Leto XXIV., št 258 Postgebuhr bas bezahk Ljubljana, petek 1& ftavčmfcfa Upra vrnitve; ljuD1|»q* Puuuuicvi «i»y j. Telefoo k. M-22. il-23, 31-24 I merami oddelek > Liubliana, Hnrriniku wH- ca 5 — Telefoo ta. 51-23, 31-26 Podružnica Novo mesto i Ljubljanska cesta 43 Izključno zastopstvo a oglase iz Italije io inozemstvo: UPI S. A.. MILAN C Računi: za Liubl lansko pokcapnc pa pojtoo čekovnem zavodu ta. 17.749. za ostale krajt ita.ije: Servizio Cooti. Con. Post No 11-3118 prc:f? ^ — —— -"-I ^ Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Mesečna naročnina 25 Ur. (Jredni&t vo: Ljubljana — Puccinljeva ulica St. & Telefon Št. 31-22. 31-23. 31-24. Rokopisi se ne vračajo ASjwehrschlacht an der lothringischen Grenze tofrt in 50 Km Breite Feind an zahlreichen Stellen blutig ab gevviesen oder in Gegenangriff wieder gevvorfen — Feind von der Insel Miloš wieder geworfen — Sovvjetische Angriffe bei Dunafoldvar, siidostlich Buda pest und nordlich Szolnok gescheitert — Deutsche Gegenangriffe nordlich der mittleren Theiss — Strumiza-Tal geraumt Casciano lief sich der Feind im Feuer un- Aus dem Fuhrerhauptquartier, S. Nov. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Die tapfere Besatzung des Bruckenko-pifes Moerdijk vereitelte auch gestern die fortgeseizten Versuche der gegnerischen Panzerverbande. sie zu durchstossen und von der Maas abzuschneiden. An der ge-samten Front in Holland setzt der Feind den ganzen Tag iiber starke Schlachtflie-gerverbiinde ein. Von den Abschnitten beiderseits Aachen vvird zunehmendes feindliclies Artillerie-teuer und lebhaftes Nebelschiessen gemel-det. Wie schon am Voriage, scheitertc auch gestern ein Angriff auf VViirselen. Unsere Panzer und Grenadiere setzten die Saubernng im Gebiet von Kommerscheidt fort. Gegenangriffe nordamerikanischer Bataillone vvurden trotz starker Unters-ii-tzung aus der Luft verlustreich fiir den Geffner zurnckgeschlagen und dabei er-neut zahlreiche Gefangene eingebracht. Eine Anzahl deutscher Soldaten wurde aus der Gefangensehaft bcfreit. I>ie Abvvehrschlacht an der lothringischen Grenze tobt zvvischen Pont-aMous-son und dem Rhein-Marne-Kanal auf einer Breite von iiber 50 km. Gegen iiber dem enfsehlossenen TViderstand unserer Ssel-langstruppen konnten die nordamerikani-schen Divisionen nur an einzelnen Ab-schnitten in unser Hauptkampffeld ein-dringen, in anderen so vor allem nordost-lic?! Pont-a Mousson, vvurden sie blutig abgewiesen, westlieh Chateau-Salins durch Gegenangriffe vvieder gevvorfen. Im Ra:tm von Maršal sinil besonders heftige Kampfe im Gange. Weitere Angriffe an der oberen Meurthe braehten dem Feind auch gestern nur ge-ringe driiiebe Gevvinne. Das durch V. 2 verstarkte Feuer auf London vvnrde fortgcsetzt. Im Ostteil des Etrnskischen Apennin Tmd jm ansehliessenden adriatischen Front-ab- ohnitt sin d die Verbande der 8. engli-seV^n Armee raoh gevvaltiger Feuervorbe-reJtunnr zu grosseren Angriffen iibergegan-gen. In den Bergen nordlich Rocca San serer Stiitzpunkte fest. In der Ebene von Forli konnte er unter siarker ZJusammen-fassung sel jr Krafte unsere Fron! zu-riickdrangen und den Roneo-Abschnitt iiberschreitiren. Unsere Truppen zerschhi-gen im Gegenangriff den feindlichen Bru-ckenkopf. Die aus Einheiten der Kriegsmnrine und des Heeres bestehende Besatzung der Insel Miloš in der Agais vvarf nach tagelan-gen harten Kampfen deri mit Unriersiii-tzung eines britischen Flottenverbandes gelandeten Feind und vertrieb ihn vvieder v on der Insel. Im Zuge unserer Bevvegungen auf dem Balkan vvurde das Strimwza-ToI, vvie vor-gesehen, geršiumt. Im Abschnitt von Apa-tin an der Donau konnten die Bolschevii-sten auf dem Westufer Fuss fassen. Die Kampfe sind noch im Gange. A m Donaubriickenkopf Dunafoeldvar, siidostlich' Budapest und nordlich Szolnok scheiterten Angriffe sovijetischer Verbande. Deutsche und ungarische Flak und KaropffUeger griffen v.irkungsvoll in die Kampfe siidostlich der ungarischen Haupt-stadt ein. Durch die ziigigen Gegenanp-rif-fe unserer Truppen nordlich der mittleren Theiss vvurde der bis in den Raum Mezoe. koevesd vorgedrungene Feind aufgefangen. An der iibiigen Front bis zum Riga?r Meerbusen hen-schte nur geringe Kampf-tatigkeit. Feindliche Terro^lieger fiihrten Angriffe gegen die VVohngebiofce von Moers, Homberg, Rheine sovvie gegen Orte in MH-tcldeutschland. In der vergangenen Nacht vvarfen britišche Flugzeuge Bomben auf Hannover. Jager und F-akartUloHo dor Luftvvaffe schossen 18 feindliche Ffeigzeu-ge ab. Gruppenkommandeur Major Walter No-wotnv. Inhaber der hochsten deutschen Tapferkeitsauszeichnung, fand im Luft-kampf nach Abschuss sefnes Gegners den Heldentotl. Mit ihm verliert die deutsche Lufinvaffe einen ihrer erfolgreichsten Jagd-flieger, der insgesamt 258 Luftsiege er-rungen hat. Uspešna ©krampa na viefi feo|IšSI!i K>: fe fefltsusSce ia« kanadske Izgube na Nlzoze^tsskesn 'iuK^zuspzšm ameriški na padi v iiilrtge^skem g©aci&u — Srditi hoji Donavi in Tisi BerHn, 9. nov. Na Nizozemskem je bilo težišče bojev še vedno ob izlivu Scnelde in Maase. Z žilavo ogorčenostjo so se branilci Waleherena na severnem koncu otoka in v Midlelburgu še nadalje upirali, čeprav so bili ogroženi od vseh strani, so vendar obdržali svoja oporišča, ki so bila v težkem ognju. Po močni topniški pripravi so nato nasprotniki podnevi poizkušali izkrcati na severno, od Walcherena in Nord-Bevelanda ležečem otoku Schouvvenu blizu kraju Zijpe svoje izvidniške oddelke, ki jih je podpiralo nekaj plavajočih oklopnikov. Nemške zaščitnice so se takoj spo-pa lle s sovražnikom in ga vrgle nazaj.' Po medtem prispelih vesteh so izgubiM Britanci in Kanadci v bitki ob izlivu Schel-de poleg že omenjenih 838 oklopnikov še kakih 15 do 20.000 ljudi, večkrat toliko pa jih je bilo ranjenih. Poleg tega so uničilo ali zaplenile nemške čete 247 izvidirl-Skih oklopnikov in oklepnih prevoznih vozil, 125 letal, 15 tovornih jadralnih letal, mnogo izkrcevalnih čolnov in pa velike množine drugega vojnega materiala. Nemška 15. armada, o kateri je sovražnik tr. -na še mnogo učinkovitejše izstrelke, kot je »V 1«. 