t VIL 193? ^^ ^^^ Ček. račun: Ljub- jB&^r ^^^ B Ijana P m ^^^rn ™ 10.349 za An Jr M»ite 0 mS M-^mJ ^ m. ^ ■■■■PV ^ ■■■■V Uprava: Kopitar- jeva 6, telefon 2992 nočna 2996, 2994 in 2050 ———— Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 Telefoni uredništva: dnevna slnžba 205« Razorožitev in Cerkev Iz razorožitvene konference v Ženevi, ki so ravnokar v svojem prvem delu zaključuje, prihajajo poročila, o katerih zaenkrat moremo reči le to, da sicer ne vzbujajo prevelikega upanja, a da tudi ne obupujemo. Tudi še tako majhen resničen napredek v razorožitvi sveta moramo pozdravili. Kajti svet je še vedno kakor vojni ranjenec, ki krvavi iz neštetih ran, ki mu jih jo zadala strašna tragedija svetovne vojne. Zato jo klic po razorožitvi danes nujnejši kot kdarkoli. Navedimo le nekaj osnovnih misli k razorožitvonemu problemu. Gotovo ne bi bilo pravilno, ko bi kdo verjel, da bodo razne razorožitvene konference odpravilo sploh vsako oboroževanje. Kdor veruje v dogmo izvirnega greha, ne bo dvomil o tem, da se bodo v življenju narodov vojne vodno ponavljale. Tisti trenutek, ko je človek zavestno prelomil svoj pravni odnos do Boga, jo rodil ludi vojno in oboroževanje. S tem je dana tudi možnost pravične vojne. Ni naloga teh vrstic, da bi preiskovali, kdaj je kaka vojna upravičena in kdaj no. S tem pa seveda ni rečeno, da nj dolžnost vseh narodov, da število vojn kar moč omeje in jih v njihovih grozotah po možnosti omilijo. Kajti, tudi pravična vojna je in ostane strašna tragedija. Človeštvo mora priti tako daleč, sledeč naraščajočemu razvoju kulturo, da bo meddržavne spore reševalo mirnim potom; da bo vsaka krivična vojna onemogočena in da bo tudi število pravičnih vojn kar se da zmanjšano. Ako govorimo v lom smislu o razorožitvi, jo jasno, da jo mišljena le relativna razorožitev. Zgodovinska dejstva in izkušnje iz življenja narodov nas uče, da je popolua razorožitev nemogoča, ako so narodi nočejo izpostaviti nevarnosti, da zaradi uepošte.nosti kakega zahrbtnega soseda izgubo svojo nacionalno neodvisnost, ki jc največja dobrina kakega naroda in predpogoj za njegovo kulturno rast. V tem smislu, pa samo v lom velja rek: si vis pacem, para bellum. To pa nikakor ne izključuje relativnega razoroževanja, zmanjšanje vojnih naprav, izločitev gotovih bojnih sredstev in metod ter prodvspm konec usodno mednarodno tekme v oboroževanju. Razorožitev so v tem smislu odkriva kol. odličen duševen in nraven problem, kot moralno in kulturno vprašanje, ki je šele v drugem rodu tehnična in politična zadeva. Najprej je treba razorožiti duše, šele potom bo sledilo res tudi učinkovito materijelno odlaganje orožja. Varnost, do katere ima vsak narod po naravnem pravu pravico, ne bo več slonela toliko na materijolni sili orožja kakor na moralni sili pravice. V tem cilju bo seveda treba še bistveno spo-polniti mednarodno pravo in ustvariti popolnejšo Zvezo narodov, v kateri bo najvišje razsodišče obvozno presojalo narodne sporo. Združenje narodov v ono samo veliko mednarodno družino docela odgovarja njihovi naravi. Seveda takšni združbi narodov ne moro pripasti naloga, da kakim skrahira-nini diplomalom pomaga iz njihovih zadreg, loniveč bila naj bi mogočno poroštvo za uaravnopravni razvoj narodov. Predvsem bi taka mednarodna izvršilna oblast mogla preprečiti tudi pravične vojno med posameznimi narodi. Šlo bi le še za kazensko eksekucije proti upornemu in mednarodno škodljivemu stremljenju kako države. Gotovo pa bi takšni zvozi narodov no bilo pretežko preprečiti tekme v oboroževanju in za vsako državo določiti ie tolikšno mero orožja, kolikor ji je potrebno za lastno notranjo varnosl. S lomi idejami so se že davno pečali katoliški teologi. Ideja društva narodov je prastara katoliška zamisel. O njej sta pisala Suarez in Taparelli (»Saggio tooretico di diritto naturale appoggiato ?ul Fallo ); njune klasične misli prihajajo zlasti danes do prave veljave. Papeštvo je k vprašanju razorožitve vedno za-Tzemalo zelo odločno in jasno stališče. Ko je car Nikolaj II. v avgustu 1898 pozval ves svet, naj prepreči grozečo vojno nevarnost, jo Leon XIII. našel poluo lepih besed, da je pohvalil njegovo iniciativo. Isti papež jo že projo z okrožnico .Praeclara gra-lulationis« (20. jun. 1894) najstrožje obsodil tako Kvani oboroženi mir, ki toži na narodih. Na prvo haaško mirovno konferenco (1899) papež ni bil povabljen, kljub temu pa je Leon v pismu kraljici Wjlhelmini odobraval delo konferenco. Papeževo pfsmn je nn zadnji seji bilo ludi prebrano. Tudi k II. mirovni konferenci (1907) Pij X. ni našel dostopa. fn vendar je ta tako nepolitični papež porabil vsako priliko, da jo pospeševal mirno odno-Saje med narodi. Bil je razsodnik v konfliktu med Peru, Brazilijo in Bolivijo. Navdušeno je odobraval poslanico ameriškega prezidenla Tafta v prilog obveznega mednarodnega razsodišča. Islolako je Pij 7 odobravanjem pozdravil protestantsko Carnegie-Jevo mirovno ustanovo (1911). Njegovi zadnji nagovori pred izbruhom vojne so bili posvečeni skrbi za ohranitev miru. Piju X. je sledil veliki mirovni papež Benedikt XV. V^čno bo oslalo njegovo ime združeno z mirovno Idejo. Njegova poslednja besoda: Žrtvujem življenje za mir sveta..- — je prešla kakor dragocen testament na njegovega naslednika Pija XI. Žo v njegovi prvi encikliki »Ubi arcano Dok je začrtan mirovni program: Mir Kristusov v kraljestvu Kristusovem. K razorožilvrnemu vprašanju je papež Pij XI. zavzel stališče v encikliki Nova impon-dek (2. fobr. 1931). v kateri je mednarodno tekmo v oboroževanju označil za onega glavnih vzrokov gospodarske krize. V svojih nagovorih (10. fobr. 1932) sc jo. spomnil ludi sedanjo razorožitvene konference in Izrazil živo bojazon, da ne bi brez uspehov morala iti narazen. Tudi njegovo zadnjo okrožnico Carilalc Christi compulsi preveva onaka skrb za mirno sožitje narodov. Žo Iz fegn nnwr!negn pregleda jo razvidno, da *o papeži na straži, dn vedno znova dvigajo svoj glas za ohranitev mini. V poeledni*» ?wu smo do- Značilni incidenti med francoskimi in italijanskimi zastopniki Ženeva. 22. julija tg. Dane> dopoldne se je pripetil na seji 28. zasedanju inedparlamen-tarnc zveze spopad med francosko in italijansko delegacijo, Ki lahko rodi dalekosežne posledice. Ko jc govoril italijanski delegat Co-stamagna. profesor prava na rimski univerzi, je uporabljal čim pogosteje besedo fašizem, imel v ustih vedno fašistično vlado, fašistično pravo, fašistično čustvo itd. Za njim je spregovoril francoski delegat Renoudel, ki jo najprej v mirnem tonu po vda ril, da notran jo-poli-tična ustava nima nič skupnega / mednarodnim pravom in da radi toga ni na mestu na mednarodni konfcrcnci povdarjati fašistično pravno čustvo. Costamagna je nato replicirat zelo bojevito in končni t besedami: V imenu pravice in svobode!- Renoudel mu jc takoj odvrnil: Vi imate besedo pravico samo v ustih. Kjer ni kontrole javnega mnenja, tam ni ne pravice ne svobode.; Italijanska delegacija sc je nato silno razburila in zaklicala proti francoskim socialistom ostre klico. Renoudel je iz vrst francosko delcgacijc odgovoril: »Doli s fašisti. Mateottijevimi morilci! Dobil je odgovor: Dol s Francijo, ki ščiti socialstične morilce!« Francoski socialist Grumbach jc nato izjavil, da so francoski socialisti mnenja da fašisti sploh nimajo pravicc sodelovati na kaki parlamentarni konferenci, ker niso izvoljeni, ampak imenovane kreature. Švedski podpredsednik Malin je nato sejo jvrckinil. Po zopetni otvoritvi seje so zahtevali Italijani. da bi Renoudel preklical svoje izjave. Renoudel je to odločno odklonil. Ničesar nc prekliče, temveč jc nasprotno pripravljen svoje besede ponoviti in natančneje razjasniti. Na to izjavo jo bila seja zcnpet' prekinjena in jo bil sklican na sestanek Svet Zveze. V dvorano, kjer zaseda kongres mednarodne parlamentarne unije, so prišli tudi člani razorožitvene konfercncc, ki so imeli v sosedni dvorani sejo. in začelo se jc divje prerekanje med člani francoske in italijanske delegacijo. Italijanski dele gati so vpili: »Dol Francija!« Zastopnikom listov jc Rcuaudel izjavil lole: V zadnjih dneh so italijanski delegati na kongresu mednarodne parlamentarne unije v svojih govorih uoprestano hvalili in zagovarjali fašistični režim, o katerem mislim, da je v nasprotju s parlamentarizmom. Člani mednarodne parlamentarne unijo,., jo rekel g. Ronaudel, »so prišli na kongres s popolno svobodo govora.