n. itnim. iimm,imtt,a mm. i. Ml .SoremU Narod« velfta pt poitli n Avttro-Ognko: u NemBjo: edo teto sknpaj oaprej pol leta „ „ cetrt leta „ m o* mcMC . . K 23— • 14-. 7--. 2-50 ćelo leto naprej . . . . K 38*— m Amerfko hi vse drage delele: ceJo leto naprej . . . . K 38.— VpriJanJeni glede Inseritov se ntj priloži za odgovor doptairica aM znamka. tpravalitro (spodaj. dvorile kroj. ftnallova alica 44. 5, teleioo M. 85. Imfcafa vnk in iveeer UmimJI aetetfe fa prasatke. biserati se ra£mta}o po porabljenem prostom in »ieer: 1 mm visok, ter 63 mm Širok prostor: enkrat po 8 vin., dvtknt m> 7 vta., trikrat po 6 v. Poslano (cnak prostor) 16 vin., oarte in zahvale (eiMk prostor) 10 vin. Pri reĆJih insertijah po dogovor«. Na pismena naročita brez istodobne vposlatve nnročitfne se ne oztra. „liarođa« tiskara*" toUfoa si. SS. Upravništva aaj se poStljajo aaročni ne, rekla nacije, inserati Lt d^ to je admlaistrativae stvari. ćelo leto naprej poi leta .Slovenski Nar»4' vdja ¥ Lia»l|aai dostavljen oa dom ali če se bodi ponj s . . . . K 2V40 I četrt leta „ . . .....13*20 I na mesec „ . , eterUka velia 10 vinarfav. 6-60 220 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračalo. OredaUtvoc Zaaflova alloa at. S (t pritličj* \%vo,) telefom si. 34. Raše oradno poroti. Dunaj, 27. marca, (Kor. urad.) Uradno se razglaša: VZHODNO BOJISCE. Armadna skupina general- Icidmaršala von Mačken« sena. Nobenita posebnih dogođkov. Fronta genera 1obersta nadvojvode Jožefa. Južno od doline Csobanyos je napadel sovražnlk včeraj z močno podporo artiljerije pozicije pri Ma-Cvarosu. Vrgli smo ga nazaj deloma i ognjem, deloma v bližinskem boju. Južno od doline Sulten Je udušil naš topovski oganj posku&ea ruski napad. Armadna fronta general- feldmaršala princa Leo- polda Đavarskega. Jujrovzhodno od Brzezanov. pri Ofejovu tn zapadno od Lučka |e iz-vrsll sovražnlk broz uspefia sunek proti našim crtam. Imel je velike Izgube. V prostoru pri Baranovičih smo ga x neradnim napadom vrtfl \i njegovih poziclj zapadno od Sčare, pri čemer je izsrubU poleg velikih kr-vavJh Izgub tadf nad 300 vtetnikov. FTALIJANSKO BOJISCE. Na Gorfškem so vdrfl oddefki našega nešpotka št. 100 z močno artiljerijsko podporo južno od Bili v sovražne pozicije, viel! 9 častnikov in 306 rnož, vplenll! eno stroino puško in eno metalo min ter se držali proti već protinapadom. Na prela7u Plocken smo pre-gnaH Italiiane iz ffciančne strainice. Poslopje Je zletelo v zrak, Ko ie le bila naša patrulja preiskaia in zapustila. JiUGOVZnODNO BOJTŠCE. Položaj v Albaniji je ne-fzpremenjen. Namestnik načelnika greneralnega štaba pl H 6 f e r. fmL BeroHn, 27. marca. (Kor. arad.) Wolffov urad poroča: Veliki elavnf stan. ZAPADNO BOJISCE. Vsled deževnega vremena ie bilo bošno delovanle na ćeli fronti ma-ler.kostno. Na cestah Iz Bapauma oroti sc-verovzhodu je priAIo do bojev na crti prednHh ?traž Norouli-Lagnico-urt enako pri Equancourta, severo-vzhodno od Peronna. Roisel ob potoku Coloaue ie sovražnlk po već-krat hrezuspe^nih sunkih zasedel. V gozdu med Oiso In Coucv l€ Chateauom ?o močne franco^ke čete «unile proti na$im vamostnirn četam. kl 5o nrizade!a!c sovražniku izgube ter so napravite nato prostora pred grozečim oMemom. VZHODNO BOJISCE. Pronta g e n e r a 1 f e ! d m a r-šala princa LeoDolda Ba-varskega. Podvzetja nz$\h čet pri Flukstu so v šunku pnnesJa zadnja dva dne-va 30 vfet'h. E^a^o mnojjo Rusov z eno strojno puiSVo snio rčerai pri Smorgonu dvtgnili Iz sovražnih Jarkov. Jugovzhodno od Baranovlčev se Ie po=reč?l dobro 75HX>Čet, mozočno Izvršen 3tir*ek. Na rara^nem brc^u ftc^are ležeče ruske noz?c!Je med Da-rovom ?n Lahusv.lem smo zahir?7all. nad 300 Ru^ot viefl ter vnlen'H 4 »trojne P^e H 7 m&%\ m'n. Za-radrio od Lf»cka sevemo od želez-n?c« Zfočov-T^rnonol fn ori Br^eza-nili so po »Unfh of'r»e Trot?»«!il !** pre-nrečH naš obrainbri? o«r*»n? nrior^v. !j^k^ se n^n^d. Proti tn-e^e^v. M?srv-aro< r*roHi so Francozi iznova napadi'. Več moč-nm st!T?^ov s*» fe v bllžfi«1 em bolu pone5rečno. Zapadao od Trnove se Je ?ovražnlk v ozkem kosu Jarka \ stalli. Prvi generalni kvartirnl molster v. Ludcndorff. NEM^KO VFCERNO POROCTLO. BeroIIn, 27. marca. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča 27. marca zvečer. S front do sedaj n! noro-č i 1 a o posebnih dogodkih. Vojno razpoloženje v AmeriUi. Amsterdam, 27. marca. Lokalni poročevalec »Alljjemeen Handcls-blada« poroča, da v Zedlnjenih državah vojno razpoloženje naraŠČa in da pričakuje vlada splošen naval k armadi, ki jo hoče postaviti. Nobenega dvoma ni več o načinu udeležbe Amerikenavnjni. Washington-ski poročevalec »Daily Telegrapha« poroča. da naranča želja po aktivni udeležb i na vojni in da je Wilson sam sedaj mnenja, da naj vržejo Zedi-njene države na tehtntco vsa svoja sredstva, tuđi svoiemože. Sedaj je ćelo verjetno. da se bo predsed-nik pridružil ententi in so-r.odpisal pogodbo, da ne sklene separatnega miru. Vo*ne priprave Amerfke, Washineton. 26. marca. (Kor. nrad.) Ražen čet. o katerih smo že poročali je bflo vpoklicanih še 20 polkov in 5 batalionov narodne garde, zadnii. ću skrbe v sluča.iu notra-njih nemirov za varnost lastnine. VpokUcane so bile te čete iz držav zapada m srednjega zapada. WashfnRembrandt« za pot v S. Francosco. Od tam bo odpotoval skozi Zedinjene države najbrže na Holandsko. Za rusko reoubliko. Bem, 26. marca, (Kor. urad.) rPetit Parisien« javlja iz Petrograda: ■Tu ustanavljajo republikansko-demo-kratsko stranko. Ta stranka bo vlaci-na stranka in bo koncentrirala svoje sile za pripravo volitev za ostavo-dajni zbor. Studij socijalnih vprašanj bo stranka odložila na čas po vojni; zacnkrat bo razvila ie politično dclo-vanje. Igrala bo v sedanjem zajnota-nem politlčnem položaju Rusije veliko rlogo, tvorila bo protiutei proU jaico agilnim ekstremnim strankam ter bo izdajala po«eben list »Repn-bllkoc. Bern, 26. marca. (Kor. htskO Lvonski listi poročajo iz Petrograda: Po«ebni odsek pod nadzorstvaom ministra Kerenjske^ra bo nat«nč«d preiskal dokument iz dvomih kro-gov. Izjava centrainega odbora ia poslancev kadetske stranke fa da-mokratlčno republiko je rzbiidTIa veliko senzacijo in tvori že tedaj profili tež proti predalekosežnim stremio-njem anarhističn« - revolucionarne sekcije. ZeneTO, 27. urare*. »Temp«« P^* roča ix Petrograda: Zimanfemu ministru Miljnkov« blizu stojeći krogi zatr]ti)e}o, da se stori rw, da se obrani presto* dinastijo RomanoT. Svlca prtenava novo ručko vlado. Bern, 27. marca. Švicarska vlada je naročiia svojemu petrosrrajske-mu poslaniku, da stopi v nradne slike z novo rusko vlado. Velik) knezL Pefrofrad. 27. marcat OCor. ur.^ Velfkl knezi Nlkolai NlkoJajevi^ Aleksander Mihajlovič, Boris Vladi-mirovič, Ser^ij Mihajlovič, Juri Mi-hajlovič, Dmitrij KonstantinovfS. rrinci Oabrijel Konstantinovič, Igor Konstantinovič in vojvoda Aleksanh der OldenburJki so poslali proviso-rični vladi brzojavko, v kateri so se popolnoma pridružili naziranju, kl je bilo Izrečeno r odpovedni listini vo-likega kneza Mihaela Aleksandrorf-ča. Obenem so izrekli trdni sklep podpirati provizorično rlado v vsa-kem oziru. Glede apanažnih posesteV velikih knezov in prinčev so izrekli naziranje. da so ta t soglasju z 9go-raj omenjeno listino ie državna Iast. LISTEK. Pavesto bBlsuSKi-dBbeloBShi L u i g i Calco. (Dalje.) Za obema sem žalova! tako, kakor se spodobi poštenemu zakonske-mu možu. Da me žalost ni popolno-ma prevzela, hodil sem se pogosto tolažit v ta - le brlog. Verjemite mi, možje, da je to pomagalo. Sčasoma sem popolnoma odpustil svoji rajnki Rezi tište štiri otroke, ki so prišli od mene nepovabljeni dru?: za drugim k Dr—rinovi hisi. Pozabil sem ćelo na ?" potjanske buške na svojem hrbu, ? plečih, ki mi jih je tako po-gosto delila koSčena pest moje rajn-ke Marušice iz poljanske doline. Od-pustil sem ćelo, prijatelj Andrej Me-hur, tvojemu rajnkemu očetu. ki so mi preskrbeli tisto poljansko roo-to\ilo. Tako sem se spravfl z Bogom In tjudmi ter užival spodobno svoj vdovski stan. Naj več seveda med vam* prijatelji v tem - U brlog«. $0-v©da sem moral zavoljo svivie^a le-pe^a vdovskeca stan« rrmrsfkatero tcd< poireM od tfetik. U *t ka* I doma svoje habe. Pa sem vam sproti odpuŠčal, sa] ste morali tukaj kako besedo reći, ker ste bili doma bolj tiho. Tako je na grobu moje poljanske Marušice že drugič zelene'a trava, ko je bila Dagarinova hiša še vedno brez gospodinie. Tedaj se mi je jelo tožiti po tol^tih cmokih moje Štajerske Reze. Se več! Potresati sem začel ćelo poljansko petje svoje rajn-ke Marašice, samo tistih pafcrovih ohJc^Vov nisem prav nič posnršal. Tistc ca.se je bflo torej. ko do*:m tam nekjc izpod Ratitovca srtoročilo, da naj priclem k pogrebu neke sta^e ženske. Bila mi je po moii rajnki materi v sorodu, ali v bližnjem ali v dalj5em, sem že davno pozabi!. Po stari navadi pa velevajo tam k pogrebu vsem znanim fn neznanim so-rodnikom. Da ne hodijo na svoje stroSke k pogrebu, fmajto Da še to lepo navado, da mora mrllč v svoj testament zapisati po deset Koidinar-lev vsaketnn posrrebci it pot k pogrebu. Wer sem pornal to navado hi se raJnki nfsem hofe! zamerftl, sem sklenl!, da grem k porreb«. Vsedel sem se torej v tfsto pokrlto pošto, kl Tori sVoif pokrite mostove. Pa n<-tem bfi sam. na pošto fe prisedi« le V trme opravdan iiMkn, okrugle postave in mladih iic. Prav