2e več tednov je britanska prestolnica istočasno ali izmenoma v ognju »V 1« in >V 2«. Tako se je obstreljevanje Londona bistveno ojačilo. Britanska vlada je doslej zamolčala, da obstoja poleg tako zvane leteče bombe, ki je postala medtom že splošno znana, še usepešnejše, mnogo bolj pr obojno in zato tudi bolj nevarno orožje za borbo na večje daljave: »V 2«. Nemško vodstvo ima točna poročila o delovanju »V 2«. Ako bi rabilo še drugih dokazov za točnost zadetkov, mu jih nudijo uradna britanska poročila, ki govore, da se je tudi v nočeh, ko so obstreljevali London izključno z »V 2«, nadaljevalo obstreljevanje z »V 1«. V britanski javnosti postajajo razprave o nadaljnjem delovanju nemškega povračilnega orožja vedno glasnejše, kar tudi potrjuje, da postaja ta problem za Angleže vednci bolj pereč. O tehničnih podrobnostih »V 2« naravno za enkrat ni mogoče ničesar poročati. Angleška poročila često poudarjajo, da novega razstrelilnega sredstva spričo izredno močne detonacije ni slišati ne drugače zaznati, ko leti protj svojemu cilju, tako da se tudi po tem razlikuje od »V 1«. Posamezna poročila o uspehih obstreljevanja z »V 2« govore o »eksplozijah, ki jih ni mogoče pojasniti«, ter o »izredno močnem zračnem pritisku«. Britanska vlada si prizadeva na vso moč, da bi preprečila objavo podrobnosti o velikih uspehih »V 2«. da ne bi tako o njih prišle v inozemstvo kake vesti. Kljub temu je dospelo preko neke nevtralne prestolnice poročilo, da so dosegla nova eksplozivna sredstva v Londonu neverjeten učinek. Tako je bila na primer sredi oktobra popolnoma uničena london ka postaja Epstun. Policija je takoj ceinirala dotični mestni predel ter preprečila radovednežem vsak dostop. Vse prizadete oblasti so prejele nalog, da morajo strogo molčati. Iz londonskih predelov Samberwell Mitchela. Station Road Sidcupa in Ed-montena javljajo o izredno hudem razdejanju celih hišnih blokov in prometnih naprav. Prav tako je bil porušen železniški most nekje na jugu Londona. Spričo ob streljevanja z »V 2« je bila britanska vlada prisiljena znova odgoditi že dovoljeni povratek evakuirancev v London. Tu je zabeleženih le nekaj delnih vesti o učinkih »V 2«, ki bo odslej skupno z »V 1« zadajal Britancem angleške prestolnice nadaljnje povračilne ularce. Nadaljnje povračevanje Londonu in južni Angliji Sioekholm, 9. nov. Angleška poročevalska služba javlja, da je bil London v sredo zvečer zopet v ognju nemškega daljno-strelnega orožja, ki je povzročilo izgube in škedo. Tud južna Anglija je bila napadena. Neki izstrelek je treščil, kakor na primer izhaja iz angleških delnih priznanj, v skupino hiš ter je porušil mnogo poslopij. Odločen protest zaradi obstreljevanja nemških bolnic Berlin, 9. nov. Po službeni vesti je javil poveljnik obkoljenega nesflkega oporišča v Dunkerque, da je obstreljevalo britansko topništvo tamkajšnje vojaške bolnice ter jih tudi zaden. čeprav je britanske poveljnik točno vedel za niihovo Ie?o. Nemška vlada je spričo te nove kršitve mednarodnega prava od'očno protestirala pri britanski vladi. Fo očfžšenju Slovaške Bra3slava, 9. nov. Minister Reicha in Reichsfiihrer SS Himmler je odgovoril slo--vaškemu obrambnemu ministru Hasiku na njegovo pozdravno brzojavko ob osvoboditvi Banske Bistrice. Izrazil je svoje veselje spričo zle ma češko-beliševiškega uporniškega poizkusa v Zvolenu in Banski Bistrici, ker so s tem ustvarjeni pogoji za nadaljnji blagoslovljeni razvoj po Alolfu Hitlerju ustanovljene slovaške države. BratisIava, 9. nov. Bivšj minister, profesor dr. Ferdinand Durčanski je dejai slovaškim akademikom, da Sovjetska zveza ne podpira samostojnosti Bolgarije, Črne gore ali Srbije iz slovanskih interesov, temveč hoče na ta način le prodreti do Dardanel. Slovaški narod je dosegel z nemško pomočjo pravočasno in brez prelivanja krvi obnovo slovaške države. Slovaki naj zaupajo v svojo življenjsko sposobnost. Državna samostojnost je za Slovake življenjske- vprašanje in jo morajo zato Slovaki braniti z vsemi sredstvi. »Gardista« zahteva popolno očiščenje, ne le povzročiteljev upora, ki bi predstavljal konec Slovaške, temveč tudi vseh trhlih in podkupljivih. Intervju s Francoan Madrid, 9. nov. General Franco je dovolil poročevalcu agencije »United Press« intervju, v katerem je poudaril, da ni bila Španija nikdar fašistična in tudi nikdar ni bila zvezana z osnima silama. Izrecno je dejal, da želi sodelovati z Angloameričani in boljševiki, da bi organiziral svetovni mir. Opozoril je, da oblika španske vlade ne pomeni nikake ovire za talko sodelovanje. Zavezniška reakcija na ta intervju je bila povsem negativna. »Daily Herald« označuje m nesramne izjave Franca, ki se je leta 1936 v fašističnem avtomobilu pripeljal v Španijo ter sedaj kraj ceste čaka, ali hi še dobil kak prostor v zavez- pafltraa spkBm ter mšel tsfea aa snmoo konferenco. Večina britanskega naroda smatra Franca za uzurpatorja, sovražnika demokracije, ki bi edino na ta način lahko prišel na mirovno konferenco, da bi prekosil Herodovo hčer ter se pojavil z lastno glavo v skledi. Oslali angleški glasovi označujejo Francove ideje za smešne, njegovo zahtevo po glasu na mirovni konferenci pa za fantastično. »Nevv York Herald Tribune« pripominja, da ne zasluži niti zahvale niti prijazne besede zmagovalcev. Novo fa$9osi£ko vofaško vodstvo na Filipinih Tokio, 8. nov. Za vrhovnega poveljnika ja- I ponsk^h čet na Filipin h ;e bil imenovan ge-nerai Jama.