« Dalje jc g. Ronaudel jiotrdil resničnost besed, ki mu jih očitajo, da jih jo rekel, in ki so povzročile protest italijanske delegacije, in dodal: »No sprejmem lekcij od zastopnikov režima, ki jo ubil Matteotijak Priče današnjega francosko-italijanskoga incidenta izpovedujejo, tla so italijanski delegati /alili Francijo in jo ohtoževali, da daje zatočišče morilcem fašistov. Veliko nerazpoloženje francoske javnosti napram Italiji Pariz. 22. jul. AA. Včerajšnja herriotovska ✓Ere Nouvelle« prinaša daljši članek na dveh straneh pod naslovom »Preganjanje Jugoslovanov v Italiji in fašistične imperialistične provokacije«. Članek razpravlja o težnjah Italije, da prodre na Balkan in o italijanskem ravnanju proti Jugoslaviji, ki stoji na poti fašističnim ambicijam in onemogoča njihovo izvedbo. Članek obširno goTori o preganjanju Jugoslovanov v Italiji in pravi, da takega preganjanja niso morali prestati niti Poljaki v Prusiji. Pisec ugotavlja, da fašistična Italija podpira avstrijske in madžarske revizioniste, njene gmotne in moralne podporo pa so deležni tudi bolgarski komitaši in takozvani hrvatski emigranti, ki z italijansko pomočjo izvršujejo bombne atentate. V Italiji obstoje društva za takozvano dalmatinsko akcijo, katere člani odkrito nastopajo proti Jugoslaviji. Organizirajo se cel« Me. ki naj pripravijo teren za »osvoboditev Dalmacije«. List so izprašuje, ali bodo te Čete vpadale v Jugoslavijo in ali ne bodo na tak način izzvani spojiadi služili za povod, da se najx>v« Jugoslaviji vojna. Pisec misli, da to ne bi bilo nemogoče, ker stoji na čelu te organizacije aktivni italijanski oficir. Vse te priprave, zaključuje list, so t očitnem nasprotstvu z dozdevno miroljubno politiko, ki Ita lija trdi, da jo zastopa Vsi listi proti stal. politiki Pariz. 22. julija. AA. Albert Julion piše v listu >Pctit Parisien« o ženevski konferenci in pravi, da so zdaj nahaja fašistična delegacija na isti strani barikade, na kateri so sovjeti, Nemčija in bivšo neprijnteljske države. Blok saboterjev razorožitve, pravi pisec, je. spet vstal v življenje in se colo okrepil, ker je pristopila k njemu tudi Albanija, ki bi izne-nadila, če ne bi šla za italijansko delegacijo. Pertina\ pravi v listu >Echo de Pariš«, da Italijani niso naklonjeni Bcnešcvi resoluciji, saj bi se potem morali Italijani odreči letalom za bombardiranje, v katerih vidi Italija svoje najjaPJe orožje. »F>e Nouvellc« govori o nerednih četah, ki obstoje v Italiji v obliki milic, in v Nemčiji v obliki policijo, raznih napadalnih oddelkov in jeklenih čelad, in pravi, da i/da Nemčija za oboroževanje na leto več ko devet milijard frankov. Če bi ženevska konferenca jnistila tc formacije nedotaknjene v Nemčiji in Italiji, naše sile pa znižala za troijino, bi to pomenilo, pravi list, |>opolen polom razorožitvene konfcrence. Vse to kaže, da je Francija zaradi italijanske politike, ki gre /a razbitjem razorožitvene konfcrence, zavzela energično stališče proti Italiji. V Nemčiji vse mirno Socialisti proti komunistom izjemno stanje en Berlin, 22. julija, AA. Čeprav so ukrepi državne vlade povzročili med prebivalstvom silno senzacijo in veliko ogorčenje pri večini, ni nikjer prišlo do kaljenja miru. Nemška prestolnira kaze običajno sliko. S komunistične strani so sicer z vneto agitacijo hoteli izzvati splošno stavko, toda vsi ti poskusi so padli na nerodovitna tla. Voditelji delavskih organizacij, železne fronte in socialdemokratske stranke so odločno proti ukrepom državne vlade, vendar v svojih proglasih svare člane, naj se nc dado od nikogar izzvati, in prosijo, naj na vsak način ohranijo mir. Proglasi opozarjajo na to. da bo tako ali tako 31. jnlija prilika dati državni vladi odgovor z glasovnicami. Železna fronta je svoje člane celo naravnost pozvala, naj vsakega izzivača. ki bi pozival na splošno stavko, dajo aretirati. Tudi polirija sama energično nastopa proti tem ljudem in je že zasedla cenlralo komunistične stranke in dom Karla Liebknechta. Tudi jc prepovedala za četrtek sklicano zborovanje delavskih tovarniških svetov, ki delajo razpoloženje za generalno stavko. Po poluradnih poročilih jc povabil državni kan cler ministrske prrcdsednike vseh nemških dežel za soboto na razgovor