nič nl-sem Imel proti ti družici. Mislil sem si, bova pa kakšno rekla, ko se bova peljala po dolini tako sama. Nama vsaj dolprčas ne bo. Ta moj račun se pa nt povsem obnesel. Komaj sva bila pičle četrt ure iz mesta in se vozila skozi tište dolgočasne vaši, je pa izza ogla skoro vsake hiše stopil kak Človek in prisedel na pošto. Gotovo so bili to samo taki ljudje, ki so hoteli mnlo vožnje nrihraniti in so sli rajši nekaj časa peš. Predno smo se pripeljali do so-teške, je bi! pa voz tako poln. da smo komaj dihali. Prav pošteno smo bili stisnieni. Ker je brila bolj mrzla sapa, je btlo x>s to še prav, ker nam je bilo vsaj gorko. Posebno meni, ker se me je tiščala tista okrogla postava. Naravnost vam povem, da me pa tista gorkota ni prav nič ježila« še všeč ml le bila. Postal sem prav dobre volje ter prfčel I njo prijazen razgovor. Kakor je že prt vožnjah navada, vpra-?al sem Jo, kam se pdle in ie mar-sfkaf o vremenu. Ona ni bfla prav nlč prevzetna in mi }e prijazna ©d-STovariala. Tako »em rvedei od nje. da m peiH k potrte« neke stare leta. Be- seda je dala besedo in tako sva bila kmalu na jasnem, da Imava Isto pot. To bi bilo naju še bolj zbližalo, če bi že tako ne sedela skupaj in na tes-nem. Brez vsake druge nesreče sva dospela v kraj. kjer sva imela mrli-ča. Tam sva se spodobno udeležila pogreba in pogrebščine. Na pogreb-ščini se je veliko molilo, potem rajn-ko hvalilo, še več pa jedio in pilo. Imajo žejne goltance in velike £e!nd-ce vsi Ijudie v tistem kraju. Povem vam na. da OustelJ tistl dan ni napravi! posebne škode niti pri jedi, niti pri niiači. Morda zato, ker je veliko gledal tisto svojo tovarisico iz pokrite pošte. Morda pa tuđi zato, ker so k tedi pozablH prldejati mast in ker je bilo vino tako. da bi smel ž njim! brice obhajati. Nazai sva se peljala zopet s po-krito poito. Sedela sva zopet na tes-nem. Poštni voznik je moral namreč imeti posebno veliko rnancev. Kogar je dohltel na cesti, ga je prijazno po-vabil na poštni voz. Povabljenci so mu pa vračali mflo za drago. Ker sta imela poštna konia to navado, da sta *e sama tistavljala pred vsako gnfttfinn. so pa povabljenci davali tam za vino. katereer« |e hfi v obflnl meri 4etoiea te« prisni v—n*L Pa ne I smete misliti, da smo zato hneli bog ve kakšno zamudo. Kjer ni bilo go-stiln. sta morala konja teci, da 9« je vse kadilo. Če konja sama od sebe ništa tega storfla, dal jima je pa t>oštni voznik takoj okusiti dofei oves m to je izdalo. S svojo tovarfSico sva bc četo pot prijazno pomenkovala, zakaj W se pa tuđi ne, saj sva bila sekaj v so* rodn. Zvedcl sem od nje, da jl je ime Nežika In da služi v nekem župniSča blizu našega kraja. Odkrito mi je poredala, kaj radi jedo gospod župnik. Bile so to same tako dobre stvari, da so se mi eedile kar sline. To me je šo bolj približalo Nežiki. Ko je pa končno še omenila, da nosi ves svof zaslužek vsako leto v Ljubljano spravljat v tisto veliko hlšo. pred katero prodajajo branjevke svolo robo in se kregajo z ljudmi, je pa Gu-stelj že začel nato misliti, da je vdo-» vec In njegova hiša brez gospodinje. Ko ml Je pa končno Ie zaupala, da je % gospodom župnikom v sorod«, da so ie zelo stari In da Je v svojem testamentu ne bodo pozabili, je pa Oti-atelj v svojem srcu že dajal »lovo svojemu vdovskemu stanu. Tako sva v prijaznih pomenkih doenek m svoj «Ui in se priJexno raaSte. (De^e pr&J Stran 2« •atjOVc^tiAiM M^K >i>*. aa« 28* maiti i* 17. 72. St v. REFORME NOVEGA RUSKEOA REŽIMA. Bern, 36. marca. (Kor. urad.) t^onski listi poročajo te Pe-trograda: .vlada namerarva uvesti I i t n i m o -iopoL KerenjskiJ pripravlja zakon, kf bo ođpravU vse neenakosti med posflfnaaniirM razred raliffU&mi in narodi. Dergan, 36. marca. (Kor. urad.) £mi j* prispelo 20 višjih anglešklh 9*lesnttkih Hrađntkov, ki potujejo na Rusko. da reformirajo železniški promet. Hmb* 27. marca. Londonski listi poročajo, da bo nova ruska vlada konfiscirala vse carjeva privatna po-sestva kat l&st države in naroda. Loadoa, 77. marca, (Kor. urad.) Ruska vlada je izjavila, da se bo vr-jKJ nstavodatni zbor v Petrogradu. Miflukovl nacrti. Lagano, 26. marca. (Kor. urad.) Jtefifanski listi poroćajo: Miljukov je jejavfl v razgovoru z zastopnfkom pariške agenture Radio, da bo Rusi-fa nadaljevala vojno do konečne sma^e, Poiasrila se bo C a r i sr r a -d a ter bo osvofcodila vse S1 o -v a u e arstro-osrrske monarhije. Srbija hi Romunija bodeta povećani. Orsranfzfrali bodefno i u 2 o -llovansico državo tako sofiđ-«0, da bo postavljena na Balkanu »emškhn a^piradjam neprematfljiva barijera. Angle*fce želje. Kodani, 27. marca. (Kor. ut.) Li-$M poroćaio iz Pe-trograda 26. t. m.: Preteklo neddjo so veleposlaniki rffcnmfh ćrfar u radno posetfli novo ftifko vtacio. AngleSki velepojlanTc Buchtnan je ▼ frremi zbrarih đfplo-msatov posdravfl novo dobo sroče, mapređka in Časti, k! te n*počiTa 7a Rnsifa tcr i« pozval Rustio, da raj M5 kakor lc kedaj, oosveči svojo poioroost vojni. Izrazil je nado. da se prerofena Rimfja ne bo strašila no-benfh žrte*\ da ojači sWno*t z a!i-frand In omoeočf Vonečno zrnato vađ Nemčfjo. zrnato za načela rra-yfcno*tl irobođe. enakrj«ti in narod-w#ra prava, z« katere*ra se aliiranci t>ocfH £a Rncrananom sta podobno gorocffa ?ta Iranski tn franosVi ve'e- rrtanfir. Mi! Ju kov se je rahvalH in isjavfi: NaJo^a proviro-none vla^e !* orfir«nfzfra#i vse sile države k skupnomu defci m zniaeo. RrrottfctS* ▼ SMrflL Petrngrnd. 2*. ma^ct 'Kor. nr.> Porofcfla ti Talkenta trdijo, da »o se Sartf, Tartari ?n Klrtfri pridrnfili nrmkemu revofucilortarnermi gibanju. Vrifk> se vVJVe ilamn«^. Čn se nro-aSavi prfčetefc rrohoće. Ms«t* ?n va-Sf 90 v Mistavah. V vseh rrioSfejah se vTle zahvalne horfc slnfhe. Ojrrnrr-na mnofrca nrofencev v nafr^z^čnej-Ui narodnih n^šah, okoli ?on ooo. je prfr©dTTa mantfe«tac^o. Velfko rra->Khilenje je javf»v?»rje viff^^. Rs-^'r-feio letake, katerih prtMzram vrhnja alrrbi. Kornffrr"/ j© krmferimJ t odbori, da Jfh onozoti nn orasrost, ki H nw-g3a nastati za Rtisija ako se ta ari-mcija naJo-tirttft! de Penise« poroča iz Petroera-đa: Deleeati dravskih odbornrv. ila-^ revoluđJonarJL lahteTHjo, da »e dvfcrne proti carj« NUcolaJu m Bjrgovi rodbini rjfrtofbt. Demortttradk t Svfd. Ženeva, 27. mare*. ?enev?tf rn-sM »ocijallsti to prireokliče konzula, Id je ffnstaS stareea režima. Za narodno dfogo. Đtrollfi. 27. marca. »Br-Mner Taffblatt« poroča: Sveti Sinod fa$*vo pre^t^pilo k revo-lucijofiariem. Trdnjavski rapovednik je bil ustreljen. Tovame in prodajal-ne so zarrte. Cla-ni dtime so rri?Ui tja, da napravijo red. Za frcmto stoječe ćete so p!enile, ne da bi mofflo ar-rrađno vod*tvo to rr?prečT*ti. ATmad-na skurina B^nsPova i> za se^ai ^e razmeroma mirna Brusilov sam je odložen na^^rotnik revotucijonarjev, a je 7dai odložen, da ostane loialen. Ženera, 77. marca M*d rusko korito in za!*djem ni nobene zveze. Voitia po^ta že 14 dni ne funkcionira. Oovonce o resnih cJ^crylkih na fronti se r;5o notrjene. Kods^i, 27. marca. Verodostnjne vesti iz PnsTje pravijo, da revolnciia pri vojak:>i na fronti ni irrrla orih usoderHriih nosTedic. Vaterfh so se ba!i ^*h najviši voinflc** kro*1. Žsneva, 27. marcjL Oenrra! rvert ?e bH intrmiran. Tuđi generala Ocrka *o zaorli. Am*izrdai". 27. mr.rca. (Kor. u.) ^frjfem-cn rTande^Had« favlia Ir Petro^rs^a: Vojni f^ister Pm^Vov ie pre:"e1 iz Arhurife^ka ir Vtad'Vo-stoka bn^avl:*. V*: noročaio. da so ramfzTJe teh nrist^iiS-5 ter sibir^Vo ?n pa leder;^rf!or«Vo ^rodor^e prizmile London, 27. rr«rea. Tor. irrnd.) T?eti!*r D^>ročH iz Pctrojrra^^ 26. t. m.: Volinjska parda. prvi p^k, ki se ;'e pridruži1 revofr»c?ft. je priVor^ka^a T>r*d tavri^Vo palačo, da m-^r:fcitira sv^>?o zvest^ho tu vnvet v'ac*o in po-udari potrebo nadaHevati vojno do zmasre. Hodba j# 'trr*-s mareMeua V srreTodiT <;o nosili roja^ rdeče ta-sttve t napisom: »Ne izd^it* torari-šev v stre!o-veljnik Aleksrjev ter ostali armate pri'^^le rve-stobo domovini ir? novi v!a ircie^al nacrt za novo ure^Ttev na'v'^;e^a ar-rnadne^a vodstva po f^^nro^ketn vrorcu. Po tem bodo tvoriš vn?ni od-sek vofni. rrorn^rf^^i. fT^?nčnf. zu-nanji minfs^er in 7?^t^pr:V? promet-nepa ?n p^V*^eT^Veira m;i?»t*stva: odsek bo imel N-o^stvo w na?v!?n r**-ločitev v v*mh frm?^^*^ vpr"»'*^;;h. ;zvz©m^i čisto strat-^jne odredbe, ki pri^to'ajo nfon^ejrno vrhovnerriit r-ove'jniku. di se t?*ko rd vofr-^a ^dsf^ra p^sta^je^i ^o'ni cHji dose^e-*o po nre^overr! nre"darku. P**rofrrad, 27. marca. ^Kor. nr.) Peverjev ursi r^r^^i' P'-^o'avV« iz Ri^e na7T»«tii>. da i> dosjei tjs v~*-ni min^ter O^ČVov. Čete so pri^e^-e Tvesto^o novi v!*»d?. Odr^^^^ci vlade so se vrrr^ s fronte ob P?