šita. Zastopn:K japonske vV-de je cpozor'1 inozemske nev-narje. da se lahko od tienei-ila Jam oš; ta. ki je odlikoval zlasti v bo;ih na Malaj in z zavzeijcm Singapurja, mnogo pričakuje. Nedvomno dokazuje imenovanje Ja .naši te. k- -i' ' med •.ajuspf'neiše iap^nske vojskovodje. kak velik in odločilni pomen pripisujejo tudi v najvišjih japonfkih vojfškh krogih dogodkom na Filipinih. Tokio, 8. nov. Japonsko mornar sko m'ni-strstvo objavlja: Za vrhovnega poveljnika ja-ponskega brodovja ta Fhp -vh ie M meno-v*n vceadmira' Denšiči. 7n novcijnika letalskih s i pa viceadmiTaia 5:geru Tukutome n Tikajiro Uniš. Za obvezno vojaško dužbo v USA po vojni Ženeva, 8. nov. Roosevelt je izjavil, da bi rad videl glede predloga šefa generalnega štaba Marshalla o uvedbi splošne vojažke službe po vojni, najprej reakcijo javnega mnenja. Prva je odgovorila ameriška trgovska sjbornica, ki je sporočila, da večina njenih članov podpira načrt ge-nfrri1« MnrlrJh. Kaos v Franciji V vseh evropskih pokrajinah, ki so jih zasedli Angloameričani, naletimo na iste slike notranjih trenj, ki so ponekod zelo podobne slikam iz najstrahotnejših državljanskih vojn. »Zavezniki« nikjer nočejo ali pa ne morejo poskrbeti za red, kakor bi to bila njihova dolžnost tudi po mednarodnem pravu. Italija se že dolgo zvija v krčih notranjih ideoloških napetosti, ki jih od zunaj na vso moč podpira ne le kominterna z Moskvo na čelu, temveč jih dopuščajo in celo sami podpihujejo tudi AngioameričanL Prav enako je v Franciji, katere notranji položaj je pred dnevi dramatično prikazal švedski list »Stockholms Tidningen« s kratko ugotovitvijo: »Atmosfera v Francji je sedaj tako napeta, da bi vsaka prenagljena akcija lahko povzročila eksplozijo. Vzrok te napetosti je preavsem de Gaullova odredba proti milicam, ki je izzvala spor ined de Gaullo-vo viado in komunisti.« Tudi druga poročila iz Francije odpirajo vpogled v tragično zakiiiisje de Gaullove kerenščine. De Gaulle, ki se je dokopal do politične veljave le i. opiranjem na skrajno levico, je' zaradi protifrancoskih izpadov to levice prisiljen sedaj nastopiti proti njej, pri čemer se — v nasprotja z dosedanjo taktiko — skuša opirati na London in Wa-shington, od katerih pričakuje pomoči proti domačemu sovražniku, ki si ga je sam vzgojil. Dočim je vse doslej ne le podpiral, temveč celo podpihoval politične strasti francoskega upornega pokreta doma, si sedaj nič drugega bo i j ne želi, kakor da bi mogel čimprej izvesti razorožitev teh uporniških milic, ki so mu zrasle že preko glave. Vsa znamenja pa kažejo, da se uporniška armada proti temu odločno upira, pri čemer jo seveda podpirajo isti moskovski eksponenti, ki so že prej navidezno podpirali de Gaulla, da bi ga pridobili za naklonjeno stališče do komunističnih »makijcev«. Medsebojna borba, ki se je zaradi tega vnela v Franciji, se ne omejuje samo na polemiko glede oblasti, ki bi jo sedaj komunisti radi sami dobili v roke, temveč se z makij-skih skupščin ali »mitingov« prenaša na ulice In postaja borba vseh proti vsem — prav po navodilih kominternskih agentov, ki podžigajo Francoze h krvavi revoluciji. Zelo zgovorno poročilo o trenutnem položaju v Franciji je preti kratkim napisal Geraid Barry, lastnik angleškega lista »News Ohromele«,ki je po nedavnem obisku na francoskih tleh prišel do naslednjega značilnega zaključka: »Notranjepolitični položaj Francije je postavljen na ostrino noža.« Sunek na levo je po njegovem mnenju zavzel že tolikšen obseg, da je revolucija tako rekoč neizbežna. Kako presojajo ta razvoj levičarski elementi sami, pa najbolje kaže brzojavka, ki jo je šef komin-terne Dimitrov poslal neki makijski skupščini v Toulousu, metropoli vseh temnih francoskih si L V njej pravi Dimitrov med dragim: »Sedanji položaj nam odpira ne-slutene Izglede. Tudi v Franciji bomo kmalu popolni in neomejeni gospodarji.« To je torej juha, ki si jo je skuhal de Gaulle s svojim koketiranjem s francoskimi rdečimi elementi. Med tem pa se je čez noč spet pojavil v Parizu de Gaallov nasprotnik Giraud, s katerim de Gaulle doslej nikdar ni hotel sodelovati, ker sta ncpomirljiva konkurenta v borbi za oblast. Razmere v »osvobojeui« Franciji so namreč pripravile ameriškega . vrhovnega poveljnika Eisenhoiverja, v čigar rokah je zaenkrat dejansko vsa oblast v Franciji, do tega, da je pozval Girauda v Pariz, verjetno kot strašilo proti rdečim. Giraud naj bi po Eisenhovverjevi zamisli poskusil ostreje nastopiti proti makijcem in vzpostaviti avtoriteto francoske službene vojske napram političnim oboroženim krdelom, v prvi vrsti komunističnim. Zato je Giraudov prihod v Pariz povzročil med komunisti veliko razočaranje in ogorčenje, kar pa jih ni napotilo k popuščanju, temveč le k še bolj radikalnim zahtevam, in k še hujšemu pritiska na de Gaulla. S tem pa se še bolj zmanjšujejo izgledi za pomirjeaje, ki naj bi ga poskusil doseči Giraud. Tako se Francija čedalje bolj pogreza v politično anarhijo, ki je posledica zaslepljene de Gaullove