trsi od njih baje najrodovitnejši. Treba je pa, kakor rečeno, posamezne trte več let opazovati, predno se pride do povoljnega zaključka, ker nekateri trsi letos prav mnogo rode in imajo zdravo grozdje, a drugo leto je ravno nasprotno. Od 100 trsov, ki smo jih v prvem opazovalnem letu zaznamovali kot dobre, jih nam ostane v 4. ali 5. letu morda komaj 10—20 takih, katerih lastnosti nas vsestransko zadovoljijo. Kakor je bilo omenjeno, se glede na to do sedaj še prav malo storilo. Mnogi vinogradarji so si celo svoje nove nasade v tem oziru preje poslabšali, nego zboljšali, posebno v onih krajih, kjer je bilo pomanjkanje cepičev in kjer je bilo zeleno cepljenje v navadi. Zakaj ? Zato, ker izkušnja kaže, da so se manj vredne vrste in pa nerodovitni trsi trtni uši nardalje zoperstavljali. Vinogradarji pa so pomnoževali te trse ker so jim bili najbolj in najdalje pri roki. Dobili so na ta način v prenovljene vinograde ne le manj vredne vrste, ampak tudi mnogo tudi nerodovitnih trsov. Kdor ima torej v svoji gorici take trse, ki ne rodijo, ki iztrgajo, ali pa da mu bodisi kakorkoli drugače ne ugajajo, kratkomalo, ki povzročijo več stroškov, kakor dohodkov, naj jih iztrebi. Ako so trsi dobre rasti, je najbolje jih pod cepljenim mestom odrezati in precepiti. Cepljenje v razkol, kakor še dandanes kmetje drevesa požlahtnujejo, nam služi tu prav dobro. Trditev, da pri tem načinu les rad prhni, je pretirana. Glavna stvar je oster nož, torej gladka rez in pa snačno, hitro delo. Precepljuje se na spomlad, ko pride trs v sok (mezgo). Predno precepimo, pustimo trs, ko smo mu glavo pod cepljenim delom odrezali, da se eden dan solzi (joče). Pri cepljenju v razkol mu vtaknemo ob vsako stran en cepič, razpoklino med istima pa pokrijemo z malim kosom škorje, ter cepljeno mesto dobro bodisi z rafijo ali s špago obvežemo. Preko obveze pa ovijemo še nekaj mahu, nakar potem cepljeni trs z rahlo zemljo tako zasujemo, da je za dva ali tri prste zemlje nad cepičema. To pa zato, da se očesa ne posuše in da mladike iz zemlje prirujejo, ker te vedno bolj bujno rastejo. Ako se kateri tako precepljeni trs ne prime, cepimo lahko pozneje dva iz koncema rastoča, divja poganjka zeleno in sicer v tisti visočini, kakor visoko trs hočemo imeti, da si prihranimo grobanje. To zeleno cepljenje se lahko vrši precej pozno in ker je podlaga v visočini za cepljenje odločenega mesta že tačas precej trda, olesenela, je seveda treba vzeti tudi enak cepič. Cepi se med kolenom, da ni treba gumijeve vezi preveč natezati in da se lahko ž njo popolnoma pokrije cepljeno mesto. Dobro je pa gumijevo vez oviti še z rafijo ali pa z svalčnim (cigaretnim) papirjem, sicer bi preje odpadla, nego cepič priraste. Pripeti se pa, da tudi zelenocepljene ne raste. V tem slučaju cepimo te enoletne rozge v spomladi na suho, ter jih zopet z zemljo pokrijemo, kakor smo delali, ko smo še vinograde na stalnem mestu na suho cepili. Važno je, da mladike teh cepljenk z večkratnim škropljenjem obvarujemo peronospore, da lahko do- zore in pa, da divje poganjke, ter rosne koreninice prav pridno odstranjujemo, sicer bi bil ves trud zastonj. Znabiti je še boljših načinov precepljenja, a istina je, da po teh podatkih precepljeni trsi prav dobro uspevajo. Glavna