PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 90 lir Leto XXVn. Št. 228 (8016) TRST, četrtek, 30. septembra 1971 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ____________“Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebužd, od 18, septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. POZNO V NOČI SPLOH ŠE NI PRIŠLO DO GLASOVANJA O RESOLUCIJAH V izredno burnem in vročem ozračju spopad med levico in desnico KD Ostra zaključna izjava tajnika stranke Forlanija - Umerjen «državniški» govor Colomba RIM, 29. — Zasedanje vsedržavnega sveta KD se je zavleklo pozno v noč v izredno otrem ozračju notranjih sporov, tako da lahko že govorimo o možnosti notranjega razkola v stranki. Svet bi se moral sestati ob 21. uri, pa je žele ob pol enih ponoči priila vest, da se je zaključila skupna seja levičarskih struj «bases, .torze nuove« in »prijateljev poslanca Mora«. Po sestanku je Galloni dejal novinarjem .ni upanja«. Spor se vrti okrog Forlanijevega predloga o kvorumu, katerega je znižal iz prvotno predlaganih 20 na 15 odstotkov za vsedržavni svet ter na 12 odstotkov za pokrajinske in deželne kongrese v stranki. To zahtevo tajnika stranke, kot tudi njegov današnji odgovor, je levica negativno ocenila in je predstavnik struje «forze nuove« Bodrato pozno zvečer dejal novinarjem: .Za nas je negativen tako odgovor Forlanija o političnem programu, kot tudi predlog o volilnem sistemu«. Po nepotrjenih vesteh iz Rima pa naj bi prišlo do preobrata na zasedanju vsedržavnega sveta, ko ima Forlani za seboj komaj dobro polovico glasov, za spremembo statuta pa je potrebna dvetretjinska večina Menda je zadnji trenutek spremenil svoje stališče Fanfani in je prišlo do popolnega kaosa, ko pozicije raznih struj niso več jasno opredeljene in še zlasti niso več povsem jasne pozicije posameznih članov vsedržavnega sveta. Tajnik stranke Forlani pa je menda ponovil svojo grožnjo z ostavko, kot je to že dejal ob zaključku svoje replike. Govor je tudi o možnosti, da se glasovanje preloži in da se tako dopusti nova posvetovanja med strujami. Kasneje se je izvedelo, da je De Mita predlagal Forlaniju v imenu vse levice, da se zniža kvorum, da pa je Forlani ta predlog zavrnil. Zasedanje vsedržavnega sveta KD je ves dan potekalo med stalnimi sejami predstavnikov ravnih struj in ob mrzličnih posvetovanjih. Zasedanje se je pričelo šele ob 12.40 in je Forlani zaključil svojo repliko ob 15.45. Slediti bi moralo glasovanje o obeh resolucijah in glasovalne izjave. Vendar vse so to odložili, češ da so številni poslanci zasedeni z glasovanjem o zakonu o Jugu v parlamentu in so zasedanje vsedržavnega sveta preložili na 21. uro. Do sedaj pa še ni prišla vest, da bi se zasedanje sploh pričelo in prihajajo samo razdrobljene vesti o posvetovanjih med raznimi strujami. Zelo Obsežen programski govor je imel predsednik vlade Colombo, ki je govoril v tej funkciji in se je manj zadržal na strogo strankinih vprašanjih. Colomfoo je dejal, da je sedanje razdobje zelo občutlivo in navedel razne primere: volitve 13. junija z zaskrbljujočim rezultatom, obstajajo resna gospodarskega vprašanja, obveznosti do parlamenta, decembrske volitve katere težo že dalj časa občutimo na italijanskem političnem življenju, ter zaskrbljujoča perspektiva referenduma o razpo-roki. Predvsem pa obstajajo napetosti, nejasnosti in utrujenost, ki od znotraj in od zunaj izpodkopljejo levosredinsko večino. Vsa italijanska družba se giblje, raste in skuša sodelovati na avtonomni ter svobodni način, kar predstavlja bogastvo že danes in upanje za jutri in kar po drugi strani zahteva vodstvo in red. Co-lombo torej pravi, da obstajata dve težnji, ki se med seboj prepletata in to tudi v Krščanski de-, mokraciji1 ter da je treba zaradi i tega najti pravilno ravnotežje. Od zunaj je stranka pod pritiskom ; « integralis tič n i h » zahtev, teženi bloka reda ter torej pritiskov, ki so v bistvu protiljudski. Kolikor bi popustili1, bi to pomenilo, da bi izgubili zavest o zgodovinski vlogi Krščanske demokracije, v kateri je vedno prevladala demokratična perspektiva. Centralna vloga Krščanske demokracije jasno izhaja iz Forlanijevega govora, pomeni pa zavest tega, kar predstavlja. Colomfoo je nato obširno orisal dogodke od 1968. leta, češ da takrat niso bili vedno sposobni od-i govoriti na vprašanja, ki jih zastavlja razvoj v sicer industrijsko razviti državi, ki pa ima obsežna področja zaostalosti in ko se razvoj odvija v psihološko krhkem ozračju, ko določeni krogi odločno branijo privilegije ter drugi nasprotujejo družbenemu sistemu. Predvsem pa gre za nove odnose, ki se ustvarjajo z delovnimi ljudmi, ko je treba razvozlati nekatere vozle našega razvoja z reformami, ki imajo tudi politični Pomen in ki lahko torej pozitivno Vplivajo na socialno ozračje, ko je treba osamiti in udariti prevratniške in nasilne centrale, ki najdejo v socialnih sporih ter v de-Zorientaoiji političnega razreda Plodno torišče. Notranji red, boj proti nasilju in Proti kriminaliteti so bistveni pogoji demokratične ureditve in tudi gospodarskega napredka. K temu so pozvali Vse prefekte in ta proces je Colombo povezal tudi z novo vladno formulo, ki bo januarja prišla na dnevni red, če se bo to hotelo. Glede Krščanske demokracije pa je mne- nja, da mora že sedaj potrditi svojo privrženost vladni koaliciji levega centra, tako da bo ustvarila občutek varnosti ter da se konča razdobje nejasnosti in polemik. Prav v tej zvezi pa je Colombo tudi govoril o poskusih, da se premakne politična os na desno, da se zaostri položaj in razbije demokratična solidarnost. Treba je potrditi visoko vrednost zavezništva med demokratičnimi katoličani in silami laične ter socialistične demokracije. Nerazumevanje in spopadi med temi silami so 1922. leta odprli pot fašizmu in spopad med temi silami lahko tudi danes odpre pot avanturam, katerih cilj je sprememba družbenega ustroja. V tej zvezi je Colombo obširnejše govoril o sodelovanju z drugimi strankami in predvsem o nujnosti sodelovanja socialistov v vladni koaliciji. Obsežna tematika odnosov z delovnimi ljudmi in s sindikati je nato bila v ospredju obravnave predsednika vlade, ki je ugotovil, da je prišlo do novega razgovora, ki se ustvarja med delodajalci in sindikati v ozračju, ki se skuša ustvariti letos. Predsednik vlade je nato obsežneje razpravljal o gospodarskih vprašanjih, pri čemer se je povrnil na vlogo sindikatov in strank ter na nujnost programiranja. Glede odnosov med večino in manjšino v parlamentu pa pravi, da gre za dialektični odnos, ko je tudi manjšina nujni element za učinkovitost, toda da se ne smeta prepletati vladna Rešitev gospodarske krize moramo iskati samo v okviru notranjih naporov in od zunaj ne moremo pričakovati pomoči, za razliko obdobja negativne konjunkture 1963-64, Sedaj tudi druge države preživljajo svoje težave, posebno poglavje pa predstavljajo tudi vprašanja povezana s krizo svetovnega monetarnega sistema. Za Colomba je torej bistvena stabilizacija, za katero pa postavlja več pogojev. Predvsem mora biti to stabilizacija, ki upošteva nove dogodke in vse novo, ker se je ustvarilo v italijanski družbi in kar temelji na novih ravneh pravičnosti in sodelovanja. Zavrnil Je stabilizacijo, ki naj bi imela prizvok maščevanja, kar ne more biti v načrtih demokratične in ljudske stranke, ki se je vedno trudila širiti osnovo italijanske demokracije ne samo proti nacizmu, temveč še zlasti proti protiljudskemu režimu. Tajnik stranke Forlani je spregovoril takoj za predsednikom vlade Colombom in je bil zelo polemičen ter mestoma celo jedek v odnosu do »prijateljev« iz levice v stranki. Že takoj uvodoma je pričel, da so reformo notranjega sistema napadli predvsem komunisti, ki da govore o avtoritarističnih težnjah, o katerih pa so na zasedanju prav tako govorili Moro, Donat Cattin in drugi. Svoj predlog je zagovarjal, češ da gre samo za skrb, da ne prihaja do ustvarjanja frakcij, številnih struj in do organiziranega sistema struj, da pa ne marajo nobenega odstraniti. Glede političnih vprašanj pa je zanimiva dokaj ostra osebna polemika s tajnikom PSI Mancinijem, nato pa se je Forlani obrnil do Co- lomba in je dejal, da je povsem točno, da ne more biti politika levega centra in vlade brez socialistov ter je nadaljeval, da ne more biti taka vlada tudi v primeru, če se socialisti ne zavedajo pogojev »demokratične varnosti«, o katerih so se dogovorili in da imajo ti pogoji jasno omejitev na levo do KPI. Forlani je nato zelo dolgo govoril o komunistih ter z njimi polemiziral. Svoja izvajanja pa je zaključil s polemiko z obema najpomembnejšima levičarskima strujama «Forze nuove« ter struje »prijateljev poslanca Mora«. Zelo odločno je zahteval, za kar je tudi zastavil vprašanje zaupnice, da se uvede minimalni kvorum 15 odstotkov za predstavništvo v vsedržavnem svetu ter kvorum 12 odstotkov na pokrajinskih in deželnih kongresih stranke. «Proč s fašistično kugo» Kot da ni Trst lanskega decembra dovolj enotno in odločno zavrnil fašistične provokacije, so njegova protifašistična čustva ponovno pred preizkušnjo. Ni bilo dovolj, da je tržaško prebivalstvo že lanskega leta 12. decembra povedalo, da hoče demokracijo, da spoštuje pravice Slovencev in da hoče sodelovanje z Jugoslavijo; spet se postavlja predenj zahteva, da pokaže svojo privrženost takšni realni politiki. Prepričani smo, da bo Trst ponovno opravičil zlato medaljo, ki jo je prejel za svojo udeležbo v odporniškem gibanju, in da bo z odločnostjo odgovoril na provokacijo, ki jo fašisti pripravljajo z Almiran-tejem. Čustva enotnosti in gnusa nad nasiljem, ki Je o-stal po osmem decembru lani nekaznovan, se niso v teh desetih mesecih niti najmanj pomirila, ampak se bodo z vso silo ponovno manifestirala v nedeljo na Garibaldijevem tr-gu, kjer bodo delavoi, meščani in mladinca obeh narodno- sti branili pridobitev svojega demokratičnega in naprednega boja. Protifašistični Trst mora povedati, da niso v ničemer iz gubale pomena besede župana Spaccinija, izrečene 12. decembra lani na Goldonijevem trgu: «Ne bomo dovolili povratka fašistične kuge na mejo«. Dokazati mora, da nismo pozabili besed, ki zvenijo kot program tdtega naravnost zgodovinskega dogodka: «Dosti nam je fašizma!« Na temelju takšnih protifašističnih misli, je demokratičen in v odprti svet zagledan Trst s svojimi ustanovami pogumno odprl novo stran v iskanju svojega pristnega mesta na tukajšnjem mednarod-dno zanimiven koncu Evrope, novo stran, ki je popisana z nekaterimi zares spodbudnimi dosežki v odnosih do naše na-rodnostne skupnosti, kakor tudi v mednarodnem povezovanju. Naloga protifašističnih sil, delavcev, meščanov, opera te r- .............■■■■nuni".............................................................................................................................................mm....umu VEST, KI JE PRESENETILA ZNANSTVENI SVET Senzacionalen poskus sovjetskih fizikov Znanstveniki so prvič izdelali delec antimaterije, anti He:' in 50.000 antideutonov linija z linijo opozicije in da ne sme biti zmešnjave med programom vlade in programom opozicije. Sedanji gospodarski položoj je Colombo orisal v dokaj temačni luči in je navedel podatke, da se je julija industrijska proizvodnja znižala za 3,5 odst. V tem razdobju se je nadaljeval razgovor s sindikati delodajalcev in sindikati delavcev v prepričanju, da ni mogoče več dolgo vzdržati razdobja zastoja, oziroma padca, proizvodnje kot tudi ni mogoče vzdržati novih močnih sindikalnih akcij. Kaj se bo zgodilo jeseni, je težko reči. Colombo pa je izrazil vladno zaskrbljenost glede prvega pojava, ko je vlada zavrla zvišanje cen. Po drugi strani pa je prišlo do določenega napredka jxri investicijah. V tej Moskva, 29. — Sovjetska tiskovna agencija TASS je objavila danes nekaj podatkov o antimateriji, ki so jo izdelali sovjetski fiziki s pomočjo velikega pospeševalca v Serpukhovu. Sovjetski znanstveniki so dobili antijedro He' in približno 50.000 antideutonov. { Da bi bolje doumeli pomembnost tega poizkusa, bomo skušali pojasniti v skopih besedah, kaj je antimaterija. Verjetno je že vsem znano, da je vsa materija sestavljena iz atomov, to je posebnih mikro-planetamih sistemov, ki sestojijo iz jedra, ki je pozitivno nabito in iz roja negativnih elektronov: ki krožijo okoli njega. V preprostih besedah je antimaterija sestavljena iz an-tiatomov, ki imajo jedro sestavljeno iz negativnih protonov in iz anti-neutronov in pozitivnih elektronov, ki krožijo okoli jedra. Antiproton ima vse fizične karakteristike protona, samo je negativno nabit. Po-zitron pa ima vse karakteristike elektrona, samo je pozitivno nabit. Prvi, ki je teoretično predvidel obstoj antimaterije je bil italijanski fizik Edoardo Amaldi, njegove teoretične hipoteze pa je eksperimentalno dokazal Emilio Segre v ZDA. Pomemben korak naprej je bil storjen, ko so fiziki odkrili antiproton, to se pravi jedro antivodi-ka in antideuton (deuton je jedrski delec sestavljen iz protona in neu-trona). Sovjetski fiziki so dosegli zelo pomemben rezultat. Prvič na svetu so izdelali anti He3, poleg tega pa so dosegli zelo veliko število antideutonov. Do sedaj so znanstveniki izdelali le posamezne antideu-tone in zdelo se je, da obstojajo le posamezni delci antimaterije. Sovjetska tiskovna agencija ni povedala v kakšnih pogojih so fiziki izdelali antimaterijo in za koliko časa so jo lahko obdržali v tem stanju. Dokončno pomembnost poizkusa bomo lahko ocenili, ko bodo KPI, ki je obravnavala notranji politični položaj in priprave za bližnje zasedanje centralnega komiteja tudi iz vidika napovedi o sklicanju partijskega kongresa. Odobren zakon v korist Juga RIM, 29. — Poslanska zbornica je danes dokončno odobrila zakonski predlog v korist Juga, katerega je že prej odobril senat. Danes je bil odobren zakon v istem besedilu, kot že prej v senatu, tako da je prejel dokončno pravno veljavo. Načelniki skupin poslanske zbornice so se danes dogovorili za program dela. Ta teden bo zbornica obravnavala resolucijo o deželni ureditvi, nato pa se bo pričela obravnava zakona o stanovanjski reformi, o reformi kazenskega zakonika, o univerzitetni reformi in reformi spolovinarstva. Jutri se bo sestala vlada, ki bo razpravljala o predvidevanjih in o načrtih za prihodnje leto. zvezi je Colombo odločno zavrnil . . ,. .... govorice in dvome, da naj bi šlo|znaru se ^ P0^3^1-sedaj za ustvarjanje pogojev, da se preda v okviru državnih podjetij, | RIM, 29. — Pod predsedstvom PARIZ, 29. — V francosko pre stolnico je danes prispela uradna državna delegacija LR Kitajske, ki jo vodi minister za zunanjo trgovino Paišjankuo. Ob prihodu na pariško letališče je kitajski minister izjavil časnikarjem, da je preprf čan, da bo ta obisk še bolj utrdil odnose med Francijo in LR Kitajsko in bo hkrati prispeval k še večji utrditvi vezi med obema narodoma. Zaprosil je francoske časnikarje, naj tolmačijo francoskemu narodu pozdrave kitajskega naroda. V Parizu dajejo veliko važnost temu obisku in poudarjajo, da bodo pogovori kitajskih gostov z najvišji- miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiittuiiiiiiiiiifiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Sajgonski predsednik Van Thieu ukazal policiji naj z orožjem zatre protivladne demonstracije Policija bo odslej streljala na vse, ki bi «motili javni red» Kaotičen položaj v državi pred predsedniškimi volitvami kar je »ustvarila zasebna pabuda«. ■ Longa se je danes sestala direkcija Lafattori. Beograjska delegacija odpotovala v Rim BEOGRAD, 29. — Danes je odpotovala v Rim delegacija mesta Beograd pod vodstvom predsednika mestne skupščine Franka Pešca, ki se bo V Rimu udeležila tedna Beograda. S tem obiskom zastopniki Beograda vračajo obisk glavnemu mestu Italije, katerega delegacija je v novembru lam oDi-skala ob tednu Rima Beograd. V okviru tedna Beograd, ki bo v Rimu od 29. septembra do 5. oktobra, bo med drugim v Rimu odprta razstava »Beograd včeraj, danes, jutri«, razstava znanih beograjskih umetnikov, razstava Jugo-eksporta, to je zunanjetrgovinskega podjetja, in ^kulinarski teden v ZASEDANJE MEDNARODNEGA DENARNEGA SKLADA Posebne pravite najema mednarodno rezervno sredstvo Nadomestilo bo v mednarodni trgovini ameriški dolar WASHINGTON, 29. - Na zasedanju mednarodnega denarnega sklada se dejansko izoblikuje novo mednarodno rezervno sredstvo, ki bo nadomestilo ameriški dolar, in sicer v obliki »posebne pravice najema«, se pravi1 izrednega sklada, ki ga bo upravljal mednarodni denarni sklad. V tem smislu so danes in v preteklih dneh govorili predstavniki razvitih in nerazvitih držav, ki so se vsi zavzeli, da je treba čimprej rešiti vprašanje mednarodnih plačilnih odnosov, da se prepreči zaostritev gospodarske krize. Včeraj pa so izvršni ravnatelji sklada odobrili resolucijo, ki jo bo