politike. Angleški novinar George Slocombe je bil pred dnevi prisiljen ugotovita, da je kaos v Franciji vedno večji, kajti v deželi ni danes nobenega določenega režima, temveč najmanj pol ducata raznih »vlad«. V Parizu je politična vlada de Gaulla, katere oblast pa ne sega daleč preko mej francoske prestolnice. Razen njega je tu še vrhovna zavezniška oblast pod vodstvom generala Eisenhower ja, poleg obeh pa so še tri ali štiri francoske pokrajine, v katerih ne vladata niti de Gaulle niti Eisenhower, temveč krajevne »oblasti« opornikov, že sedaj ima to po ugotovitvi angleškega novinarja za posledico popolno upravno anarhijo, ki je samo prva stopnja k popolni politični anarhiji. Rezultat vsega tega je, pravi Slocombe, da danes vladajo v velikih predelih Francije razne »junte« temnih elementov, ki odrekajo osreduji vladi v Parizu vsako oblast... Ta francoski primer ni važen in zanimiv samo zaradi Informacije, temveč predvsem zato, ker je takšnih kratkovidnih in ambicioznih de Gaullov v današnji Evropi povsod veliko, zlasti tam, kjer so rdeči tolovaji s svojim nasiljem pod krinko »osvobodilne« borbe skušali ustvariti položaje, »zrele za revolucijo«. Tudi Slovencem se doma in v tujini vsiljujejo takšni de Gaulli, ki bi s svojim koketiranjem s komunizmom radi speljali vse Slovence na pota stalne krvave revolucije po rdečem receptu. Pri tem se seveda vsi ti generali brez vojske ne zavedajo, da žagajo vejo, na kateri sede, kajti s svojim »sporazumaštvom« bi pahnili sebe in ves narod v strašno pogubo, kakor to zgovorno kaže prav francoski primer. Slovenski narod, ki je mabinacije komunističnih uničevalcev že davno spregledal, jim na tej poti nikdar ne bo sledil, temveč se bo le še bolj strnil in povezal okrog tistih, ki ga nesebično vodijo v boljšo bodočnost po poti prave narodne tradicije. Zatemnitev od VJAo do bM Neka] misli ob zaključku vsesvetske akcije Zimske pomoči Letošnja vsesvetska nabiralna akcija je za nami. Ljubljančani ln Ljubljančanke so pravilno razumeli prizadevanja dobrodelnih ustanov in so se dostojno odzvali. Na podlagi štev ilk, ki jih bomo objavili prihodnje dni, se bo lahko vsakdo prepričal, da je letošnja vsesvetska nabiralna akcija, ki jo je s sodelovanjem drugih dorodeln ih ustanov priredila Socialna pomoč, dosegla razveseljiv rekord. Ob tej priliki smo od naročni ka," ki je sodeloval pri nabiralni akciji, prejeli tehten dopis, ki pravi med d rugim: Geslo, deli za naj počaste spomin rajnih z dobri nr žive. je močno odjeknilo med ljubljanskim prebivalstvom. Vendar pa se je tudi pr! tej nabiralni akcji "zkazalo. da je v našem mestu še zmeraj nekaj ljucč. ki se še ne zavedajo dejanskega stanja, ne čutijo s soč'o-vekom v stiski in so še zmeraj mnenja, da so najpomembnejše vprašanje tega sveta njihove kupčije m špekulac:je. Kolikor se je , dalo opazovati, so tud' pri vsesvetsk akciji sorazmerno največ prispevali mani premožni sloji, dočm so se premožni 'n zelo premožni sloji — razen nekaterih izjem — odkupli z znesle, ki j'm ne morejo biti v čast. Mnogi prav premožni Ljubljančan so prispeval'po 50 ali 100 lir, pa celo še mani. Pr1 remsese Izgovarjali na vojno, češ da traja že šesto leto 'n da so zaradi tega izčrpali vse zaloge, da ni več nobene kupč'je. da »delajo« z veliko ;z-gubo td. Cele stori ie so vedeli nek i ter povedati in se pritoževati tako spretno in prepričujoče. da bi bil! slednjič koga prepričali, da so bolj on" pomoči potrebni kakor reveži po gramoznih jamah in drugod. Dejstva govore seveda ravno nasprotno. Vsak. kdor je le malo opazoval življenje med vojno, je lahko smoznal marsikaj zanimivega. Mnogi so si nakopičili za naše razmere vprav pravljična bogastva. Č;m več pa so sr nagrabi', tem manj ra; u nevaii ja za sk^pnosr so kazali. Sleherna nabiralna akcija v korist bed-dnih je b'la zanje odveč Tudi danes se še zmeraj dobe zelo premožni ljudje, ki odrinejo prosjaku dvajset, največ petdeset sto-tink... Najbolje so se letosi odzvali ki cu na pomoč, kakor rečeno, manj premcživ sloj'. Uradniki, državn. m zasebni obrtnki, mali trgovci 'n delavci. T so radevoljno po svojih močeh pomagali bratom in sestram, ki so brez lastne krivde zaš'.i v stisko m bedo. Oni razumejo težave in potrebe siromašn:h, čutijo z njimi, ker sami ne žive v izobilju, marveč se s poštenim delom skromno preživljajo Dal-' so mnogo več, kakor bi bil" morali dat; svojim dohodkov primerno Marsikdo od njih si je sivoj prispevek res odtrgal od ust. Če bi se bili vsi'premožni odzval' ob vse-svetski nab ralni akciji v sorazmerju z nepre-možniml. bi b lo že s to nab:rko v veliki meri rešeno vprašanje bede Po'eg škode, ki jo zaradi njihove neuvldevnosti trpe najpotrebnejši, pa so se javno osmešili 'n osramotili. Javnost se namreč ne more načuditi, kako je možno, da so dali najmanj prav tisti, ki bi moraF dati največ. Slehernega poštenega človeka mora takšna neuvidevnost boleti. Obenem pa mora priti nehote do prepričanja, da nekaterim do spoznanja res nič ne pomaga. Das' je tudi že mnogim premožnim vojna čez noč vzela vse — vzenrmo samo primer terorističnega bombardiranja naših krajev — drugi bolj srečni še zmeraj nočejo spoznati negotovosti svojega trenutnega položaja. Zaslepljeni žive svoje staro živ'jenje :n ne pomislijo. da sie bodo morali morda že jutri pridružiti množic' brezdomcev in drugih re-vežev. Opazovalec. Roosevelt je Ml znova izvoljen Žene\>a, 9. nov. Po doslej pr sne lih deln h poročilih o predsednikih volitvah v Ameriki, pr katerh sta kandidirala Roosevelt za demokratsko stranko. Devvev Pa za republ kan-sko, je razvidno, da je bi! Roosevelt, kakor so splošno pričakovali, ponovno izvoljen. Po vesteh londonskega radija je dobil Roosevelt večino v 36 državah, ki pošlje;o v zbor vo!'