«r*. Ki-V'^r trči »rrradnn noročllo. je raxpžna za vsako organizacijo, a vendar je ravno tako kakor centralna in kakor zapadna Evropa Iz neizvežbanih čmovojr kov ustvarila armado, ki vedno vno-vič po*ku$a vojno srečo. Na ftnan-cijdni po4om Rusije po prvih tednih vojnt so prisegali vsimo^oče držav-nlki h\ flnančniki, a Rusija Izhaja tuđi flnancijalno tako slabo ali tako dobro, kakor druge vojskujoče se države. Tuđi se j- zatrjevalo, da je Rusija politično tako pod\rypana, da nastane po prvih poraz ih njene armade revolucija. Poraze je ruska -irmada doŽIvela jako občutre, a dežela je vendar ostala mirna. Zdaj Sele je revolucija nastala, Morda potrdl neugodne so-dbe, ki so bile izrečene o Rusiji, četući fakasne'o. a gotovosti za to uf. Za vs*kr> sodbo o tel stvari bi htio treba vedeti. k a ko globo-ko so se revoluciiske ideje vkorenifiile v mskemna-r o d u. v knkf meri so zavladale v duhu naroda. Procesor Masarvk je v svojem delu v Rusiji zastopal mro-nje, đa Je ogromna večina rnsk^jra poroda pro**ta revolucijskih idej, drupi pfsatelii so r^istopall na5=r>rotno mre^jt. To je gotovo: vojna je po-karala, da Rnsr'a ni taka, kakor to sođHi v vel'"Vrm dehi centralne T!v-mpc. Tekom desetih let s« je po svojih rK^iti#čnih formah znatno nn'Ml^a-la ranadu in duna ie postaj« vrTIc opetovarpm od?r>dTtvarn m ra^nn-%*r>m !n tz1?c svojevrljnim nremem-hvm nstfve rročan in resm'čen faktor v n^Vem javre^n živ^'^nhi. Cenzura na R"«V"m ni b*1* r;ti mM voj-fio tako trda. kakor v nekaterfh dr*~ frh vf*:sk»ifOv'?h se drfavah >n V^frTct vla^nfh odredb v dumi so uživale ta-^o svo-hodo. k*Vor m^^'4« v nobenem drtip^m p>rtj»TfientTi. To ^o p^Vaz»t? citati v r»**:h INtHi, ^rtn^Jem'h po ttra^'h r*od*»tkih. Morda so bili to ft rr»p.ki slabosti sta^f^ra vind^ec^ ^Uf«mn. Attče s to trdltviio !e epra-vi^'ff jrvexo <4**n^Vr?»f*?rith ?n «vo- Tn f^^v^Tformr"0 P"«tio TTm^*'vr> je trr+< (<» %o n* francrnVrm ?n na An- rv*Vr> revolnc'jo. gaf "h )e re^fli H P*?vo'Tir'?f r?n f?i!«V*tn Je d<*'^ m- Sta^*1 V vrrtti ćr-Z-t'+h n^ S^"**^*! SO se rrem* rev^tiri?* nM ro^^tvom 1**1* '»f« i->er) p, rF_-,n^^^t.f»TT, i„ ra_ V^ ;m hi1^ »«*^ t«"9 v hv**Ti:* H v V"^f»r iM«^T! ni| r»-.~a rffO JtlTT^ 1fO- i* V*T^ f*9 Pii»1'»*~« !•*» tOO* (^"^ f^ nrv ^*^lTr»?rf*i T ima mi Pu*V»w t« ^*«## h^t^Trlrrtiavi^ev r*rav f»Vo m^*^ nrrt'^t. ?rt1rr»r v Hm- *?h fr»Tf»n^»H^ f*r*«vf»h. V^iv^fa neTar»">^f. Irf Vf rrjit« ng«t«H noT«^-rrrn rnslr^m^ r**'**'^ «O tnffi Vfiflf. i C . t? T^^ti m*1^ Vrr****. T»^ V«f»r^ frrrf^n f*rmf» n»nre^ff \mT*V. Hriiira *tff^t p<« rn^v^^r^ furfiMtrtHI. V ^T-rrar*^ r*-***^.-«!, f^rrn«^^^ ^rT^^^f^k Lahko m sdntiijo s inttMtHiVitlci, Itakor se Je zgodilo leta 1846. in 1905., a se taka zveea navadno \zo ne VBdrži, ker si navadno interesi obeh skupin prevcC nasprotojejo ali se tekom časa pooštre. Trotja nevamost pred ruski revoluciji od odstav-Ijene dinastije in odstav-ljene birokracije. AH se bodo te, novemu režimu neposredno ali posredno nevarne sile sploh hotele ali mosrle ostaviti in povzroćiti kalk prevrat, to je vprašanjc, na katero sedaj nihčc ne more dati odgovora. PREDZGODOVINA REVOLUCIJE. Zastopnik ruske^a dopisnega urada v Sviću pristaš kadetske stranke, urednik V. Viktorov, objav-Ija v »Neue Zurcher Zeituns« zani-mivo sliko razmer v predrevolučni Rusiji. »Cki trenutka, ko je izbruhnila vojna« — pravi Viktorov — »bi se bila morala vsa ruska politika Ribati na poti, ki vodi do zrnate. Toda tri zaporedna rninistrstva nišo hotela ali .pa nišo motfla razumeti, da je to nuj-no potrebno in ▼ trenutkih, ko ie ruska armada vriila na bojiščih navzlic nedostatku materijala in živii narav-nost nemogoća dejanja, so ministri organizacijo obrambe domovine na vse načine kompromitirali. Hudoben namen ali pa popolna nezmožnost sta rodila najhujie in največjega obžalovanja vredne rezultate. Aprovizačno vprasanje se ie spremenilo v permanentno krizo. Uprava rusktfi ie itak nezadostnih prometnih zvei je bila prepušćena ljudem, ki aiso bili sposobni razume-ti tragično veličino trenutka in zado-stlti svojim nalogam. Ruska javnost }e storila vse kar je mogla, da popravi vladine grehe. Nastalo je neverjetno število javnih organizaclj, katertnt edino se }e zahvaliti, da je bila od Goremijkina, Stirmerja in Galicina povzročena grozeča katastrofa na fronti in v no-tranjosti države odvrnjena. Zemstva, mesta. odbor za vojno industrijo, proffresistični blok, plemstvo, vse delavne moči Rusije so dali armad-nemu vodstvu svoja sredstva in svoje ustvarjajoče sfle na razpolaco. Od vlade nišo zahtevali nobene pomoći, hoteli so Ie nemoteno nadaljevati svoje patrijotično delo. Toda vlada, mesto da bi se bfla poslužila iz narodne složnosti izvirajočih moči. mesto da bi pustila raj razvijejo ustvar-jene organizacije nemoteno svoie ćelovanje y blagor domovini, je pri-črla proti tem organizacijam hrez-obziren boj in jt delovala proti njihovim stremljenjem. Tako sta se vršili dve vojni: ena plemenita ?n velikopotezna, vojna ruskih vojakov, ki so se borili pro*i so-vratniku z dostikrat nezadostnimi sredstvi; dniga nsodepolna in zlo-činska, vojna korumpirane policije proti onim. ki so hoteli skrbeti za ar-mado. Ta notranji boj je moral po-rzrociti krvavo in odločilno razreši-tov. Stirmeriev« pacifistične intrige in dvojno izdajstvo Protopopova so izrivali narod in vojake in Ie malo ie manjkalo, da ni obrnila ogorčena armada orožja proti notranjlm sovraž-nfkom, proti onim, ki so ji hoteli one-moročiti zmago nad zunanjlmi so-vrag1". Modro«t in preudamost v dumi zhranepa IJudskosra zastopstva, ki je v tem težavnem trenutku dobro spoznalo, kako velika je nevarnost in kako resen jt poloiaj, sta preprečili katastrofo. V trenutku, ko se ie od Oalicfna raznusV^ena d^ma sestala kot izvrševalna ohlast in je storil:i sMene svetovnozgodovinsVega ro-rrena, so de^avci in netro^radska ^Brn\7']n nbda'a!! tavr'sko palačo ter tako mo'če dokumentirali svnio služnost In svojo združeno silo. Tu ni lio za minlifve trinmfe kake doktrine ali politične stranke, v tem trenutku ni Mio nobenih nasprotstev v nazorih več, vse je ohvlndala Ie ena. neomaj-na volja: ostvariti iz ljudske sile r^očno in mosročno vlado, ki bo spo-snb^a voditi narod do image. Ta problem go razredni tako, da so noverili vlado članom duminega hloVa: enermj trudoviki!. petim kadetom m dvema oktjabristoma. To je vlada, ki ie povsem sposobna izvesti ▼ sedantfh težVfh okollčinah orsrani-racijn države. To j« skupina, ki je od 'zbruha vojnt tem vedno tzlavltala. da moralo v sedanjfh resnih Časfh nr*nthat< strankarski bo^i in agi-tacijt. Ta skupina it Vivs^ vladi ponudila svojo nomoč pod edinim r»o«ro-fem, da se kahfnrt fsVreno pridruži rarprl^ž^nju naroda, ki hoče zma-erati. Ko fe vUĆ* dala iasno raziimeti. da f! nf za zmajro, je mnra^a ta sVn-nina nstviritf novo v^do, vredno, Ha vodi nisk* rjrrnr!. To ie storita. Slofni nnr^Ć, 5!^7^a v!«da ima'o se-daj na <*efn vorf'telie. Vi zastopalo plrrnert'to votto IJndstvji. Zbranf so vn\ eleme^tV ^s vstopfjo v novo fazo notr»r,]z polltlkt )H bof« M T$th frontob. 1% VI * 1 iivvti Bojne priprave na italijanski fronti. Luzaao, 27. marca. Bivši mini-ster B a r z i 1 a i se je vrnil s fronte in izjavlja v »Oiornale d' Italia«, da on sodi, da bo sovražnik pro-diral istočasno s Tirolske-^a in s Krasa. Barzilai naznanja, da bo moralo civilno pre-bivalstvo v kratkem zapustiti Gorico, narod pa more ostati miren. Bojna sila italijanske armade je zadnje leto izredno na-rastla. Proti Trentinu so napravljene ogromne dolinske zapore, artiljerija je znatno pomnožena, ako pa nastopi potreba pomoći zavez-n i k o v , ne bo izostala ta prav gotovo ne že radi vzajemnih interesov zaveznikov. Lupano, 27. marca. Generalissl-mus Cadorna je izjavil Barzilaiu glede* možnosti sovražne ofenzive, o kateri govore listi z vedno večjo skrbjo, to - Ie: »Ali pridejo ali ne pri-dejo, jaz delam tako, kakor da pri-deio in sicer v velikem številu. Gotovost imam, da poveljujem sijajni, eneržije in zaupanja polni armadi, kateri sem dal, ne oziraje se na ose-bo, najbeljše voditelje. Sovražnikom odmenjena akcija bi dosegla ono proti Verdunu naperjeno, imela pa bo tuđi isti rezultat. Glavna stvar pa je delavno zaupanje naroda.« Milan, 27. marca. »Secoloc pri-naša iz italijanskega 2:lavne^a stana poročilo, ki pravi, da posebno po-spešenega zbiranja čet in velikega vojne^a materijala na avstro-ogrski strani zadnje čaše ni bilo opaziti, italijansko armadno vodstvo pa računa na to, da velik d e 1 vzro-kov, ki vodijo k ofenzivi v maju, obstoja se nadalje neizpremenjenih. Nadalje ve armadno vodstvo, da je sovražnik v to svrho zgradil na-d a 1 j n i h 2500 kilometrov novih čest v frontnem odseku Tzhodno Gardskega jezera in pustil znatno infante-r i j o i n a r t il j e r i j o n a glavnih točkah. Italijansko armadno vodstvo se pripravlja že dolgo da bo armada napram eventualnosti velikoga sovražnega napada primemo opremljena, pa naj se naperi ta napad proti Vicenzi in Lombardiji ali istočasno priđe s severa in vzhoda a 1! od koderkoli. Kilometer globoko so pripravljena obrambna sredstva vz-dolž trentinske in vzhodne fronte. Italijanske čete so tuđi izpočite, ker so bile zaposlene samo z obrarnbni-mi nalogami in izurjene za boj z iz-branimi avstro - ogrskitni Četaml, katerim pridodane nemske čete ne bodo večje \Tednosti. Tuđi italijan-si vojskovodje so izbrani. Lugano, 27. marca. »Perseveran-?,a« pravi gl©d© na doprodke v Rusiju da vsted teh odpade za Italfio vsako upanie r\& rešftev* s strani Rusije, ako b! se pričala remško-avstrijska ofenziva. Liitrstno, 27. marca. TtaUjanski U-sti poročaio, cta je ždezniški promet v Italiji nstavfjer!. Pofozai na Zapadu« Beroliif, 27. marca. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Na ozetnlju, katero 90 Nemct iz-praznfli. nrod'rajo Francozi !e v naj-r>očasnejšem tempu, čete, ki ne dobno zavetja. se vrž?Jo zvečer kijub mokroti in mrazu utrujene na močvarna ta tla spnt. Vietn»k! iznovednje-io, da ie razpoložtnje ljudi, ki so upali. Ć3 končno pridejo iz blata pozicije, obunno. Pri tem je nemški odTX>r vedno sUnetš! hi njegovih zadnjih straf ni mopoče prijeti. Ko so pri Lasrnlcourtu in T?nis!u pripravili sro več oklopnih a\-tomohilov priče!e napadati. Jržno Somme je položaj nefz-^remenjen. ker se rrRrjcnzi po nem-slcern prot!snnku pri Ser?co. V«kor so ^n^r»eti danr«. T?ase!, 27. marca. K*Vor Je txt-videti fz tiradrHi Hava^ov-ih porncil o ob^egfu oz-ifriHa, katero so AnjjfiHS in Fr^ncozi rrmet ra^edli. ohseca to nr^mlie pi^lo r**ret?ro r^M^n^a orer^lia f+r ir"^io N(*tr»ci se ve^no zasedertih 1^710 km2 ^raneosk^h ta! Rm«Vo boT??1^©. Wnlffov tir^d noro^a: Na vzhorlni fronti rn»fa fnžno vrrmotno (i^jrjv*»**?? ^^-^t-^^t^* ^"?kor d^ sTej. Nana^i na K r'?»r^a nri 7*vezri; kov Tffvo^'flfin po*?r«Tn Mf»^jaroc Vjer *o no ?t:r?ift-ni -,r+*!frn^Vi pri prav! 3 iT7ris*iočf niski bataljon! utr-poti najtežje izdube so 9Q eMostti ^^A 72. itev. mM~WEJH&i\i KAK^u-, «uc J* M*rC* 1917. Stran 3« Istotako kakor Jurti pri Brzezanfti hl attnki severno Zločova-Tarnopola ln zapadno Lučka. PosreČil pa *e je nemški sunek na ŠČari. ki js daJ pre-cejšen plen na vjetnlkih, strojnih pu-ikah in metalcih min. Vojaškl poroČevalcf tevljajo: Na ruski fronti zastaja delovanje oČfvidno vsled dogadkov v notranjo-sti dežele. Opažati je mnogo znakov, da dovoz moćno zastaja. V sedmocraškem obmejncrn ozemlju so gališki polki med Csoba-nyosom in dolino Suito zajurišalt vi-lino Solyomtar ter moćno razširili avojo pridobftev na grebenu Majrjr-aros. Visina Solvomlar se je dvigala kot oporiSče ruskega obrambnega Sistema v pokrajini Csnb&nyos. Se-daj. ko so naši v Sirin! dveh kilome-trov vdrll poldru^ kilorneter globo-ko v ruske pozicije, obvladujejo vse obmejno gorovje. BOLOARSKO URADNO POROC!LO. 27. marci Na zapednem brenti Prespanskcga jezera so prodrle moćne sovražne patrulje, ki s.rio Jih pa Z Ognjem z&vrnili. Proti Crveni Steni ]e sovraŽnik po silnem artilje-rljskem ognju narnerii napad. Neka) tovražnih enot. katerirn se ja b;!o posrećilo približati se našim strel-ikim jarknm smo s rretinapadom rrjrll naza). Na ostali fronti slabotno artiljerijsko delovanje. Sovrafmi od-delek. ki je poskusil prodreti proti naSim postojankam južno od Gjev-gjelija, smo z oirnfcm prepodHL Na rsej fronti fivahno delovanje v »raku. TURSKO URADNO POROClLO. 26. marca. V Perziji je položaj neizpremcnjen. — Fronta 0 b T i g r i s u. NTa levern bre#u Tl-grisa Je poskus?? sovražn*k oHeti naše levo krilo, mi pa smo z* vnrif rsa-zaj ter Je imel ve-ike izdube. 5 sun-kom svojega onscenc^a de5re«a krila smo prišli nato sovražniku v bek !n za hrbet ter smo mu prizndejali težke izdube. — Kavkaska fronta. Razni boji izvidnih ratrulj. — Na ostalih fremtah nobenefca po-membnega ćogoćksu FRANCO^KO I/RADNO POROČILO. 25. marca p o p o ! d n e. Po noči smo zopet napredovali severno od Orand Seraucouta v srneri na St OuentJn. Na vzhodnem bre^ii Ailet-te, južno od Chaunvja srno čutno napredovali ter si uredili pozicije, ena-ko v pokrajini severno od Soissnnsa. 25. marca zveče r. Od Som-me do Alsne so naše čete tekom dne-va napredovale v napadanju. Vrsrli smo sovražnika preko vaine posto-Janke Clastres - Esslgrnv - Ie - Orand — visina 121. Južno od Oise sa prodrle na5d Čete na vec toč^ah v dc>-lenjf gozd pri Coucvju ter dospele do vhodov v Foiembrav in Coucjr Jc Chateau. 25. marca. Orijentska armada. Vzhodno od Dojranskefca jezera so izvršHe ansf!?5ke čete pohod ter pHpeija!« nazsj vjetr»*k«, V olcoffcl Bftolja smo sovraŽnfks. k5 »i Je bfl 24. t. m. z metanjem aroreČ« ta-kočfne izsflŠ fzprarntenje nekecra našega Jarka, v protfria^adu pr^rnalf. Dne 25. t. m. cd časa do časa prtki-tijen »rtiljeHjski r^evl 26. marca p o p o 1 d n e. Ju^-fK> od Oise se te na ^redovan?* klji'H težavnemu narr H S^mmo je ra^-pr§f!a nala artHforfja sovra^a zbf-ran}* čet m^d n*n?vem ln Urvffler-som. Jnžrro od Oise srro napr.*dii Coucv so nnille čete kijub tt?kn??ni v terena tn HJu^ «f!nemn sovrgJ-eTn« odroni 7a?*dV Fo^eiTThrav fn Po-^če. Severno r»Vo sev*T-no od Be3t?rnetz les Camhraja. So-vr?^rse odde!Ve kf so se sk"5n1? pri-b?t?aM rt2?Jm črtn^n v noVrnffn? Ban-Otif?c?ird fn i^hMnn od Ynrp«a, smo 1 oznjrm stmlnih rv'Sk razrr?SiTL ITAL?T*1vcr*rr» f?ADNO poRoCn o. 26. marca. V Larrarinskf dolf-nL na koncu doline Trav&nolo (Avi- i sio) In na Krasa Je bilo delovanjt artiljerije ilvahno. V visokam Cordt-volu se }• pow«cilo nekemu »ovra*-nimii oddeiku, da j« vdrl V Jtdno naših i^postavtycnih pozicij na po-boćjih hriba Sidfa. BU )« tako| lopet ven vrien. Na lulijski fronti ospeino delovanjt aaiih patmlj. Dunai, ^- inarca. (Kor. urad.) Ir voinoix>rocevalskega itana: ltmtt-jflntko dnevno poroćUo z 4nm 25. marca naznanja: Na kraiki planoci so poskusill sovraini oddelki zvečer po rnoćnern ohstreljevanju vdro-ti v naie crte v odseku prf Lukatl-(-ih. Ei'i §o zavrnjeni in r«spr&«ni t občntnimi izc-'bami. — Zcodile pa M ]e ravno nasprotno. Pnbliino ob 8. fvečer ko otvorili Italijani j«kr> liftd ueenj artiljerija in strojnih pi?ik na prostor HndMog - Lukatlči. Malo poprej opaiene priprave v itaiijan-skih jarkih so kazale brezdvomno podjetjt sovražnika. naperjeno na eno naših pozicij zapadao Lukatfčtv, ki pa je bilo z dobrim zapornim ognjem v kali zatrto. PosrcČon n-ip?d na Col dl Lana. Duiaj, 26. marca. (Kor. urad.) \z vojnoporočeval^kfea stjna: V noči na *|3. rrarca je prodirala er»a na:xih parniij ra pobočju Sicfa v ozemlju CaJ *dl ▼ Itairi!. Lagano, 27. marca. (Kor. urad.) V Parml je prišlo povodom predavanja, v katerem »e je pote^ova! Pi \mhHs ia nadaljevanje vojne, do ljutih sporadov, pri katerih je ljudska mnniica« med njo mnoge ženske, rabfla strelno oro?je, rože fn palice. PoHcija in vojaSfvo ie rr.orale posečl vmes, da se je vzpostavit red. Lupano, 27. marca. Iz Milana rx>roČajo. dm so 24. ln 25. tralale ćq-monstracfie proti nsdaljevanlu vojne. Voja^ke oblasti so aretirale obilo demonstrantov, med njiml već ob-cinik'h svetnikov. DibseJdorf. 26. marca. Iz Lupana poro'a »Oeneralanzeljrer«. da rad? rrajnfh nerrirov so v Turinu razglasili cblesrovalno stanje. Novj rr*f>efnrl na TrancorVcm. Pariz, 27. marca. (Kor. »rad.) Zbornica je s 432 proti .39 glasov^m sklenlia. knk^r 'e vnfn! Tr?r'stpr rro*1-'aR-J. da razpilc mpd 12. ln 15. aprilom nabor letrika Ivi8. Sveta ▼ofeL-a. »Progres d** Lyon€ poroda, cfa Je SeJk ul is'am vsled xaviet.>.a Harc?ada imova proglasili sveto vojsko. VladnJ irada ndrejujt gentralno 'judsVo mob'IIzacijo. Narod-tostna dc!ftev Be!j!|«. N*mik! jrenrraJnf gubernator T Belgiji je odredi! rarodnostno dcll-tev Bel2"ff« v flamski del s provincl-j«mJ Anversa, Llmburg, Vzh. Flan-drska. 2ap. Flandrska fn okrožji Bruseli ln Lo«wen z upravno centralo v Bnstiu In ▼ valonskf de! s prov^ncfjamf Hennejrau. L*cje. Lu-rembitrr Vsmtir In okrož)em NivoJ-!et z »pravno centralo v Namurju. Princ Frladrlli Kare« Pruski t. RoUardcm. 27. marca. Glasom r>oroCila »DaUv Cxprcssa« j« princ Priedrih Karei Pruski Dndlesrcl svo-ilm v boju v zraku dobllenim ranam. Sovr«^n! podatrfkl na Franco^L'-m. Pariz, 27. marca. (Kor nrad ) Zbornica j« sprejcla k senata iosi>eli s;akonnki KtCrt, ki r>oob'aiCa viado o d t • f n i t i fcivSirtj podani- kom aovrfcžnOi držav nacljonaiiia-ranfe. VOJNA V NEW?KI AFRfKL Berofi*. ?5i. marca. (Kor. urad.) Wn|ffov tir»d poroda: 2 ozirom na podrobnosti, ©bjavljer« od državne-2a kolonijalne ra urada o uspešnih hojih nafih varstvenfh čet v Nemškf Vzhođnl Afriki, kl Se danes uspcSno branijo nemsko deželo, nastopl vpra-^anje, od kod Irrjn nem?ki junaki v Afrilci še municijo in vojn! materijal. Nemške varstvene pokrajine nimajo nobew murticljsice tovarnt ter %o ba-je od sveta odrezane, tako da hl moralo pomanfl(anje vofnega materijala obrezuspešlti vse Junaštvo. Nemške ladje pa so prodrle večkrat skf>7f an-jrieško zaporno crto ter so prinesle našim četam potrebni dovoz. 2c me-seca fcbrurar'm 1915 je odplnl fe p©-ke^ra nHstani^ča pod vrhovmm po-veljnletvom nadporočnika Christian-sena pamfk s nutkam!, strojn'mf pu- ! Skarnl. več mHHnnf patron, tonovi, i murfcffo. strojno oovmm z* kr?f«?r-ko »K&oicab#rar«, a ^*^vi**«i#j*M i obleko \n aanltttiilni mattcUakm tar ja pradii aprila Crto anarMklh ttrai-alh iadij. Seft ko j« »lul v ial1v Man-so, jt anflaika kniarka Myartnth xa-al^dovaJa to ladjo jo obstreljcvala fer deioma m*8fala. Parnik »c fr po-K>pa na piitvini, v«ndar j« bilo mo-toCt draaroceni tovor i« pravoćasno r#4iti. Kot druga ladM ja odpiu] po-iriO/jii parnik »Mari«« tAĆeikom iSI«. p«4 pomora kim poroCnikom v r?s#rvi Soerenacnom % municijo, vojnim materijalom, ve£ ti^oč pu5ka-mi, mnogo milijuni patron, artiljerijsko municije, vei topovt. havbicami, lafe tami aa tonove kriiarke »Kfinisri-barg«, da jih b' bilo m-^Dća lo*j« rpfirabljat! na k'-^nem. in i mnocro n»atar!Jt?j im irvanja »mnicije. niiif.irmtaal \* oprrmo t& Cvroprlce in domaćine proti Vzliodni Afriki. Tuđi tem« %r }e potrefilo pritl skozl an^letk') xat>orno črtn v Severnem iriorju ir? atlantskih vodah 'er ob afri-Škf obali, da»fravno se j« tu T»alja4 samo 1^ morsk'h milj mirro n*kc an-jfV«ire icri^-rkc. Srrd'* morja se je za-%\ćra) v r»!ivu Sf'dl, k.W 50 do kon-^a rrnrcft p^nolnoma '7?o^fft tovor. Začetkom aprila %o ^e!^ ?zs!