v Stuttgarf. Papen hoče izigrati Hitlerja in socialiste Pariz, 22. julija. AA. Nekateri listi izražajo mnenje, da Papcnova vlada samo na vide/, ustreza željam nacionalnih socialistov, v rr-snici pa dn hoče izigrati hitlerjevce in hkrati »Lumpenprolctariat« (mišljeni so socialisti), da nc dobe oblasti v roke. Po mnenju toh listov — (ako pišeta zlasti »Populairc« in -Ordre« — so hitlerjevci najbrž samo sredstvo, s katerim hoče v. Papen omogočiti povratek Holienzollernccm. Današnji »Populairc« kritikujc, čeprav na zelo diskreten način, tudi nastop nemških socialnih demokratov, članek, ki ga je napisal sam Leon Blum. ugotavlja, dn polagajo nemški socialisti vso nadc na parlamentarne volitve. Njihova taktiko, pravi voditelj francoskih socialistov, jo v toni, da na/enojo diktatorsko vlado na volitve, ki bi so jih vlada najbrž rada ognila. Če.z 10 dni, končuje Leon Blum. živeli prav veličastne mirovne manifestacije katoliškega ljudstva v Angliji, Belgiji, Franciji in ludi v Nemčiji. Delo za mir jo eminentno katoliška naloga in bilo bi ros žalostno, ko bi se v mirovnem stremljenju katoličani dali prekosili od kakih socialističnih jnternacional ali framasonskih človečan-s-kih lig. Kakor oficiolna cerkev,' tako je treba, da tudi vsi kulturni in politični organi, ki služijo ka-loliški misli, nn svojem področju širijo in utrjujejo mirovno misel. Samo v miru dozorevajo lepo in velike reči. Mesto tekme v oboroževanju, ki jih ponižuje in izziva vojne, čaka narode mnogo plemenitejša loknia v pridobivanju in osvajanju volui-trajnih kulturnih vrednot, ki sc morejo obrniti v srečo in blagoslov vsemu človeštvu. in revoluciji — Vlada ukine dan pred volitvami pa bomo videli, ali je to pričakovanje utemeljeno, toda dotlej bodo morali socialisti še dosti prestati. Ukinitev izjemnega stanja 30. julija Berlin, '22. jul. tg. Državna vlada ima po vesteh »Vossische Zcitung« namen predlagati ukinitev vojaškega izjemnega stanja, ki je bilo v sredo uvedeno v Berlinu in Brandenburgu, za termin, ki bi bil en dan pred dnevom volitev. Državna vlada se bo s tem vprašanjem pečala, ko se vrneta iz Stutt-garta državni kancler in državni notranji minister. Aretacije Berlin. 22. jul. AA. Wolff poroča: Policija je aretirala polkovnika Heimannsberga, bivšega poveljnika berlinskih policijskih oddelkov, majorja Enkeja in nekega prvaka organizacije »Reichsban-ner«. Kol vzrok aretacije teb mož. ki so republikanci, so navajajo politični dolikti. Veliko čiščenje Berlin, 22. jul. AA. Odstranjevanje pruskih državnih uradnikov s prejšnjega režima je začelo na veliko. Po uradnem poročilu je vlada začasno upokojila višje predsednike provinc Spodnje glezijo, Saške, Šlesvig-IIolsteina, Hessen-Nassaua in vladne predsednike v Franklurtu ob Maiui. Liegnitzu, Magdeburgu. Merseburgu, Lueneburgu. Miinslru in nadaljnjih 10 policijskih predsednikov in ravnateljev. Odstavljeni uradniki pripadajo izključno samo levičarskim strankam. Splošno pozornost pa jo zbudilo, da vlada ni odstavila višjogn predsednika v Hannovru Noskoja, ki jo znan voditelj Socialnih demokratov in jo bil prej tudi državni minister za narodno hrambo. izjava bavarskega premiera Niirnberg, 22. jul. tg- Na zborovanju je izjavil bavarski ministrski predsednik Held, da so so v Nemčiji žo pred meseci jačilo skrivnostne silo, ki so hotele vreči Brttniuga. Sedanji kabinet jo čislo nesrečno sestavljen. Današnji čas zahteva vlado, kakor jo bila Briiningova, ki jo stala močno ukoreninjena sredi ljudstva, in ki > imela 7. narodom živo stike. K dogodkom v Berlinu je rekel, da jo bavar ska vlada prepričana, da jo bila zasilna odredba, četudi je še tako širokogrudna. nepotrebna. Nemogočo je, da bi država vzela deželam njihove pravico, da bi jim ona postavila vlado in odstavljala njihovo ministre. Kajti na la način bi prizadelo dežele zgubile tudi svoje glasove v državnem svetu, država pa bi imela dvojno glasove Iz diplomatske službe Belgrad, 22. julija, ž. Službene Novine. objavljajo ukaz Nj. Vel. kralja od 15. marca 1932, s I l sU.im .a dr, G o ! j a s Janko, tajnik VI. poio* zajne skupine v zunaniem ministrstvu, Biemeščen h kraljevskem ooslaniitvu v Pratfrv Pakt med Poljsko in Rusijo sklenjen Bukarešta, 