!Inih mož 412 odposlancev, dočim je zmagal Devvev v 12 državah, katere bo zastopalo 119 volilnih mož Roosevelt je dob:l po dosedanjih podatk h 15.7.5 milijona vseh oddanih gbscv Devvev pa 13 50. Vest pravi, da bodo demokrati še dalje obdržali svojo večino v zgorn ji zborn e in io imeli, kakor kaže, tudi v reprezentančnem domu. Berlin, 9. nov. Doslej je bilo kontroliranih 49.5 milijona glasov. Republikanski kandidat Thomas Devvey. guverner države New York je dobil 22. 3 mitjema, Roosevelt Pa 4.9 mili j na glasov več. Diplomatsk: dopisnik agencije DNB dr. Sieg-fried Horn piše: »Ponovna izvolitev Roosevelta ne preseneča poznavalca razmerja sil v Ameriki, amerišk h volilnih metod in političnih tokov. k so se tam po:avili v zadnjem čam. Sicer pričajo glasovi, k jih je dobil Rooseveltov nasprotnik, da navdaja Rooseveltova polirika številne kroge ameriške naroda si skrbjo, vendar kaže, da je smatrala večina vo'ilcev. da bi bila :z-premembfl političnega in vojaškega vodstva dežele ob višku vojne pretežko breme Ta morda odločilni argument so upošteval: tudi evropsk opazovale1 v svojih napoved;h Zato se j'm ni treba baviti s problemi, ki bi jih p-:nes'a izprememba predsednka Nagibe in cilje Rocseveltove politke so že zdavnaj spo-zn kjer pa ni močnejšega dotika s sovražnikom. Prišlo je do bori) s tolovaji v bližini Kosova (Dalmacija) med Kninom m Dmišem. Naročite se na romane »Dobre knjige" o v Bolgariji Dunaj, 9. nov. Vrhovni poveljnik bolgarske vojske v sivetovni vojn: general Žekov je izjavil zastopn ku DNB-ja, *da je predstavljal bolgarski prevrat letos 9. septembra le tra-gčen nesporazum, ki ga bo zgodovina prej ah slej popravila, ker je bolgarski • narod Nemcem v bistvu lo prijateljsko naklonjen. O tem ne moreta prevarati nikogar niti protiljudska vlada n't! njena izda jarka hlapčevska politika Žekov je dejal, da ga z Nemčijo že 50 let vežejo isti ideal- jn da je poln občudovanja za junaški boj in slavna dejanja Rumunija pod boljševiki Stockholm, 9. nov. Kakor javljajo iz Moskve, je sprejel rumunski ministrski svet zakon, po katerem se Rumunija zavezuje, da bo vrnila Sovjetski zvezi ves bojni plen iz bojev proti njej. Po vesti iz Bukarešte označuje tamkajšnji tisk, ki je pod sovjetskim nadzorstvom, novo rumunsko vlado kot »vlado narodne edinosti«. V vladi so zastopniki vseh demokratskih strank in skupin. Komunistična stranka in socialni demokrati, ki tvorijo s tremi skupinami levega krila narodno demokratsko fronto, imajo 7 ministrskih mest, s čimer so dobili večino nad narodno kmečko stranko dr. Maniu-ja, ki ima 5 ministrov. Narodna liberalna stranka Bratianuja ima nadaljnje 4 ministre, med drugim tudi finnčnega ministra za vojno proizvodnjo. Rumunski izdajalci pa se bodo lahko le tako dolgo veselili svojih mest, dokler bo to Moskvi prijalo. Stockholm, 9. nov. Sovjetska poročevalska služba javlja iz Bukarešte, da je prispel tjakaj v sredo prvi namestnik ljudskega komisarja za zunanje zadeve Višinski. Namen njegovega potovanja je »nadzorstvo nad izpolnjevanjem pogojev premirja z Rumunijo«. Angleške skrbi v Grčiji Bern, 9. nov. Dočim se Velika Britanija za večino narodov, ki so jih zasedli boljševiki, kakor n. pr. za Finsko, Rumunijo in Bolgarijo dokaj malo meni, se kaže, da je njeno, postopanje glede Grčije popolnoma drugačno. Na povratku iz Moskve se je Eden osebno poučil o položaju na Grškem. Nadalje je zagotovil vrhovni poveljnik angleških čet v Grčiji, da bodo prispela živila, min. predsednik Papan-dreu pa jie napovedali stabilizacijo valu e, ki jo bodo skušali doseči očividno s podporo angleške banke. V tukajšnjih grških krogih so mnenja, da se Anglija resno pripravlja, da bi z investicijo večjih sredstev obvladala notranjepolitične nevarnosti v Grčiji in preprečila nadaljnje razširjanje komunizma, ki so ga podpirali iz Moskve in ki je spričo revščine prebivalstva pridobil mnogo pristašev. Velika Britanija si skuša na ta način ohraniti svoj vpliv na tem področju, ki mu zaradi svojega svetovnega imperija pripisuje največji pomen. Curih, 8. nov. Kakor javljajo iz Aten, nameravajo še ta teden uvesti nove drahme. V obtok bodo dani kovanci od pol drahme do 50 drahem. Razen tega bodo izdali novčanice do 5000 drahem. Novčanice tiskajo v Londonu, medtem ko kujejo kovance do 50 drahem v Atenah. Zagreb, 9. nov. Po poročilih iz Aten je dosegla grška inflacija naravnost mrzlične višine. Če je danes en angleški funt vreden 4 trilijone drahem, rabiš jutri že 11 in naslednjega dne 16 trilijonov, da si lahko nabaviš nov funt. V Atenah moraš biti v sedanjih časih zelo bogat, ako si hočeš kupiti ribo za kosilo. Pomanjkanje je tako veliko, da ne morejo niti oni, ki imajo še devize, plačati cen. Bsiaoaati v zagati Milana 9. nov. Bonomi je izjavil rimskemu zastopniku Reuterja, da so mu zastopniki Brazilije že zagotovili, da se bodo smeli Italijani naseljevati v tej deželi. Dejal je, da Italijo tako uničujejo, da je ne bo mogoče popraviti, ker manjka sredstev za obnovo porušenega. Tudi ni nikakih možnosti vsaj za zasilno nastanitev ljudi, ki so brez strehe. Zato ne preostane vladi nič drugega, kakor da svetuje prebivalstvu, da se odseli. Bonomije-va izjava je priznanje popolnega propada izdajalske klike, ki nima druge rešitve kakor da loči Italijane od njihove domovine in da napravi iz njih brezdomce. Tisrčlja namerava priznati Bommv jevo vlado Amsterdam, 9. nov. Reuter javlja iz Ankare, da je sklenila turška vlada priznati Bonomijevo vlado ter imenovati turškega poslanika v Perziji Kemala Nusluja za svojega veleposlanika v Rimu. Kova organizacija angleških rudarjev Stockholm, 7. nov. »Afton Tidningen« objavlja vest iz Londona, da se je vršilo v Angliji glasovanje za ustanovitev rudarskega združenja, ki bi obsegalo vso Anglijo. 