skupščina pred zaključkom svojega zasedanja gotovo odobrila. Re solucija predlaga vsem članom mednarodnega denarnega sklada, naj čimprej določijo zadovoljive Kitajska državna delegacija v Parizu Pekinškega ministra za zunanjo trgovino bodo sprejeli Pompidou, Delmas in Schumann menjalne tečaje, zmanjšajo omejitve v mednarodni trgovini in na področju gibanja kapitalov, orno gočijo ponovno delovanje mednarodnega denarnega sklada in sprejmejo zadovoljive rešitve za urav-novesje mednarodnih trgovinskih bilanc. S »posebnimi pravicami najema« bodo razpolagale lahko samo vlade, članice mednarodnega denarnega sklada in njihove osrednje banke. Pri denarnih operacij iz tega sklada ne bodo prišle v poštev zasebne družbe ali posamezni zasehniki. Poleg tega so danes sklenili, da bodo konkretna pogajanja o določitvi novih menjalnih tečajev preložili na prvo polovico prihodnjega meseca. RIM, 29. — Preložili so sestanek med Confindustrijo in sindikalnimi SAJGON, 29. — Južnovietnamski koiaboracionistični predsednik Ngu-jen Van Thieu je danes ukazal policiji, naj strelja na demonstrante, ki bi motili javni red. Sporočilo je dala uradna agencija »Vietnam Press News», po kateri je Thieu dal omenjeni ukaz na zborovanju kakih 400 policijskih funkcionarjev iz Sajgona. Namen Van Thieuja je, da bi v mla ki krvi zatri silovite demonstracije, ki so preplavile ves Južni Vietnam v pričakovanju predsedniških volitev. Kot je znano, bo na teh volitvah, ki bodo 3. oktobra, Van Thieu edini kandidat. V svojem govoru policistom je Van Thieu dejal, da je najboljši način, da bi izrazili odpor proti vladi, u-deležba na predsedniških volitvah. U kazal je, naj policija strelja na vse, ki kršijo zakone, po drugi strani pa naj pazi, da ne bi povzročila nedolžnih žrtev. Danes se je spet oglasil bivši predsednik sajgonske vlade general Duong Van Minh, ki ga je Van Thieu z raznimi političnimi manevri prisilil, da je umaknil kandidaturo na predsedniških volitvah. »Veliki Minh« je izjavil, da bi predsedniške volitve v sedanjih pogojih pomenile, da bi režim zgubil vsakršno demokratično in zakonito podlago ter ves prestiž, ki ga še ima pred svetom. «Takšen režim — je dejal general — bi na noben način ne mogel predstavljati ljudstva: zaradi tega ne bo mogel napraviti konca vojni, ne bo mogel graditi miru ter se bo lahko obdržal na oblasti samo s pomočjo tujih sil«. V Sajgonu je medtem nastala no- va organizacija, ki se namerava boriti proti režimu predsednika Thieuja. Gre za »ljudski odbor za boj za demokracijo in mir«, ki ga sestavljajo voditelji budistične pagode »An Quang» ter kakih petdeset parlamentarcev in osebnosti opozicije. V prejšnjih dneh pa so v južnovietnamski prestolnici ustanovili »koordinacijski odbor ljudskih sil za boj proti diktaturi«, katerega cilj je bojkotirati predsedniške volitve ter opozoriti javno mnenje na protizakonite manevre in izsiljevanje predsednika Thieuja. Kaos v Južnem Vietnamu pa je štiri dni pred predsedniškimi volitvami popoln: demonstracije so se vrstile malodane v vseh krajih, ki so pod oblastjo režima, še najbolj napeto pa je v Sajgonu, kjer je danes v neki restavraciji v predmestju Gia Binh eksplodirala bomba, ki je ranila 24 oseb. Do atentata je prišlo ob 12.30. Osvobodilne sile so seveda izkoristile položaj, da so povečale svojo dejavnost ter se približale prestolnici. Tako so danes ameriški bombniki »B-52« prvič po več kot enajstih mesecih bombardirali sajgonsko pokrajino, kjer naj bi se zbirale partizanske enote. Akcija je bila naperjena predvsem proti Tay Ninhu, na pol poti med prestolnico in kambo-ško mejo. Na tem področju je partizansko topništvo v preteklih dneh silovito obstreljevalo sajgonske položaje. Osvobodilne sile so preteklo noč obstreljevale z raketami tudi mesto Hue. Tri osebe so bile ranjene, rakete pa so povzročile vrsto požarov, ki so jih gasilci pogasili. mi francoskimi državniki predvsem političnega značaja, čeprav bodo obširno govorili tudi o krepitvi medsebojnih gospodarskih in trgovinskih odnosov. Kitajska državna delegacija bo ostala v Franciji deset dni. V prvih dneh se bodo Kitajci v Parizu, kjer bodo obiskali tudi nekatera kulturna središča in industrijska podjetja, pogovarjali s francoskimi gospodarstveniki in se bodo baje srečali tudi s predstavniki ZDA, s katerimi naj bi razpravljali 0 pogajanjih o Vietnamu m o pripravah za prihodnji Nixonov obisk v LR Kitajski. L oktobra bo kitajsko državno delegacijo sprejel predsednik republike Pompidou, nato pa minister za teritorialno preureditev Betten-court, ki je lani obiskal Peking. Zatem bodo kitajski gostje obiskali industrijska središča v pariškem okrožju, Toulosu, Lyonu in Marseillu. 8. oktobra se bodo vrnili v Pariz, kjer se bodo pogovarjali s predsednikom vlade Chaban-Del-masom, zunanjim ministrom Schumannom in drugimi francoskimi drža\ .liki. Francoski časniki posvečajo veliko pozornost obisku kitajske državne delegacije in v uvodnikih poudarjajo koristi LR Kitajske za razvijanje dobrih odnosov s Francijo, ki je leta 1964 kot prva zahodna država brez pridržkov priznala pekinško vlado in prekinila vse odnose s Formozo. Hkrati pariški časniki ugotavljajo, da bo obisk kitajskega ministra za zunanjo trgovino utrdil francosko - kitajske odnose, ki so bili po letu 1964 zadovoljivi, čeprav je biio gospodarsko sodelovanje doslej precej omejeno. Znano pa je, da imata na primer Velika Britanija in Zahodna Nemčija mnogo večje trgovinske posle s Kitajsko. Odpiranje Pekinga na Zahod je tudi v Franciji zbudila večjo pozornost zlasti še sedaj, ko je svetovno mednarodno trgovino zajela kriza zaradi ameriških protekcionistični!] ukrepov. konfederacijami CGIL, CISL in UIL, ki bi moral biti jutri ter bo do sestanka prišlo prve dni prihodnjega tedna. Začetek proslav ob 22-letnici ustanovitve IR Kitajske PEKING, 29. — Kitajski ministrski predsednik čuenlaj se je udeležil danes prve izmed proslav, ki so na sooredu ob 22. obletnici ustanovitve LR Kitajske, kitajsko - albanske telovadne manifestacije na pekinškem stadionu ob navzočnosti več kot 20 tisočih oseb. Predsednik zunanjega ministrstva v Pekingu je danes sporočil, da letos ne bodo priredili tradicionalnega banketa 30. septembra, na predvečer dneva osvoboditve. Dejal je, da tudi ta sprememba programa ob državnem prazniku 1. oktobra, spada v okvir napovedanih »reform«. Namesto banketa bo zunanji minister priredil za tuje diplomate in druge go6te sprejem. Na vprašanje časnikarjev, ali bo imel Čuen-laj na sprejemu govor, kot ga je imel v preteklih letih na banketu, je funkcionar zunanjega ministrstva dejal, da bo o tem odgovoril jutri. Atentat v Skopju Bomba eksplodirala pred uredništvom »Politike« SKOPJE, 29. — V Skopju je sinoči ob 19.30 pred uredništvom časopisa «Politike» in »Politike Expressa» eksplodirala mina, ki so jo podtaknili doslej še neidentificirani teroristi. Eksplozija je povzročila samo veliko materialno škodo. Rezultati dosedanje preiskave niso znani, prav tako niso znani rezultati, do katerih je prišel strokovnjak za eksplozije Popovič, ki je prispel iz Beograda. Popovič je kot strokovnjak sodeloval tudi v procesu proti znanemu u-staškemu teroristu Hrkaču. Dr. Radivoje Uvalic umrl pri prometni nesreči TEHERAN, 29. — Po vesteh iz Teherana se je danes zjutraj blizu mesta Gorgana blizu Kaspijskega morja smrtno ponesrečil v avtomobilski nesreči novoimenovani jugoslovanski veleposlanik v Indiji dr. Radivoje Uvalič, ko je potoval na svoje novo službeno mesto. Po neuradnih podatkih je Uvalič prehiteval neki traktor. ko mu je privozil nasproti avtobus. Da bi se izognil trčenju, je Uvalič zavozil s ceste in se pri tem teže poškodoval. Iranska vlada in dvor sta mu takoj nudila pomoč in poslala na mesto nesreče dve posebni letali s tremi kirurgi in medicinskim osebjem, toda med potjo je Uvalič izdihnil. Danes je s posebnim letalom odpotoval v Teheran namestnik zveznega tajnika za zunanje zadeve žiga Vodušek, ki bo poskrbel za prenos smrtnih ostankov pokojnega veleposlanika. Pričakuje se, da bodo posmrtne ostanke Uvaliča jutri pripeljali v Beograd. jev, delavske in učeče se mladine, katerih interesi se srečujejo v okviru širine protifašističnega odbora, ustanovljenega po osmodecembrski fašistični provokaciji — njihova naloga, poudarjamo, je, braniti sadove odprte in pogumne politike In jo nadalje razvijati. Zakaj samo takšna politika more zagotoviti Trstu, kakor tudi vsem drugim obmejnim krajem, mir in sodelovanje, ki sta neobhodno potrebna za njihov vsestranski razvoj. Ce so takšna spoznanja globoko doživeta v najširših plasteh prebivalstva ob meji, pa imamo Slovenci še posebne razloge za to, da jih čuvamo in krepimo v tesni povezavi a enotnim protifašističnim bojem. Ti razlogi tičijo v naših izkušnjah, da bomo Slovenci skupno z vsemi naprednimi in demokratičnimi Italijani prva žrtev represije in avtoritarizma, če se uveljavita, kot smo bili žrtev nasilja pod fašizmom in v hudih povojnih letih. Organizacije odbora, protifašistični odbor ter stranke, ki se sklicujejo na odporniško gibanje, so te dni v različnih odtenkih povedale pristojnim oblastem svoje nasprotovanje fašistični provokaciji ter zahtevale njeno prepoved, ker se volilna kampanja še ni začela (in se letos najbrž sploh ne bo), ker pride v nedeljo Colombo v našo deželo in ker pomeni Almirantejev prihod žalitev odporniških čustev Trsta in cele dežele, kjer je od-por proti fašizmu dosegel takšno stopnjo jakosti, kot v malo kateri drugi deželi. Prepoved shoda Almirante-jevih fašistov pa zahtevajo predvsem zato, ker bi pomenil ponoven napad na našo demokratično ureditev, napad na slovensko narodnostno skupnost, na sožitje med Italijani in Slovenci ter na prijateljske odnose med Italijo in Jugoslavijo. Ni zgolj naključje, ki bo pribijalo Almiranteja v Trst Premagati hočejo osamljenost, v katero so bili tržaški fašisti potisnjeni po svoji demonstraciji nasilja osmega decembra lani. Izkoristiti hočejo nezadovoljstvo in razburjenost v desničarskih krogih v Trstu zaradi Ferrijeve izjave o dokončni ureditvi meje. Na vprašanju meje hočejo med našimi someščani razpihniti najbolj nazadnjaške strasti. Prav v pričakovanju bližnjih volitev pa hoče naloviti na desnici čim več glasov ter dokazati, da okrepitev fašistov na volitvah 13. junija ni samo za Jug veljaven primer, marveč test za vso državo. Vse politične sile v tržaškem oblnskem svetu (razen MSI), ki so lani soglasno obsodile fašistično nasilje v Trstu, se morejo zavedati, da fašistična nevarnost obstaja — kot obstaja v vsej državi — zaradi zapletenosti gospodarsko - poli-tičnega položaja. Nazadnjaške sile v državi vzdržujejo rezervno silo (MSI), da zaščitijo svoje izkoriščevalne interese, ki jih ogrožata politika reform in večje odločanje delovnih ljudi v naši družbi. Ne smemo sl niti utvarjar ti, da škvadristi niso več nevarni, ker se ne pojavljajo na Tržaškem v tako napadalni o-bliki, kot pred časom. Samo potuhnili so se ter svojo os u-smerili na Goriško, kjer mažejo partizanske spomenike, slovenske napise in so si — zaradi potuhe, ki jo še vedno nekje uživajo — dovolili celo sodne prijave demokratičnih predstavnikov krajevnih ustanov. Fašizem torej ni menjal ne svoje nasilne narave, ne svojih ciljev. Z njim se Slovenci ne smemo pomiriti, če hočemo uspešno speljati našo akcijo za popolno zakonsko zaščito, za katero bo sprejem pri Co-lombu eden izmed važnih temeljnih kamnov. Zato Je v narodnem in demokratičnem interesu nas, Slovencev, da pristojne oblasti prepovejo shod, ki pomeni o-življanje fašizma na našem področju. V interesu sožitja in miru pri nas pa bomo na enak plebiscitaren način, kot 12. decembra lani na Goldonijevem trgu, izpričali svoj prokfail-zem na zborovanju, ki bo v nedeljo na Garibaldi j evem trgu. TRŽAŠKI DNEVNIK Z ANTIFAŠISTIČNO MANIFESTACIJO PREPREJTI IZZIVANJE! Poziv vsem delavcem tržaških tovarn Tudi Evropa naj čimprej dobi naj se udeležijo shoda proti fašizmu Poziv delavskih svetov tovarn «Grandi Motori», «Durissini» in ladjedelnic «ltalcantieri» Resoluciji goriške ANPPIA in Slov. skupnosti - Decembrski izgredi se ne smejo ponoviti Le nekaj dni manjka do napovedanega shoda tajnika MSI Almiran-teja in začetna težnja doseči prepoved izzivalnega shoda prerašča v spoznanje, da temu lahko koristi samo splošna mobilizacija vseh antifašističnih sil v Trstu in deželi ter množična prisotnost na trgu Garibaldi, v nedeljo zjutraj, kjer bo zborovanje antifašističnega odbora. Od moči, množičnosti, strnjenosti antifašistov na tem protizborovanju — podobno kot decembra lemi — je odvisno. če bo našemu mestu prihranjena nova sramota škvadrističnih pohodov, razbijanja in klicev proti Slovencem. Ogorčenje, a tudi antifašistična mobilizacija, se širi preko meja tržaške pokrajine. Odgovor izzivačem in oblastem, ki nerazumljivo stoje ob strani, dajejo bivši partizani, deportiranci, mladina in delavci velikih tovarn v deželi. Delavski sveti tovarne velikih strojev v Boljuncu, delavnic «Durissini» v Žavljah in ladjedelnic »Italcantieri* v Tržiču pozivajo vse delovne ljudi, še posebej pa člane svojih delovnih kolektivov, naj v nedeljo pridejo v Trst in še enkrat izpričajo s tiho a močno prisotnostjo svoj NE fašizmu. Velikim tovarnam se pridružujejo demokratične občinske uprave. Tako se protifašističnemu zborovanju v nedeljo pridružuje občinski odbor v Miljah, v San Canzianu dTsonzo in Romansu pri Gorici. Miljska občinska uprava ugotavlja v svojem pozivu prebivalstvu, da je treba vest o skorajšnjem fašističnem shodu povezati s poprejšnjimi izzivalnimi nočnimi pohodi, mazanjem spomenikov in slovenskih napisov, pretepanjem demokratov. Zato poziva pristojne oblasti, naj Almiran-tejevo zborovanje prepovejo, prebivalstvo miljske občine pa poziva, naj se polnoštevilno udeleži antifašistične manifestacije na Garibaldijevem trgu. Resolucijo s protestom zaradi napovedanega shoda MSI v Trstu je soglasno odobril tudi občinski svet v Romansu (goriška pokrajina). Za resolucijo so glasovali vsi svetovalci od KD do KPI, in jo poslali vladnemu komisarju Furlanije - Julijske kraiine, ki je istočasno tudi tržaški prefekt. Sorodno brzojavko s protestom in zahtevo po prepovedi zborovanja je poslala tudi organizacija goriških antifašistov ANPPIA. Ostro je protestirala »Slovenska skupnost*. Bistveni pa so, vsekakor, pozivi delavskih svetov, ki jih sestavljajo delegati vseh obratov, v tovarnah •tllllltltllllllllHmilllllllHItllllllllllllllHIflllHIIItllll ŠE O HABILITACIJAH Ali so se res skregali s pametjo? Prosvetno ministrstvo je razpisalo posebne didaktične habilitacije za slovenske profesorje, da si po dolgih letih končno vsaj delno uredijo svoj službeni položaj. Funkcionarji prosvetnega ministrstva in krajevne šolske o-blasti, ki so te predpise pripravile, naj bi bile celo zagotovile, da gre le za golo formalnost in da bodo izpraševalci na izpitnih komisijah to razumeli in upoštevali. Priznati je treba, da so šolske oblasti pokazale res nekaj dobre volje, toda niso upoštevale, aa neKuleri profesorji drugače pojmujejo dobro voljo šolskih oblasti, in se niso vprašali, da bo morda šlo na izpitu bolj za «kdo bo koga*. Žalostna vest, ki je u-pravičeno razburila slovensko javnost na Goriškem in na Tržaškem, to potrjuje. Znano je pač, da so na teh «formalnih» izpitih padli kar štirje profesorji, ki i-majo za seboj več let uspešnega poučevanja in so pripeljali cele generacije naše mladine do javne uveljavitve na vseh področjih javnega življenja. Sedaj naj bi čez noč postali nesposobni. Sreča je, da se je tako tčastno* odrezala le ena sama slovenska komisija. Ne gre za to, da bi ugotavljali česa ti kandidati niso znali ali koliko naj bi jih šikanirali spraševalci. Saj je vendar šlo za posebne habilitacije, le za ustne razgovore. Naravno je, da bi lahko kandidati zatrjevali, da so vse znali, izpraševale pa, da niso znali ničesar. Vsekakor bi bilo zanimivo, če bi se zamenjale vloge med izpraševalci in kandidati. Prepričani smo, da bi izpraševalcem slaba predla, če bi kandidati, ne upoštevajoč kolegialno-sti, udrihali n gospodične za postrežbo v dvorani-Visoka plača. Telefonirati 010/281404- Darovi in prispevki Za šolo - spomenik NOB v Cerknem darujejo Stanko Malalan 3000 Ur> Franc Zadnik 2000 lir, Josip Pavletič 2000 lir. Namesto cvetja na grob pok. Antona Štoke darujeta Anica in Drago Štoka 5000 lir za spomenik padlim na Proseku. SOŽALJE Odbor zadruge »Naš Kras* izraža globoko sožalje svojcem prezgodaj umrlega člana ANTONA ŠTOKE ki ga bomo ohranili v trajnem st0' mirni. SOŽALJE ŠD Primorje izreka globoko soža|ic Ivanu in Danilu Štoki ob izgubi °^e' ta, oz. nonota Antona. DELO SVETOIVANSKE RAJONSKE KONZULTE Sestanek v Podton j er ju opozorit na celo vrsto nerešenih vprašanj Neurejeno cestno omrežje, slabo odnašanje smeti, pomanjkljiva razsvetljava, avtobusne proge v zasebnih rokah in brez potrebnih čakalnic, vrste upokojencev pred poštnim uradom Svetaivanska rajonska konzulta je že na eni izmed svojih prvih sej sklenila, da bo organizirala posvetovalne sestanke s prebivalci posameznih okrajev in tako iz živega pripovedovanja prizadetih prebivalcev nabrala gradivo za svoje delo. V ta namen so se prejšnjega dne sestali člani rajonske konzulte s prebivalci Podlo-njerja in Lonjerja v dvorani prosvetnega društva »Zvezda* v Podton jer ju. Dvorana je bila natrpana, ko je predsednik konzulte Du-il.o Švara (KPI) pozdravil prisotne in poudaril, da hoče biti sveto-ivanska konzulta blizu problemom ljudi in biti naravni posrednik le-teh do občinske uprave. V razpravo je poseglo kakih dvajset domačinov, ki so nanizali kopico nerešenih vprašanj in kritizirali občinsko upravo, ker je dolino od Svetega Ivana do Lonjerja zanemarjala tudi na novo dograjenih področjih. Iz razprave smo izluščili sledeče najnujnejše probleme, za katere se bo konzulta zavzela pri pristojnih odbomištvih. 