stvar naj bo, da si iztrebimo iz gorice trse, ki nam vsled njihove nerodovitnosti ali vsled drugih slabih lastnosti ne ugajajo in to bode le mogoče, ako se potrudimo samo tiste trse pomnoževati, pri katerih smo po večletnem opazovanju prišli do prepričanja, da so pomnoževanja vredni. Tako leto, v katerem je ob času cvetenja slabo vreme, ni za opazovanje merodajno. Iz teh vrstic je torej razvidno, da ne zadostuje samo boljše sorte saditi, ampak da je tudi treba iz sorte najboljše izbrati. Ako bodemo torej v bodoče obrnili več pozornosti posameznim trsom in jih cenili po njihovih dobrih lastnostih, bodo v doglednem času dohodki naših vinogradov čisto drugi. Onim pa, ki si bodo pri čitanju teh vrstic mislili, kaj mi to sedaj hasne, ko sem že z mojo gorico davno gotov, a precepljavat pa ne grem, naj bode tiho na uho povedano: „Le počakajte, prej ali slej bodete itak morali zopet od kraja začeti, kajti prejšno grobanje ne pride več v veljavo, a novi nasadi pa tudi ne bodo večno trpeli. Z. Besede k prireditvam prihodnjih vinskih sejmov na Dolenjskem. V zadnjem desetletju, odkar so začeli prenovljeni vinogradi roditi, leto za letom več in boljša vina, vpeljali so se pri nas na Dolenjskem vinski s e j m o v i, ki imajo za razpečavanje naših vinskih pridelkov eminentno važnost. Začetkoma in prvi taki sejmo vi so bili v Krškem, v zadnjih letih so se prav dobro obnesle te novodobne prireditve tudi v Metliki, Črnomlju in v Novem mestu. Kakor povsod, tako je i tu iz malega zrastlo veliko. Dočim so bili dosedanji vinski sejmovi le plod trudaljubivosti posameznih domoljubnih mož, ki so jih prirejali ob ravno podanih prilikah, zahteva pa njih vedno večja važnost, korist in potreba, da se i tu ustvari nekaj stalnega, nekaj določnega, na česar se sme zanašati ne le producent ampak tudi vinski trgovec, odjemalec-krčmar in vsa vinorodna Dolenjska. Ako se danes pečamo s to zadevo, ima to svoj namen, da sedaj pred trgatvijo opozarjamo na to stvar naše vinogradnike, ki so imeli spomladi in poleti obilo dela in stroškov in ki bodo kmalu svoj pridelek spravili v kleti, da si z umnim kletarstvom ustvarijo kolikor mogoče najboljše vino, kojega bodo zamegli dražje in lažje prodati. Opozarjamo pa s tem ob enem vse merodajne kroge (vlado, deželni zastop in druge poklicane činitelje), da že sedaj osigurajo, natančno določijo, razglase in ob enem materijelno podpirajo vso to akcijo tako, da bodo že sedaj na jasnem naši vinogradniki in naši odjemalci, kedaj, kje in kako se bodo letos oziroma začetkom prihodnjega leta (1907) na Dolenjskem vršili ti vinski sejmovi. Pa ne samo ta namen imamo pred očmi. Tudi dejstvo, da sta se na pr. lansko leto v bližini vršila na isti dan dva taka vinska sejma v Novemmestu in v Brežicah, naj upliva na merodajne kroge, da urede celo akcijo tako, da naj slede neki presledki med posameznimi takimi prireditvami. Ker je nadalje gledati na to, da se ti vinski sejmi glede vsakoletnega obstoja in ugodnega izvrška ne le ohranijo na sedanji stopinji priljubljenosti, obiska in za povzdigo našega vinogradništva ugodnega efekta, ampak če mogoče, povzdignejo na višjo stopinjo, bi bilo želeti v občnem interesu, da bi nekateri teh vinskih sejmov dobili lice in značaj vinskih razstav. Na