430.630 rudarjev je glasovalo za in 39.464 proti. Sedaj ustanovljeno rudarsko udruženje bo štelo predvidoma 700.000 članov. Novo udruženje zahteva podržavlje-nje nadzorstva nad rudarsko industrijo. o sovjetskem Mrtva bo gg. ljubljanskih šol v petek, dne lo. novembra ob 8. uri zjutraj v dvorani ldna Sloge predaval pobegli sovjetski profesor g. Sergej Grofov. — Šolniki, udeležite se tega predavanja. Izplačilo božičnih doklad Sef pokrajinske uprave sporoča, da je vrhovni komisar na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje« 6 svojo rešitvijo z dne 1. okt. G. Z. VIII. 30 Dr. K/H odredil, da je v skladu z ureditvijo božičkih doklad v Ducejevi Italiji obvestiti v po-štev prihajajoča mesta, da se mora za L 1944 izplačati delavcem v zasebnih podjetjih 192 urnih mezd. Od teh je izp'sčata 144 ur takoj, najkasneje do 31. X. 1944, ostalih 48 ur pa pred Božičem. V kolikor pripada nameščencem kot božična doklada enomesečna plača, je prav tako tri četrtine te plače izplačati na kasneje do 31. X. 1944, eno četrtino pa za Božič. Na račun božičnih doklad že izplačani predujmi, odbitki in podobno se imajo vračunati. S tem se obveščajo vsa v poštev priha- jajoča podjetja zaradi odrejenih doklad. nujnega izpacia Obvestila »Prevoda« Prodaja mesa Potrošniki prejmejo v soboto dne 11. t. m. 10 dkg govedine proti odvzemu odrezkov »št. 2 in 3 Nov.« noveiraberske živil-ke nakaznice, izdane od Mestnega preskrbo-valnega urada v Ljubljani. Mesarji morajo biti v petek, dne 10. t. m. točno ob 15. uri na Mestni klavnici zaradi dodelitve mesa. Poziv mesarjem Mesarji od črke K—P naj dostavijo posodo za zaseko dne 10., oni od črke R—2 pa v ponedeljek 13. t m. na Mestno klavnico, obakrat od 8. do 10. ure. Lord Mcy»e žrtev židovske ^Zvezde44 ženeva, 9. nov. Včeraj je bil v Kairu vojaški pogreb lorda Mčyna. Njegovo truplo bodo balzamirali ter ga z letalom prepeljali v Anglijo. Stockholm. 9. nov. Reuter javlja iz Kaira, da sta v sredo priznala oba aretiranca, da sta umorila Icrda Moyna. Nadalje sta priznala, da pripadata židovski tolpi »Zvezda«. Pišeta se Mojzes Cehen in Izak Salzmann ter sta oba Žida. Na podlagi službenih izjav poroča »Ex-change Telegraph«, da niso našli pri obeh morilcih lorda Moyna nikakih izkaznic ali papirjev. Morilca sta se branila p"dati kakršno koli pojasnilo, tako da niso zaenkrat ugotovili nobenih novih podrobnosti. Preiskava se nadaljuje. Oba morilca sta govorila hebrejsko. Dejanje sta priznala, a sta izjavila, da bosta o svojih nagibih poročala šele pred sodiščem. Sojena bosta pred egiptskim sodiščem. Ženeva, 9. nov. Čeprav je neka Reuter-jeva vest iz Kaira brez ovinkov priznala židovsko krivdo pri umoru britanskega ministra na Srednjem vzhodu lorda Moy-na in čeprav je novosionistična organizacija priznala umor kot židovsko delo, poskušajo še vedno v Anggliji, da bi prešli tiho preko tega. Tako je Churchill v svoji izjavi v spodnji zbornici o tem sploh molčal in pustil vprašanje krivde še odprta Tem bolj značilna je propagandna gonja, ki so jo doživeli Britanci z Reuterje-vim intervjujem predsednika britanskega odbora za židovsko armado in lige za palestinski statut lorda Strabolgija. Ta intervju, v katerem odriva Strabolgi krivdo enostavno na »nacistične agente«, bi že skoraj postal dobra propagandna laž, ako ne bi nekaj ur prej objavili nedvomne kairske ugotovitve. V Strabolgijevi izjavi o umoru se naravnost čutijo židovske bolečine, ko izjavlja: »Ako bi bil umor res delo Židov, bi to priznal«. S temi besedami je hotel Strabolgi sploh odkloniti vprašanje židovske krivde, moral pa je vsekakor razpravljati o možnosti židovskega sostorilstva, glede katerega je dejal: »Ako bi židje storili ta umor, bi predstavljal presenetljiv razvoj. Dokazoval bi, da obstojajo globoki nesporazumi, ki jih je treba raziskati in ugotoviti Celo. ako bi bili ti teroristi le mala tolovajska skupina, so morali imeti le velike obtožbe, da so se poslužili celo umora«. Z drugimi besedami, umorjenca že proglašajo za krivega! Tudi to ni nič novega, ako gre za židovskega varovanca. Roosevelt In Hull povabljena v Pariz Madrid, 8. nov. De Gaulle je povabil po svojem zastopniku v Washingtonu Roosevelta in Cordella Hulla, naj prideta v Pariz, kjer se jima bo francosko prebivalstvo zahvalilo za severnoameriško vojaško pomoč. Roosevelt je vabilo sprejel, bo pa kasneje določil čas obiska. Novi uspehi domobranskih udarnikov Po svojih sijajnih uspehih sredi oktobra, o katerih smo že poročali, energične domobranske udarne skupine niso mirovale in niso dale komunističnim krdelom, da bi spala na svojih klavrnih »lavorikah«. Zasledovale in podile so jih naprej in naprej ter jim zadajale še vedno nove udar ce, čeprav so se komunisti še dalje ravnali po oni znani popevki: »hitrih nog naokrog«. Iz poročil, ki so prispela v zadnjih dneh, naj navedemo naslednja: Dne 27. oktobra je stotnik Meničanin krenil s svojo skupino proti Sv. Križu nad Stično. Tam je pri Primskovem taborila »slavna Cankarjeva brigada«. Ko je zvedela,' da »gredo« — domobranci