22. julija. AA. Poljska podprte jutri s Sovjeti pakt o nenapadanjti, ki je parafiran žc od februarja t. I., a sc je podpis odgodil zato, da bi Romunija imela priliko obnoviti in zaključiti pogajanja s Sovjeti za sklenitev podobnega pakta. Ta pogajanja so se res nedavno tega obnovila med Titulescom in Litvinovini s posredovanjem Zaloškega. Zdi pa sc, da se rusko in romunsko stali>fce v vprašanju statuta Bcsarabije — na tem vprašanju so se že prejšnja pogajanja med obema drže vama razbila — nista toliko približali, (la hi mogli tudi Romunija in Rusija skleniti pakt n ncna'/adanju. Zato je Poljska sklenila, da ne ho vce čakila in da bo pakt z Rusijo podpisala. Komunike romunske vlade potrjuj* to vest in podčrtuje, da je Poljska dala zagotovio, da pakta ne bo takoj predložila parlamentu < ratifikacijo, da bo tako dala Romuniji [iriložnos' šo enkrat obnoviti pogajanja z Rusijo. Komunike naglasa, da se s podpisom poljsko-ruskega pakta nc bo v ničemer skalilo prijateljstvo med obema državama. Vsi kolovodje madj. komunistov aretirani Budimpešta, 22. jul. tg. Policija je danes aretirala vse voditelje ilegalne organizacije komunistične stranke. Med aretiranci so nahaja bivši bančni uradnik Sallay, ki je bil za časa madjarske sovjetske vlade zastopnik ljudskega komisarja Korvin-Kleina in ki jc v Moskvi stopil kol vodja madjarske komunistično propagando, na mesto Belo Kuna. Dalje jo policija aretirala ludi znanega komunističnega prvaka Karikasa, ki jo bil začasa sovjetske vlade narodni poslanec, dalje privalnega uradnika Fiirsta, bivšega sodclavca berlinske -Rolo Fahne<-in mnoge druge. Aretirani komunistični prvaki so imeli nalog, da oživijo madjarsko komunistično stranko in da pripravijo za 1. avgust na budimpešlanskih ulicah voljko demonstracije s sabolažo in s šlrajkom. V komunističnih prostorih so našli mnogo propagandnega matorijala, rokopisov, material za napravo lažnih polnili listov in količino deviz. Večino prejetih jo policija iskala že izza časa sovjelsko vlade zaradi raznih deliktov. Agitatorji pridejo pred preki sod in ne bodo kaznovani samo zaradi sedanjega delovanja, ampak tudi zaradi prejšnjega, to je zaradi štrajkov, upora, narodnega izdajstva in nasilnih dejanj. Za vsa ta dejanja je predvidena smrtna kazen. NA SI DELEG AT.IE NA MF.DPARLAMF.NTARN1 KONFERENCI Ženeva, 22. julija. \A. Pri razdelitvi in-forpnrlamentnrne konference na odseke so prišli jugoslovanski parlamentarci v tole odseke: Kumanudi v politični, Hnn/.ek v gospodarski, .Jankovič v finančni. I.enšič v manjšinski. Sa-lih-Bnljič in Popovič pa v razorožitveni odsek. Kostrenčič in dr. Rnvnihar sta pri.šln v socialni, Jevremovič in Kovač v humanitarni odsek, v mcdparlamontarni svet pa sta izvoljena Kumanudi in Jankovič. Na jutrišnji seji bo govoril Vcltzar lnrekr«vič. rvr Razglas prebivalstvu dravske banovine .(L Ha 11 dr. Drago Marušie je izdal sledeči razglas na prebivalstvo dravske banovine; V zadnjem času se |K>«lužujpjo v politični propagandi izvestni činitelji nedopustnih sredstev, ki utegnejo v svojih posledicah občutno oškodovali nacionalne in gopodarske interese posameznikov lil celote. Tnko se od časa do časa pojavljajo letaki, s katerimi se hoče prikazati nevzdržnoat obstoječega državnopravnega stanja, razširjajo med narodom docela neosnovane ali pa močno pretirane vesti o kritični gospodarski situaciji v državi, š sistematskim namigovanjem o manjvrednosti našega denarja se skuša omajati zaupanje v domače gospodarske zavode in ustanove, z vsemi navedenimi in sličnimi sredstvi pa odvrniti prebivalstvo od rednega izpolnjevanja njegovih zakonitih obveznosti do drŽave. Nad takimi nezdravimi, zrelega iu zavednega naroda nevrednimi pojavi se lahko radujejo samo neprijatelii države in naši narodni nasprotniki, državi sami in njenim državljanom pa morajo povzročiti nepregledno materialno in moralno škodo. De^tvo je. da je kakor na ves svet legla tudi na našo državo težka gospodarska kriza, katero občutijo danes že v m sloji prebivalstva; toda izven vsakega dvoma je. da izboljšanja gospodarskih prilik ni pričakovati »d zlonamernega in sistematskega ubijanja vere v lastno gospodarsko moč. temveč fdinnl« od dežnega in vzajemnega sodelovanja