1. Ustanoviti je treba na tem področju občinsko lekarno. 2. V Lonjerju je treba postaviti telefonsko govorilnico. 3. Munioipalizirati je treba avtobusno progo «L» koncesijskega podjetja SAP, na postajah v vaseh pa mora občina urediti čakalnice, in to čimprej, ker je zima pred vrati. 4. Okrepiti je treba osebje v poštnem uradu pri Sv. Ivanu, Semkaj prihajajo namreč upokojenci iz vsega omenjenega področja po pokojnine in morajo čakati v dolgih vrstah tudi v dneh, ko dežuje ali je burja. Z večjim številom uslužbencev in boljšo organizacijo bi poštni urad lahko te vrste odpravil brez velike težave. Drugo «poštno» vprašanje pa zadeva Lo-njer in Katinaro, ki sta — upravno in tehnično — podrejena poštnemu uradu v Borštu, kar povzroča določene zamude pri dostavljanju pošte. Prebivalci področja so izrazili mnenje, da bi bito treba nekaj ukreniti in reorganizirati obstoječa poštna okrožja. 5. Razsvetljava je v vaseh skrajno nezadostna, ceste so ozke in nevarne. Odnašanje smeti je slabo organizirano, da se kopiči nesnaga in doživljajo vasi občasne «pohode* podgan in miši. 6. Na področju Podlonjerja in Lonjerja, kjer je mladina navdušena za šport in je to večkrat izpričala, ni ustreznih športnih naprav. Manjkajo igrišča, telovadnice in vse, kar je potrebno za razvoj športnih dejavnosti med domačim prebivalstvom. Lonjerci so še posebej poudarili, da je občina (ali druga pristojna oblast) slabo izdelala načrte, ki zadevajo važna objekta, kot sta deželna glavna bolnišnica na Katinari in tovarna velikih strojev v Boljuncu. Na Katinaro bo prihajalo vsak dan nekaj tisoč ljudi (študentov, zdravnikov, uslužbencev, sorodnikov bolnih), cestne in avtobusne povezave pa so nezadostne. proga preko Magdalene h gostilni pri Spetiču in Rovte pa je celo v zasebnih rokah. Večje število delavcev bo iz Trsta odhaialo na delo v Bolju-nec, kjer je tovarna velikih strojev. Le seuaj, ko je osebje v nedograjeni tovarni še omejeno, moti Lonjer šum avtomobilov, ki po najkrajši poti (od Sv. Ivana skozi Lonjer v Ključ in preko Boršta v Boljunec) vozijo po nekdanjih lonjerskih dvoriščih po cesti ki je vijugasta in pretesna. Obstaja pa načrt za novo cesto ob potoku, ki bi lahko rešila marsikaj... Končno so nekateri Svetoivanča-ni opozorili na nevzdržnost urn' kov in dvojnih izmen pouka v šolah »Codermaz* in »Grego*. prejela Medvešček in Volarič iz Nove Gorice. Ta velika prireditev, ki je bila tokrat prvič na našem območju ima namen postati tradicionalna in s pridobljenimi izkušnjami v bodoče boljše organizirana. Vsa razstavljena dela bodo v galeriji 2xGO na ogled mesec dni. Lučka Čehovin Sporočilo ACEGAT Novost na progi Trst-Milje Ravnateljstvo prevozne službe ACEGAT sporoča, da bodo od nedelje, 3. oktobra, vozili ob nedeljah in medtedenskih praznikih na progi «20» avtobusi z avtomatičnimi napravami za izdajanje vozovnic. Ker je proga razdeljena na dva dela, bo prva aparatura poleg vhodnih vrat izdajala vozovnice samo za en del proge, veljavne na odsekih Trst-žavlje oziroma Milje-Dacijo (žavlje). Druga aparatura pa bo izdajala samo vozovnice, veljavne na celotni progi Trst-Milje in obratno po 100 lir in bodo enake prejšnjim, le da bodo roza barve. Lastniki tedenskih izkaznic za 24 voženj z omejenim urnikom, tedenskih izkaznic za en del, veljavnih na progi Milje-Žavlje ali pa za dva dela, veljavnih na vsej progi Trst-Milje, in lastniki posebnih mesečnih delavskih izkaznic za dva dela, veljavnih na vsej progi Trst-Milje, ki bi uporabljali dokument tudi ob praznikih, morajo izkaznice zamenjati na sedežu podjetja v Ul. Genova 6-1. okence št. 20 z drugimi za proge, na katerih vozijo avtobusi z avtomatičnimi biljeterji. Ti dokumenti so v obliki blokov z listki za dve vožnji vsak (za prvo in za povratno). Ta listek mora potnik odtrgati na dan uporabe in ga uničiti ob vsaki vožnji ob vstopu v avtobus s pomočjo ustrezne naprave, ki je nameščena tam, kjer je doslej bil biljeter. Listek ni veljaven, če ni pokazan na vsako zahtevo skupno z blokom, na katerega mora lastnik ob prvi u-porabj napisati datum tedna uporabljanja. Prekrški se kaznujejo z globo 3000 lir in plačilom redne vozovnice. 1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111,, iiHiifin iiimiiiiinuniuiiimuuinnnnunnnnnun, IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Premili obtožbi Sardincu po strelih na prijatelja Sodniki poslali akte v pretres kasačijskemu sodišču Padec delavca na gradbišču S prognozo okrevanja v 10 ali 30 dneh so včeraj zjutraj sprejeli na ortopedskem oddelku 37-letnega Giuseppa Pariotija iz Neaplja, kateremu so ugotovili verjetne kostne poškodbe na stegnenici desne noge. Parioti, ki se je zatekel v bolnišnico z rešilnim avtom, je izjavil, da je med delom na gradbišču na vogalu Ul. Battisti z Ul. Palestrina zdrsnil in nerodno padel. Uspel «ex tempore» v H ruše vici na Krasu V okviru Kraškega tedna, ki je trajal od 20. — 26. t. m. je bito v Hruševici in okolici vrsta kulturnih prireditev, med katerimi je največjega pomena «ex tempere*. Pobudo za to veliko kulturno manifestacijo je dal gostilničar Grča, organizator «ex tempore» pa je bila mednarodna skupina likovnih umetnikov 2xGO, ki ima v Hruševici tudi svojo galerijo. «Ex tempore* se je udeležilo enajst priznanih umetnikov s tostran in onstran meje in sicer: Demetrij Cej, Luciano Gironcoli, Germino Ma-setti, Carbone, Miloš Volarič, Ivan Varl. Pavel Medvešček, Hmeljak, Robert Hlavaty. Umetniki so v različnih tehnikah prikazali lepote našega Krasa. Med domačimi u-metniki nas je posebno presenetil Varl iz Sežane ki mu je Dosebno priljubljena kraška pokrajina. Sicer pa so vsa dela umetnikov na visoki kvalitetni ravni, tako da je bito žiriji težko izbrati najboljša. Končno so bili nagrajeni s s’-romn'mi nagradami: Demetrij Cel, T uetono Gironcoli, Germino Masstti. Odkupne nagrade pa sta Sredi februarja letos je 22-letni Sergio Pala iz Ul. Vidali 9 iz javne telefonske govorilnice obvestil policijske agente, da je malo prej v stanovanju njegov dober prijatelj streljal nanj. S tresočim glasom je še dodal, da je krogla le za las zgrešila cilj. Agenti so seveda odšli v Ul. Vidali, kjer so v petem nadstropju v stanovanju 58-letnega Bruna Col-mana odkrili samokres, ki je bil last 23-letnega Giuseppa Vargioluja rojenega v Cagliariju, a stanujočega v podnajemu pri Coimanu. Med preiskavo je prišlo na dan čudno razmerje abnormalnih ljudi, ki so se večkrat predobro razumeli med seboj, a večkrat so se tudi temeljito sprli. Tiste noči, bito je namreč 45 minut po polnoči, je Var-giolu prišel domov in zahteval od sostanovalcev, da vstanejo in mu skuhajo kavo. Vsi so ubogali, to Pala se je preveč zadrževal pod odejami, zaradi česar je vročekrvni Sardinec potegnil iz žepa samokres in ustrelil. Krogla je švignila le nekaj cm od ušes prestrašenega Pale, ki je stekel na cesto in poklical policijo. Včeraj bi se moral Vargiolu zagovarjati pred kazenskim sodiščem pod obtožbo grožnje, ker je ustrelil na Colmana in poskusa povzročitve telesnih poškodb Pali, proti kateremu je prav tako sprožil strel. Razprava se je komaj začela, ko je državni tožilec dr .Tavella izrazil pomisleke o obtožnici, še posebno, ker je preiskovalni sodnik v obrazložitvi omenil nekatera dejstva, zaradi katerih bi moral Vargiolu ne pred kazensko sodišče,. temveč zaradi obtožbe poskusnega umora pred porotno sodišče. Medtem ko se je Vargiolujev zagovornik trdovratno uprl tej tezi, so bili sodniki istega mnenja kot tožilec in so z odtokom, ki so ga podpisali predsednik Corsi, sodnik Salerno in sodnica Gridelli, prekinili sodni postopek in odredili, da pošljejo akte kasacijskemu sodišču, ki bi moralo ugotoviti, če so sedanje obtožbe pravno utemeljene, ali če bi morali vročekrvnega strelca izročiti za nadaljnji postopek porotnikom. Walter Zobec, rojen 1949. leta v Dolini in sedaj stanujoč v Koprski ulici v Trstu, se je v kratkem obdobju znašel kar dvakrat pred sodniki, s katerimi je sicer že imel večkrat opravka. Tokrat so ga obtožili tatvine fiata 1500 tržaške registracije last Gabrielle Pilastra, ki je bil v popravilu v karoseriji Antonija Magistrija. Čeprav se ie fant otepal krivde, so ga sodniki vseeno obsodili na 6 mesecev zapora in na 60.000 lir globe. Tatvino so odkrili 3. maja letos in že dan kasneje so v Milanu zaradi prometnega prekrška u-s ta vili Zobca, ki je hotel bežati mestnemu redarju,1 a je zašel v enosmerno cesto. Redarju, ki je zahteval dokumente in ga kaznoval z globo, je Zobec prisodil zaušnico, za kar je bil nekaj dni kasneje obsojen pred milansko pre-turo. Med tem pa so ugotovili, da je bil »njbgov* avto ukraden. Tako so ga predali tržaškemu sodišču. Zobec se je z dolgim memorialom, ki bi lahko zaradi zmedene filozofije služil kot odličen test psihiatrom, otepaval obtožbe. Po njegovem se je križev pot začel 1. maja, ko ga je njegova zaročenka, ker je zvedela, da je imel že opravka s sodiščem, zapustila. Poskusil je s samomorom, toda v bolnišnici so ga rešili. Hotel je daleč od Trsta in se napotil z avtostopom v Milan. Do Brescie je prišel s tovornjakom, od tu do Milana pa s fiatom 1500 tržaške registracije, ki ga je šofiral vljuden, eleganten gospod. Ta naj bi ga nedaleč od milanskega Duoma pustil samega v avtu in se napotil po opravke in cigarete. Tedaj se mu je približal redar, kateremu ni hotel uiti, pač pa le premakniti avto v manj prometno ulico. Vse drugo je znano, je zaključil Zobec, katerega so sodniki pazljivo poslušali, vendar je bito jasno, da jih ni prepričal. Prav gotovo bo poskusil na drugostopnem sodišču, na katero bo seveda vložil priziv. GORIŠKI DNEVNIK PROBLEMI OBČINSKIH PODJETIJ V GORICI 30. septembra 1971 Podvojena potrošnja metana narekuje znižanje njegove cene Plinska napeljava v Štandrež in Loinik - Raztegnitev napeljave tudi v Novo Gorico ■ 80 milijonov za novo avtobusno remizo v Ul. 9 Agosto Kot smo že pisali, so si občinski svetovalci in predstavniki krajevnega tiska prejšnji teden ogledali naprave občinskih podjetij na Mocchetti s posebnim ozirom na gradnjo novega vodovoda, ki naj bi v dobrih dveh letih zadostoval za potrebe Gorice in se po letu 1973 ne bo več treba posluževati dobave vode z Mrzleka. Obenem z vodovodom so si svetovalci ogledali tudi glavni rezervar za metan, ki so ga uredili na istem področju, kjer so črpalni vodnjaki za vodo. Inž. Rigonat, tehnični vodja občinskih podjetij, je gostom podrobno prikazal tehniko uskladiščenja in predelave metana od 50 do 60 atmosfer, s posebnimi pripravami za ogrevanje in hlajenje plina in njegovo dovajanje v razdelilno mrežo, ki je še vedno na glavnem sedežu občinskih podjetij v Ul. 9. agosto (in bo po vsej verjetnosti tam tudi ostala). Kot je povedal upravni ravnatelj občinskih podjetij dr. Chientaroli, so potrošili za preusmeritev na dobavo metana do sedaj 280 milijonov lir, ki jih bodo v nekaj letih amortizirali. V to vsoto je vključeno uskla-diščenje in predelava plina in razdelilne mreže ter njena razširitev na Štandrež in Ločnik. Plinska mreža za Štandrež je deloma že urejena, v naslednjih mesecih jo bodo izpopolnili in napeljali metan tudi y Ločnik. 1 Goriški župan Martina je s tem v zvezi ugotovil, da se je potrošnja plina že v drugem letu obratovanja močno dvignila in sicer od 10 tisoč kub. metrov dnevno na 22 tisoč v letu 1970-71. še nadaljnje povečanje potrošnje je predvideno za letošnjo zimo, ker je vedno več potrošnikov, ki so se odločili za ureditev ogrevalnih naprav na metan; pa tudi v industriji je predviden nadaljnji dvig potrošnje. Poieg tega proučujejo tudi dobavo metana preko meje ter so imeli že lani v proučevanju možnost take dobave za potrebe Nove Gorice in Anhovega (tudi za tovarno cementa). Spričo tako povečane potrošnje se bodo, oziroma so se že precej znižali nakupni in razdelilni stroški. Zato bo treba proučiti tudi ceno metana za potrošnike. Tu obstajajo deljena mnenja, ker so nekateri, ki bi hoteli obdržati'dosedanjo ceno v gospodinjstvu, se pravi po okrog 75 lir za kub. m pri mesečni po- trošnji do 25 kub. metrov in polovično ceno za viške, ki gredo za o-grevanje in ne za kuhanje. Na ta način naj bi si občinska podjetja in z njimi občinska uprava ustvarili primeren sklad za izvedbo nadaljnjih investicij in za kritje primanjkljaja na drugih področjih. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da so že od samega začetka obljubili potrošnikom znižanje sedanje prodajne cene metana v skladu s povečano potrošnjo. Zato bo treba to obljubo izpolniti in vsaj del viška iz povečane potrošnje uporabiti v ta namen, se pravi za znižanje cene. zlasti še, ker se predvideva tudi letos povečanje in so razmerno zmanjšanje režijskih stroškov. Ker smo že pri občinskih podjetjih, naj omenimo, da imajo v načrtu tudi ukinitev sedanjih remiž mestnih avtobusov v Ul. Di Man-zano, ki že davno ne odgovarjajo več tudi najosnovnejšim potrebam in p-edpisom. Inž. Rigonat nam je s tem v zvezi pojasnil, da bodo na glavnem sedežu občinskih podjetij, kjer so prej imeli koksarno in plinohrane, uredili novo remizo s prefabriciranimi deli ki jo bodo v primeru potrebe lahko prenesli tudi drugam. Gradbeni stroški so predvideni na okrog 80 milijonov lir, v primeru bodoče premestitve zaradi regulacijskega načrta pa bi imeli okrog 15 do 20 milijonov lir stroškov. Na ta način bi prišli do funkcionalnih remiz, ki bodo na glavnem sedežu bolj pri roki in bo lažje njihovo upravljanje. I. M. na osnovi zakona 167. Dotočili so tri gradbena področja v Selcah, Vermiglianu in v Ronkah, kjer bodo lahko zgradil; do 1368 stanovanjskih prostorov raznih kategorij in raznih cen. Proti temu u-krepu so glasovali demokristjani. Odobrili so tudi gradnjo otroškega vrtca v Soleschianu, ki bo stal 30 milijonov lir. Začetek šolskega leta Jutri se bo tudi na slovenskih šolah na Goriškem začelo novo šolsko leto kot običajno s šolsko mašo. Za slovenske osnovne šolo v Gorici se bodo zbrali učenci ob 8.30 na svojih šolah in odšli k šolski maši, ki bo ob 9. uri v cerkvi sv. Ivana. Za dijake nižjih in višjih srednjih šol bo maša ob 10. uri v stolnici. Dijaki nižje srednje šole naj se zberejo ob 9. uri na dvorišču šole v Ul. Randaccio. dijaki trgovske šole, gimnazije, liceja in učiteljišča pa v šoli v Ul. Croce ob 9.30. Slovensko gledališče v Trstu razpisuje abonma za sezono 1971/72 v Gorici Po lanskem velikem uspehu bo Slovensko gledališče v Trstu skupno s Slovensko prosvetno zvezo ui Zvezo slovenske katoliške prosvete iz Gorice, ob sodelovanju Ustanove za kulturne m umetniške prireditve (E.M.A.C.), tudi letos organiziralo v Gorici redno gledališko sezono, za katero razpisuje abonma. Abonma velja za osem predstav, pet izmed njih v izvedbi SG, dve v izvedbi Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice, eno pa bo uprizorilo Mestno gledališče ljubljansko. Da bi abonentom zagotovili stalne sedeže in se tako izognili lanskoletnim neprilikam z razporeditvijo gledalcev ob posameznih predstavah, so organizatorji sklenili, da bodo vse abonmajske predstave v gledališču Verdi in v Katoliškem domu, medtem ko bodo v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu predstave izven abonmaja. Repertoar za abonente: 1. Bertolt Brecht: BOBNI V NOČI (drama in komedija) 2. Jovan Sterija Popovič: KIR JANJA (komedija) 3. Wilder. Williams, Jones: AMERIŠKI VEČER (trt enodejanke) 4. Sergej Verč: KO LUNA ŠKILI Z DESNIM OČESOM IN JAŠE VELIKI VOZ (drama) 5. Commedia deli'Ar te - Dušan Jovanovič: IGRA O TREH RO-GONOSCIH (komedija) 6. Federico Garcia Lorca: DOM BERNARDE ALBE (žaloigra — gostovanje PDG) 7. Branislav Nušič: POKOJNIK (komedija - gostovanje PDG) 8. Andrej Hieng: OSVAJALEC (drama — gostovanje MGL) Vrste abonmajev in cene: RED A (mesto) 4.000 tir RED B (okolica) 4.000 » MLADINSKI 1.500 > DRUŽINSKI 1.500 > Družinski abonma lahko kupijo vsi člani