-*dMe an-flrfr?1"« volne 1lnoTrf! prlr>r»vlj*n. da odplove. vt'e. Hhj^^ 1* b:' ^a^ 5tr>Vrat z^d^t od 1Sc^nt'rr*»t^r<^'b rranjit. mo^tvo r^a j« pr*kHfplo i»r»^nje Anjrl^-fev, r1« *"» ftor1'- la^fo "e**^^^^. Pn nfumor-r*rri tefkem H^hi koJ^Vor toHkn ^po-^^^rn 7^ r^or^e. te pnm'k r no^f na ?3. tp**^ T^^f* nćr-i"] d/^p*! *ko7.1 arfle^lo urorrto crto v frf1;MH ^ce-•« t*»r dr>^p*'. vo*** fr'rno »n^H^^ki1! 1rr»*^r^ kf «*> v ^„^^»v* c^t? r*^e-frVnvr»M n^kf r'^PTemsVf nh^^fni ^nr*r;k. M m»4t 10T^ v T^"^:^cr rvon^»fnriw^ notrp^'ii V<$rc:t^*^p č**t *>-♦ frfd<;tv« 78 ho«. Ksped r«mT!^h ♦orpedovk na Dunkerque. Bero'ln. 27. m^rca. (Kor. urad.) \vnfff.-»v ur?(i poroda: ^♦Vn nt»«g f:f-Tir>'^i torDCdovK Je v noj? od 25. 3P 2**, marze o^^tr^M/v v^H n?>r?rave vo'ne^i nr??tfn1^ča n'jr^ernuo nr Hr3flco r^^^'^o % ?°a *;frr'f, i^ovra^^^i pr-»i?orcIa v nemSko pristapfSCe kot plen. Srezžična služba je bila brezh^b^a, včasih )m sprejela po šc5tkrat na dan »ovražna svarila. Pre*;krba skoraj 6O0 vjetih Je delala malo težkoč. Samo r^krat so MH nrmfrnf, ko je fme-!a »M^ve« da^j$i boj s Danv'kom »Otakf« in so morali vjeri ostati delj č&sn zaprti v notrarHnstf lad'e. Po-sebrv> omen?tf Je rar'Fko r plovstvu, nastalo vsled podmorske vofne, Ko 9^ je »Mrtve« vrač^a, f« bila ne-^tr^'^a z«^t^va skoraj popolnoma fr^frfla z morja. Frnnenzl fn nodmorsVg vofna. Bern, 27. rrarca. (Knr. urad.) »p2»d'c»U fovor! o uradn?h an^le-IV:h in francrv«;kfb rtat!.^t?Vart gltd* pomorske^a prometa zadnjih treh n-esr^ev List prav!, c'a so oViavlje-*e IfevHTre tknz In skoz nezadostn« trr n? dadn jfisne slike o obs* te fffv!l!'e. d^ se ie trjfovskf nrnmet ttočpo rmsn'Sal. Tako Je ir-"»tdlo Zc;T'njen:m dr^av^Tj od pri-'?t>* poost"er-e r>odmorske vojne za 42 r*-fll!onov tivnra in za 147 milijo-nov !zvo2a. Vldetf je rudi. da se za-vezrlkom Ie ni posrećilo ustaviti razvoja podmorske vojne ter to Javnost močno razburjfa. »Victofre« nfše: Nič se ne more ustavliarf sflJ torpeda. Nemlkf pod-morskf čolw lahko rada ćelo pri be-!em dnevii eskortlran* kr?žarkf imrt-n\ stinek. To se je pokazalo pri poto-pitvf »Dantona«. Razne pelinu? vrti. ■* Nem*kl po«!anec Zenker o |a-Cas'oranskem vpra??n]fi In vojnih cr?fh Nemale. V »Vossische Zeitung« priobčiijc avFtri^kf državni poslnnec Zerker č!a^-k. v katrrern obraća \n-*r+* a«anikt javiumU aa jvfoalovaa- tko vpraianja. Zenker pravf: Jago- slovansko vprašanje je jako lahko in hkratu jako teiavno, po naravi nad vse priprosto in jasno, po zgodovin- i skeni in državnopravnem razvoju zadnjih 100 iet pa nad vse zamotano. Imamo opraviti z enojezičnim narodom 9—10 milijonov, ki biva od se-vtrozapadne Cttrti baikanskega pol-otoka ao brezov Adrije na zapadu in do ogrske nizine na se veru. V tein narodu živi mogoCno stremljenje po politični enotnosti. Od 9—10 miiijo-nov Srbohrvatov spada večja poio- j vica v državnopravno zvex monarhije, ostanek je porazdeljen na dvo samoMojni narodni državi. Ako Je narodnostni princip na kateri točki xemij« opravičen, je gotovo opravi-čen tuka;. Stremljenja po ujedinjenju tega naroda na tisoče koscev raztr-ijaneta in živečega pod naj^udnejši-i[ii državnopravnim! razmerami se morajo presojevati čisto loćeno od vseslovanske propagande zadnjih mirovnih desetletij. Pred vojno so bili Srbi v kraljestvu srbskem, v Crn! jrori. na južnern Ogrskem, kl so hi!i ogrski državljani, v Hrvatski in Slavoniji Srbi in Hrvatie, ki so »meli v okvirju ogrske države nekako av-tonornijo. Srbi in Hrvatjo v Dalmaciji, ki državnopravno pripadajo k Ozrski. de facto pa k Avstrijl. Hr-vatje v Istri, ki so Avstrijci, Srbi in Hrvatje v Bosni in Hercegovini, ki &o pripadali monarhiji ali niti jedni niti drugi državi in so imeli recimo r>osebno avtonomjo. Kdor se pogflobl brez nredsodkov v te razmere. mora sogla^ati z mnenjem. da rešitev ju-jjoslovan^keca vprašanja Je dobiti samo v zjedinjenju teh jednakorodnih drnbcev ln izbirati imamo: al? se izvrši ta reSftev z donavsko monarhijo !n v njei ali izven nje in proti nje]. Rila je doba, ko Ie bilo to preprlčanje raravnost vodflna politična miscl vlade v srb^kem kraljestvu in ćelo Pa^A ^e vedno priznaval. da ie ta aksHom pravi,.čeprav je bil baš mne-n^a. da se mora stremiti za uresniče-n]em sosednf monarhiji neuj?cvif& mofrtosti. Tore! je kljub strašnemu nahujskanju srbske^a elementa od iMHanovih dnf dalje nrav lahko mo-^oče premazati v Srbiji In Crnf gori staro ^ovraštvo proti Avstrf}!, ako bi % prfklor>|?enjern na5! državi se obe-talo tndf fznolnjenle uledinienja. Oe-o^rnfično !n pospodarskopolftlčno «padn«o te debele brezdvomno k do-navskf morarhfif. Srbija spada j?o-spodar^ko k državnemu sistemu do-navske monarb'je in more dospetf do morfa samo ali v okvlriu monarh'!e •»!! z zavofeva^m delov monarhijf?. Ze-^Ver pr^vori končno o pomenu fri-roMovartskft^a vpral5anja xa Nemči-jo, če5, da je v ozki zvezf z življenj-*Wm\ interesi Nernčlje in svobodne noti združene srednje Evrope na vz-hod. Srbohrvatsko ozemlje obsega vse prebode za srednieevropsko trgovino fn no n.lej tečejn vse proge, kl vodilo v Carigrad. In še več, vsa jadranska pristanišča monarhije, iz-vremšl samo Trst. se nahajajo na ju-sroslovanskem ozemlju. Relitev lugo-slovansVega vpra^ania proti Avstrijf bf zadela tuđi flvljeniske interese Nemčlje .. . Značflno. da Zenker ▼ Ju^oslavanskem vpraSanlu popolno* ma izni'šCa Slovence, akoravno. kakor vemo, ba5 on o naSem narodu ni tako nrlnformfran kakor većina njfr-srovfh tovari§ev. ta da trdi, da se Trst ne natiaja na jugoslovanskem ozemtju. =x Z^dnie pismo reilkesra kneza Nftolaia Nfkolaievlča car ju Nikola-}u II. »Nationalzeitunjf« poroČa: Vel. kn. Nikolaj je dovolil, da se objavi pfsmo: ki ga je pteal svojemu nećaku carju Nikola ju tik pred izbruhom re-vohicije. Pismo se jrlasi: »Večkrat *i Izrazfl željo dobojevati .vojno do Zfnaarovitega konca. AH si res prepričan, da je rmaflfa. kakor stvari se-d*\ stojijo. mr-sroča? Ali pofiiaš položaj države? Ali T! povedo resni-co? Ali so Ti povedali. kje Je kore-nina zla? Opetovano si mi dejal, da Te varajo (n da zaupaŠ cdfno !e svo-ff soprogt Toda kar 0! pravi carevna. nf vedno resnično. Ako si nesposoban }o odtecrniti pocnibnfm vplivom. kl K> obdajajo, se vsaj bran! proti ti-*t!m. ki fi predpisujejo, kaj Ti naj reče. Ako bf rnogel odpraviti te tem-13 sf!e, potem bi omo^očfl obrodftev ^iiF-ie in X5un?nje naroda, kf si gr> že napol iz^ubll. bf se Ti zopet vrni lo. Dolsro sem odlalal Ti reci resnico do oč!. toda odločfl iem se, Ver m: dafejo pobudo Tvoja matf fn Tvo'> sestra. ^Tatiaja5 se na predvečer gibanja, da, rečem TI še več, na pred veČT atentata. Oovorim za blacrr Vt Tvofe osebe, Tvojegra prestola !r domovine.c « fii»«lra reTo!'lr—ii V«ii*#it*»Tiii sa4rtaw. I lm mM 0 laiUi cei Navijanje e%n ln oderustvo tak© tri iivilih ktkor pri vseh drugih p&-irebšćiaah je postalo že uprav anar-kistično. liujiega plenjenja občinstva si skoro ni misliti. Vlada hoče to po* četje omejitl z novo naredbo. Preji* nje naredba so so nanažale samo na neiio£ibno potrebne stvari, nova na* redba pa se nanaša na vse premičnfl stvari, ki; služijo življenjskim potres bam Uudi in domaćih živall, posred-« no ali neposredno. Zahtevalo se bo z&ioge takega blaga nd samo od pro* ducentov in trgovcev, nego tuđi od zasebnika, pri teh pa Ie ča se izkažo* da so večje, kakor je normalno po* trebno. Vzeti bo dovoljeno take za-loge ne Ie na zahtevanje oblasti, ne* go tuđi na korist privatnih podjetlj« če spozna oblast, da je to v javnera interesu. Po 1. juiiju t. 1. bo dovoije*-no kupčevanje z živili in krmili samo onim, ki imajo za to posebno dovo-licnje okrajne oblasti. Prekoračenja oMastveno določenih najvišjih cen so bodo kaznovala po političnih obla* stvih z zaporom od enega tedna do šestih mesecev in se poleg tega nalo** ži Uhko se ^loba do 10.000 K. Nače-loma s« premene tuđi določbe o sod-* nlh presranjanjih navljalcev cen. ZvU ?ane so kazni in se bodo kazniva do-janja v gotovih okolščinah smela kvalificirati kot hudodelstva. Navija^ nje cen je v obče prestoDek, postane pa pre*rrešek, če Je bil storilec žara-df navijanja cen že enkrat kaznovan,. ali če prescfja njegov neopravičeni doblček 3000 K. Ce so bili z navija* njem cen posebno hudo oškodovanl javni interesi, postane dejanje hudo delstvo. Kakor doslej bo rudi v pri« hodnje sodnijsko kazniv, kdor ponu^ di pri nakupu kake potrebšČine, Id jo hoče naprej prodati, večjo cenoy kakor Jo Je lahteval prodajalec. Taki dejanje je prestopek, postane pa pra-grešek, če je bil storilec zaradi na^ vijanja cen že enkrat kaznovan, afll če je storll to v večjem obsegu. Kaz-niv Je tuđi, kdor naredi žlvila nepo-rabljlva ali pusti, da se pokvarija Nova je določba o kaznovanju tako-, zvanega »Kettenhandla«. Doslej gr« Je bilo mogoče kaznovati Ie s prepo« vedjo kupčevanja, od slej bo to hu-* dodeistvo, ker se ž njim Javni Inte-s resi posebno hudo oškodujejo. Kaznj za navijanje cen so: 1. za prestopek zapor od 14 dni do 6 mesecev, ln po* leg tega globa do 20.000 K; 2. za pre-grešek strogi zapor od 2 mesecev? do 2 let in pole? tega globa do 200.000 K; 3. za hudodelstvo težka jeca od 6 mesecev do 3 let In poleg tega globa do 500.000 K. Namenoma napačni alinepopolni podatki o cenatf kake potrebščine ali za določbo pra~ ve. cene važnih državnih okol-£čin so kaznlve, če se nahajajo v računih, sklepnlh plsmih ali podobnih kupčijsklh spisih ali v tr-govskih knjigah. Sodno bo obsojfn z zaporom od 14 dni do 6 mesecev (IahkQ se doda tudl globa do 20.000 kron). Kdor provzročl v kakem ča-, sopisu brez imen oglas o kakih po-trebščinah In kdor o takih oglasih o nakupu ali o prodaji potrebščin na-raja podatke, ki bi mog:li provzročatf zmoto glede cen In kupčijskih raz-mer oglasnika. Po tiskovnem zakonu odgovorne osebe nišo dolžne pr^-iskati, Ce imajo taki oglasi resnično podlago. Brezimni oglasi takega zna-« Čaja se ne smejo priobCevati. Kdo« bo obsojen zaradi pjestopka ali pr^-greška, torjenega z navijanjem cen» ra zadene pravne posledice go IJufijc; obsodba zaradi hudodelstva provaroči pravne posiedlce navada nega hudodelstva« — Kdor bo obsojen zaradi hudodelstva navU janja cen,priđe ali pod policijskonad* zorstvo ali pa se mu mora odkazatf poseben kraj za prebivanje, ena teM doiočb se sme vporabiti tuđi proti onim, ki so obsojeni zaradi pregro* ška Ra vijanja cen. Pri vsakem so ':! jo ustanovi urad za ljudsko prehrano. Pri odmerjenju glob je vpo-'tevani krivični dobiček, ki Je bH •arejen ali je bil nameravan pri do-7čnem kaznivem dejanju. Tudl s« **hko odred!, da zapade dotično bla-n al? narejeni dobiček. Za globe, tloier!