teh razstavah naj bi se dobilo ne le najmlajši (letošnji) vinski pridelek, ampak tudi starejše letnike; čas razstave naj bi ne trajal samo nekoliko ur (v enem dnevu), ampak 5—6 dnij tako, da bi neugodno vreme enega dneva ne moglo neugodno na izid uplivati, niti da osobni zadržki mnogih poset-nikov ne zmanjšajo skupni obisk. V takem slučaju prišli bi lahko na vinsko razstavo vsi interesentje in ker bi bilo pričakovati večje kupčije, pošiljalo bi se več in enakomernega vina na razstavo. Kraji, kjer bi se razstava vršila, imeli bi večjo materijelno korist od take prireditve in bi tako sami izdatno prispevali k pokritju nastalih stroškov. Slednjič ne smemo prezreti mogočnosti, ker se na Stajarskem, Vipavskem, Goriškem in v Istri prirejajo enaki sejmovi, kjer se trudijo, da postavijo na trg boljše blago in z nižjo ceno, da ne izgube naši dosedaj prirejeni vinski sejmi na vrednosti, obisku in da naši dosedanji posetniki in odjemalci naših vin nas polagoma in posamič ne zapuste in si svojih potrebnih vin ne nakupijo po drugih sejmovih. Zato je treba obračati vso skrb in pozornost na to, da si ne le ohranimo svoje sedanje vinske sejmove, ampak da si ukrepimo in utrdimo njih obstoj. Z ozirom na to, da po dosedanjem stanju naših vinogradov začetkoma septembra pričakujemo na Dolenjskem, kjer ni napravila toča ali peronospora škode, — dober ozir. prav dobri vinski pridelek, je želeti v interesu tukajšnjih vinogradnikov in v prospeh naše vinske trgovine, da se akcija prihodnjih t. j. letošnjih vinskih sejmov še sedaj določi in razglasi in če mogoče v označenem načinu razširi. In na to opozarjamo s temi vrstami vse merodajne činitelje, zlasti pa še dostavljamo, da bi blago- volila vlada, kakor dežela to narodno-gospodarsko prireditev gmotno podpirati, kar bi bilo ne samo naši Dolenjski v prid, ampak bi posreduje tudi deželi in državi koristilo! Novi način, kako shraniti kumare čez zimo. Na Ruskem po nekod shranjujejo kumare na sledeči način. Nabere se lepo rumenega kumarinega perja, ter se drobno sesekanega nastelje v posodo. Na to se položijo lepo očedene, pa suhe kumare, ter se čvrsto osole. Na te se zopet dene vrsta sesekanega perja in zatem zopet kumare dobro osoljene. Tako se ponavlja, ko je pa posoda polna, pokrije se zopet z sesekanim perjem, z deskami in navrh z utežem kamenja. Poslednji baje stisne z kumar sredine ono mokroto, katera povzroča gnjilobo. Na ta način se baje dajo kumare shraniti čez zimo. Da jeza človeku manj škoduje, kaj storiti? Znano je v obče, da je jeza človeškemu zdravju zelo škodljiva. To velja posebno še o bolnikih, kateri so jezi še veliko bolj podvrženi. Najslabše pa je še za onega, kateri, kadar je razdražen, pije v tem času kaj grenkega. Skušnje so pri mnogih že pokazale, da si je s tem še bolj pokvaril zdravje, če ne celo pokončal — življenje. Da se to ne bi več zgodilo, svetuje se sledeče sredstvo. Kadar te prime nevolja, da si razburjen, ne pij na to kaj grenkega ali omotnega, nego takoj si poišči vsaj par žlic hladne vode, s katero se ti bode žolč potolažil. S tem si boš svoje zdravje najbolje čuval. Književnost. Dve novi čebelarski knjigi. V založbi J. N. Babnika, zaslužnega predsednika „Gospodarske zveze11 v Ljubljani, ste izšli pred nedavnim