družine, v kateri ima en član že osnovni abonma. V ceni okoliškega abonmaja je vključen prevoz. Abonmaje dobite v Gorici pri A. Košuti. Ul. Mameli 8, tel. 5265 in na sedežu SPZ, Ul. Malta 2, tel. 2495, v okolici pa na sedežih prosvetnih društev. Cenjeni abonenti sl lahko rezervirajo sedeže za obe dvorani ! Sestanek županov Na županstvu v Tržiču bo da nes ob 18.30 pod predsedstvom tr-žiškega župana Versacceja sestanek županov in načelnikov skupin osmih občin tega kraja. Ob tej priliki bodo pregledali skupne probleme osmih občin, ki jih bodo pozneje preučili na naslednjih zborovanjih. Na tej prvi seji bo Doberdob zastopal samo župan, ker še niso določili ostalih zastopnikov. Gradbeni načrt v Ronkah Na zadnji seji občinskega sveta v Ronkah so z večino glasov odobrili conska gradbena področja ■iiiliiiiiimniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V NEDELJO, 26. SEPTEMBRA V Idriji so se srečali mladinci iz Slovenije ter iz zamejstva Srečanje je bilo v okviru proslav 30-Ietnice revolucije Izletniki so si ogledali tudi bolnico «Franja> V raizdalji enega leta je v nedeljo 26. septembra Idrija priredila svoje drugo srečanje mladine z obeh strani meje. To srečanje mladine različnih narodnosti (poieg nas Slovencev iz zamejstva, so biili prisotni tudi napredni italijanski mladinci s Tržaškega in Goriškega ter nekaj hrvatov s področja Istre), so postavili1 v okvir proslav 30-Ietnice revolucije in začetka narodnoosvobodilnega boja na idrijskem področju, ki je toliko žrtvovalo, da smo dosegli tisto kar danes uživamo. Poleg proslave, ki je trajala dobro uro, so nam idrijski gasilci ter pripadniki teritorialne obrambe prikazali reševanje ranjencev v primeru bombnega napada s strupenimi plini. Gledalci so bšli ka; presenečeni nad organizacijo ter predvsem hitrostjo s katero so te iiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||||||||||l|,||l|||l|||||||||||||||iiiiiiiiiii||||„„„l,limillllll||lll|mill(llllll||||||||||||||||||| Vsedržavni kongres pogrebnih zavodov edinice opravljale svoj posel. V popoldanskih urah so bili u-deleženci1, proslav povabljeni v spremstvu Idrijčanov na ogled raznih zanimivosti Idrije kot mesta ter idrijskega področja. Nekateri so si v idrijskem gradu, ki danes služi kot muzej, ogledali razstavo svetovno znanih idrijskih čipk ter raznega rudarskega orodja in naprav, drugi so z avtobusom odšli na o-gled partizanske bolnice Franje in mesta Cerkna. Na programu je bil ogled partizanske tiskarne »Slovenija* na Vojskem, a zaradi slabe ceste so si tiskarno ogledali le nekateri. V glavnem je to srečanje uspelo in želja vseh je bila, da bi do takih srečanj in manifestacij v duhu prijateljstva med narodi prišlo pogosteje in to ne samo na eni strani meje, temveč tudi na drugi. To pa zato, da bi se toliko-kratne izjave o sožitju pokazale tudi v vsakdanji praksi pri nas. ...........................................iifmiiiuiminiimnnmiiiiiiiimimiiiiiM...tmiiiiiitiuiiimiiiMa RAZGOVOR Z VODITELJI ZBORA «OTON ŽUPANČIČ» Nocoj avdicija za nove pevce v Štandrežu: zbor se lahko razvije v reprezentančnega Pevovodja Ciril Silič: Preteklo nedeljo dopoldne je bil v prostorih pokrajinskega združenja trgovcev v Gorici prvi vsedržavni kongres pogrebnih zavodov (FENIOF). Prisoten je bil tudi predsednik Državne zveze pogrebnih zavodov Alessandro Tabossi in drugi odborniki med katerimi je za predsed. mizo bil tudi F. Pre-scheren lastnik in vodja pogrebne ga podjetja v Gradišču. (Tretji od leve proti desni). Kongresa se je udeležila tudi delegacija pogrebnih zavodov iz Slovenije, ki sta jih zastopala Žarko Boto iz Nove Gorice in pa inž. Janko Vidovič, ki je vodja ljubljanskih Žal. Na zborovanju so obravnavali probleme kategorije. V razgovorih s predstavniki Slovenije so še bolj utrdili že dobre medsebojne odnose, ki so jih že pred leti vzpostavili tudi na tem področju po zaslugi podjetja Prescheren in Žarka Boleta iz Nove Gorice. Zato so prepričani, da bodo poslovanje med našimi obmejnimi predeli in bližnjo Slovenijo tudi na tem področju v bodoče pospešili. Uspeh goriških šahistov v Ljubljani Goriški šahisti so bili v nedeljo v Ljubljani, kjer so se pomerili i šahisti kulturnega krožka »Pao o Morgan* na sedmih deskah. Zmagali so Ljubljančani z rezultatom 4:3, vendarle pomeni rezultat uspeh za Goričane. To ker je bil v ljubljanski reprezentanci mednarodni mojster Milan Vidmar, poleg njega pa so v tej ekipi nastopali igralci jugoslovanskega slovesa. Z Vidmarjem je remiziral Rinaldo Silli in to je za Goričane zelo velik uspeh. Omeniti je treba tudi uspeha Goričanov fullia Breganta in Branka Faganela. Podrobni rezultat srečanja je tak: Milan Vidmar (Ljubljana) — Rinaldo Silli (Gorica) remi; Milan Germek — Riccardo Perini 1:0; Bogdan Finžgar — Silvano Culot 1:0; Rudi Pergovnik — Tullio Bregant 0:1; Jakob Buias — Branko Faganel 0:1; Milo Premrou — Bruno Zorzut remi; Pavla Košir — Primo Zorzenon 1:0. Pred tekmo so si zastopniki o-beh društev izmenjali pozdrave. Za ljubljansko društvo »Paolo Morgan* je govoril predsednik Danilo Agostini. Med kosilom, ki je sledilo tekmi, je spregovoril tudi go-riški mestni odbornik Francesco Moise. Zastopniki obeh društev so si tudi izmenjali darila. Počitnice so mimo, šolski otroci bodo jutri prestopili šolski prag, prav tako bodo tudi v Štandrežu v teh dneh pričeli z rednimi vajami po poletnem premoru. Nocoj se bodo na sedežu društva »Oton Župančič* na glavnem štandreškem trgu zbrali novi pevci, ki bi želeli nastopati v moškem zboru tega društva, v ponedeljek 4. oktobra pa se bodo pričele redne vaje, ki bodo vsak teden dvakrat, ob ponedeljkih in četrtkih. Nocojšnji večer bo torej posvečen avdiciji novih pevcev, sledila bo odpret seja članov društvenega odbora in pevcev, na kateri še bodo pogovorili o delovanju v tej sezoni. Hoteli smo kaj več izvedeti o tem delovanju, zaradi tega smo za prosili pevovodjo Cirila Siliča in pevskega referenta v društvenem odboru Aleša Hobana za razgovor Ciril Silič, doma iz Vrtojbe, uči petje nepretrgoma od leta 1944. Doslej je učil že več zborov. Vodil je zbore v Biljah, v Solkanu, v Novi Gorici, v tovarni Meblo, v Anhovem. Sedaj vadi dva zbora, moškega v Vrtojbi in moškega »O-ton Župančič* v Štandrežu. Tu je vodstvo zbora prevzel lani, potem ko je dotedanji pevovodja, domačin Franc Lupin odšel v zasluženi pokoj. Pevovodja Silič nam je dejal, da od pevcev zahteva predvsem disciplino. Le tako je moč izvežbati dober zbor, ki bo lahko nastopal na samostojnih koncertih. Štandreški zbor ima to možnost in če se mu pridružijo novi pevci, za kar so dani vsi pogoji, smo lahko prepričani, da bo v kratkem času postal reprezentančni zbor na Goriškem. Te možnosti so, nam je dejal Silič, zaradi tega je treba temeljito začeti z delom. Le tako bo pripravljen program, s katerim bo moč prirediti samostojni koncert že v prvih mesecih prihodnjega leta. Mladi pevci «Otona Župančiča* so navdušeni, imajo možnost dobrega razvoja, manjkajo pa v njih vrstah nekateri starejši pevci, ki imajo bolj kultviran glas; prav dobro bi se znašli med mladimi. Prisotnost nekaj starejših pevcev bi dala ton zboru. S tem v zvezi nam je Aleš Ho-ban dejal, da bo že nocoj verjetno prisotnih na avdiciji deset novih pevcev. Vsi so doma iz Štandreža, med njimi so tudi nekateri starej ši, ki so svoj čas nastopali v raznih zborih. Vendar pa se ne smemo opirati samo na Štandrež, nam je dejal Hoban. Dobrodošli bodo pevci, ki so iz Gorice ali iz drugih vasi, saj v štandrežu nočejo zapirati vrat nikomur. Nasprotno, ker ima zbor »Oton Župančič* možnost razvoja in uspešnega delovanja, ker lahko postane reprezentančni zbor, bi bila prisotnost pevcev iz drugih krajev zelo zaželena. Seveda je treba, predno se pride do uspeha, veliko truda. Hoban nam je še dejal, da se pevci dobro razumejo s svojim pevovodjo. Od nastopa do nastopa spoznavajo, da so njegove zahteve upravičene, zaradi tega se iz dneva v dan bolj razumevajo med seboj in tudi zbližujejo. Da ima zbor »Oton Župančič* možnost uspešnega nastopa so ugotovili tudi kritiki na letošnji reviji »Primorska poje* ,nam je dejal pevovodja Silič. Ko smo ga vprašali o nastopih, saj to pevce najbolj žulji, naše bralce pa najbolj zanima, nam je dejal, da je potrebno precej vaj. Program bodo pripravili v prihodnjih dneh, ko bo ugotovil koliko pevcev bo štel zbor. Po njegovem mora program ustrezati našim potrebam. Zbor mora nastopati na raznih proslavah, istočasno pa mora imeti v programu vrsto narodnih in umetnih pesmi ne samo furlanskih pesmi. Pozneje bodo prišle na vrsto tudi tuje pesmi, od črnskih spiritualov do ruskih narodnih. Ob zaključku razgovora nam je pevovodja Silič dejal, da bodo priredili prvi samostojni koncert v začetku pomladi prihodnjega leta. To je seveda pogojeno z rednostjo vaj, ki bodo, kot smo že omenili, dvakrat tedensko. Aleš Hoban pa nam je zaupal, da imajo v programu nakup enotnih oblek za vse člane pevskega zbora, tako da se bodo na koncertih pevci tudi na zunaj lepo pokazali. Kaj nam preostaja? Zaželeti pevcem zbora »Oton Župančič* u-spešno delo. Prepričani smo, da jih bomo poslušali, kot je dejal pevovodja, v začetku prihodnje pomladi. Prepričani smo tudi, da bodo na tem področju dosegli u-speh. m. w. V Krminu potrebujejo ljudske hiše Na sedežu IACP v Gorici je bil včeraj sestanek med predsednikom te ustanove Celliem in županom iz Krmina Stecchino. Pogovarjala sta se o gradnji ljudskih stnovanj v krminski občini. Za nekatere stavbe je denar že dotočen, vendarle preučujejo načrte v u-streznem uradu deželne uprave. Krminski župan pa je dejal, da je v tem mestu čutiti še vedno pomanjkanje stanovanj. Predsednik IACP je obljubil, da bo v prihodnjih programih upošteval zahteve krminske občine. Predsednik zavoda za ljudske hiše je nato sprejel tudi župana iz Medeje Stacula. Danes sestanek občanov in predstavnikov v Doberdobu Poseben pripravljalni odbor je za danes zvečer 30. septembra ob 19.30 uri sklical na sedežu prosvetnega društva »Jezero* v Doberdobu posvetovanje vseh občanov. Na zborovanje so povabljeni tudi predstavniki občinske uprave ter predstavniki političnih, športnih in kulturnih organizacij s področja občine. Pogovorili se bodo o raznih problemih in o ukrepih v horoi proti ponovnem dviganju fašizma. Šoferka podrla kolesarja Sinoči ob 17.30 se je z avtom fiat 850 peljala po Tržaški cesti proti Gorici 33-letna Ida Brizzi iz Gorice. Pred njo se je peljal s kolesom v isti smeri 51-letni Albin Pinosa, iz Gorice, Riva Como 12. Blizu gostilne »Komen* je ko lesar nenadoma zavil preveč na levo in avto ga je podrl. V splošni bolnišnici so mu ugotovili rano na lasišču in druge poškodbe ter so ga pridržali za sedem dni na zdravljenju. rešili in to jih je prepričalo, da so ga odpravili v umobolnico. Nočni vlom v Tržiču Neznanci so prejšnjo noč izkoristili odsotnost gospodarja 65-letnega upokojenca Francesca Zenottria ki stanuje v Tržiču Ul. SanCElia 18 ter so s silo odprli vrata v stanovanje. Po raznih predalih so našli nekaj dragocenosti v skupni vrednosti okrog 400 tisoč lir. Okradeni je zjutraj prijavil vlom pri karabinjerjih. Po sili je hotel v norišnico > Na oddelku za prvo pomoč v tr-žiški bolnišnici se je prejšnjo noč ob eni uri pojavil 37-letni Benito Zilli iz Tržiča, Ul. XXIV. maggio 37. Bil je močno razburjen in tudi vinjen ter je zahteval od zdravnika, naj ga takoj pošlje v norišnico. Zdravniku pa se ni zdelo, da je to potrebno in ker Zilli ni odnehal, je poklical karabinjersko izvidnico, ki ga je skušala pomiriti. Zilli pa jim je ušel ter se vr-“> mesilu ne acuinj j gel v bližnji kanal Dottori oba slovenskih marveč tudi drugih sto-1 karabinjerja pa za njim. Ker ni vanskih narodov, kot tudi nekaj bilo dosti vode v kanalu so ga Včeraj je v videmski bolnišnici podlegel poškodbam 69-letni Giuseppe Vecchi, kmetovalec iz Vil-less. Kot smo pisali se je skupaj z bratom 62-letnim Brunom prevrnil prejšnji dan na vozu naloženem s koruznico. Po prvi pomoči v go-riški bolnišnici so ga poslali na specialno zdravljenje na nevrološki oddelek v Vidmu, kjer pa mu tudi niso mogli pomagati. I/ goriškega matičnega urada Dne 28. t.m. so na goriškem matičnem uradu prijavili 4 rojstva in 6 smrti. ROJSTVA: Emanuele Dal Zovo-. Michele Bianchet, Andrea Pettarin in Giada Zampar. UMRLI: profesor 32-letni Save-rio Ottomaniello; 61-Ietna gospodinja Bernarda Markič; 24-letni delavec Gino Dionisio; 87-letni gospodinja Marija Cigon vd. Cossi; 62-letni upokojenec Mirko Kacin; 73-letni upokojenec Giacomo Ber-tossi. CORSO 17.15—22.00: «11 gatto a nova coae*. J. Franciskus in C. Spaak; kinemaskopski film v barvah, mladini pod 14. letom pre|>ovedan. MOUERN1SSIMO 17.00-22.00: «L'a-more č come il sole*, G. Pette-nati in J. Valerie; barvni film. VERDI 17.00—22.00: «Un provinciato a New York», G. Lemon m S. Denis; kinemaskopski film v barvah. CENTRALE 17.30-21.30 »Mata Hari», G. Garbo in R. Novarro; črno beli film. \1TT0R1A 17.15—21.30: »Indagine su un cittadino al di sopra di ogni sospetto*. G. M. Volonte in F. Bol-kan; italijanski film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. trži A AZZURRO 17.30—22.00: »Decamerone orientale*. T Mayama in M. Ta-kara; kinemaskope v barvah. EXCELSIOR 17.30: »Una messa per Dracula*. Christopher Lee. PRINCIPE 18.30: »Minuto per minuto senza respiro*. Barvni film. C. White in P. Burke. v«rti ('.ortca SOČA (N. Gorica): »Upor v Ada-lemu*. švedski barvni film - ob 18. in 20. SVOBODA (Šempeter): »Gotovo, celo verjetno*, italijanski barvni film - ob 18. in 20. KANAL: »človek iz Arizone*, ameriški barvni film — ob 20. ŠEMPAS: Prosto. DESKLE: »Kaktusov cvet*, ameriški barvni film — ob 20. PRVAČINA: »Peklenska steza Indianapolisa*, ameriški barvni film — ob 20. RENČE: »Elmer Gantry», ameriški barvni film — ob 20. DEŽURNI LEKARNI V GORIC] Danes ves dan m ponoči le » Gorici odprta lekarna A LES ANI, Ul. Carducci 12. tel 2268. V TRŽIČU CENTRALE: dr. Fitz in Enneri. Trg Republike 26 - tel. 72341. ZANIMIV ČLANEK GLASILA SLOVENSKIH ŠKOFOV O RAZMERAH MED KOROŠKIMI SLOVENSKIMI VERNIK! Avstrijskemu kardinalu Konigu «ni znano Kako je mogoče, da človek, ki je povrh še duhovnik, ima prav sovražno in nečloveško zadržanje do slovenskih romarjev h Gospe sveti Letos se je mudila na Dunaju skupina slovenskih Študentov, M se je udeležila nekega tečaja. Udeleženci so zaprosili avstrijskega kardinala Koniga, naj jih sprejme. Mladinci so se hoteli pogovoriti z njim kot z najvišjim predstavnikom v tajništvu za neverne, kjer deluje tudi primorski škof dr. Janez Jenko. Škof K6nig ima velike izkušnje s problemi cerkve v socialističnih deželah, vsa zadnja leta pa je dvakrat ali trikrat na leto obiskoval kardinala Mindszentgja v Budimpešti. Slovenski študenti so želeli pojasnil o delu Cerkve v socialističnih deželah, posebno pa jih je zanimalo vprašanje sovražnega odnosa do Slovencev župnika pri Gospe Sveii. V naslednjih vrstah prinašamo intervju s kardinalom v celoti, kot ga je objavil verski list «Družlna». Po resnično doživeti evharistiji je bil gotovo najpomembnejši dogo- dek tretjega dneva srečanja sprejem pri kardinalu Konigu. Že prejšnji dan je med nami postalo živahnejše, ko smo zvedeli, da nas kardinal Konig z veseljem pričakuje. Bili smo nenavadno točni: v nedeljo zvečer, pet minut pred šesto, smo že vsi bili pred kardinalovo palačo, ki jo od Štefanove cerkve deli le ozka ulica. Na kamnitem dvorišču, ki ga oklepa lepa baročna zgradba, je postajalo nekoliko skrivnostno. Kmalu bomo stali pred kardinalom. Ko smo načrtovali svoje tridnevno srečanje, še malo nismo verjeli, da bo ta cerkveni dostojanstvenik imel kaj časa tudi za nas. Okrog 65 miadih iz Slovenije je kardinala pozd-avilo z močnim aplavzom. Bil je presenečen nad tolikim številom. Očitno jih ni toliko pričakoval. Naše tridnevno srečanje je imenoval kar kongres. Študentka Tanja je predstavila skupino ter ga v imenu vseh pozdravila. Ker je imel na razpolago le pičlih 30 minut, je študent Jože v imenu sku pine začel z vprašanji. Ker imate stike s socialističnimi državami, nas zanima vaše mnenje religioznosti v teh deželah, sedanje stanje cerkve v teh deželah in njene perspektive. — Stanje cerkve v socialističnih državah je zelo različno. Na Poljskem je katoliška cerkev zelo močna, to pa zaradi tradicije, da je namreč dober Poijak bil tudi dober katoličan. Verska osveščenost se prebuja zlasti med mladino. Bil sem pred enim mesecem v Čenstohovi. Povedali so mi, da bo v kratkem prišla v ta romarski kraj skupina poljskih študentov, in sicer 15 tisoč. Na Češkoslovaškem je precej dru- preklicali dan pred odhodom. Iz dobrih virov pa vem, da se v Rusiji posebno mladina močno zanima za razna ve-ska vprašanja, religioznost postaja mikavna tema m.adih. S tem seveda ni rečeno, da ta mladina obiskuje nedeljsko bogoslužje v cerkvenih prostorih. Zanima jo