« %% dajanja uslužbencev In -uisto»aik«T d« Fra* 4osipovc^a reda z zvezdo. Odlikovanje. S srebrnim zaslužnim križem s kronn na traka hrab-rostne svetinje je Slikovan Fran R i j a v e c cestni mojster na Pri-morskerrL Ribember* sećaj obilo \rv'\ vsled tta!!_ianskega obstretjevanja. S Kras« jriletavajo italijanski izstrelki proti Vipavski dolini, narrerjeri pa so te dneve največ na rihemberško občino. Vas, Vidmaršce, Preserje in drugi Itrajl so obloženi z frranatami in bom-baml, kntere mečejo italijanski zrakoplovci. Smrt beguRskega delcfeta. Dne 22. t m. je umrla na Dima Ju v naj-fep& dobi 22 let Leor>olća Kren iz Medarte v Brđ'h. Bo!en*la H hiraJa Je na neozdravljivi bofezni, ki ne pri-zaris^a nobenemti, najmanje pa be-fmncem. Pisma Iz rta*»tenskeira v?«N»?š*va. Pri Posreciovalnici za tonske be-Ifurtce v LJnMian! se naha»sjo p'sma b fta!riar» morali plačevati posestniki zemlji^č 2*c č^ste^a katasiralncga donosa. Posebno oštre doJočbe vsebuje nova naredba tuđi fclede nanoveii osebne-pa davka. Z osebno d^hodarino ob-dačene otebe brK5o morale v bodoce fredlotiti svoie knjige f.t prvi davčni instanci na zahtevo ▼ pogled. Za dav-čne delikte uvaia naredba polesi de-narne tu i i zaporno kazen in sicer do erega leta in sicer ne le 7a tište ki prikraj§:MO davek'ali zataji.fo svo'c davčne obveznosti, temvei tuđi za ti-ite, ki Jim rri tem porrpeairv. — Zamerlara zakladnlc 1. !■ 2 vojnega posoRia za vrednostl 5. amonUaČncra Tojne^a posojr^. Lastnike zakladnic 1. in 2. vojne** pokojna opozarjamo, da je mogo^e v okviru 5. vojnega posoiila zamenjati zakladnice 1. in 2. vojnega posoj'la za titre 5. amortiza^nega vojn?22i posojila- Zam?njava je mogc£a brez težav ter nudi na cni sirani zame-njalcem velike ugocinoid, na drugi strani pa je največjega pomena za državne fir.ance. Priporoćr.ti je kar najtopleje vsem .lastnikom zakladnic 1. in 2. vojnega posojila, da se opri-mejo nudeče se priložnosti za zame-njavo. — Naslov »inženir«. PiSejo nam: Njega Veličanstvo je podelilo cesarski naredbi glede varstva sra-novskega naslova» inženir« Najvišje potrjenie. To najvažnejše stanovsko vpraianje akademičnih tehnikov je s tem končno rešeno. Pornen in zmož-nor.t avstrijskih tehnikov sta bila s tem od Najvišega mesta najmilncti-vejše pripoznana. — Naslov »inže-nir« bo smeli v bodoče nositi le oni tehniki, kišo napravili akademične lzp?te na kaki Inozemski telinični visoki soli. — Izp!a*evan*e itaJfanftvef!?!! prfetojbln za častn^ke sobe ude'e-žencev I. inforrr^ci|de vršilo v petek, dne 3<\ t. m. v rrestnem voja-§ketn f»a5Jtan;eva!nem uradu (Mestni trg 27/11!) od ?. do pnl 6. popoldne. — Dobara brroilavn?h drosov. Po?^Jl za dobsvo ledenih drnrov za c. kr. roStno in brzojavno upravo so v pisarni tr^r»v?kc in obrtnike zbornice v Ljflblj'anl interesentom na vpogfed. — O^ehfia r*st. Za m'n'stcrffal-nesra podtajnfka v poljedelskem mi-nistrstvu je Imenovan minister??ain? korrisili za a^mf pofr^c;ie nr^-\l?n\ okralni komi^^r dr. Rndoif S t r i c t i u s. — Vpo^niena je učiteljica P?vfa Cod v Bo-ovnfcf. pravkar izdala cfkh's šestih, k'-t nmetni§Ve rer>rodTikcfie fzvr^en^h razoflednic pn or^ina1^ akad. slikar Ja M. Oasn^ri^a. S!'kc, ki ifh je avtor s?m ^zbral za renrod^Vcifo. sn zelo posrečeno no^^f-t^ fri nripravnr s svnjfml rrntfvi za hV?pxn?c se vrli-konočne nrarnike. — P^f se jfh v salonu »Urnetn;?k<* nr^r^randec v Ljublja^f, Sod^t vV.cb. št. 5. — Vedno lrr>*«j. N-V-* frnSTVO^». nja nam n:^e: Se^ai ?e nen*?e ra^te-\*aio za nranfe ?f^đvor \v krnh. Pe-»ica, ki Je#vč !et nere nri neM drn- ^nrejeti, k'er cf^H Vrrba H ffadkr>ri». ^ta, zaintr> v it»m vrexo, &> r»-?*^ na nolrnnniTfSf v *t. VMm r»r' I.HiV da i^ ^rV!^ iirn^o vsTer! o^^V^o^ti. •rstr'ik in VnnKkf tnrov?»c v LiHir?^ na nr>r**js!{*ni, ««^91 Vof r^^nvoJr.'V v% V^Mvoni t T>ito^^^-5^Voo na ^1^0^, tfn* 19. t. m. fMv^ifin^ po obe- fe^fimi tectaf ^ bfl na nVax v»!nera i« ^nf-meftn £1tm>T*rrv"++Ti*r* r,«vo «« Bamirtv«!« r«TT!fn« r«*č!. i»a primtr <§• te ta «*>£ t^'^ttt ▼***nt teko ftnrtfel. ^ ^? '« ▼ r^»W oVnftci ser,Wal kr»o vfi« ttć. Srrav!?*^ *^i ;:*ar*ovo •retsrHc v f.vec^ ?: p^rfN<-nostim pri ^»V^ovanlu be«rnr»«V^fra tabora 7 Vagnf. s pr*po»tltvUo 1 17.005 kc 4o^r« a«tiie tluiM za napravo anla, 1 MlnifK)«! ftl v«conov riža, a a)tt>ariie to ie već aM mani nepojainjene Irijab nstanovitvi po- •vetovaJnex* »bora tn nadtoroval-nr^« sveta^ Irt ima Halo«©, da nad-zoru;r vsa reiika po: tak oj se je oria-sila cei* vrsta mest. ki so bate do-b"!» nd kulturnerai Inspektorata riŽ, da to ne ndsrovarja rfsflici. Tako ie dobil mf*tni svet ▼ Hart^ergii name-*to 12 0OH ki «mo 4lj 7.ar«imiv», rlasti ker se fKilnčno ne obiavi. k^n ke<1ai in ro kaki crni je rf. o4 def. knlt'rrncfca inspektorata dn.bi1 in kflaj. k'e H ro kaki ceni ie riž proda! koniumrntom. Navartni 'niđie rifa ^e dve i-o*n-m df>t?^>tu kam fa 56 vajfooov rlia iz^ Sinilo. Ve^Ve tutrHe aa f»?*^l t««fwir»cL V ¥arbom f^ bi^r> pri ok^žnem so-d'š^Ti o^?oi«^7T>» (^"Vft feler^ičarier in sfe^r Antr^ Prn#«Ua na 1^ m«e-r**v. A^»*on Prt*rhnrt na 15 mesecev, P:k«r^ R-»^P?-^r1 ** 8 rre*erev tefVe ;eV Murio Panf'^o na ^. Alojzij Rokak T»a ^. KarH f^rr^^ne^rrfier na 5. J^kob Simor!e+f ??i Štetan ?m?8roc v??k na 4 mrsece ¥?«. Tvan Banzi ^a na en mesec. Trije obtolenci so pri vo1»V'*h tu ** obrav^iw/a nroti ri'm <^»1 *1 vt^HIr. Ob?»oienc4 so ^r^rTli fr f **!«•«»*JJfVTi vasronov vino H nivo, m^ko \n lt*ra, srw<^tV« in čira-rrte. ^nioh ▼»<•. Var nn m->rtl dopex!. ?'f^^ f7 Svrsfrv*. Sarajevski »Hr^'t+^lr* rVev^i'V^ nHe: V wai9»n rvt*tv ]e povsM! vWet1 !• nemlke ta-Me. V ir!o?vr:H s^ ^^tn^^ lrnjigr*. ča-reo«rajo hr- ftP-ni-f ^roriNf v «lm> ff5etln. Pa- n*s in jiiM Nb^rtia TrfT^^a^^-I.arsn ^rama »Va*r*ir*fa«,f p^wr teca dvo-?e rr^fb v^s^VvV^r. Pet^k po*ebnT ve^>r * ler»o worc!^s1co dramo »Z «y»#**9 f^ri#H€ 'n rf^-n^ tako nvrstno burVo »StvoH v "^N^nifc. V suboto ''or^^i v irborni t^**V^'*-t-^ »T^r^,^ Ur^ «^Tf^»ff t*r O'^f r^*«* x if^-a- li T^ rr'^"^"^"^ r*T*A/^q^-»^^ ^yf j nr^. v rei^^'o r»H 3. ti'-? «H"*. PHbodnjf •t^a. K^r*r jo je ?rs>r*i?1. fo tfobf rri 4- Kruia« kofr>riBa bo4e vrađo-r*?e v pf tek dnt ,^0. marca od 8. do 1. ure popoldne. Izdalale se bodo krušne in *!ađkom« izkaznicc. -f Naka-rflo mrke trgovcem. Trgovcem sr bode nakazovaia moka v petek. dne .10. marca ob 8. nri zju-traf. Tstočp^no je napovedati tndi o^tan?k moke. -f Prodnla moke strankam se pravočasno objavi. Kniižsunost. ^ — >Lf»bHc«?.kl Zvm.« Te 4*i %* rm^^Viiz marčeva Ittvilka »Ljnb-Ijan^-ega Zvona« z aa^lednjo botato vsebino: Ivan Albreht: Pri vlnn, A. Peheljak: V tn^m, Alojzij K t a i r H e r, M!*ta yrb«t»fi, H. il« ^ e r n i « r: 5«mo*tan (▼ orevoehi A. Oebfljtk«). Fra« A i b r t h t: Laf, Trafi Ai^rtht: Mla«t Anton N o-v a č a n: Tnjt kotifi, Tvan R o a -m a n: f3c«eda o rojftvB, Anton No-vačan: Tiudič v u!?d Sv. M^bela, AW^i Oridnik: P^em Ukleta, Pe«*w velove. Fran A 1 n r e B t: Pro-mei%a UMU 1 nlđfttil mi niiil umi! Bizne stvmL * Uboftf mnrf^c. Zaradi ropor-sket^i amoca na smrt na ve&ala ob-sojeni 31 let stari Jorii Llhrintschuk ir Fioritđorfa pri DvnajH je me4 eakertirMfem — poliecHil. * ŽaSotftaa mmrt be^anea. V Grade« so našli ob mestnem konah-ičti obešeneca 69leev. Bank ovci so jednak©vredni s srebrnim denarjem in jtti mora spre-jemati vsakdo. Prejemanje ali izdaja-nje bankovcev tn promet ž njimi po nižji vrednostl, kakor }e postavna, oziroma odklonitev papirnega denar-ja, ako se izkaže goljufija. se kaznu-je po doloćilih voja§koka2enskega zakona, sicer z jlobo do 2000 K oziroma zaporom do 4 mesecev. * Grozni 4uđ]e. »Aradi K6xl5-iry« poroča, da so v nekem mestu na ogrskem Alffildu ob progi Budimpešta - Arad razkrile oblasti grox«o po-čcnjanje. V vojaški bolnici je umri vojak, 0 katerega smrti je uprava ob-vestila rodbino. Se le po Izvršenem pogrebu so prispeli svojci nmrlejra voiaka, ki so tzposlovali, da smejo truplo izkopati m prepeljatl domov. Ko so odkopali jrrob In odprli krsto, nf bilo v njej nobenega mriiča. Voja-ike oblasti so takoj isvedle strogo preiskavo In so kmalu izsledile grozno resnico. V mesru je obstojala dni-2ba, k1 je mrliče sistematično ponoČi izkopala in iz njib — kuhala nillo. V dotični hiŠi so na51i vojaki v