vseh. ki jim je pri srcu obstoj ter inireu razvoj in napredek naše olje domovine ter naše državne za-julnire. Samo \ požrtvovalnem in ustvarja iočem lelu ie ni,;. spas, malodušnoet in omalovaževanje samega -ehc nas vodita neizogibno v propast. K a j naj bo uspeh takega razdiralnega dekt naših notranjih in zunanjih nasprotnikov? /. njim se brt z. dvoma ruši ugled države med zunanjim cvetom, izpodkopu |e njen kredit na mednarodnem denarnem trgu ter slabšajo možnosti njenega gospodarskega razmaha. Kontne posledice lega lalost-neg* uspeha »sdenejo pa celokupno naše nurodno gospodarstvo. Z ubijanjem vere v lasten denar se llpropaščajo ali vsaj ogrožajo domači denarni zavodi in gospodarske ustanove, zgrajene s trdim delom in prihranki delovnega ljudstva. Popoln zastoj gospodarskega življenja, ki preti kot posledica t«->a se povzroča dejanska materialna škoda, Organi-covati. podpirati ali trpeti lako početje pomeni biti grobokop lastnega blagostanja. Pri presoji državnopravnega stanja ne more biti za rednega poznavalca prilik v državi nobenega dvoma o tem, da je samo v jugoslevanstvu mogoč obstoj in napredek naše države. .Ittgoslo-iaa>ka misel. ki je bila sprejeta od celokupnega Vojni ukaz naroda in je uveljavljena v vseh temeljnih državnih zakonih kot edino mogoča podlaga mirnega sožitja, enakosti in enakopravnosti vseh državljanov, predstavlja vodilno in ustaljeno linijo naše državne politike. Ona nudi ie posebej nam Slovencem vse pogoje in jamstva nacionalnega, kulturnega in gospodarskega obstanka in razmaha. Itovariti proti tej ideji, ki je bila zasidrana v srcih naših največjih mož in ki je vodila naš narod k osvobojenju in zedinjenju, je isto kot rušiti temelje, na katerih je naša država, simbol naše politične in gospodarske neodvisnosti, zgrajena. S prednjimi ugotovili vam i želim apelirati na zdrav razum iu uvidevnost prebivalstva dravske banovino, tla odločno odkloni pogubno delo zlonamernih ali zaslepljenih narodnih škodljivcev in imajoč t vidu svojo lastne življenjske interese, ne dopusti, da bi se neodgovorni elementi še nadalje igrali z usodo naše domovine ter zapravljali narodno blagostanje. Državna oblast je trdno odločena, da z vsemi razpoložljivimi zakonitimi sredstvi nastopi proti vsein in vsakomur, kdor bi z nedopustnimi dejanji ogrožal miren razvoj gospodarskega in poličnega življenja v državi. Po zakonu poklican, da čuvam javne koristi in skrbim za občo blaginjo na poverjenem mi območju. razglašam obenem na temelju člena #17 v zvezi s čl. 05 in 00 zakona o notranji upravi naslednjo naredbo kraljevske banske uprave § i. Pre|K>vedano je vsako plranje, izdajanje, tiskanje in razširjanje knjig, novin, plakatov ali objav, ki merijo nn to, da se v narodu omaja jugoslovanska državna in nacionalna zavest, tla se mu pod pretvezo neosnovanih in tendencioznih predpostavk jemlje vera v gospodarsko moč in razvoj države, dn se izpodkopava njegovo zaupanje v vrednost našega denarja ali ga odvrača od plačevanja davkov, ozi-roma od izpolnjevanja drugih državljanskih dolžnosti. Enak« prepoved velja za širjenje vsakršnih ustnih vesti nnvedene vsebine in tendence. S 2. Vsakdo, kdor bi se pregrešil zoper lo naredbo, bo kaznovan na podlagi čl. 09. točka 2 zakona o notranji upravi v zvezi s §12 zakona o izpremembnh in dopolnitvah zakona o notranji upravi i. denarno globo do 1000 Din odnosno ob neplačilu denarne kazni v odrejenem roku i. zaporom do 20 dni. Prednja kazen se bo izrekla nekvarno sodnoka-zenskemu progonu, če bi se dejanje naknadno izkazalo kot hudodelstvo po kaz. zakonu. | Ljnuljana. dne 10. juliju 1032. Ran: dr. Marnšič. Belgrad, 22. jul. Za poveljnika 16. pehotnega polka je imenovan polkovnik Nikolif I'r.. 7n poveljnika 45. pehotnega polka je imenovan pehotni polkovnik ( irif Dragišn. /a po-tcljnika I. bataljonu 12. pehotnega polku jc imenovan pehotni podpolkovnik Beič Branko, za poveljnika 5. obmejne čete je imenovan pehotni major Stoj kovic Nemanjn. Službe je razrešen fieltot ti i polkovnik trnih" Viljem. Za pomočniku poveljnika zagrebškega vojnega okrožja je imenovati pehotni mlkovnik k rumena ker Karel, za vršilca dolžnosti poveljnika 2. letalskega polku je itnctio-.uii letalski podpolkovnik Gjorgjev ič Jttkoli, za vršilca dolžnosti povel jnika letalskih strokovnih šol je imenovan podpolkovnik Kpiižič, za vršilca dolžnosti načelnika intcndaiiture poveljstvu jadranske divi/.ijskc oblasti jc imenovan % i i i vojni uradnik 4. skupine Nnšnik fosip, za vršilcu dolžnosti referenta za veterinarstvo v I. armad ni oblasti je imenovan veterinarski podpolkovnik dr. Svetislnv Vulenta. Vprikojcni so Pehotni podpolkovnik Zvoni npr. lambrce. pehotni polkovnik Potočnik Karel. pehotni polkovnik Mrkovič Utišan, kapetan prvega razreda Ivan Mrak. Alojzij Šitnurina. 