namreč — jo je hitro uibral proti vzhodu. Vendar je izgubila šest ljudi, od tega štiri padle ln dva ujeta. Dva dni kasneje, 29. oktobra, Je Ista udarna skupina odšla v smeri na Rdeči kal, tudi med Stično in Litijo. Tam nekje je bila rdeča »junaška 12. brigada«, ki pa domobrancev spet ni počakala, temveč je »iz taktičnih razlegov« uprizorila nagel »pokret nazaj«. Pač pa so domobranci naleteli na izvidniško zasedo »10. brigade«, ki je bila tako pozorno na straži, letsillc Ljubljana, 9. novembra. Danes, cfne 10. t. m. praznuje 60-letnico rojstva železniški poduradnik v pok. Ivan Robi ek. Jubilant se je rodil leta 1884. v Preddvoru pr: Kranju, od koder je leta 1908. odšel k železn:ci in bil v začetku zaposlen v karavanškem predoru. Tako se je začelo njegovo službovanje pn železnici, ki ga je vso svojo službeno dobo marljivo in vestno oprav- - ^ . 4V * ' ff U- Ijal. Povsod, kamor ga je zanesla sJužbena dolžnost, v Kandiji, v Čakovcu, v Borovem, v Guštanju in v Ljubljani, so bili njegovi predstojniki z njim zelo zadovoljni Ker je zelo družaben, si je med svojim dolgim službovanjem povsod pr,dobil mnogo znancev in prijateljev, ki se ga radi spominjajo. L. 1940. je bil upokojen. Eno leto po vstopu v dlržavno službo sii je Ivan R oblek poiskal zvesto zakonsko druž'co Franč'.:ko iz družine Peternelovih v Škofji Loki. Poročena sta sedaj že 35 let. Ves čas srta se dobro razumela in se podpirala preko vseh težav. Za svoja leta pokoja sta si postavila lepo h šico na cesti na Brdo. kjer uživa sedaj jubilant svoj zaslužen'" počitek. §te-viln-' prijatelji in znanci mu želijo k njegovemu osebnemu prazniku mnogo sreče in zdravja ter da b; učakal še mnogo, mnogo let. Njihovim čest.tkam se iz srca pridružujemo tud: mi! in ki je bal preje narodni liberalec, prestopiti h konzervativcem. To je židovska zvestoba in prepričanje! * Lyon brez premoga. Kakor javiti a »Tribune de Geneve«, niso mogli prebivalstvu Lyona ieuxs v iius^aVLjU z uru^imi vojnimi ei i razdeliti niti najmanjše količine premoga. * Štetje živine v Nemčiji. Nemški minister za prehrano je odredil, da se mora dne 3. decembra prešteti vsa živina na nemškem ozemlju. Vsak lastnik živine bo odgovarjal za navedbe, katere bodo po-setbni organi prekontroliraili. Poleg goveda, konj, prašičev in drobnic bodo popisali tudi kunce in perutnino. * Natakarji pomagajo lupiti krompir. V nemških listih čitamo: Med tem ko vlada v kuhinjskih obratih dopoldne velik promet, so natakarji ob tem času navadno le malo zaposleni. Nasproti pa imajo sobarice v hotelih v dopoldanskih urah več dela nego pozneje. Zaradi tega so oblasti odredile, da se imajo natakarji zaposliti v dopoldanskem času pri kuhinjskih dedih in j sicer bodo pomagali v prostem času lupiti krompir, čistiti zelenjavo in slično. Tudi drugo hotelsko osebje bo zaposleno pri pomožnih delih, da se razbremeni kuharsko osebje, ki ima obilico drugih poslov pri štedilniku. * Lakota žene južnoitalijansko prebivalstvo v obup. Državni podtajnik Bonomi-jevega delovnega ministrstva, Costa je zavzel v radiju stališča k »najbolj perečim vprašanjem Sicilije«. Ta so po njegovem mnenju: prehrana, črna borza, prevozne težkoče ter predvsem zločinstva, ki zavzema vedno večje mere. Lakota, tako je priznal ta zastopnik Badoglijeve izdajalske klike, žene prebivalce v zasedeni Italiji v obup ter jih prisilil, da na kakršenkoli način sami rešijo vprašanje prehrane. * Težka tramvajska nesreča na Dunaju. V dunajskem okraju Hernasu se je primerila minule dni huda tramvajska nesreča. Na vogalu neke ulice je skočil priklopni voz cestne železnice s tira ter se prekucnil. Neka 64 letna ženska je dobila pri tem takšne poškodbe, da ji je počila lobanja ter je obležala mrtva na mestu. Sprevodnik ponesrečenega voza je dobil težke notranje poškodbe, prav tako sta si razbili glavi dve sprevodnici. Neka nadaljnja potnica si je zlomila levo roko, več drugih potnikov pa je bilo opraskanih. * Trajna suša grozi Avstraliji, ki je ena vodilnih držav pri proizvodnji pšenice, s katastrofalno letino. »Daily Miror«, ki poroča o tem po vesti »United Pressa« iz Sydneyja, govori že o preteči lakoti. Avstralija ni bila še nikdar pred tako katastrofo. žitna letina bo prinesla verjetno le tretjino, letina živinske krme pa osmino običajne količine. Suša bo pr'zadela poleg Avstralije tudi vse one dežele, ki žive od avstralskega žita, * črevesna epidemija na Angleškem. »News Chronicle« javlja, da vlada v Glas-gowu veliko vznemirjenje, ker je umrlo od srede avgusta do srede oktobra na vnetju. črev 296 majhnih otrok. »Dolino bede« imenujejo v zapadnem Walesu vasi ob obrežju reke Gwendreath, ki stalno preplavlja okolico. * Roparski napad je bil izvršen preteklo soboto na poštni urad v Ko daruj u. Roparji so uradnike z orožjem prisilili, da so jim izročili 20.000 kron. Nato so izropali tudi poštni voz, v katerem je bilo precej denarja. Zavedajte se, da če v devetin devetdesetih primerih morda ne bo dejanskega napada sovražnih letal, se enkrat lahko zgodi, da bo zares. Zato ne Izzivajte usode in držite se danih navodil! Predvsem takoj po danem znaka alarma v zaklonišče! Iz Ljubljane u— Novi grobovi V Ljubljani je umrla žena postnega uslužbenca ga. Katarina Košmerlj. Pokojnica zapušča soproga Franca, otroke Franca, Mini in štefi ter drugo sorodstvo. Pogreb bo v soboto 11. t. m. ob 2. uri popoldne z Žal, kapelice sv. Marije, k Sv. Križu. — Nadalje je umrl upokojeni livarski mojster Franc Hrovat. Za njim žalujejo rodbine Hrovat, ing. Perko