časom dve novi čebelarski knjigi. Te dve knjigi ste: Anton Janša „Popolni nauk o čebelarstvu11 in „Razprava o rojenju čebel11. Knjigi našega slavnega Antona Janša imata izborno vsebino in sta vzbudili v čebelarskih krogih občno zanimanje. „Slovensko čebelarsko društvo11 si je pridobilo z izdajo teh knjig novih zaslug za povzdigo našega čebelarstva, kajti knjigi sta dva bisera čebelarskega slovstva. Da je pisal naš slavni rojak Janša o čebelarstvu izborno, kaže tudi dejstvo, da so Nemci, ki imajo tako bogato čebelarsko književnost, izdali Janšev „Popolni nauk o čebelarstvu11 že petič. Kar je pisal ta imenitni kranjski čebelar — rojen je bil na Brez- niči — ima še zdaj popolno veljavo, tako, kar se tiče teoretične čebelarske vede, kakor tudi praktičnega opravljanja čebel. Popisan je način kranjskega čebelarstva tako mojstersko, da se uvidi, kako smo sedanji čebelarji zaostali za svojimi predniki v tej, nekdaj tako razširjeni gospodarski panogi. Opisano je čebelarstvo v starodavnem kranjskem panju, ,ki je še zdaj temelj našega čebelarstva, zlasti pa v sedanji dobi, ko se razpošilja na tisoče in tisoče panjev čebel po vsem čebelarskem svetu. Kdor ima zanimanje za čebele in ravnanje z njimi, naj si nabavi ti knjigi. Pridobil bo ž njima mnogo čebelarskega znanja. Knjigi toplo priporočamo čebelarjem, zadrugam, kmetijskim in učiteljskim knjižnicam, bralnim društvom in sploh vsem, ki se zanimajo za kmetijstvo in občni blagor. Knjigi staneta v okusne platnice vezani 4 K; nevezani 3*20 K. Naročila sprejemajo: J. N. Babnik, „Gosp. zveza11 in Blasnikova tiskarna v Ljubljani, Pozor! Spominska knjiga gorenjske sadne razstave se prične te dni dopošiljati raznim zadrugam. Zadruge naj knjige ne vračajo, marveč naj jo obdržijo in — plačajo! Ta knjiga je velike važnosti za napredek sadjereje. Slovenci dozdaj še nismo imeli p o-mologije, to je prva in, vso čast izdajateljem, jako lepa. Ker sadje zdaj dozoreva, je nujno, da se ima knjigo že zaradi tega pri rokah, da se že enkrat določajo pomologična imena! Za precepitev starih vrtov z novimi vrstami pa je ta knjiga najboljši pripomoček. Z velikim trudom sestavljene sadne zbirke, kakor jih je nudila radovljiška sadna razstava, so zabeležene v tej knjigi in pozivljejo sadjerejca, da si nabavi od njih cepičev. Cena knjigi K 8'— je neznatna nasproti koristim, ki jih bo knjiga donašala. Komur je sploh ležeče na tem, da se naša sadjereja preuredi po zahtevi časa, naj ne zamudi naročiti to knjigo! Dobi jo pri načelstvu odbora bivše sadne razstave v Radovljici (Kranjsko). Razpis! Na kranjski kmetijski šoli na Grmu pri Novem-mestu z dveletnim slovenskim poukom je oddati pet deželnih ustanov za prihodnje šolsko leto 1906/1907 (oziroma tudi za 1907/1908), ki se začne dne 3. novembra t. 1. Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja ter so z dobrim uspehom dovršili ljudsko šolo. Prednost gre tistim mladeničem, ki ostanejo, dovršivši šolo na Grmu, gotovo na svojem domu in se bodo pečali s kmetijstvom. Učenci z ustanovami imajo hrano, stanovanje in pouk v šolskem zavodu brezplačno, za obleko, životno perilo, obuvalo in za šolske potrebščine pa si morajo sami skrbeti. V šolo se sprejemajo tudi plačujoči in zunanji učenci. Plačujoči učenci plačujejo za hrano po 80 h na dan in po 40 K šolnine na leto in stanujejo brezplačno v zavodu. Za vse druge potrebščine si morajo sami skrbeti. Zunanji učenci (eksternisti) stanujejo zunaj zavoda in plačujejo po 40 K šolnine na leto. Vsi učenci imajo uniformo, ki si jo morajo sami plačati. Hrano je plačevati naprej v mesečnih obrokih, šolnino pa v dveh letnih obrokih tudi naprej. Prošnje svojeročno pisane in kolekovane s kolkom za 1 K, je poslati do 20. septembra t. 1. vodstvu kranjske kmetijske šole na Grmu pri No-vemmestu. Vsaki prošnji je priložiti rojstni list, spričevalo o dovršeni ljudski ali kaki višji šoli, zdravniško potrdilo o trdnem zdravju in spričevalo županstva in župnega urada o lepem vedenju prosilca. Prošnji za sprejem proti plačilu je pridejati obvezno pismo (reverz) starišev, oziroma varuha zaradi vzdrževanja učenca. Vsak prosilec mora delati sprejemno izkušnjo iz slovenskega jezika in iz priprostega računstva. Od uspeha te izkušnje je odvisen sprejem v šolo. Kdaj bo delati sprejemno izkušnjo, naznani vodstvo vsakemu prosilcu posebej. Učenci, ki dovrše šolo z dobrim uspehom, imajo pri vojaščini pogojno pravico le do dveletne prezentne službe. Ako namreč zadoste svojim vojaškim dolžnostim prve dve leti brez graje ter dokažejo, da bodo po izstopu iz prezentne službe kmetovali na svojem ali svojih starišev domu, smejo na podstavi odredbe vis. c. kr. vojnega ministerstva z dne 22. julija 1895, štev. 4643, prositi proti koncu drugega vojaškega leta, da se jim odpusti tretje službeno leto. Deželni odbor kranjski. V Ljubljani, 17. avgusta 1906. Hrvatsko-Siavonska zem. gospodarska izložba u Zagrebu. 15. do 19. rujna 1906: velika izložba konja, goveda, svinja, ovaca, koza, peradi. 2. do 5. rujna 1906 : izložba ranog voća i gvoždja. 5. do 7. rujna 1906: izložba pasa. 10. do 13. rujna 1906: izložba pčela. 20. do 25. rujna 1906: izložba jesenskog voća, groždja, šire. 22. do 28. rujna 1906: ribarska izložba. 1. do 30. rujna 1906: trajna izložba strojeva, krme, kulturne tehnike, gospodarske obuke, gospodarskih pokusa, voćaka, loze i vrtlarstva. — Utakmice vina. — Poučna predavanja. — Izleti na uzorna gospodarstva. — Izložba umjetnosti. — Muzeji. — Znanstveni zavodi. — Kazalište. — Koncerti. — Dnevno glazba u izložbi. Zagreb ima izvrstnih željezničkih sveza sa svih strana i na vse strane. Potanje obavijesti daje povjerenik kr. hrv.-slav.-dalm. zemaljske vlade za izložbu kr. banski savjetnik dr. Ivo Mallin. Prinnrnfta en • Vzajemna zavarovalnica proti požarnim ško« r i ipui uua so . dam in po8kođM ZTOnov. Edini domači zavod te stroke: Ljubljana, Medjatova hiša. Seme kašeljskega zelja, delek, zajamčeno pristno in kaljivo. Prodaje dokler je kaj zaloge, Ignacij Mercina, posestnik v Zg. Kašlju p. D. M. v Polju pri Liubljani. 2 dkg (navadno žlico) za 80 vin., poštnine prosto. Denar je poslati naprej. Sprejemajo se tudi pisemske znamke. Večja naročila po dogovoru. Kmetijsko društvo v Vipavi Sj;^1 SodiS,”™ dan sfiltrira vina in rensko vinsko pumpo, oboje z vso garnituro. Stroja sta v dobrem stanju. Cena primerna, plačilni roki po dogovoru. 3—3 Take table preskrbi zadrugam „Zadružna zveza“. T Izvirni tHsisLiViil so v trpežnosti, množini in natančnosti posnemanja 246 12—9 p6$nemalnil