'ckarniški kapetan I. razreda Krivic Franc, rišji vojni uradnik III. razreda Josip Graliek. Za veterinarskega pomočnika je postavljen ^vonimir Strunjak. Odlikovani so: /. redom sv. Save 4. stopnje: pehotni kapetan I. razreda Bratu/ Karel, konjeniški kapetan II. stopnje Birk Stanislav. / iflcdaljo /a vojne vrline: Kapetan f. stopnje Vodopivee \ ludiinir. kon jeniški knnelnn I. ra,z. Mani Rmlol.f. artiljerijski kapetan 1. sto nje 11 i— tree Ivan. artiljerijski kapetan I. stopnje Ber-lok Irržef. inženjerski kapetan I. stopnje Mu-rolt Miloš, poročnika fregate Poljak Josip ii Martinec Franc. Z /lato kolajno /a vestno siti ž-boVafijo bili odlikovani: Baloh Jakob in/ kapetan II. stopnje, poročnik fregate Kaitdare Vladislav. pi dporoeniki 1'kinan Alojzij. V.i/Pr Jernej. Benrinee Franc, artilerijski rpodfloroč-t»i.k Mkec Milan, konjeniški podporočnik Ko lor Ivan. inž. podporočnik Marušič Aleksander, inž. podporočnik Dolenc Cvetko, letalski pod poročnik Staniša Dragotin in podporočnik korvete Valcntič Franc. \'a služIm v poveljstvu kninskega vojnega okrožja jc premeščen poročnik Biimbter Ivan. fti \ ršift-a dolžnosti blagajnika dravskega oro/-nlškoga polka jc imenovan nižji vojni uradnik II stepnjc Milic Milan, za komandanta 251. eskudrile pa je imenovan z.rakoplovni kapetan 11. razreda Bulat Vinko. Značaj prenovljene italijanske vlade London, 21. julija. Velike izpremembe, ki jih je izvršil Mussolini v italijanski vladi, se tukaj komentirajo zelo trezno in brez vsakega pretiravanja glede njihovo dalekosežnosti, čeprav angleški listi v najnovejši preovilvl italijanske vlade ne vidijo samo metode menjanja . straž , da bi prišle pri vodstvu državnih (»oslov na vrsto vedno svež« sile, kakor te izpremembe skusa razlagati fašistično časopisje. Izmenjava Urami i ja, ki sicer ne pomeni absolutno nobene izpremembe smeru/c italijanske zunanje politike — saj jo je de faclo vedno nepretrgano vodil Mussolini sani — se je izvršila preveč nepričakovano, da se ji ne bi pripisovali posebno tehtni vzroki, posebno ker je Urandi do zadnjega trenutka veljal za nnjzvcriejšega in najspretnejšega tolmača in uresničevalca Mussolinijevih smernic v zunanji (»olitiki. }5ato tudi v Londonu verujejo glasovom. ki pravijo, da je Mussolini bil nezadovoljen z Grandijem zato, ker le-teina ni uspelo v Lozani in i Ženevi izolirati Francije in je moral ostati pri strani, ko sta Anglija in Francija sklenili z Netn-čijo reparacijski pakt in st* se poteni še med seboj vrnili k :tari prisrčni mitanti. Tega mnenja so tudi berlinski diplomatični krogi. Na vsak način je Mussolini z.opel osebno prevzel vodstvo zunanjih poslov, ker zahtevajo bo« I oče mednarodno konference, v prvi vrsti svetovna gospodarska konferenca in razorožitvena konferenca, odločnih in hitrih rešitev. Zn deinisijo Grandija je najbolj značilna domišlja ministra za korporacjje Boltaja, kojega ministrstvo bo odslej tudi vodil Mussolini sam. Ker je tirne obenem imenoval za državnega podlajnlka v ministrskem predsedstvu Kossonija. starega delavskega strokovnega voditelja, ki pripada skrajnemu levemu krilu fašistične stranke, se sine iz tega sklepali, du bo ttnssolini odslej socialno politiko vlade usmeril bolj energično v prid delavskega razreda, ki ga llottaj ni mogel zadovoljivo uvrstili v »vej načrt stanovske države. Mussolini jc. kar dokazujeta zamenjavi prosvetnega iu justične-ga ministra, odstranil iz vlade tudi vso elemente, ki n).o-slanišlva v Parizu, bo šel v isti lastnosti v Moskvo. Fašistična vzgoja mladine Balilla Iz poštne službe Belgrad, 22. julija. 