pod-stre^ju tri trupla, s katerih Je bilo meso že pobrano ter 5 meterskfti stotov sveže nakuhaneffa mila. Doteđa] so aretirane 3 rodbine. Madžarski list ne navaja imen, vstraja pa pri tem da je ta stra*rta zjrodba resnična. * Babdfka niske revolucije Nova rnska vlada je za u kazala, da je pustiti na svobodo Katarino Bre^kovsko, Imenovano »babu^ko (staro mater) ruske revolucije. Ba-buška je bila doslej v pregnanstvu v SlbiHJl. V politično javnost je stopila I. 1*73. tn se iivo vdeležfla »Kumune v Kijevu«. Da bi delala propagando med narodom je potovala kot učiteljica ročnih del ali prodajalka kruha od vaši do vas! fn povsod vnemala liudstvo za revolucijonarne Weje. L. 1874. je bila aretovana \n efcsojena ■a preektjsfla pobe«rniti, a dobila je le Se štlri leta premanstva reč. L. 1806. ie dobfla do voljenje, da se vrne v Ru-sijo. Prebila Je v Siblriji 22 let rn vi-devll, kako malo je rtnka mladina zavzeta za revoludjo, je začela rz-nova pctovaH po raznih gubemfjah tn si je zlasti med dijald tn med de^ lard pTldobila mnogo prisUiev. Bila je prva, M )e »»rekla besedo »terror« hi začela dtiati za »nrrjpaflraado z de» )ntji«. Atentator im kneza Obole«-Aera, rrrvcmerja ▼ Harkovu, hi mortlee ministra Sfrjftrina. sta bfla oba li iole »babvSkec ruske revolucije. L. 1904. se Je btbulka mvdila v Sviof kot ilan eentralnega odbora rtvolndjonarne stranke, a ie leta lf(W. je bila zop#t v Rusiji in je zopet nertrudno aritiralt. Y febmarin lfO7 se je ideleiila konrresn rnskili revolnctlonarjev v Tamniersdorfu v nnltadOi Ib ie suroiila predlof ji«j se I da na morebitni razpust dume odgovor z revolucijo. Dne 8. oktobra 1907 )e bila aretirana in ž njo revolucijo-nar čajdkovski. Babuško so zaprli, a Cajdkovskega so proti kavciji pustili na svobodo. Sele v marcu 1910. je bila proti njima obravnava; Čajd-kovskM je bil opro&čen, babuška za zopet obsojena na pregnanstvo v Si-birija, iz kiterega jo je zdaj resila revolucija. 9 Proročanstvo kmeta Mateje. V hrvatskih listih čitamo: V Srbiji so našli naži vejaki zapiske in spomine na čudnega kmečkega proroka Ma-teja iz vaši Kremne pri Užicah. Leta 1868. je napovedoval kmet MateJ javno na trgu v Užicah umor kneza Mihajla. 2e dragi dan je dospela vest, da je bil 29. maja knez Mihajlo res umorjen. Aretirali so tudl kmeta Mateia. češ, da je moral vedeti za zaroto. Szkazalo pa se je, da je bil popolnoma nedolžen. V preiskavi je kmet Matej pravil tuđi druge stvari, ki so>jih zapisali v dokaz njegove abnormalnosti. Njegove besede pa so bile vendar toliko zanimive, da so kmeta Mateja poslali pozneje ćelo v Bclgrad, kjer se je ž njim razgovar-jal sam kralj Milan. »Naslednik kneza Mihajla se bo ovenčal s kraljevsko krotio« — je pripovedoval kmet Matej. Srbija se bo pod njim povećala in ojačlla. Toda prvi kralj ne bo imel sreče, umri bo v najlepši dobi. Imel bo sina jedinca, kl bo še bolj ne-srečen. Umri bo mlad, zelo mlad; ne bo mu še 30 let in zapustil ne bo no-benega potomca. (Kralj Aleksander.) 2 njim umrje njegov rod, Obrenovi-ćev ne bo več. V Srbiji bo zavlada! drug rod. (Karagjorgjeviči.) Pa tuđi ta ne bo vladal dolgo. Pridejo budi notranji boji, priđe strašna vojna in tuja sila bo zavladala v Srbiji. Nastali bodo strašni in nesrečni čaši. Ljudje bodo prihajall h grobovom svojih prednikov in solznlh oči bodo vzdihovali: »Odprite se grobovi, da tuđi ml živi ležerno v vas! Blagor Vam, ki ste umrli, da Vam ne treba gledati muke in trpljenja našega.« Toda po tem strašnem času se vrne mimo in srečno življenje, tako zadovoljno, da bodo ljudje pred grobovi svojih prednikov govorili: »Stanite mrtvi, da živimo!« — Ta Čudni prorok kmet Matej je prorokoval 1. 1868. eelo telefon! Pravil je: »Kralj se bo poevetoval Iz Belgrada s svojimi svetovalci v Negotinu, Nišu, Pirotu, Užici.« VpraSalI so ga, ali misli da te-Je«rrafčno? Kmet Mate} Je odgovo-rfl: »Ne. Razgovarjal se bo ž njirflT tako. kakor jaz govorim z Vami.« To njegovo proročanstvo so zapisali kot posebno eklatanten dokaz duševne zmedenosti. * Voiiio boeastvo. Na eni strani vfefimo milijone ljudi, ki trpe vsled vojne, ki trpe na pomanjkanju živi] in nainujnsjšrh potrebščin. na drugi strani vidimo, ko bogate IJudje. bo-grate tako, da kar ne vedo kaj bi t denarjem. To nasprotje med trpljenjem enih in razkošnost]O drugih, bo sele v mirnem času izbruhnilo z elementarno silo na dan. Kar razvnema ljudi najbolj, je to, da se zbirajo ocrotuna bograstva v posameznih žepih. Ne da bi lastniki te uspehe dosegli s kako posebno inteligenco, ali s svojim denarjem, ali s svojo spret-nostjo in delavnostjo. V mirnih časlh !e ČIovek, ki je začel kako kupčijo, ali kako obrt ali kako tovaroo, moral vse riskirati, ker ni mogel ni-koli vedeti, če se mu podjetje posre-ČI. V vojni je pa drusače. Podjetnik se je le ponudil za vojnega tfobavi-tella In zagotovljen mu je bil sijajen dobiček. Vrh tes^a so poskočile vse cene. poskočile strahovito. Čim manj ie blaga, toliko večje postajajo cene. tuđi cene onega blacra, ki se v mir-nem času sploh ni dalo prodati. Znano je. da $0 bile ?»ekatere avstrijske predflnice pred vo!no v velikih sti-skah In so % Izgijbo prodajale svoje izdelke na Nizozemsko, samo da so mosrle plačati svoje dol^ove pri ban-kah. Ko se je začela volna pa so le rrredilnice samo na svoj!h zalogah bla^a zaslužile več kakor znaSa ves njihov kapital. O moravskih suknar-nah pišejo, da so podesetorfle svoje tmetje samo s tem, da so povišale cene vnlne, ki so io imele v zalogah fe pred vojno. Tovarne za usnie in Č>vije nesejo več, kakor zlatokopi. Neka mala banka je bila pred vojno pred bankerotom, ker ni mogla izter-jati neki tovam! za čevlje danega po-sojfla — a ravno ta zveza s tovarno t* čevlje ft je po njenem lastnem r>riznanjtt poma??a1a, da je zaslužila na zalogah več milljonov, torej na samem stvarno neimravlčenem zvl-Janjti etn. Posestniki premoga, pe-rrolefa, lesa. želera, sladkorja Ia Ipirita so tndi na svofih starih zalo fah ta*lufili stotine milfjonov. In vse le, ker $0 mo*H vsled vojne strahovito TviJati vse cene. To bo še obra-čmi, p* ne satno s tlstlmi, ki so na tak način ]n brez riz'ka nagromadill orromnt premožertja! 72. štev. .SLOVENSKI NAROD-, dne 28. niarca 1917, Stran 5 Darila. VeJikodnšen dar. Gospod Jean B. Poilak je podari! za Dnevna za-\retlšča za revno šolsko mladino mc-sek 1000 K. Naj bi naftcl posnemoval-cev! Danio. Gospa Helena Snyer-Petrieič je darovala Rdečemn križu nastanitven znesek od 58 K 35 v, za kar izreka vodstro najprisrčnejšo zahvalo. »Kino Central« v Lfnbljani je priredil dramatični večer s prijaznim sodelovanjem gospe Zvonarje-ve. Polovico čfstega doneska tega večera 500 K je naklonilo slavno ravnateljstvo ^Kino Centrala ■ »Po-sredovalnici za goriške bcgunce v Ljubljani« v prid goriškim begun-cem. Za to velikodušno naklonilo se »Posredovalnica« slavnemu ravnateljstvu najtonleie zahvaljuje. * * * Upravništvn naših Iistov so poslali: Za »Dothothio«: Posojllnica v Črnomlhi 30 K. Za »CfrU - Metodovo družbo«: Posojllnica v čmomlju 30 K m Ana Leskovec iz Kranja 10 K, mesto cvetk na krsto hčerke dr. Josipa in Marije Wilfan. Skupaj 40 K. Za »znvod za ▼ voići; os!epc!e voH&e«: Posojilnica v Čraomljn W) Vrrm. Za »vdovc in sfrote v vojni pađ-lih Janakov«: Posojilnica v Črnom-tiu 30 K. Zi »ponesrečence v Kr^keni o^raju«: Mira Trbojevlć, 3re< Ivan, Zelina 10 KL Srčna hv?fs! Umrli se v Ljubljani: Dne 34. marcn: Vtncelj Homrl-ka, čmovoiniški desetnik, v rezerv* ni vojnški bolnišnici na obrtni šoii. Dne 35. marca; Fran Scerle, pc-Strešček in hirni pos^smik, 51 let, Bre£ 2. — Teretila Bider, služkinja* hiralka, 52 Icr, Rađeckezi cesta 9. — Fran Kodrič, sin čevljarja, 6 m pol leta, Strelifka nlica 15. — Roma« Stradner. sin ognJicarla, 7 mesocev, Sv. Jakoba trz -. Dne 26. rrarra: Fran Leban. hi-rafee, 42 let. Radecke^a cesta 9. — Peter Navtršek, bivši krojač, *4 let, KrakavsJd nasip 10. — Bofromf! Cestrik, sin železnilkejja deJavca, 1 ieto. Cesta na Loko 1*. — Porofeja Krali, kuharica, 62 let, TržaSka ceeta št 16. — Apolonija Urbane, tesarje-va vdova. fS let, S'&ra pot ."?. — Ed-mund Lahajnar. bivši krofafc. 36 le*, Radeckega cesta 9. V d e £ e 1 n i b o I n i § n i c i- Dne 22. marca: Fran Kozamer-nfk. rejenee, 10 dni. Dne 23. marca: Jožcfa Mrak, hči posestnflta, 4 dm, — Berta Satler. delavka, 2° let._ izđa&teU \n fKhro^onrf orediiik: Valenfin Kopitar. Lastnina In Hsk »Naroda* fWtame« Spričo pomanjkanja Je^filnesa ofla priporočamo, da predlta vsakdo oglas Mat. Dežman v Ljubljani, ki pr^poroča prav dober nadomestek. ______________________(606—5) Izdatno nstno vodo, ki odpravi zobofcol in odstrani neprijatni ustni i duh, poda Fellcrjev blacodfšeči rast-Mnski eeončni fluid z zn. »Elsa-fluid«. 12 steklcnic ra samo 6 K pobije franko iekamar F. V. Feil«r Stubica, Clsatrs gt. 2?>\ Hr\'atsko. Tuđi Fel-lerj-?ve odvajalnc r^barbar^ke krog-Ufc^ z znnmko ^Flsa-kroeTjice« so dobro. (vt) —--------------- _______________________ Dva \wk\\i listov (najraje zakonski par. ali mati tn bč\\ se sprejmeta tak oj za $ićlo. Oglasiti se je v ur>rarništvu »Sloven-rV-rr* Naroda« yS Zla«« svoiinja >^ Berolift. Pariz, Rim itd. . !*«f*«H*t bora. ^r ^^ 1 ^r /rtortmizm. tflat 1. OeUroia. Nittnčno in temeljito »em prc>z-fcufti' ViSn nstnr* rodo in Val zobni prB#Pk, ki ja ž« do^^o rabim tan kakor ^wd< moji bolfi'ki, ««to Vam x rw*!feni trmiani rroj« •menjcr ritnfh vod i« «obn?