cerkveno petje, verski običaji, obredi in versko čtivo. Naj vam ob tem povem dogodek, o katerem mi je govoril nadškof Komi-nek. V neki župniji so taborili sovjetski študentje agronomije. Nekoč so obkolili župnika in ga kar naprej spraševali o veri, o bogu, cer kvenih običajih, cerkvenem petju... Župnik jim je na vse odgovarjal, gače. Cerkev je tam imela vedno težave. Zdaj pa je na Češkem veliko duhovniških in redovniških pokli-, , cev, dasi so redovniki uradno pre-na. koncu P3 dejal: iKaj me spra-povedani, glede duhovniških pa se-1 SUJata 0 tcnb saj vendar vi imate menišča smejo sprejeti le doiočeoo j ?v Odgovorili pa so branjeno sprejemati nove kandi-1 Jlk stvan vedno bolj za datke. V Romuniji je milijon petsto ti- nimajo. Izmed vseh socialističnih držav je položaj cerkve v Jugoslaviji rela tivno najboljši. To je tudi pokazal soč rimokatoličanov in milijon šest- nt nSS v Mariji Bistri- pa je njihovo versko življenje zelo Sl fjfdsedmk .verske komisije za razvito, bodisi da se v liturgičnem Hrvasko .» tudl Poudaril, da je v življenju priključujejo katoličanom aii pa pravoslavcem. Težko vprašanje je to, ko je veroizpoved uradno prepovedana, dejansko pa število pripadnikov vedno bolj narašča Tudi pravoslavni so imeli precej težav, sedaj pa se je tudi njihov položaj nekoliko izboljšal. Ka toličani imajo tri škofije: v Temiš varu, Transilvaniji in v Vlaški. , _ , . ... . .. . P-av hudo je za katoličane v Bol- &ensa nisem udeležil iz čisto praK- gariji. Nekoč sem dobil povabilo od “nega razl°ga. Avgust Je ^ J sec, ko si lahko privoščim dopust, v drugih mesecih resnično ne utegnem. Vsako povabilo v avgustu državi sicer uradno priznan ateizem, vendar pa je tudi drugim veroizpovedim dana svoboda. V tem smislu je govoril tudi drugi predstavnik verske komisije. — Omenili ste marijanski kongres. Začudili smo se, ko smo izvedeli, da se ga niste udeležili. Ali ste imeli redno udeležuje tudi slovenski škof. za to ,.akšne posebne razloge? — Moram vam reči, da se kon- fom o tej zadevi še ni govorila. Koroški Slovenci pa so se doslej že velikokrat pritožili, pa vse zaman; temu duhovniku se ni nič zgodilo, razen morda, če je govoricam verjeti, da je v zadnjem času dobil ukor.. — Gotovo je to, da ateisti zelo spretno žanjejo tam, kjer krščanstvo ni pristno. Zelo obžalujem, da se je to mo-aio zgoditi v Avstriji. Obljubljam pa vam, da bom o tej zadevi govoril s koroškim škofom. Če je tako, bi se o tej zadevi ze moralo govoriti na škofovski konferenci. Ker pa se očitno doslej o tem ni govorilo, se mi zdi, da tudi DRUGI ŠKOFJE O TEJ ZADEVI NIČ NE VEDO. Sicer pa tudi ljubljanski nadškof prihaja na naše škofovske konference in prav on bi moral sprožiti to zadevo. Drugi del našega pogovora s kardinalom je bil nekoliko napet. Kaj bi ovinkarili. Povedali smo mu naravnost, četudi je poslej eden izmed dolgoletnih dunajskih Slovencev začel majati z glavo, postajal nervozen, saj kaj takega očitno ni pričakoval, kardinal pa je začel nekoliko zardevati. Mi pa smo se vendarle čutili nekoliko olajšane, ko je v nas vstalo upanje, da se bo avstrijski kardinal Konig vendarle zavzel za zadevo, ki nas teži, in sicer na konferenci, ki se je patriarha Cirila, ki je pred nekaj meseci umrl, naj bi obiskal Bolga rijo. Kakšen dan pr->o odhodom pa so mi sporočili, naj nikar ne hodim. Katoličanov je tudi zelo malo; kar jih je, imajo velik strah pred policijo, ki jih preganja in zasleduje. Najtežji pa je položaj na Madžarskem. O tem vam ne bom govoril. Kot veste, sem edini človek, ki obiskujem madžarskega kardinala Mindszentyja; dvakrat ali trikrat na leto. Stanuje pa v Budimpešti v ameriški ambasadi. Z madžarskimi duhovniki, škofi, novinarji in drugimi ljudmi ne sme imeti nikakršnih vezi. Rusija je dežela, ki je ne poznam dovolj. Pred leti so me povabili v rusko Armenijo. Povabilo pa so RAZPIS ABONMAJA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA V TRSTU ... .......-.—.— .......... ZA SEZONO 1971-72 Repertoar za abonente: 1. Bertolt Brecht: BOBNI V NOČI (drama ali komedija) 2. Jovan Sterija Popovič: KIR JANJA (komedija) 3. Wilder, Williams, Jones: AMERIŠKI VEČER (tri enodejanke) 4. Sergej Verč: KO LUNA ŠKILI Z DESNIM OČESOM IN JAŠE VELIKI VOZ (drama) 5. Commedia deli'Arte — Dušan Jovanovič: IGRA O TREH RO- GONOSCIH (komedija) 6. GOSTOVANJE DRAME SNG IZ LJUBLJANE 7. GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA Vrsta abonmajev: Red A (premierski) Red B (prva sobota po premieri) Red C (prva nedelja po premieri) Red D (mladinski v sredo) Red E (mladinski v četrtek) Red F (okoliški, popoldanska predstava na dan praznika) Cene za abonente: premiera ponovitve Parter 1 (sredinski sedeži) 13.500 lir 7.000 Ur Parter 11 (ostali sedeži) 9.500 > 6.000 » Balkon 4.000 > 3.000 > Okoliški abonma Mladinski abonma Invalidi (.000 2.000 2.000 lir (preskrbljen prevoz) > » (za katerokoli vrsto abonmaja) SG v Trstu razpisuje, razen premiere, tudi družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z enim samim osnovnim abonma jem, h kateremu vsak nadaljnji družinski član doplača 2.000 lir. Abonmaje vpisujemo vsak dan, razen ob praznikih in ponedeljkih dopoldne, v Tržaški knjigami. Ul. sv Frančiška 20. tel. «1-792. od 8.30 do 12.30 in od 15 30 do 19. ure ter v Kulturnem domu ob delavnikih od 8. do 14. ure. tel. 734265 — 734269, gladko odklonim. — Predsedujete sekretariatu dialog med ateisti in teisti. Kakšne so vaše dosedanje izkušnje na tem področju dela? — Res je, v Rimu imamo sekretariat za dialog med vernimi in nevernimi, v posameznih državah pa so tudi posebni nacionaini sekretariati, kar je zelo donro, saj je decentralizacija v tem pogledu zelo važna. Razlikovati moramo: militantni, filozofski ateizem ter religiozni in-diferentizem. Militantni ateizem je n.pr. v Sovjetski zvezi. Za katoliško cerkev in za vero sploh ta ni nevaren. Od države je zapovedan in je učinek nasproten. Filozofski ateizem je v zahodni Evropi in Ameriki. Označujejo ga kot humanizem. Tudi pri vas ga tako imenujejo. Najtežji križ predstavlja verska brezbrižnost, ki se kaže predvsem v naših krajih, potem v Nemčiji, Franciji, Angliji in Ameriki. Prevladuje predvsem v mestih. Razveseljivo pa je, da prav mladina kaže obratne težnje. Naša naloga je predvsem v tem, da obiskujemo razne dežele, opazujemo, razpravljamo, se o vsem informiramo, nakar dajemo škofom pastoralne nasvete, prek radia in televizije pa posredujemo ljudem verske teme. — Dovolite, da vam še na koncu postavimo zelo konkretno vprašanje. Kot odgovorni za dialog med teisti in ateisti gotovo spoznavate na novo marsikatere objektivne napake pri vernih ljudeh, ki so v očeh ateistov še poseoej kamen spotike. Prav radi bi vam ob tem srečanju izrazili svojo bolečino, ki jo čutimo slovenski verni in neverni ljudje v domovini zaradi sovražnega in nestrpnega pisanja in zadržanja župnika Mucherja pri Gospe Sveti na Koroškem. Veliko slovenskih romarjev gre vsako leto h Gospe Sveti, saj je to za sleherne ga Slovenca svet kraj. Vse preše neča (predvsem pa koroške Slovence!), kako je mogoče, da človek, ki je povrh še duhovnik, ima prav sovražno in nečloveško zadržanje do slovenskih romarjev a avstrijska cerkev, ki ji to najbrž ni neznano, ničesar ne ukrene. Očitno je, gospod Mucher se ne bo popravil, ali morete to zadevo kako drugače urediti? — To je zame popomoma NOVO VPRAŠANJE. To mi sploh ni znano. Dmgo pa, to ni moja škofija. To je zadeva koroškega škofa. Ali ste z njim o tem govorili? — Naša skupina s koroškim ško- Kardrnaiove oči so znova zažarele od sreče, ko so dvorano napolnili ubrani glasovi mogočne pesmi «So-tvori Gospodi, na mnogaja leta*. Solist Vencelj je tokrat zapel z dušo in s srcem. Kardinal nam je za konec podelil blagoslov ter nam na-i smejan, kot je prišel, pomahal v za ! slovo. Z. J. [_S KNJIŽNIH^ POLIC MARJAM rw v v l rožanc: Zračna puška Pisatelj Marjan Rožanc, — spomnimo se njegovega vstopa v slovensko književnost s knjigo MRTVI IN VSI OSTALI in na afero okrog njegove dramatike —, je pri Državni založbi izdal njigo novel z naslovom ZRAČNA PUŠKA. Knjiga obsega šest novel, od katerih je ena dala knjigi tudi naslov. Ne preveč obsežna knjiga skromno in neustrezno o-premljena, (naslovna slika kaže puško v rokah palestinskega vojaka), najbrž ne bo posebno vzburila slovenskega knjižnega trga. Pa čeprav gre v tem primeru, vsaj v pretežnem delu objavljenih novel, za Rožančev pisateljski korak naprej. Ali pa za vrnitev nazaj: od nekega avantgardnega pisanja, od nekega antiro-mana, vrnitev v bolj umerjene vode in bolj komunikativne oblike standardne literature. Gre torej za šestero novel, od katerih so vsaj štiri povsem bralne za vsakega, modemi literaturi tudi neprijaznega bralca, za precej tenkočutno obravnavanje psihološki h problemov današnjih ljudi in notranjih stisk iztirjenih in morda malce neuravnovešenih junakov sedanjega časa. Gre torej za knjino s sodobno tematiko, za pronicljavo obravnavanje psiholoških problemov in dovolj prijetno branje. V prvi noveli Popoldne in zvečer, obravnava pisatelj mentaliteto današnjega ljubljanskega dijaka, pubertetnika, njegov odnos do soljudi in sveta, njegovo ozko miselnost in deloma tudi njegov žargon. V drugi noveli Zračna puška, ki je torej dala naslov celotni zbirki, se nam predstavlja iztirjenec, ki bi se na vsak način rad uveljavil. Tretja zgodba Likvidacija je zgodba o nekdanjem borcu in njegovem konfliktu z žensko ter njenim možem. Novela Sveti Kazimir je izpoved notranje stiske človeka, ki se čuti osamelega in polnega neke notranje praznote. Zadnji dve noveli Rojevanje in Samomorilca pa sta bolj kot zaokroženi zgodbi le formi za izpoved pisateljevih idej, česar za ostale novele ne moremo v celoti trditi. Res je sicer, da je pisatelj pričujoč v vseh šestih novelah, toda navidez preprosta pripoved postavlja v prvih štirih novelah v ospredje vendarle zgodbo, ki je v zadnji noveli še pričujoča, v predzadnji pa je skoraj ne najdemo. Vsem novelam je skupna prisotnost streljanja, smrti, partizanstva, vojne, kar vse nekako čuti-♦no v ozadju pripovedi: Skupna je tudi navidezna preprostost zgodb, za katerimi pa se skriva vendarle globlja misel, poglobljeno obravnavanje problemov današnjega časa in današnjega človeka. Tudi to, da so prikazani večinoma bolj nevsakdanji ljudje, če že ne rečemo iztirjenci, je skupna točka vseh R ožančevih zgodb. Predvsem pa to, da sku- iiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimuimiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiiiiimii Oliver Reed dve uri za jetniškimi zapahi LONDON, 29. — Oliver Reed, ki je bil protagonist skupaj z Vanesso Redgrave v filmu »Hudiči* nastopa v teh dneh pri snemanju nekega zelo aktualnega filma, ki zadeva neki upor na Irskem. Režiser je tako izvirno prikazal razmere tega boja, da je Oliver Reed dobil pravcat živčen šok. Igralca so zaprli v celico nekega zgodovinskega zapora v Dublinu. Vrata so tako dobro zaklenili, da se ta po snemanju niso hotela odpreti. Morali so poseči policijski strokovnjaki, ki so delali dve uri, da so jih odprli. V tistem zaporu, ki so ga zgradili Angleži leta 1848, so bili zaprti med drugimi sedanji irski predsednik Eamon De Valera, pisatelj Brendan Behan ter Sir Ro-ger Casement. Tega so obesili, ker je med prvo svetovno vojno zgradil v neki vili ob morju oporišče za nemške podmornice HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) Poslovno delo vam ne bo šlo dobro od rok zakadi slabega dne. Zadoščenje na umetniškem področju. BIK (od 21.4. do 20.5.) Proučiti boste morali vprašanje, ki se bo pojavilo nenadoma. Dejanja bodo postavila na laž vaše neutemeljene uspehe. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Najmanjši zastoj vas utegne pri nekem delu drago stati. Razveseljive vesti v družinskem krogu. RAK (od 23.6. do 22.7.) Nasprotnik vam bo dal najboljše argumente za boj proti njemu. Razočaranje v ljubezni. LEV (od 23.7. do 22.8.) Obeta se vam dober zaslužek. Po ostri diskusiji boste menjali že izdelani družinski program. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Vsiliti boste morali svojo voljo, četudi s silo. Izogibajte se prenaglih sodb o drugih. ša pisatelj prikazati, analizirati stiske prikazanih ljudi, njih ne srečne usode, zlasti nekdanjih borcev in revolucionarjev, ki rte najdejo pravega mesta v današnji družbi in si sami iščejo rešitev svoje usode, s katero se ne morejo sprijazniti. Seveda je odprto vprašanje v koliko se sploh strinjamo s pisateljevimi nakazanimi rešitvami pri teh ali drugih v novelah nastopajočih osebah. Priznati pa je treba pisatelju plastičnost pripovedi, ki jo je pripoved v prvi osebi in z njo združena izpovednost samo še povečujeta. Zračna puška torej ni kako veliko delo, kot drobna knjiga novel to sploh ne more biti. Kaže pa ms Rožančev pisateljski razvoj, obenem pa pisateljevo angažiranje za obravnavanje notranjih stisk današnjega človeka. Sl. Ru V Avstriji upada zanimanje za filme DUNAJ, 29. — V letošnjem letu je avstrijska kinematografija izdelala samo tri filme, a še dva od teh v koprodukciji z Zahodno Nemčijo. Lani je šlo v Avstrij v promet 397 filmov, kar je 22 manj kot leta 1969. V začetku leta 1971 je bilo v Avstriji 820 kinodvoran. število gledalcev je doseglo lani 33 milijonov, kar pomeni občuten padec v primerjavi s prejšnjim letom, ko je bilo 39,5 milijona. Občni zbor PD «SIovenec» V Srenjski hiši v Borštu so se prejšnji petek zbrali člani in članice p. d. «Slovenec». Na zgornjih slikah pogled na dvorano in na delovno predsedstvo ■iiiiiiiiiimiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiun,Hlinili,mn,|||||||„||l,l„|„,ul|m|lll„ IZ DARIJEVIH SPOMINOV »NAJBOLJŠI SO PADLI* Ni bilo lahko partizanskim borcem v trdi zimi leta 1942 na Notranjskem VII. Ko je razpadla stara Jugoslavija, je kot zaveden komunist in Slovenec postal aktivist Osvobodilne fronte, začel je ustanavljati terenske organizacije OF in jih povezoval med seboj. Ves čas, ko sem s svojimi patrolami že v letu 1941 prihajal z Mokrca na Bloško planoto, je bil moj obveščevalec, pa tudi Mirko Bračič, ki je organiziral pohod Notranjskega bataljona na primorsko, si je' mnogo pomagal z 'njegovim političnim delom med prebivalci in med borci. Žal, tudi v taborišču Notranjskega odreda nisem mogel dobiti sledi za svojo brigado. Tudi tega niso vedeli, če je šla zadnje čase skozi, od njih nadzorovano ozemlje. Ker sem prišel v taborišče šele proti večeru, sem ostal pri njih. In že tu prvi večer sem opazil, da so se povsem vživeli v partizansko življenje in ob tabo-nih ognjih v hostah Javornika pozabljali na tegobe, da so daleč od doma in svojcev, V taborišču, kjer sem se zadržal, so kurili velik ogenj, okoli ognja . so za klopi privalili hlode in tako Napredovanje v službi. Zadovoljstvo • Je bilo prostora za vse, ki niso spali z učnimi uspehi otrok. Nepričakovane motnje v zdravju. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Čas ni primeren za začetek neke odgovornejše naloge. Majhno razočaranje v prijateljstvu, ki ste ga precenjevali. STRELEC (od 23.11. do 20.12) Izkoristite zamisel, ki se vam je porodila v teh dneh. Z mlajšimi v družini je potrebna strogost. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Izšli boste iz siepe ulice, v katero ste zašli po lastni krivdi. Preveliko navdušenje za neko stvar ne bi bilo koristno. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Opravili boste koristno delo vendar posledice ne bodo takojšnje. V novem okolju boste odkrili dobrega prijatelja. v šotorih ali bili na stražarskih mestih in v patrolah Imeii so politične ure, obujali spomine in že ta prvi veče", čeprav sem bil utrujen od dolge poti in neprespan, sem jim moral govoriti o Španiji, o italijanski ofenzivi na Notranjskem in na Rogu. In ko so me stari borci začeli vpraševati po svojih tovariših, ki so jih pogrešili, sem jim oovedal, da so se mnogi naši nekdanji tovariši priključili enotam okoli Novega mesta, mnogi so vstopili v Tomšičevo brigado in ker sem se tedaj spominjal še skoraj vseh imen borcev, smo prišli do zaključka, da so skoraj še vsi stari borci živi in željni osvete za vse prestano trpljenje med ofenzivami. Ko pa sem jim govoril o pokolu na še part;zanske bolnišnice na Hrvn- RIBI (od 20.2. do 20.3.) Nepriča- škem, so se mnogi zakleli, da bodo kovani rezultati nekega koraka, ki neusmiljeno preganjali vse, ki so si se vam je zdel normalen. Grozili prišli lastiti pravice nad našim na- TEHTNICA (od 23 9. do 23.10.) | vam bodo, vendar ne odnehajte. rodom in našo domačo grudo, tudi vse tiste, ki so prijeli za orožje za bratomorsko klanje. Oživljali smo spomine na borbe za Lož 19 oktobra 1941 in ostali ob ognju vse do polnoči. Tista, ki so sedeli bliže ognju so se ves čas presedali, se praskali, ker so ob toploti uši oživele, saj mnogokrat ni bilo prilike, pa tudi časa ne, da bi se redno umivali in prali. Ker ni bilo v šotorih dovolj prostora za vse, smo natrgali smrečja in polegli nanj, dežurni pa so nalagali na ogenj $rva_dan in noč, da nismo preveč prezebali. In da nas je od strani ognja grelo, na drugi strani zeblo, ni treba govoriti, in zaradi tega smo se stalno obračali, s toploto pa so se preseljevale tudi uši, ki so si prav tako želele topline. »DŽOVANI* IN «2USEPE» Drugi bataljon je imel v času svojega bivanja v Beli Krajini več borb z Italijani. Okoli Dragatuša, Vinice je imel brez izgub terenske borbe z italijansk:mi patrolami, Italijani pa so imeli okoli deset mrtvih in dvajset ranjenih, dva Italijana pa sta se vključila v našo brigado kot borca. Na tem področju je imel drugi bataljon precej uspehov. Preko terenskih odbo"ov OF mu je uspelo, da se je povezal z italijansko posadko ob progi Črnomelj — Metlika v bližini vasi Dobravica. Koman dir voda, italijanski podoficir, se je predal partizanom in po dogovoru je 15. februarja 1943 v zgodnjih urah odšel s svojim vodom dvanajstih vojakov na patrolo. Nekaj časa so hodili ob železniški pro- jih vodi komandir, vsi so dvignili roke in se predali. S seboj so imeli tudi precej orožja. Vsak je imel kratko karabinko, samokres in precej streliva, imeli pa so tudi dva ročna mitraljeza in lahek minome-talec. Ko so jih naši razorožili, so jih vprašali, če se hočejo pridružiti borcem naše vojske. Priključila pa sta se le »Džovani* in »Žusepe*, ostale pa so naši borci le še slekli iz uniform in jih poslali nazaj proti Dobra vicam. Oba Italijana so pripeljali v štab brigade, kjer sem ju zaslišal. Ker sta ponovila svojo željo, da ostaneta pri nas, sem ju odredil v zaščitni vod pri štabu brigade. Oba sta bila zadovoljna, le «Džovani» je bil razočaran. Ker ni znal slovensko, je začel jecljati «Pistola mia, pištola mia...» V štabu je bil borec iz Primorske, ki je dobro govoril italijansko in on nam je povedal, da si želita Itanjana vsaj svoji pištoli in obljubil sem jima, da bosta dobila nazaj vsak svoj opasač s samokresom Komandir štabne patro-le pa je tri dni iskal med borci, ki so bili v zasedi, preden je lahko Italijanoma vrnil samokresa, saj noben borec se ni rad ločil od samokresa, ki si ga je pridobil od sovražnika. Pozneje sta oba postala moja kurirja, odlična borca, bila sta pa tudi prva Italijana, ki sta prešla v naše vrste. Z današnjim dnem zaključujemo serijo opisov zgodovinskih dogodkov iz narodnoosvobodilnega boja, ki jih a\ nato na so za vi H na kmečko bo še pred 29• novembrom letošnje-pot, ki je vodila v poglobljeni jarek, | £ ^f^lmič- Daki pod naslovom «Najboljši so padli«. Ponatis odlomkov iz njegovih spominov smo morali žal omejiti samo na dogodke, ki so bili tesneje povezani s Primorsko. Da-kiju, bivšemu španskemu borcu revolucionarju in junaškemu poveljniku elitnih slovenskih partizanskih enot želimo največji uspeh pri tej njegovi zadnji pobudi. v katerem jih je čakala naša zaseda. V zasedi je bf.a močnejša četa pod vodstvom komandirja Efcn-ke, spremljal pa ga je tudi namestnik komandirja Ris. Ostali del oa-taljona pa je zasedel položaje v bližini, da ne bi Italijani naše zasede zvabili v past. Okoli sedme ure je italijanski vodnik «Džovani* pripeljal svoj vod v zasedo in ukazal svojim vojakom, da dvignejo roke. Ali so vojaki vedeli ali ne, karr UREDNIŠTVO TOME SVETINA llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll OKUSA KNJIGA «Krtini se je v' pljučih zgnojilo. Dušilo ga je vse noči Je hropel, se potil, preklinjal in vzdihoval. Neko noč je začel blesti, ker ni več zdržal. Poklicali smo zdravnika. Dr. Edvard Je prišel sredi noči. Pokleknil mu je na hrbet in mu zasadil v rano veliko iglo. Nekajkrat mu je potegnil ven obilo gnoja. Drugi dan mu je odleglo.« Med ranjence se je naselilo veselo razpoloženje. Spet so se lahko pogovarjali na glas In se smejali. Mlad mitraljezec, ki je bil s Primožem v bunkerju ln Je Imel prestreljeni obe nogi, je igral na orglice, drugi pa so mrmraje spremljali nar peve bojnih pesmi. Komisar Štefan Jim je sporočil, da so pobili Junico ln da bodo imeli imenitno večerjo. Potem je sedel k njim in Jim prebral najnovejša poročila s front ln od doma. Kurirska steza Je bila takoj vzpostavljena; nekateri «stari» bolniki so že dobili pisma. Juha, pečeno meso in makaroni z dodatkom... Tako imenitna večerja je razveselila celo Američana Johnesa, da Je uščipnil bolničarko Sonjo in prešerno zapel s svojim basom slovensko pesem, ki se Je je naučil od ranjencev, čeprav nd vedel, kaj pomeni: eSonja, prišla bodo leta stara čin čin čin, žal ti bo. ker mlada nisi dala čin. čin, čin...« Johnes je nekoč poveljeval eskadrilji bombnikov. Nemci so mu zrušili letalo. Strmoglavil je pol ure hoda od Travni-karjeve domačije. Le dva izmed članov posadke sta bila odskočila, pa še za njima se je spustil skoraj do tal nemški lovec. Enega, Johnesovega prijatelja, je Nemec ubil z mitraljezom tik nad zemljo. Njega pa je stari Travnlkar, ki Je v bližini pripravljal drva, spravil lz grmovja nezavestnega, vsega ožganega ln ga z vozom prepeljal v bolnišnico. Dekle mu je požugalo. Vsa soba se je še vedno gromko smejala Johnesovi pesmi z njim vred. življenje se je počasi umirjalo, že naslednji dan sta Bogo in Travnlkar pripeljala živeža in pijače. Travnikar je opletal okoli Svaruna in Primoža. Dal jima je steklenico «tdstega od zida«. «To Je za vaju za celjenje ran in korajžo. Pijta ga, da bosta čimprej zdrava.« Primož je pil in zagrnila ga je prijetna omotica. Tudi Aleksandrov, ki je bil močno opešal, je nagnil steklenico. Mož je sedel na posteljo in začel «politično uro«. Govoril Jim Je tako dobro, da so mu občudujoče pritrjevali, saj je bil med njimi, vojaki, predstavnik ljudske oblasti, za katero so se borili. Ko je odhajal, je šepnil Primožu na uho: «Ce pridejo z Vojkom ln našim, ti bom prinesel pozdrave od nje.« Primož Je gledal za njim in se zamislil. Kdo ve, kaj bo ukrenil Wolf In kaj Orlov? Tisoč možnosti Je bilo in nobenega pravega odgovora... 14 Nekaj dni potem, ko so pregnali divizijo, je major Wolf užival blagodat miru in tišine. Vsaj začasno se je znebil tudi von Graifa Ob njem se je počutil kakor vojak, ki ima sovražnika za hrbtom Brez občutka varnosti pa ni znal samostojno odločati Von Graffa Je obiskal takoj potem, ko so mu zdravniki naravnal’ nogo in mu Jo dali v mavec Oholi kapetan je vsem pravil, kakšne grozne ure je preživel: da se je zavlekel pod vejevje in da so banditi hoditi po njem, ko pa so odšli, se je plazil neznansko daleč po gozdu, preden je naletel na svoje. Res se je vrnil ves razcapan in odrgnjen, shujšan in bled. Celo v njegovem izrazu je Wolf opazil nekaj novega, bolj zrelega. Gretchen Je sedela ob njegovem zglavju in ga ljubkovala kar pred Wolfom. «0, gospod major! Ne morem vam povedati, kako v skrbeh sem bila zanj,« je gostolela. «Blagor vam, ki imate tako skrbno In ljubečo ženo. Kar v zadregi sem bdi pred njo, ko se nisva vrnila skupaj. Ne vem, kaj vas je vleklo, da ste zaostali in mi izginili izpred oči. Prepričan sem, da se vam kaj takšnega ne bi bilo zgodilo, če bi se me bili držali.« Von Graff se je zlobno nasmehnil in dvoumno odgovoril; «KaJ takega morda ne, lahko pa še kaj hujšega...« «Prav imate. V takšnem položaju človek res ne ve, kaj vse se mu lahko pripeti.« Wolf Je takoj začutil, kam pes moli taco, pa mu Je hitro pritrdil. ((Pravzaprav smo vsi imeli srečo. Za las smo ušli; tudi tiste enote, ki so izgubile težko orožje in so ga šle naslednji dan iskat. Našli so ga nedotaknjenega.« Stotnik von Graff Je dobil bolniški dopust. Z ženo sta odpotovala v Berlin. Ko se Je Wolf na postaji poslavljal od njiju, von Graff ni mogel skriti sovraštva. Vpričo žene mu je dejal s hladnim glasom: «Hvala vam, major, da ste ml tolažili ženo, da ni skopr-nela od strahu in skrbi. Res ste dobrohotni. Lepo za vas, da ste JI privoščili dve uri in pol dragocenega časa « ((Prosim te, nehaj, Kurt. Prizanesi vsaj majorju, če že meni ne moreš. Ne bodi zoprn in okruten,« se Je vznevoljila Gretchen. Wolf Je brez zadrege odgovoril; «Ni moja navada, da bi metal goste na cesto in gledal na uro. Gospa je bila v hudih skrbeh, pa upravičeno, kot vidite. Ženske imajo sedmi čut za dogodke, ki ga ml ne upoštevamo vedno, kar pa nd prav. Zal ml je, da si napačno tolmačite njeno skrb in odsotnost. Pa brez zamere.« Sklonil se je in stisnil roko Gretchen. Z očmi mu je povedala vse, česar mu z besedami ni mogla. Ni vzdržala, čeprav se je razdražljivi mož sprehajal s svojimi predirljivimi očmi po njeni zadregi. Sit vsega je Wolf zapeljal svoj mercedes naravnost v bivšo dvorno kopališče. Tam je imel mir pred kopalci, ki so se hladili v jezeru. Slekel se je in se pognal v zelene Jezerske valove. Dokler je imel kaj sape, Je plaval pod vodo in opazoval mehurčke, ki so se vrtinčili nad njim. Ko ga je stisnilo v prsih, se je začel počasi dvigati proti gladini — bila je čedalje svetlejša, s kolobarjem prelepega sonca v sredini Hlad ga je osvežil. Počutil se je izvrstno, s krepkimi zamahi je plaval proti otoku, kot bi ga voda očistila, pomladila, sprala z njega vso nesnago norega časa. Plaval je mimo otoka proti sredini jezera. Sonce je drselo kakor pajek za obrobje gora in metalo dolge pramene na gladino, ki se je slepeče lesketala. Bil je sam sredi jezera, svoboden, vesel nad življenjem, srečen zgolj zavoljo dejstva, da živi. Ni maral misliti na prihodnost, na obveznosti, ki so ga vsak dan bolj peklile, da jih je čutil že kot ostre vrvi. Sredi jezera je nehote pomislil na Ano. Kako prijetni so bili dnevi z njo! Samo gledal bi jo in govoril.. Kako ga je znala poslušati! Vsa zamaknjena... Ni še povsem obupal, d» Jo Je Izgubil. Malo se bo pomiril. Za nov naklep potrebuje nove ljudi. Ce ne bo šlo drugače, bo uporabil agenta Alfo. Na obrežje Je priplaval šele, ko Se je zgrnila na jezero senca gorovja in se Je v vseh barvah iskreča voda spremenila v težko, temno tekočino. Na obrežju ga je pričakoval stotnik Vogt «Kam pa ste plavali, hudiča? Medtem so vas že iskali in namenoma nisem povedal, kje ste. ker bi vas sicer prišli iskat, s čolnom « «Naj gre ves svet k vragu! Saj še umreti ne Dom utegnil... Ce jim napraviš veliko in še več, še vedno hočejo nekaj od tebe.« «Med tem vašim treningom sem imel vražjo srečo. Na ŠPORT ŠPORT ŠPORT 50. septembra 1971 ODBOJKA NA EP V MILANU Le še dva kandidata Na moškem evropskem odbojkarskem prvenstvu sta v finalnem kolu v Milanu dejansko le še dva kandidata za osvojitev prvega mesta: SZ (edina še nepremagana) in V. Nemčija. Ostale ekipe nimajo več resnejših možnosti za končno zmago. Sinoči je V. Nemčija zaigrala le s polovično silo in je v dokaj nezanimivi tekmi že to zadostovalo za gladko zmago nad Madžarsko. V drugem srečanju so Poljaki Sovjetom iztrgali set, kar bo morda sovjetsko ekipo še drago stalo. Ze lo verjetno bodo namreč ob koncu precej odločali tudi seti in ne le točke. Srečanje je bilo borbeno in zanimivo. Prva dva niza so bili Sovjeti v premoči, prav tako pa tudi v tretjem, ko se jim je pri vodstvu 13:5 zataknilo in niso več osvojili niti točke. Tudi četrti set bi se verjetno odvijal drugače, če bi ga ne skravil neobjektivni sodnik, ki je Poljake oškodoval za najmanj štiri žoge. V tretji tekmi večera je Romunija pripravila neprijetno presenečenje Čehoslovakom, ki so pred tem premagali celo svetovnega prvaka, Vzhodno Nemčijo. Zmaga Romunov je bila zaslužena. Rezultati: V. Nemčija — Madžarska 3:0 (5, 12, 6) SZ - Poljska 3:1 (8, 11, -13, 3) Romunija — ČSSR 3:0 (13, 14, 5) V skupini za mesta od 7. do 12. je Italija po zmagi nad Nizozemsko s 3:1, odpravila tudi Izrael z enakim izidom. INKA OGOMT KLJUB PORAZU INTER NAPREDUJE članske odbojkarske ekipe so na SŠI že zaključile svoje nastope (na sliki Kras-Sokol A — Škamperle), v soboto pa se bodo začela članska tekmovanja v košarki V okviru evropskih nogometnih tekmovanj so dosegli sledeče rezultate: Pokal evropskih prvakov 01ympik Nikozija (Ciper) - Feije-noord (Nizozemska) 0:9 Spartak Trnava (Češkoslovaška Dinamo Bukarešta (Rom.) 2:2 AEK Atene (Grčija) - Inter (It.) 3:2 Malrnoe (švedska) - Ujpest Dosza (Madžarska) 1:0 Arsenal (Anglija) - Stroemsgodst Draimmen (Norveška) 4:0 Hajduk Split (Jugoslavija) - Valencia (Španija) 1:1 Linfield (Sev. Irska) - Standard Liege (Belgija) 2:3 Pokal pokalnih prvakov Ramgers Glasgow (škotska) - Rennes (Francija) 1:0 Steaua Bukarešta (Romunija) -Hibemians (Malta) 1:0 Eskisehirspoor (Turčija) - Mikkeli (Finska) 4:0 Aatvidaberg (švedska) - Zaglebie (Poljska) 1:1 Lyn Oslo (Norveška) - Sporting Lizbona (Portugalska) 0:3 Crvena zvezda (Jugoslavia) Komloj Banyazs (Madžarska) 1:2 Pokal UEFA Anderlecht (Belgija) - Bologna (Itaka) 0:2 Juventus (It.) - Marsa (Malta) 5:0 Tottenham (Anglija) - Kleflavik 9:0 Haag 2:2 Saint 2:1 Spar-2:1 - Ut 3:1 (Islandija) Aris (Luksemburg) - ADO (Nizozemska) Koln (Zahodna Nemčija) -Etienne (Francija) VSS Košiče (Češkoslovaška) -tak Moskva (ZSSR) Austria Salzburg (Avstrija) Arad (Romunija) ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiniHiHninninniinnummimimHimm Lep zaključek turnirja za trofejo Zarje V nedeljo popoldne po končani nogometni tekmi Zarja-Ponziana v Bazovici', ki so jo odigrali za tretje iin četrto mesto na turnirju za trofejo Zarje, so se talko organizatorji, kot igralci štirih nogometnin e-bip, ki so tekmovali na turnirju, ter prijatelji in navijači, zbrali1 v irostorih domačega prosvetnega o-uštva «LIPA». Dr. Leo Kralj je v imenu odbora ŠD Zarja, ki je turnir organizira®), ni. iprej pozdravil vse prisotne ter s - zahvalil vsem, ki so se prireditve ‘v^ležiid in vsem tistim, ki so pripi mogli, da se je nogometni turnir doto o odvijal in u-spešno končal. Na koncu je dr. Kralj izrekel upanje in željo, da bi bil prihodnji' turnir še boljši in zanimivejši kot letošnji. Nafto je podelil nagrade. Vse štiri ekipe so prejele po en pokal. Trofejo Zarje je osvojila nogometna ekipa CMM ki je zasedla prvo mesto. Drugo mesto je zasedla nogometna ekipa ŠD Breg, tretje so zasedli nogometaši Ponziane, četrto pa domača ekipa ŠD Zarja. Dr. Kralj je nagradil še nekatere posamezne igralce. Srehmo kolajno je prejel Tomasi od CMM. Igralec Vatta od ŠD Breg, kot najbolj resen igralec, je dobil etui s peresom in svinčnikom. Nogometaša Kodrič od Ponziane in Bon od ŠD Zarje sta bila tudi nagrajena: prvi kot najboljši tehnični igralec, drugi pa kot najbolj korekten igralec tega turnirja. Po nagrajevanju so odborniki ŠD Zarja priredili zakusko po kateri so se igralci še dolgo zadržali ob kozarcu vina v veselem, prisrčnem in prijateljskem vzdušju. M. M. Na slikah (od leve proti desni' in navzdol): pokale so prejeli predstavniki CMM, Brega, Ponziane in Zarje, goste pa je pozdravil predsednik Zarje, dr. Kralj. ATLETIKA MODENA, 29. — Donata Govoni e postavila s časom 2’42”6 nov Iržavni rekord v teku na 1000 m. Drejšnji, najboljši dosežek je bil ickundo in pet desetini: slabši ter e pripadal Ramellovi. Eimtracht Brunsvvick (Zah. Nemčija) - Gletoran (Sev. Irska) 6:1 V Trstu je Milan v povratni tekmi šestnajstine finala pokala UEFA premagal ciprsko moštvo DAM s 3:0 (1:0). iMiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiMMiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiii ČETRTEK (30. septembra) KOŠARKA 15.00 na Opčinah, Prosvetni dom Mladinci PETEK (1. oktobra) ŠAH 20.30 v Dolini, PD V. Vodnik Urnik odbojke za mladinke na SŠI ŠD Zarja sporoča, da bo razpored tekem v odbojki za mladinke (rojene v letu 1954), v okviru 12. SŠI, tak: Športno igrišče Bazovica Sobota, 2. okt. 1971: 1. BREG B - ZARJA ob 20. uri 2. BREG A - PRIMOREC ob 20.45 Športno igrišče Padriče Sobota, 2. okt. 1971: 3. CANKAR - KRAS-SOKOL A 4. ŠKAMPERLE - KRAS-SOKOL B Športno igrišče Padriče Nedelja, 3. okt. 1971: zmagovalec 1. srečanja -zmagovalec 3. srečanja zmagovalec 2. srečanja -zmagovalec 4. srečanja Športno igrišče Bazovica Sobota, 9. okt. 1971: Finale zmagovalcev srečanj z dne 3. oktobra ob 20. uri * * * Vsa srečanja bodo ekipe odigrale na dva osvojena seta. Ekipe, ki so sc prijavile za ta turnir, naj poskrbe po enega sodnika in zapisnikarja. ZA ATLETIKO, MED DVEMA OGNJEMA IN RUSKO KEGLJANJE Še trije pravilniki za tekmovanja 12. SŠI Pravilnik atletskega tekmovanja 1. Atletsko tekmovanje 12. SŠI organizira ZSŠD. 2. Sistem tekmovanja v posameznih disciplinah bo določil organizator na podlagi števila prijavljenih atletov. 3. Tekmovanje bodo v dneh 9. in 10. oktobra na stadionu v Kolo-nji v Trstu. 4. Tekmovalci bodo razdeljeni na dve starostni kategoriji: a) člani in članice (rojeni leta 1953 ali prej) b) mladinci in mladinke (rojeni leta 1954 ali kasneje) 5. Vsak atlet bo lahko nastopal vsak dan le v dveh disciplinah, poleg tega pa tudi v štafeti. 