1. Premeščeni so: Franc Kolde v dravsko poštno ravnateljstvo v Ljubljani; Kavčič Janko k poŠti in brzojavu v Doberno; Ko- : «iček JOslpina, manipulantinja, v Hrastnik/. Dunajska vremenska napoved. Spremenljivi z.načnj vremena še nadalje.jNagfljenost^k^nevihtnm. Zoe/ebška vremenska^nap«i,v,e' I Jugoslovanski letalci dospeli prvi I Curih, 22. julija", ž. Po enodnevnem odmoru v Milanu so prišli včeraj ob 13 na letallžče v Diiben-dorfu jugoslovanski letalci s 3 vojnimi letali. Jugoslovanski vojaški letalci, ki se bodo udeležili mednarodnega mitinga V Curihu, so preleteli Alpe od Milana do Curiha v višini 4500 m v kratkem času 1.30. Jugoslovanski letalci so od vseh udeležencev prišli prvi v Curih, kjer jih je prisrčno sprejela jugoslovanska kolonija na čelu z generalnim konzulom gosp. Schvvarzom. Goste je pričakoval tudi poveljnik aerodroma v Curihu s častniki. Kdo ima depozit v Ameriki? Notranje ministrstvo je dobilo obvestilo, da sc je pri ameriški družbi »Trnusatlantic Trast Cotn-pan?« v >ewyorko nahajal pred vojno depozit 2.006.217.06 dolarjev, ki so ga bili položili tamkajšnji avstro-ogrski podaniki na račun budimpe-štanske poštne hranilnice. Med vojno so ameriške oblasti ta depozit kot imetje neprijateiiskih podanikov sekveslrirale. Ker jc možno, da se nahaja v tem depozitu tudi denar, ki so ga položili naši državljani, je zunanje ministrstvo zaprosilo ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje, naj dožene preko izseljenskega komisnrijata v Zagrebu, ali so kateri naši državljani vložili denar pri družbi >Trans-atlantic Trust Coni pati y*: v Mewyorku ali pa pri njenih podružnicah v Ameriki, bodisi kot depozit, bodisi z namenom, da se denar pošlje kateri osebi preko madžarske poštne hranilnice ali katerega drugega z-avoda, ali pa da se deponira pri madžarski poštni hranilnici in da vloga še 111 vrnjena ali pa da nakazani denar svoječasno ni bil izplačan. Taki naši državljani naj pošljejo izseljenskemu komisarijatil v Zagrebu, Kamenita ul. 15, originalne listine o zneskih, ki so jih deponirali pri omenjeni ameriški družbi. Veletihotapstvo s šilingi Dunaj, 22. jul. AA. Listi poročajo, da je policija na dunajskem vzhodnem kolodvoru aretirala nadzornika Pillerja, ker je na račun neke tihotapske tolpe nosil iz države v Švico veliko množino avstrijskih šilingov. Dosedanja preiskava jc pokazala, da je bil Piller v zvezi z nadzornikom spalnih vagonov, ki so ga pred kratkim aretirali na meji z;t,adi tihotapstva orožje Pillerju se jc posrečilo, da je Vtihotapil skupno okoli milijon avstrijskih šilingov. Policija zasleduje še druge udeležence le liho-tapske afere, zdi se pa, da se jim je pos-^čPo iiili Sez mejo. DROBNE. Belgrad, 22, jul. AA. Dflhes popoldne od 17 do do 19.30 je bila seja ministrskega sveta pod predsedstvom predsednika vlade dr. Milana Srskic«, Belgrad, 22 Julija ASA'. Ministrski svet je n.i predlog ministra za trgovino in industri|o izdal sklep, da se sme Srpska kreditna banka v Ključu okoristiti s čl. 5 zakona o zaščiti kmeta in o uveljavitvi posameznih določil zakona o zaščiti in izvršbi z dne 19. aprila 1932. Iiinsltruck,* 22. jul. ž. Občina VVergl je na zadnji seji sklenila, dn izda občinske zadolžtiice, s katerimi bo plačevala uradnike in socialne ustanove. S temi obveznicami bodo lahko plačevali mestni ob-- čiui,elektriko, vodoja. takso zn kanale. , 1 Italijanski fašisti posvečajo posebno pozornost mladinskemu vzgajanju, ki jc primerno njih ciljem in namenom. Pri tem sc. ne zadovoljujejo samo s šolami, ki so popolnoma poriiih in pravih starejših častnih članov, ki motajo vsako leto precej znatno vsoto plačati. Čeprav soudeležba pri tej organizaciji ni strogo obvezna in mora otrok imeti zn vstop pismeno privolitev staršev tili varuhov, vendar si nillče teh nc tipa odbiti prošnje otrokovo za vstop, It kateremu st> ga seveda drugi pregovorili; kajti če bi o tem izvedeli fašisti, bi iineli radi tega velike neprijetnosti. Fašistična vlada na vse, načine podpira iu ščiti člane »Balillc«, predvsem pa ttoluči /M tO organizacijo V^uko letu V Čeprav so člani otroci ((od 8. leta dalje) )lcr mladeniči (do 18. letu), vendar sc organizacija briga tudi /a matere in novorojenčke. L. 1925 so ustanovili pri Balilli poscbCn odsek: Orga-nisa/itme Na/.ioiialc