hi Bu-čan. Pogreb bo v petek 10. novembra ob 14. uri popoldne z žal, kapelice sv. Jožefa, k Sv. Križu. Pokojnim bodi ohranjen blag spomin, preostalim naše Iskreno sožalje! u— Poroka. Poročila sta se i t a v trnovski cerkvi g. Franci BiziJj, uradnik Pokrajinske uprave in gdč. Vida Jurjevči-čeva, uradnica istotaim. Bilo srečno! u— Profesorji in učitelji vseh vrst ljubljanskih dol naj se udeleže predavanja univ. prof. Sergeja Grotova o sovjetskem šolstvu, ki bo danes 10. novembra ob 8. url v kinu Slogi Pouk v prvi učni uri zaradi tega odpade. — Iz pisarne prosvetnega oddelka pokrajinske uprave. u— Ogled svojih najnovejših oljnatih slik priredi Vaolav Skrušny v nedeljo 12. in 19. t. m. v gledališki slikami na Blei-weisovi cesti (nasproti palače Pokrajinske uprave). Ogled bo od 9 do 16 za vse brez-i plačen. I u— Zadnji redni tramvajski vozovi bo- ! do z Ajdovščine vozili ob 20.25 proti Viču, Mostam in Rakovniku. Zadnji vozovi proti remizi pa bodo vozili iz Most ob 20.40, z Viča ob 20.38 m z Rakovnika ob 20.40. Zadnji voz od remize proti mestu bo vozil ob 20.15. u— V sklad za pomoč prizadetim Bo-rovničanom zaradi bombnih napadov so vplačali: Delavski prosvetni krožek iz Ljubljane, čisti preostanek 2400 lir od igre »Podrti križ«, uprizorjene na Vrhniki v ta namen; neimenovani trgovec iz Ljubljane 2000 lir; Meden Anton, lesna industrija, Begunje nad Cerknico, 500 lir. Darovalcem, katerih namen je lajšati trpljenje prizadetim oškodovancem, se uprava občine Borovnica najiskreneje zahvaljuje. KINO MOSTE Radi nove policijske ure se vrfie predstave: ob delavnikih ob 18, nri; ob nedeljah ob: 10.30, 14.30, 16.30 in 18.30; v soboto le ena predstava ob 18. nri Danes ob 18. url: SPROŠČENE BOKE pri padcu zlomi levo roko. Uršulo Vola-jevo, 47letno branjevko iz Ljubljane, je neznani kolesar povozil tako nesrečno, da je dobila neprijetne poškodbe na levi nogi. Vsi ponesrečenci so se zatekli v sploš no bolnica Ur- FORMICOT PASTILE ZA DEZINFEKCIJO UST IN GRLA dobite v lekarnah. u— Nalivna peresa boljše vrste in dobro ohranjena stalno kupuje tvrdka EVEREST, Ljubljana, Prešernova ulica 44. Z Gorenjskega Za doktorja vsega zdravilstva je bil pro-moviran višji praporščak v nemškem sanitetnem zboru letalskih oddelkov Ernest Werner iz Celovca. Na bojišča je padel nadlovec Gustav Pušnik iz Beljaka. — Na posledicah ran je umrl koroški rojak Ernest Kokalj. Umrli so naslednji koroški rojaki: 53-letni posestnik France Haderlap iz Železne Kaplje, 9lletni Mihael Ibovnik, puškarski mojster iz Borovelj, ter 661etna Julija Se-kolova iz Celovca. Nad 7.000 štajerskih mater je bilo doslej po končanih žetvenih delih poslanih na odmor. Okrevališča, ki jih vzdržuje stranka v raznih krajih, so se s tem napolnila. Zdravniki pregledajo ob prihodu v okrevališče vsako mater ter do'oči jo, na kakšen način je treba z njo postopati, da se ji bo zdravje čim prej povrnilo in učvrstilo. S štajerskega Odlikovan graški rojak. Za zgledno zadržanje na italijanskem bojišču je bil odlikovan z nemškim križcem v zlatu stotnik Metzger iz Gradca. Odlikovanec se je narodiil L 1917. kot sin pehotnega generala Huha Metzgerja. Bil je več let član ilegalne Hitlerjeve mladine ter je pozneje stopi v S A oddeCke. Izpopolnil se je na vojaški akademiji v Dunajskem Novem mestu, v sedanji vojni pa se je udeležil vojaškega pohoda v Francijo in Belgitjo, boril pa se je tudi na vzhodnem bojišču. Dražbo poštnih zavojev, ki niso dosegli naslovenljencev, so imeli pretečene dni v Gradcu. Dražfbe se je udeležilo mnogo občinstva, ki je potek dražbe zasledovalo z velikim zanimanjem. Iz Gorice u— Podpornemu društvu za gluhonemo mladino v Ljubljani so poklonili: ga. Anica Stimonitti 100 Ilir namesto venca na krsto g Judite Pavlovčič; družina B. še 100 lir v počastitev spomina g. Tončka Selana, sina višjega ban. inšpektorja. — Plemenitima dobrotnikoma se društvo naj-topleje zahvaljuje. u— Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Ljubljana« se zahvaljuje maturantkam učiteljišča letnika 1934 za v spomin svoje profesorice darovanih 200 lir. Poostreni prometni ter zatemnitveni predpisi. Ker se je množilo število nelisci-plinlranih kršilcev prometnih ter zatemnitvenih predpisov je pristojna goriška oblast občutno zvišala globe. Prestopki proti zatemnitvenim predpisom bodo kaznovani v prvem primeru z globo 100 lir. Pri ponovivi bedo kršilci ovadeni sodišču. Isto velja tudi za zatemnitev avtomobilov in koles. Kršilci plačajo v primeru prestopka zadevnih predpisov 50 lir globe. Pešci, ki bodo stopali ob zatemnitvi po cesti ali ulici namestu po pločniku, bodo kaznovani z globo 20 lir. Truplo mlajše ženske je bilo najdeno v Colloredu v Furlanlji. Njene identitete še niso dognali. Stara je okoli 22 let. Vzrok njene smrti še ni pojasnjen. Vse dijake, dijakinje opozarjamo na instrukcije vseh predmetov za vse razrede srednjih šol in tečaje tujih jezikov. Vpisovanje dnevno: Specialne instrukcije, Kongresni trg 2/IL u— Nesreče. Jože Zibelnik, 46letni de'a-vec državnih železnic v Ljinbljani, je padel s kolesa in se potolkel po glavi Franc Trojer, 46letni delavec iz Ljubljane, je pri delu dobil hude notranje poškodbe. Pri odikopavanju zemlje ga je podsulo. Jožefa Cerneta, 30letnega delavca z Jezice, je konj brcnil v gilavo. Anton Varš Fj&c Za konzorcij »Jutra« kot izdajatelja: Stanko Virant — FOr »Narodna tiskarna A. G.« als Druckstelle — Za »Narodno tiskarno d. d.« kot Inaevatentefl verantvvortiich - Za inseraini oddelek odgovarja: Ljubomir Volčič