6. Spored bo obsegel naslednje discipline: 80 m — ženske, mladinke UIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltilliiliiiiiilllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii STRELJANJE V OKVIRU 12. SLOVENSKIH ŠPORTNIH IGER Tržačani boljši od Goričanov V kvalifikacijah strelskega tekmovanja v Trstu so sinoči znižali mejo za uvrstitev v finale na 65 krogov. Rezultati: MOŠKI 1. M. Šušteršič (Škam.) 82 2. F. Vitez (Cank.) 81 3. I. Rebula (Kr.-Sok.) in L. Kovačič (Škam.) 79 5. K. Furlan (Kr.-Sok.) 78 6. E. Križmančič (Zar.) 77 7. R. Škrinjar (Cank.) 76 8. D. Žiberna (Škam.) , 74 9. M. Babič (Cank.) in A. Furlan (Kr.-Sok.) 72 11. R. Grgič (Gaja) 70 12. R. čač (Zar.) in M. Dolgan (Škam.) 68 14. M. Magajna (Cank.) 66 ŽENSKE 1. N, Pertot 2. M. Pilat 3. L. Šušteršič 4. S. Barej 75 65 64 51 Vse tekmovalke so članice Škam-perla. « * « V ponedeljek zvečer je bilo v prostorih PD Jezero v Doberdobu v okviru 12. SŠI kvalifikacijsko tekmovanje v streljanju za Goriško. Udeležba je bila maloštevilna in sicer je nastopilo le 24 tekmovalcev, ki. so predstavljali ŠZ Mladost, PD Danica in RMV iz Gorice. Tekmovanje ni prineslo dobrih rezultatov (če jih primerjamo s prejšnjimi na 11. SŠI). Pravico za vstop v finale si je priboril samo en konkurent in sicer Juren Dominik, ki1 je dosegel 70 točk. Ostali konkurenti pa so izpadli, ker niso dosegli količnika točk Jurena. IZIDI Juren Dominik 70 (Danica) Lavrenčič Franko 69 Soban Zdravko 67 Kobal Mario 66 (vsi Mladost) Rupel Aldo 62 (RMV) Gergolet Lado 61 Jarc Jožko 60 Colja Maks 59 Ferletič Aldo 57 Gergolet Roman 53 Jarc Ivan 52 Lavrenčič Karlo 50 Dužmam Bruno 49 Černič Marino 49 Frandolič Marčel 48 Vescovi Egidij 47 Černič Karlo 45 Dužman Mario 45 Ferfolja Karlo 44 Peric Boris 39 (vsi Mladost) Černič Ciril 37 Devetak Leopold 26 Devetak Venceslav 24 (vsi Danica) Marušič Slavko 21 (Mladost) F. K. V OKVIRU 12. SŠI Jutri v Dolini šahovski turnir V petek, 1. oktobra bo na sedežu P.D. Valentin Vodnik v Dolini (nad društveno gostilno) brzo-potezni šahovski turnir, ki ga prireja š O Brega, za naslov prvaka 12. SŠI. Letošnji nastop šahistov bo najštevilnejši odkar so športne igre. Nastopilo bo 35 šahistov, ki pripadajo sledečim društvom: Cankar 4, Breg 10, Itras-Sckol 4, Škamperle 5, RMV 3, DOM Rojan 3, Konto vel 6. Prireditelji so razdelili šahiste v 7 kvalifikacijskih skupin po 5 tekmovalcev. Od vsake skupine bosta prva dva šla v finale. V skupinah bodo šahisti igrali po sistemu beli-črni. V finalu \z u-rami) bo imel vsak šahist na raz- polago 5 minut. Prireditelji prosijo, naj vsak šahist prinese šahovnico s figurami in prosijo društva, ki razpolagajo z urami, naj jih prinesejo na tekmovanje. Začetek bo točno ob 20.30. Zamudniki bodo črtani iz seznama udeležencev. KOŠARKA V odgodeni ženski košarkarski tekmi v okviru SŠI je Polet A premagal Cankarja s 40:21 (24:6). Organizatorji moškega članskega košarskega turnirja sporočajo, da bo v soboto, ob 20. na sporedu na Opčinah tekma Rojan — Cankar, ob 21.30 pa Kras-Sokol — Breg. OBVESTILO Teniški klub Gaja obvešča člane in prijatelje, da jim je učitelj na razpolago ob sobotah in nedeljah od 8. do 12. in od 14. do 21. ure. Za prijave telefonirati na štev. 226136. 5 ^ 1-4-1 *— H K O liki O s o ,iw. —J 'C p Wri>cla«. j "H ^ fcV j UfiLren tfetcu*t Košarkarska ekipa Bora jc naši redakciji poslala pozdrave s Poljske, kjer je gostovala v preteklih dneh 100 m — moški, mladinci 800 m — moški 4 X 100 m — moški, ženske švedska štafeta (400 — 300 —-200 - 100) moški daljina • moški in ženske višina moški, ženske, mladinci in mladinke krogla moški, ženske, mladinci in mladinke kopje moški troboj mladinci in mladinke kros moški in mladinci (na sporedu bo posebej). 7. V skokih v daljino in metih bodo vsi tekmovalci opravili najprej po 3 kvalifikacijske poskuse, najboljših 6 pa bo opravilo še po 3 poskuse vsak. Za končni vrstni red pride v poštev najboljši rezultat vseh 6 poskusov. 8. Vskokih v višino se bo letvica dvignila tako: moški in mladinci — 120, 130, 140, 150, 155 in nato po 3 cm višje, ženske in mladinke — 90, 100, 110, 115, 120, in nato po 3 cm višje. 9. Mladinci in mladinke se morajo na zahtevo sodnikov izkazati z veljavnim dokumentom. 10. Vsi udeleženci se morajo predstaviti na igrišču v športnem dresu. 11. Tekmovalec, ki bi se ob na urniku določeni uri ne odzval sodnikovemu pozivu za nastop ne bo imel pravice do kasnejšega starta v odgovarjajoči disciplini. 12. Vsak udeleženec tekmovanja mora takoj po zaključku svojega zadnjega nastopa zapustiti tekmovalni prostor in vrniti tekmovalno številko. 13. Vsako društvo lahko na tekmovalnem prostoru zastopa le po en društveni predstavnik, ki pa ne sme ovirati poteka tekmovanja. 14. Za kar ni predvideno v tem pravilniku veljajo določila glavnega pravilnika 12. SŠI, oziroma pravilnik italijanske atletske zveze. 15. Organizator bo v primeru potrebe določila tega pravilnika spremenil. * * * Vpisovanje za atletiko je vsak dan v Trstu, Ulica Geppa 9, do 7. oktobra. Pravilnik igre med dvema ognjena 1. Tekmovanje v igri «med dvema ognjema* organizira ZSŠD. 2. Sistem tekmovanja bo organizator določil na podlagi števila prijavljenih ekip. 3. Naraščajniki in naraščajnice nastopajo v ločenih kategorijah: nastopajo lahko tekmovalci, ki so rojeni leta 1957 ali kasneje. Vsaka ekipa šteje od 5 do 7 tekmovalcev. 4. Ekipa, ki bi se predstavila na igrišču z večjo zamudo kot 10 minut po določenem času (ali v primeru drugačne ureditve tekmovanja 10 minut po pozivu sodnika) bo izločena. 5. Vsaka ekipa mora dati sodniku pred tekmo na razpolago vsaj po eno regularno odbojkarsko žogo. 6. Vsako srečanje bo trajalo le 1 niz in to ne več kot 10 minut Ob zaključku tekme se registri ra rezultat, ki odgovarja številu igralcev v polju (ne v ujetni-škem prostoru). Če sistem turnirja ne dopušča neodločenega izida se v primeru enakega števila igralcev na igrišču ob de setih minut, srečanje podaljša do prvega zadetka. 7. Glavna določila igre so naslednja: a) zadet je vsak igralec katerega se žoga dotakne in nato pade na tla ali v drugo oviro. Če se pred padcem na tla dotakne žoge več igralcev je zadet le prvi; b) prostovoljec se mora takoj po prvem zadetem soigralcu vrniti v polje; c) žoge ni dovoljeno jemati s tal nasprotnega polja lahko pa iz zraka nad nasprotnim poljem; č) prestop razmejitvene črte med obema poljema se kaznuje z odvzemom žoge, če ima igralec v trenutku prestopa žogo v rokah; d) igralec ki se pred zadetkom tekmovalca dotakne tal ne povzroči zadetka; e) igralec ki bi se žogi izmaknil preko katerekoli črte svojega polja je zadet: f) zadetek v glavo ni dovoljen: g) med igralci istega moštva so dovoljene le tri podaje, katerih lok je višji od nasprotnikovih ramen: h) vsako moštvo lahko zadrži žogo na lastnem igrišču največ 10 sekund; i) podaje in streljanje je dovoljeno le iz polja in ujet-niškega prostora: j) za lastništvo žog, ki prekoračijo črte. velja področje igrišča, katerega označujejo podaljšane srednja in obe zadnji črti; k) vsak zadeti igralec mora dospeti v ujetniški prostor pred nadaljevanjem igre: l) v vseh ostalih primerih odloča o poteku igre sodnik. 8. Za kar ni predvideno v tem pravilniku, velja glavni pravilnik 12. SŠI. 9. Organizator bo v primeru potrebe določila tega pravilnika spremenil. » * # Vpisovanje vsak dan do 7. oktobra. Pravilnik tekmovanja v ruskem kegljanju 1. Tekmovanje v ruskem kegljanju organizira ZSŠD. 2. Sistem poteka turnirja bo določil organizator na podlagi prijavljenih ekip. 3. Nastopajo lahko le tekmovalci, ki so dopolnili 30 let starosti. 4. V primeru zamude se bo upoštevala 10-minutna toleranca po od organizatorja določenem času. 5. Vsaka ekipa mora prijaviti svojo postavo vsaj 10 minut pred na urniku določenem času. 6. Tekmovanje je ekipno, vsako ekipo sestavljajo po trije tekmovalci. 7. Vsak tekmovalec napravi tri zaporedne lučaje, od katerih prvega v polno, ostala dva na čiščenje. Če je podrl s prvim ali z drugim lučajem vse keglje, meče naslednji lučaj v polno. 8. Keglje je treba podirati od zadaj. Kroglo je treba zanihati tako, da preskoči kmetovo vrsto in se šele nato dotakne kegljev. Po vsakem lučaju mora tekmovalec kroglo zadržati, v nasprotnem primeru zgubi pravico do točk opravljenega lučaja in od ponovnega meta. Lučaj, pri katerem se krogla dotakne katerekoli ovire, razen kegljev, je neveljaven. 9. Vsak podrti kegelj velja eno točko. 10. Vsaka ekipa opravi en sam nastop. Če sta ob koncu tekmovanja dve ali več ekip na lestvici z enakim številom točk, potem odloča za določanja vrstnega reda, vsota prve serije lučajev treh tekmovalcev, oziroma druge serije, če tudi prva ni odločilna. 11. Organizator bo v primeru potrebe določila tega pravilnika spremenil. Prijave za rusko kegljanje do 7. oktobra. OBVESTILO ŠD Primorje obvešča vse člane svojega odbora in nadzornega odbora, da bo danes seja ob 20.30 na sedežu društva. Zaradi važnosti seje se priporoča gotova udeležba. suho sem potegnil tri smuče, če generala ne bo, bova vse midva polovila. Ne bom jih. hranil zaman, požeruhov,» se je smejal stotnik. Peljal je Wolfa pod staro lipo in mu pokazali srednje- ga smuča: «Ta je za vas, drugi zame, tretji, največji, pa za generala. Pošljite mu ga in mu povejte, da se je ujel na njegov trnek.« Wolf se je zakrohotal: «Imenitno, stotnik! Za to ste zaslužili cigaro. General ima nastavljenih nešteto vrš. Povsod se mu ulove naj večje ribe. Videli boste, da ga bo ribiška zavist prignala k jezeru. Zelo je navdušen nad vami. Prepričan sem, da boste čez mesec dni major, čeprav se ponoči vozarite z dekleti in poročenimi ženami po jezeru. Vidite, to je že vse urejeno. Obtožbe proti vam so klevete. Vaše seksualne interese sem zavoljo najinih rib zavil v službeni plašč in službeno tajno. Ker ste se prelevili v voditelja kontraobveščevalne mreže, Imate v tem oziru popolnoma proste roke. Glejte samo to, da vas sentimentalni popadki ne spravijo na hlad. Ukrepati bo treba pravočasno in hitro. Imam podatke, da je sovražnik vsepovsod obveščen, brž ko se premaknete iz postojank, ponoči ali podnevi. Obveščajo ga kot črnski bobni. Zato ste neučinkoviti, dragi moj stotnik. V tej najini akciji imejte nenehno pred očrni, da mora v rajhu človek sleherni dan upravičevati svoj obstoj in svoje smotre. Če sovražnika ni, ga je treba napraviti. Saj razumete, kajne?« «še preveč, gospod major. Tudi mi smo o njih obveščeni, na sledi smo dobro delujoči tajni organizaciji, ki jo vodijo iz gozda. Vsak prenagljeni ukrep pa bi nam bolj škodil kot koristil. Z vašim privoljenjem sem vrinil mednje tudi svoje ljudi. Nevama in zanimiva igra z glavami.« «Saj vam priznam, delajte, kot ste začeli. Mrežo bova dvignila šele, bo bo polna rib. In bodite trikratno previdni in strpni. Ti so že ujeti. Ne dopustite, da bi se zaradi naše nerodnosti izmuznili...« Med pogovorom se je major oblekel. Žal mu je bilo, da ni mogel loviti z Vogtom, ker ga je v uradu čakal poseben kurir. Zato je vzel obe ribi, ju vrgel v prtljažnik, se poslovil in odpeljal. V uradu ga je čakal eden njegovih najzanesljivejšdh. Nestrpno mu je izročil dvoje poročil in mu povedal, da je hotel polkovnik Ferster prevzeti poročila zanj. Ni mu jih dal, kar ga je hudo razsrdilo. «Novi zapletljaji in nove težave s tem stremuškdm tepcem,« Je pomislil Wolf. Vznemirjen je razgrnil pisanje in ga naglo dešifriral: ((Korpus pripravlja napad na železnico v Baški grapi. Naši delajo dobro. V zadnjem času so padli ali bili onesposobljeni vsi komandanti bataljonov sedme brigade in dva komandanta brigad. Stop.« Wolf je samo preletel to poročilo in se zastrmel v drugo, napisano na majhnem lističu: «Pewalek, tolmač vašega urada, je agent VOS, del vaših načrtov izdan, agentura ogrožena. Vsebina nekaterih spisov RSHA v rokah VOS.« Wolf je obstal, kot bi jo dobil z betom po glavi. Vprašal se je, če prav vidi. Novica ga je zatekla tako nepripravljenega, da je prebledel, začutil v želodcu slabost in v glavi kljuvajočo bolečino. «Prosim vas, prinesite mi kozarec vode,« se je obrnil h kurirju, da bi bil trenutek sam in bi lahko uničil to usodno poročilo. Medtem ko je mož odšel, je zaslišal na hodniku odsekane korake. Vedel je: prihaja polkovnik. Le-ta ne sme Izvedeti nič o tem poročilu. Zmečkal je listič v kroglico in preden » je polkovnik odprl vrata, ga je pogoltnil. Vstopil je oholo, ne da bi potrkal. Brez uvodnih ceremonij se je ustavil pred Wolfovo mizo in ga jezno ošinil s pogledom, rekoč: «Gospod major, iščemo vas sredi belega dne in vi se kopljete, ko vsi drugi delajo. In to še ni vse. Ni mi všeč, da nadaljujete svojo prakso, da delate po svoji glavi in ne oziraje se name. Jaz sem poveljnik vseh združenih služb in ne prenesem, da bi pred menoj kaj skrivali in delali za mojim hrbtom. Prav nič mi ni mar, kaj imate z generalom ln štabom za uničevanje band. Sit sem vaših fantastičnih načrtov s klavrnimi rezultati. Vi ste bolan sanjač in nam več škodite kot koristite. Kaj vam le pride na misel! Da vaš šef ne bi smel videti poročil, ki jih dobivate, in ne bi smel imeti vpogleda v vaše posle?! Postajate mi vsak dan bolj sumljivi. S človekom vaše sorte je sodelovanje povsem nemogoče. Če vam je enkrat uspelo izigrati šefa, vam drugič ne bo, prav gotovo ne. Dovolj mi je vaših nesramnosti. Prav radoveden sem — ko ste pri svojem delu tako skrivnostni in suvereni — čemu vtikate nos v moje posle in posle drugih! S čim neki je to v skladu?« «To delam na željo višjih, gospod polkovnik.« «Vi ste problematičen tip. Ne ponašajte se z uspehi, ki so tako klavrni. Naj vam malo operem vašo umazano dušo. Več vem o vas, kot si mislite. Kje pa ste bili, ko smo ustanavljali stranko in prve odrede SA in SS? Toliko se razumete na politiko kot moj pes na glasbo. Vi ste problematičen rdečkar in socialdemokrat. Navaden sopotnik ste, ki od gibanja pričakuje samo koristi. Naš ste, dokler smo močni. Njihov boste, če bodo močnejši... Z demagogijo ste preslepili mnoge, mene pa ne boste. 1*1 čemu junačite po gozdovih? Onesposobili ste mi imenitnega človeka prav v času, ko ga najbolj potrebujem. Povem vam, da ni v skladu s težnjami urada, da bi še naprej stregli svojemu lastnemu stremuštvu in tešili svoje manjvrednostne komplekse. Svoje delo boste podredili mojemu stilu ali pa se bova v kratkem razšla. Javite se na fronto, pojdite na vzhod, če ste že tako borbeni... Prav nič ne bom izbiral sredstev, da se vas bom iznebil,« je tolkel polkovnik s pestjo po mizi. Wolf je stal pred njim mirno, togo in veličastno zravnan, prav po predpisih. Na bledem obrazu pa mu je ostal kljubovalni izraz in oči so strupeno sijale. Polkovnik se je drl, kot bi imel pred seboj četo vojakov in jih ošteval zavoljo nemarnosti. Wolf je napel vse svoje duševne moči, da se je zadržal. Na obrazu mu ni vztrepetala niti mišica. Kadar Je polkovnik premolknil, da bi zajel sapo, je odsekano odgovarjal: «Da, gospod polkovnik... Da, gospod polkovnik.« ((Razumem, gospod polkovnik.« «Služim veliki Nemčiji, gospod polkovnik.« Ko se je polkovnik izkričal in povedal vse, kar mu je ležalo v žolču, in obstal spričo Wolfove hladnokrvnosti brez besed, se je oglasil Wolf: «Ne bom se gnal zaradi vaših osebnih pogledov name, ker je to vaša stvar. Povem vam samo to, da tudi jaz vem’ za stvari, ki vas ne bodo pokazale v najlepšd luči. Ne bi bilo pametno, da bi vas opozarjal na to, kar vem. Prepričan sem, da bi strmeli — kaj vse se zve pod tem soncem!« ((Grozite mi?« je viknil polkovnik, ves rdeč in zaripel v obraz. «Prav nič. Samo obveščam vas, da lahko pričakujete, da se bo napadeni branil. Tu Imate na vpogled poročilo! gospod polkovnik, in ne tolmačite si napačno mojih ukrepov.« ((Pojdite k vragu z njim!« «Važno je, gospod polkovnik... in takoj moram o tem obvestiti generala. Tu so priznanja našemu poveljstvu.« «Dajte mi sem in ne izgubljajte besed.« Preletel je pisanje in ga vrgel na mizo. Medtem se je ohladil in mu Je bilo že žal, da se Je skašljal. V pomirljivem tonu je dejal: «Prav je. Napravite, kar mislite, da Je potrebno, in vzemite si k srcu stvari, ki sem jim vam povedal. Bil sem nekoliko grob, vendar dovolj jasen, da ste lahko razumeli. Ne trpam zahrbtnih iger in nimam namena odgovarjati za neumnosti, ki jih počenjajo drugi.« Zavrtel se je na petah in se napotil k vratom. Ko je komandant zaprl za seboj vrata, je Wolf ostal -mre Tedaj je pozvonilo. Podanik mu je prinesel vodo. Zahvalil se mu je in ga odslovil. ((Sovraži me zato, ker sva si dobra z generalom. Pasje je vdan stranki in gaulajterju, ki je generalu gorak.« f Nadaljevanje »ledij Uradniitvo Podružnica Uprava TRST GORICA TRST Montecchl 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul Montecchl 6/II Telefon 95 823 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletna 6.100 lir celoletna 11.000 lir. Letna naročnina ra inozemstvi 15.500 lir. j SFRJ posa- mezna številka 1,— dinar, mesečna 14.