>i rralkor s« uhi a Teliko, toda ▼ resntei dobrih tt xc!o Malo Boinifci mj se K>rH poslntujeio I« oiffai sredftra, o katerem je pre xkušn|o ta rečletna raba iinriiaJa, da j« t resaici dobro. b ta je: Sey41iB*. o. 'gl/-*AJS*A C£S?A **■ Za vse dokare sočutja ob nena4omc9tl}fvt iz^abi naSega nepo^ab-ite^a sopfoga, oieta, gospoda Franca Sterleta ter vs«m, Id sti f wpfm\U na nje#dt4 zataji poli izrtkamo najsrčne)io Po««b«o «e braW*no ^ahvaHajtrno s^av druStro kow's jmtarfev ra srrenutvo in veiiec, preč 5. ka«o»(kt3 Su»nfloroČajo i vt^tt*. rrot. dr J Bukoviky, Trtenč, [ prof F. Samberger, rsottč, doceot rir. J Oi»trčil. M U. rir. Rth. Fnch«, okraini 'dravnik v B'etstat« pil^ : Z Valim Gonogtrtnom dos^^i iem irvrstnr us^^h«, tako da »o pac«i«mt! po dohrem »*inkovsi*»'a sam) zahte- ! vali, da jim ^a »P'itra. 1 M U. dr. H. Fscher. štabni j nadrdravn^k ▼ Badfn-Bai«na piie : Z Važim G ^noktcitJom dose^ftl s«m si jajar uspehe. pacijenti sami ga h?alijo. 2130 Dobiva 9« po v»«h večjih lekamah. I ikatffiea K 6-—. i i Z^fet«rajt« literaturo tn pro«r>€kt. U«blia«ia: Lekarma Trmhommj, Zigrfh: U^bhi „falrator" f. liM-t#tb«filit J«!»ć:^«f trf. t>rolrt.r«j» Fin«tkt1f>ik» - ttemf^n' labnra-t»Hj „■ERA" Praji - Trlutiee M5. I>«b*?it«l" v9 n»rr« mtn.afrrtva Ia Vtt'n© «4r&T*S assaga Mirti ta« ja aauak ^a^aaf ^B ^H .a^BaVB^K^. BBaaaW ^^^F" ^^ iW a^a^^^^^VaV dobivate ▼ sredini tricvln! za milo Ljubljana Su. Petra eetfn Z8. Istotam srete, krema ia ćevlfe, teaietaa mUa, pralal prmiki Ltd. na d«b«Io in drobno. •e vzftame ■« p#eedo ali se kupi. Ponadbe je nasloviti na Osebno kvJtia|e Trr*onaTko-hr Ljabljana, irtifil koloia Ponudbe na ttnrar »C1ov-n«kp^a Naroda« pod „ Soba 450 1023". K#* II *• **&a * aaraha si •laM'vai dobra me6, se spreime v karfonatni tovsrnl IVAN 1025______B3NAČ, Hnbl!iaa. Slamnate šoine za dom <> slamnate p^thhts za ? ie?li2 sesn znCel fsdeloviti na debelo In Jlhprl*oro^a a, ^ot nadovestUo za drago usisno ibutev posebao za defo v sob«h- 235 Poskasite, ne boda Vam ial. tovaraa slannikov ▼ Stoba, posta Dentale pri LJvblfaai. SS letni fani, sedaf voiaŠŽme pro^i in fr je t dcbrjrn usvehom dovršit tpnctvs^o 50/0 v Mariboru, jeti 5/^5^^ oskrbntka ali pa se raiše bi 39 se?nanil 5 Dcrmetno pos^nteo, de^teiom ait vdauo do ijte staro$tt v prtjmntiev, Jf poze^hru bi u goto-' Mtni prihranjmmh (5.000 Jf prinese!. CenJtnc ponudbs prmjema upr. „Stev* Naroda" pod n3€ leten fantf &9£)m. 999 1 Al*»m LvlalA aa!beVse kakOTOsti p« 8, 10, 12 14 Ia 16 kron; lasne podloge In mreilee vseh wr%%\ „Mortl". barva sa laso !a brade od Dr. Drallea it! ta 4 K lasae vode fn masti; Sampocn sa amlvasle las, šminke Su pvder poalltal 1.1. d- prlporoča Šlefan Strmoli Liubl;ana, Pod Trančo št. 1. Pozor! larma*i vBOklle?nfa w vofaiko mlaiibov^nte |t leUal otfprt samo u pratfafo aiafja in licar rsaaJ dan saao od § do ' ?1 -n v ncđe'-to od 9 do 11 ere đo^oidan. Izjava. Podpisana prekličem Tsako žal jI to besedo, katero sem mogočc glede Hermana Grčarja \z Ihana isrekla, kot neresaično. 1026 Marija Eepeo. Poštsno dekle SO sprejme v rodbini brez otrok. Ista mora tuđi nekoliko nemško znati in urna pri delu biti. 1010 Kje, pove uaravn. »Slov. Narodac ¥cč tesarjev MT se sprejme takoj "^fl proti dobremu plačilu, stanovanju in brani v hi>i Z^lasiti se ie pri Antonu Stelner. Jeraaova ulica stev. 13 v Ljubljani. 907 -Skiadiščnik- za tovarco se Isće. — Dobra pisava, ter vestnost m zanesljivost, kakor tuđi znanje ob h dežen:h iezikov je pogoj. Ponudbe z zaht^vo pl-^če pri prostem stanovanu, kakor tudi navedbo referenc na urravništvo »Slovi Narodac pod „S. M. 100 1021". 1021 Pridna, poštena, veselega značaja ▼ starosti 25 do 35 let, dobi Stalno slat 110 pri dobri rodbini. Plača po dogovoru. — Naslov pove upr. »Slov, Naroda«. 1001 Uh se aeoženjea, pri3en in Bclanu ŠpecfriIskre stroke, kateri bi bH obe- nem po«loTodja VojaJčine popolnoma prost Frano Doleitz, Ura nj« 1000 Oskrbnik za kmetllstvo w&\* torama, se IMe sa; srnkofinl nastop teti mora i meti znanja V livinorci, vnnarstvn, sadjertjl, 2ant8l}ivost ter znanje obeh dtžclnih jeztkgv pogoj. -5 Ponudbc z navedbo plač«, rtfertne zahteva deputata pri prostem stanovanju }a ▼potlaM pod šifro „K. M. 1001022" na Bpravni5tY$ »Slov uske ga Naroda«. lOSJj hotel ali pio na proenetnem kraju, v mašta ali na deželi pri kolodvom. 995 Pismene posudbe na upravmitvo »SIot. Naroda« pod ^Hotol 999M. T U R U L • € Sy L JI so na;oe«ejši. 4obra in lepo fzđelani, po tovara!iki oenl prodaja v f ubl'am HENR. SELlflK Prcšernova ni 53. BiR9E:xBBvaaKsaBaBaBnBaai9BaaaaBaK^BaaaTaavEaaa^9BVaSSaSasaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaavaaBl riODNI SALON = = IVANKA STEGNAR dajns^l sTUonl klobaM, slamalU najnovojilli obKk ia razal nakit, vedso ▼ zalogl. :-: Vsakovrstna popravila toono in oeoo. m :: Ljubljana:: Dl') DHSUiii II vojno odhsijsijoči ne rabite na niJTaznejio oskrbo, na skleniteT Tojnega iivljerukaga za?arovan)a ta dobo 1 leta. ZsTcrcvair'o velU za vsak slnćaf smrti, teđaf tuđi sa smrt ¥ ▼ojal ali na posledicah t&iste. — Zdravniske prolskaTO ni potreba. Že na bojr«pm pulta «e nahnjaioči sklenejo lahko zavaroranie od tam. — Ravno tako labko zaTirujejo sorodniki s?ojce, upniki svoje dolinike brez vednosti in priToljenja toiitih. Družba sklepa pa tudi navadna ilvlfenska zs¥aroTaaiaf ▼ kojih je vojna netarnost DrOX VSSklerO dokladO k obićajoi premiji v pola cm obsegu fiteu. > 937 Končno sk)epa družba rodi vojea aezfođna savaroTanJa ia dobo 1 leta za slučaj v vojni pridobljenih nezgud ali boleznu Brezpla^na in takoižnja pojasnila daje: Generalni zastop c. hr. priv. zuuaroualne đružUe „AUSTRIJSKI FENIKS" v Ljubljani, Sodna ulica St* 1* Stran ft. VLUVENStU NAKUtT, OPC 28. OWOI tm7. 72. itcr. Priporočamo našim z gospodinjam s KOL1NSKO CIKORIJO iz edlne slovenske * tovarne y Ljubljani Zlahtnih kostanjev les ta 1005 smrekovo lubie kupuje po naj?i5jih cenah JJeks. Boieaberg, Gradec, Annenstrasse 22. Naprodaj je vodna žaga % popolaoau. dobre ohranfenfm rr> tosa bb casto, s taltino trtbo In prav dobrim kolosom na hrastovem vrefan*, tuđi | |ox }• iz hrastovoga leaa, za jako nuko eeno proti takojinji odstranitvi. Za »h'anitev tega leta j» ?treha na razpolago. Smartno pri fcitt[i, Knaiilft. itOd /tajnijj? cenc6'0 blago/ :-; tooravua točno in eeno. .-; Jtfodm salon f. jjarborič Ljubljana, Jlifesfni trg j>tev. 7. priDoroČa svojo veliko yalogro dunais^ih mode lov slamnifav, lančanih in pravnih oblik svilnahh klobufov, cvetlic, pereš i> i d. leđno velika izbera ialnih ktobukov. TvrdKo August Makar, PolimsKa l ]l, Me. se priporo6a za ifS vsa slikarska dela. Posirežba točna in solidna. — Cane zmerati Podplati se ohranijo, ie se na nove ali malo po* nošene čevlje pritrdljo nabltkl Iz usnja. Za ea par z icbljički cena 232 za otroke za dane In dečko za w*svode ^6—35_________36-42__________1*zA*__ X 120 K 1*90 I1M Dobe se v lalogi ievljev ^PfKO44 PETER KOZINA & Kon Ljubljana, Breg9 nasproti Sv. Jakoba mostu. Anton Bajec t umetni in trgovski vrtnar I IIZMIN M. I. L HnMtVI. il tt NM|I Vajf Jj cvetliini saloni samo Pod Tranio IL 2 5 > polet Ce¥l]artHega most«* 1 i Velika zaloga suhih vencev. 1 ridelovanfe iepkcnr, vencev, trakov I. t. d. I Zaaaa|a tiaroMla toone. i Vrtnarija na Tržaški cesti št. 34. \ __ ____ _ __ a ; 6'V/r?et/?'razgled/?/e, Po orfpfnotft? flFGosportfa propafa/?da * £/ća mm^mmmmmmmm IVAH SOKLIĆ. U6a aa i—----------- prazna SOBA ali kaMaet za foapoda. 996 Ponanb« pod „Prazaa selia/9t6M na apravništvo »Slovanskega Naroda«. HENRIK WEISZ, nmgjmmltoi Eom. Bar«, Ogrsko. Ustan 1910. Postavno protokolirana. Dobavlja po povzctju spodai označene čevlje v vsaki vetii Dn groi. pozor i_____Baterije____pozor i Svetiljke ^Baršun fišek letošaje mode. Bogata izbira v različnih kako taštih in barvah. JI. 4 & Skaberne veletrgovina 3 manufakturnim blagom. Gospodlnja mnogo prihrani akt »1 uma pripravi aadMneatak (etUbiega ol]a li morskesa Corrashe mahu tri na rasnih sotatah po okoa« popotnoms nadome*ča oajftoejŠe namizno olje in je cdravja selo prikladen, ^etnđi ne vtebaja oljne mai^obe. Za vi tek maha na]f1ne)Se rrste za 1 ltter nadomeatnega olja K 1*30, po poSti poslao K. 1 £0, rekomandirana poŠitjatev velja 25 v veČ. Navodilo trn pripravo, Id je popolnoma priprosta ia braa siroŠkoT, je pri-dejaaa vsakema sa vi tka. Za poakttlnjo poiiljam tuđi posamesne eafftlte proti predplačila ali pov-/etio, si car m pa priporoea već savitkov zajedao naroćati, da se prihrani nekaj poitaine. 605 Prodaja i M. Spenko v Ljubljani. KopitarJeva ulica. PeMu aaroMU tai šenmrm* p#iU|atvo Baj ao poiillalo na Mat Dežman v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 6. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani I u Dalnlftfca glavnica «,000.000 kr»a. m Siriiarjeva ulioa sft«v. 2. Hasaml fonril ekrogl* 1,000.000 kron. I Poslovalnica e. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice w Splitu, Celovcu. Trstu, Sarajevu, Gorlol sedaj v Ljubljani, In Celju. I Spr*J«MMi M 01 I IM* * mi* vao «nto ttJBMlalh paplrf**, famđn tnHiat dabm ia dovoljuje I vloge na knjiilc« In trn fcotl ralim ^ /p^ I ^^^ - * _RI!fV - *"*--* * ^ • fcr«dlt«- ^^V^ftrW Vb^b^^W^^^B^s^^^bV ^sPVa^V^ls^B^s^iBrW^V^^^^Bp ^s^^sr f ■ •"" '^ ^^Nb^^^FV III ^pPWV^kV^0|^0l^LS __^________.^^______