— din, letna 140— din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoi račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-^ 270/1 «ADIT» • DZS. Ljubljana Gra(i'*<*e 10/11 nad telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v vSini enega stolpca trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400. osmrtr ice «n sožalja 200 lir »Mali oglasi* 50 lir beseda Oglas' ra tržaške »r gonSkc pokrajino se ^»očaio pri upravi Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «SociefA Pubbliciti Italiana*. Stran 6 30. septembra 1971 Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZT1 - Trst VČERAJ V NARODNEM DOMU V CELJU Začela se je prva konferenca zveze kulturno-prosvetnih organizacij me Na konferenci so prisotni tudi predstavniki SPI iz Trsta, Gorice in Koroške - Razprave se bodo zaključile danes Od našega posebnega dopisnika CELJE, 29. — Popoldne se je v narodnem domu v Celju začela prva konferenca Zveze kulturno - prosvetnih organizacij. Na konferenci so se zbrali predstavniki slovenskih kulturnih organizacij tako iz same Slovenije, kot iz zamejstva, in drugih jugoslovanskih republik. Prvi je spregovoril predsednik ZKPO Ivo Tavčar, ki je poimensko pozdravil navzoče delegate posameznih organizacij. V dvorani smo opazili dr. Bračiča za izvršni svet, Siavka Bohanca za republiški sekretariat za prosveto in kulturo, Marjana Javornika za republiško konferenco SZDL Slovenije, Ivana Hvalo za komisijo CK za idejna vprašanja kulture, Josipa Vidmarja ga SAZU, Milana Batisto za delavske univerze, Franceta Kosmača, Andreja Pavlovec za škofjeloški muzej, Staneta Cesariča za slovensko izseljensko matico. Slovence, ki živijo na Hrvaškem sta predstavljala organizaciji SPD »Slovenski dom Triglav* iz Karlovca in Slovensko kulturno - prosvetno društvo iz 0-sijeka. Iz ostalih republik so bili še navzoči predstavnik ZKPOJ iz Beograda ter prosvetnega sabora Hrvaške in kulturno - prosvetne zveze Bosne in Hercegovine iz Sarajeva. Iz zamejstva so včeraj prispele delegacije organizacij iz Celovca, Trsta, Gorice in Čedada. Za SPZ so bili navzoči predsednik Klavdij Palčič, tajnik Edmund Košuta, Di-no Roner ter Igor Orel. Društvo »Ivan Trinko* iz Čedada je predstavljal dr. Viljem Čemo. Slovensko prosveto iz Trsta je predstavljal dr. Viljem Černo. Slovensko prosveto iz Trsta je predstavljal Ma rij Maver, Zvezo slovenske katoliške prosvete iz Gorice pa Marjan Terpin in Damjan Pavlin. S Koroške so prispeli za SPZ Hanzi Weiss in Foltej Hartman, za krščansko kulturno zvezo pa Nuzej Tolmeier. Po pozdravih so navzoči delegati počastili z enominutnim molkom spomin v letu 1970 preminulih tovarišev in kolegov. Po sprejetju dnevnega reda in volilnih organov konference - delovnega predsedstva, kandidacijske in volilne komisije, je spregovorila predstavnica pionirske organizacije iz Celja, nakar sta navzoče pozdravila predsednik celjske občine dr. Jože Marolt in republiški sekretar za kulturo in prosveto Siavko Bohanec. V uvodnem govoru, ki je služil kot osnova za nadaljnjo razpravo, se je predsednik ZKPO Ivan Tavčar, potem ko je podal analizo kulture v slovenski samoupravni družbi, dotaknil med drugim tudi vprašanja narodnih manjšin izven matične Slovenije. Poudaril je, da mora biti kulturno udejstvovanje Slovencev izven meja Slovenije vključeno v enotni slovenski kulturni prostor. »Večkrat nam očitajo*, je dejal, »da pozabljamo na Slovence izven meja. da premalo vemo o njih. Ne glede na to, ali so bili taki očitki upravičeni, prav odmerjeni in pravilno naravnani, lahko rečemo, da so imeli dobre posledice, da so nas v SRS spodbudili k temu, da smo znova preverili svojo politiko, da je naša javnost čedalje boljše obveščena in natančneje poučena o življenju Slovencev v zamejstvu, o izseljenstvu in o zdomstvu in da je naša pomoč obsežnejša in bolj vsestranska kot doslej. Seveda moramo ob tem ugotoviti, da je povečana pomoč Matice mogoče tudi zaradi njene večje moči in zaradi večje veljave Jugoslavije. Vsem pa mora biti jasno, da je usoda Slovencev odvisna zlasti od razvoja Socialistične republike Slovenije, od njene notranje moči in zunanjega vpliva, njene vloge v Jugoslaviji in vloge Jugoslavije v svetu, ed odnosov z naprednimi silami v svetu, od zaveznikov in prijateljev, ki jih imamo in jih bomo imeli pri drugih narodih. Slovenci, ki živijo zunaj SRS, i-majo gotovo pravico zahtevati pomoč od svoje Matice, in tudi vplivati na njen razvoj. Enotnost slovenskega narodnega prostora pojmujemo torej kot enot nost pravic in dolžnosti Slovencev, kot medsebojno odvisnost in odgovornost. Toda ne delamo si nikakršnih utvar o enotnosti. Zavedamo se tudi neenotnosti slovenskega prostora, njegove različnosti in celo protislovnosti. Zavedamo se ideološke, kulturne in politične raznolikosti, ki je navzoča v slovenskem prostoru, vendar pa menimo, da ta različnost ne onemogoča medsebojnih vezi. Menimo celo, da ta raznolikost, kakršna je v našem prostoru, bogati in osvežuje ves razvoj ter nas lahko vzpodbuja k ustvarjalnosti, preprečuje lenobo in konformizem ter prispeva k odprtosti do vsega novega. Po kratkem odmoru je sledila diskusija, med katero so se oglasili prof. Vlado Modic, ki je govoril o šolstvu in glasbeni kulturi, Marjan Brezovar, ki je posvetil nekaj besed programskim smernicam dejavnosti prosvetnega servisa, nato je predsednik SPZ Klavdij Palčič govoril o povezanosti med matično deželo in zamejstvom. Dr. Boris Kuhar je nakazal položaj po novem zakonu o kulturni dejavnosti, Jože Bohinc pa je govoril o raznih oblikah kulturnega dela. Več prostora bomo posameznim referatom posvetili v jutrišnjem poročilu ko se bodo vsi delegati, predstavniki posameznih kulturnih organizacij ob koncu oglasili ter povedali svoja stališča. Zaradi slabe telefonske zveze je poročilo skrčeno. Nadja Kriščak 31 oseb, ki jih obtožujejo, da pripadajo organizaciji ARA (»Oborožena revolucionarna akcija*) ter da so povezani s portugalsko komunistično partijo. Med aretiranci, ki so jih prijavili oblastem, je več sindikalnih voditeljev. Aretacije na Portugalskem Bežala je pred možem in je naletela na razjarjene pse NEAPELJ, 29. — Da bi zbežala soprogu, ko jo je pošteno mlatil, se je neka neapeljska ženska zatekla v stanovanje sosede, tu pa so jo napadli trije psi, ki so ji ranili noge. NAŠLI SO TRUPLO DESETLETNEGA DEČKA Še ena žrtev poplave kije p riža de k Sicilijo Ceste, železniške proge in telefonske zveze še vedno prekinjene . Primanjkuje pitne vode CALTANISSETTA, 29. — Število žr- Uničenih je bilo nekaj desetin hek-tev, ki jih je povzročilo neurje tarov vinog-adov. Tudi cestno o-pred dvema dnevoma, je naraslo. | mrežje je bilo dokaj poškodova-V okolici Missumcflija so v breznu no: cesta med Porto Empedoclom našli truplo desetletnega Calogera j in Caltanissetto je prekinjena na več Lo Manla, ki je delal v bližnjem I krajih. Prekinjena je tudi železni-hlevu. Karabinjerje je obvestil so-1 ška proga Caltanissetta - Canicattl -sed. Menijo, da je dečka povlekel j Agrigento in Canicatti - Licata. U-; in blata, ki je ; pajo, da bodo do jutri popravili tudi s seboj val vode Nixon: »Vse to stavim za zmago na 72». nastal med neurjem. Calogero Lo Manto je bil sin domnevnega mafijca, ki je trenutno na prisilnem bivališču v Novari. O drugi žrtvi neurja, ki je prizadelo Sicilijo, smo pisali že včeraj. Gre za 24-letnega Gioacchina Sciscio, ki so ga našli pod njegovim avtom. Nad pokrajino Caltanissette se je danes spet pojavilo sonce. Prefektura in občinske uprave skušajo ugotoviti, koliko je bilo škode. SPET MRZLA PRHA ZA AMERIŠKI KAPITAL V ČILU Allende znižal odškodnine za 774 milijonov dolarjev Odlok zadeva družbi «Anaconda» in «Kennecott Cop-per Company», ki sta izkoriščali čilske rudnike bakra SANTIAGO DE CHILE, 29. - Čilski predsednik Salvador Allende je podpisal odlok, na podlagi katerega bo čilska vlada odštela od odškodnine, ki jo bo morala izplačati ameriškima družbama «Anacoinda» in »Kennecott Copper Company» 774 milijonov dolarjev. Obe družbi sta izkoriščali čilske rudnike bakra, ki jih je predsednik Allende pred časom podržavil. Vzrok zmanjšanja odškodnine so preveliki zaslužki, ki J sta jih družbi imeli v času od leta ! 1955 do leta 1970. »Anaconda* in »Kennecott Coov LIZBONA, 29. — Generalno poveljstvo portugalske fašistične policaje je sporočilo, da so aretirali1 pany» sta izkoriščali, bodisi nepo- finiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiii Odmevi v sovjetskem tisku o izgonu 105 diplomatov Pravda obtožuje angleško vlado, da je protisovjetsko usmerjena MOSKVA, 29. — Sovjetski časopisi so še vedno polni polemik v zvezi z izgonom 105 sovjetskih diplomatov iz Velike Britanije. Viktor Majevski eden najbolj znanih političnih komentatorjev Pravde je danes objavil daljši članek, v katerem skuša ugotoviti, zakaj so Britanci izgnali sovjetske diplomate pod obtožbo vohunstva. Majevski pravi, da je ta konservativna britanska vlada ena najbolj reakcionarnih, kar jih je Velika Britanija imela v tem stoletju, kar je razvidno tako iz njene zunanje kot iz notranje politike. S tem v zvezi govori Pravda o napadu na britanske delavce ter o barbarski kolonialni vojni v Ulstru. V nadaljevanju svojega članka, očita Pravda konservativni vladi, da skuša z vstopom v EGS uresničiti težnje po nadoblasti nad Evropo, ki jih je imel že pokojni Churchill. Omenja tudi, da so bile do sedaj vse konservativne vlade protisovjetsko usmerjene in našteva s tem v zvezi britanski poseg proti mladi sovjetski republiki in govor Winstona Churchilla v Ful- tonu, kar je dejansko povzročilo obdobje »mrzle vojne.* Sedanja konservativna vlada hoče ustvariti nevarne zapletljaje v britansko — sovjetskih odnosih, da bi povzročila poslabšanje mednarodnega položaja. Iz tega članka lahko zaključimo, da bo sovjetska vlada sprejela nekatere ukrepe kot reakcijo proti britanskemu izgonu, če bodo britanske oblasti obdržale v veljavi mere, ki so jih sprejele pred dnevi. Medtem so se oglasile nekatere vidne britanske osebnosti, ki so se izrekle proti ukrepom zoper sovjetske državljane v Londonu. Med temi naj omenimo univerzitetnega profesorja Davida Langa, predavatelja za kavkaške jezike na londonski univerzi. Kljub polemikam, ki kalijo ozračje v tem obdobju, je danes sovjetska delegacija, ki jo sestavljajo šest moških in ena ženska, obiskala mednarodno razstavo spediterstva, ki je te dni v Earls Courtu. Skupina je opravila tudi nekaj podrobnih o-biskov v nekaterih pristaniščih in tovarnah. sredno, bodisi posredno, se pravi, da so jih izkoriščale družbe povezane z njima rudnike v Chuquica-mati (ki je največji rudnik na površju), «E1 teniente* (ki je naj-vičji podzemni rudnik) ter v El Salvadorju. Zneska celotne odškodnine še niso določili. V zadnjih letih so čilske rudnike izkoriščale družbe z mešanim kapitalom, v katerih je država imela večino. Tako so namreč določili v načrtu, ki ga je uresničil takratni predsednik Eduardo Frei. Ko je bil za predsednika izvoljen Salvador Allende, je zahteval od parlamenta, da odobri nekatere ustavne amandmaje, ki bi dovolili državi, da nacionalizira rudnike bakra. Po teh amandmajih lahko izplača država odškodnino v roku tridesetih let, lahko pa odšteje od zneska morebitno izčrpanje rudnikov ali staranje naprav. Prav tako lahko država odšteje od odškodnine prevelike zaslužke, ki jih je družba imela od leta 1955 do danes. Amandmaji ne določajo, s kakšnim kriterijem je treba izračunati zaslužke, zadnji odlok, ki ga je Allende podpisal včeraj pa pravi, da so to ugotovili po registrih obeh družb, ki se nanašajo na razdobje od 5. maja 1955 do 31. decembra 1970. Po ustavnih amandmajih je odlok, ki ga je podpisal včeraj Allende dokončen, tako država, kot družbe pa se lahko pritožijo, kar zadeva znesek odškodnine, ki ga bo določil visok državni funkcionar. Pritožbo lahko vložijo pri posebnem sodišču. Časopisi, ki podpirajo vlado trdijo, da Čile ne bi smel izplačati družbam nobene odškodnine. Isto trdita tudi socialistična in komunistična stranka. Še neznana usoda Amalie Fleming Nove aretacije v Grčiji ATENE, 29. — Ameriški študent teologije John Skelton, ki ga je včeraj atensko vojaško sodišče pogojno obsodilo na sedem mesecev zaporne kazni zaradi domnevne u- liHmiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim POLOŽAJ V VZHODNEM PAKISTANU JE ZELO TEŽAVEN Gverilci so prizadeli veliko škodo gospodarstvu deležbe pri Panagulisovem pobegu iz zapora, je bil danes izpuščen na svobodo in izročen ameriškim oblastem. Kmalu zatem so študenta vkrcali v letalo, ki ga bo odpeljalo v Rim in nato nazaj v ZDA. Po predvidevanjih bi morala ista usoda doleteti tudi drugo ameriško državljanko, ki so jo včeraj obsodili na 14 mesecev zapora. Athino Peychouyu. Za sedaj je še neznano, če bodo izgnali iz države tudi Amalio Fleming: vsekakor je 62-letna vdova po iznajditelju penicilina včeraj izjavila, da noče zapustiti Grčije, ker je to njena domovina. Danes se je zvedelo, da so v Atenah aretirali dve osebi, menda v zvezi s protivladnimi demonstracijami, do katerih je prišlo ob pogrebu grškega pesnika Seferisa. Aretiranca sta gledališki režiser Diagoras Chronopulos, ki ga je policija s silo odvedla iz gledališča, kjer je vodil vaje za neko Gogoljevo dramo, ter arhitekta Chri-stina Agriiantoni. Univerzitetnega profesorja za grško literaturo Theophanisa Ka-kridisa pa so danes suspendirali za šest mesecev iz univerze, ker je javno podprl zahtevo, naj bi režim osvobodil vse grške politič- P0L0ŽAJ V ULSTRU ŠE VEDNO NAPET IR A ne bo zmanjšala vojaškega pritiska LONDON, 29. — Kljub sestanku treh predstavnikov vlad Ulstra, Irske republike in Velike Britanije, severnoirska katoliška organizacija IRA ne bo zmanjšala svojega vojaškega pritiska. Danes so irski uporniki že drugič uporabili protitankovski top v napadu na postojanko britanske vojske. Izstrelek pa ni zadel objektiva in je padel v skladišče premoga, ne da bi eksplodiral in povzročil škode. Voditelj katoliške organizacije IRA Cathal Goulding, je danes izjavil v Dublinu, da niso trije vladni predsedniki dosegli nobenega pozitivnega rezultata v dvodnevnih pogajanjih, čeprav so trije državniki obsodili nasilje v Ulstru, je Goulding dejal, da bo njegova organizacija še ostreje nastopala v obrambo riaciBbalističnih področij v severni Irski. Vladni predsednik Irske republike Jack Lynch je dejal, da bo mogoče onemogočiti delovanje ulstrskih upornikov, le če se bodo udeležil; pogajanj tudi nasprotniki ulstrskega parlamenta Stormon-ta laburisti in socialdemokrati, ki so bojkotirali razgovore, ki jih je organiziral minister za notranje zadeve Reginald Maulding, da bi zagotovil katoliški manjšini večje sodelovanje pri upravljanju dežele. Angleški tisk še ni izrazil točnega stališča o pogovorih med Heathom, Lynchem in Faulknerjem. »Times* namreč pravi, da niso trije državniki dosegli nobenega sporazuma za načrt, kj bi lahko rešil ulstrsko vprašanje. »Financial Times* pa sodi, da je že precejšen uspeh, da so se državniki razgovarjali dva dni v precej mirnem vzdušju. Najbolj pesimističen je «Daily Telegraph», ki piše, da obstaja nevarnost, da postanejo taka pogajanja, ki ne privedejo do nobenega zaključka, škodljiva. Časnik trdi, da ni dal Lynch nobenega konkretnega predloga, kako zavreti delovanje organizacije IRA, zato je njegovo mnenje o ulstrskem parlamentu nespremenjeno. Močna eksplozija v javnem lokalu v protestantski belfaški četrti je povzročila dve smrtni žrtvi in šestnajst ranjenih. Lokal, katerega je eksplozija popolnoma u-ničila, je bil nabito poln navijačev, ki so prisostvovali nogometni tekmi Lienfield - Standard. vodovod, ki ga je povodenj preki nila med Serradifalcom in Monte dorom. Tudi v Porto EmpedocLe se vrača polagoma red. Do sedaj še ne poznajo točnega števila tistih, ki jim Jh neurje porušilo hišo. Po prvih cenitvah naj bi bilo 300 stanovanj hudo poškodovanih, približno sto pa jih je popolnoma porušenih. Iz stanovanj, ki so v drugem nadstropju, se pravi osem do devet metrov nad cesto, ljudje čistijo blato. Pri tem delu pa so zelo otežkočeni zaradi pomanjkanja tekoče vode. Kot smo že dejali je bila vodna napeljava prekinjena. Skupine delavcev SIP In ENEL so še vedno na delu, da bi spet vzpostavile električne in telefonske zveze, »d so bile prekinjene predvčerajšnjim ponoči. Deluje samo radijska postaja finančnih stražnikov, njena sporočila pa potem posreduje ladja, ki je usidrana v pristanišču. Komunistični deželni svetovalci so zahtevali od predsednika sicilskega deželnega sveta naj skliče izredno sejo, na katero naj bi povabil tudi predstavnike osrednje vlade, krajevnih uprav mest, ki so bila prizadeta ter predstavnike tehničnih uradov in sindikatov. Na seji bi morali izdelati načrt za učinkovit poseg v prid prebivalstvu. Kobra ubila kačjega krotilca LAGOS, 29. - NigeriisJd kačji krotilec Salawu Oyewu.